XVI. letnik. V Gorici, 18. marca 1908. 12. številka. mnojiunj- Hvala Vam možje in fantje volivci. Vkljub vsemu sramotnemu počenjanju liberalcev ste ostali trdni kot skala, značaji, preskuštni v ognju. Stranka s takimi možmi ne propade nikdar! Slava Vam! Možje, če so nasprotniki delali s silo in sleparstvom proti Slovenski Ljudski Stranki, oklenimo sc pa mi vsi skupaj tem tesneje naše stranke, ki edina hoče dobro slovenskemu ljudstvu. Liberalci, agrarci, socialisti in Lahi so šli v boj zoper Slovensko Ljudsko Stranko. Ti so od nekdaj že sami najhujši s o-v r a ž n i k i slovenskega kmeta. Ali je potem slabo znamenje za našo stranko, če ima za nasprotnike take ljudi? Ne! To je temvoč znamenje, da je Slovenska Ljudska Stranka stranka, ki hoče pošteno pomagati slovenskemu kmetu. Zato čvrsto v vrste! Kvišku glave in ne odnehajmo prej, dokler ne bo ponosno plapolala po goriških planjavah zastava Slovenske Ljudske Stranke. Izdajalce in zapeljivce ljudstva naj pa sodi ljudstvo! Ta sodba bo za liberalce težka; a blizu je. Za našo mladino. Prve dni aprila izide v Ljubljani nor mladeniči list. hhajal bo po dvakrat na mesec kot neodvisno, nepolitično glasilo vseh slovenskih dijaških in ljudskih inladeniikih organizacij po nizki ceni 10 vin. za številko. Svobodomiselci vedno bolj organiznjejo zlasti dijaško mladino, izkušnjo pa v najnovejšem časa pridobiti na svojo stran tndi kmečko, delavsko in meščansko mladino. Uspehi teh in podobnih prizadevanj, ki se javljajo tadi v nameri, izdajati liberalno ljudsko glasilo, se bodisi med dijaštvom bodisi med ljudstvom ponekod že poznajo, zlasti ▼ Primorju. Listi, kakor .Svoboda" in nOmladina* zastrupljajo naše dijaštvo. „Svobodna Misel* pa posebno t primorskih krajih zanaša brezverstvo med preproste sloje. Ali moremo križem rok gledati, kako se ua ta način vsemu na-ien.u naraščaju trga vera iz src in se ga tira v umski in nravni propad? Pomnimo, da se nasprotnikom nikoli ne sme posrečiti, združiti mladino t svobodomiselnem taberu, ker bi potem ena noč utegnila podreti, kar se je v dveh desetletih zgradilo. Zato je potreba posebnega mladinskega glasila dovolj utemeljena. List se bo pečal 1. z mladinskimi in dijaškimi stanovskimi vprašanji, bo 2. apologetičen v poljudnem smislu, na kar polagamo spričo popolnega pomanjkanja verskoobrambenih spisov za ljudstvo veliko važnost, bo 3. glasilo telovadBke organizacije, bo 4. glasilo nsših izobraževalnih društev ter bo prinašal redno vsaj osnutke za predavanja, kar bo zlasti za koroško, go-riško in tržaško mlado izobraževalno organizacijo velikega praktičnega in vspodbujevalnega pomena, se bo 5 pečal s polemiko proti nasprotnim, brezverstvo rsziirjajočim listom. Ni dvoma, da je ta lietu začrtana naloga primerna. Gre se zdaj le zato, da se list razširi. Ker so naši somišljeniki v tem oziru zelo obremenjeni, mu je določena tako nizka cena, da jo Ithko vsakdo zmaga. Prosimo zato vse voditelje izobražetalnih organizacij, duhovščino, župane, učitelje in vse, ki tu v poJtev pridejo, da ee na list na-ročp, med člani izobraževalnih organizacij in med mladino, med katero imajo , vpliva, zani agitirajo ali ga vsaj priporočajo. Člane izobraževalnih organizacij opozarjamo, naj se vsi nanj posamič naroče, dijaki in telovadci naj bodo pa vsem t tem oziru kot naročniki in agitatorji za vzgled I Opozarjamo na list tudi vse izobraženstvo, ker bo, dasi poljuden, pa drugače strokovnjaško in stvarno piBan, da ga bo VBakdo brez izjeme b pridom čital. List se bo poslal začetkom apr ls, ko izide prva številka, na ogled. Zavednost našega ljudstva in izobraženstia, ki je v krščanskodemo-krat'škem taboru, nam je porok, da se j bo novi list in organizacija, ki se bo v 1 kratkem na njem osnovala po vzgledu one 1 na Dunaju, v katoliški Nemčiji In Švici, , mogočno vkoreninila I Naši somišljeniki ■ vsi na krov in na delo, da se še bolj razcvete naše časopisje. Obenem pa na delo tudi za nai »Primorski list“! Slovenci, v Lurd! Lurd je največja in najimenitnejša božja pot na svetu. Murija sama Bi je izbrala ondi svoj sedež milosti. Ona je hotela, naj se tam zida cerkev, h kateri naj verniki hodijo ▼ množicah, da jim bo delila zaklade nebeških milosti. „Naj pride tu sem veliko ljudi I Naj prihajajo v procesijah !u je naravnost sama velevala. In res: neštete množ ce iz raznih dežela in narodov se odzivajo tema njenemu vabilu in vro tje leto za letom; j in z vedno novimi čudeži poveličuje I ondi Bog slavo svoje Matere. Lurd je j kraj neprestanih in neovrgljivih čudežev. Lurd je kraj, kjer nebesa z zemljo na viden način občujejo. Lnrd je kraj, kjer Bog na prejasen način potrjuje našo vero. Lurd je kraj neštetih milosti telesnih. še mnogo več seveda pa duhovnih. 11. svečana 1908 je bilo ravno 50 let, kar se je nebeška Mati prvič prikazala nedolžni Bernardki. To leto se j torej obhaja petdesetletnica te Blavne čudežne božje poti. Zares, če se spodobi kakega dogodka petdesetletnico obhajati, zasluži to ta dogodek svetovne in nad- j svetovne imenitnosti. Slovenci, ki se štejemo za posebno ; vnete častivce Marijine, sami zase skupno | še nikoli nismo bili v Lurdu. Pripravljamo se sicer že dolgo časa, a storili še vedno nismo. — Če kda;, zdaj v 60. letu te božje poti je čas, da izpolnimo že davno gojeno željo. Tndi sv. oče so izrekli željo, naj bi se zbralo v jubilejnem leta pri Materi božji v Lurdu prav veliko romarjev. To svojo in svetega očeta željo hočemo izpolniti. Z«to se obračamo do vseh vernih Slovencev, katerim pripuščajo okoliščine, s prisrčnim vabilom: Kvišku! Pojdimo v LurdI Pojdimo do naše Matere! 50 let ona že vabi svoje k sebi in dela čuda pred vsem svetom — in mi se njenemu vabilu do danes še nismo odzvali; mi še nismo videli kraja, ki ai ga je ona izbrala, in del, ki jih ona dela. Kakor so betlehemski pastirji govorili med seboj: „Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katera se je zgodila, ki nam jo je Gospod dal na znanje !u, tako recimo tudi mi: „Pojdimo in poglejmo to reč, o kateri toliko lepega beremo in slišimo, Lurd, izvoljeno mesto Marijino, kraj nadnaravnih dogodkov 1* In kakor so se pastirji vrnili Boga časteč in hvaleč za vse, kar bo slišali.in videli, istotako se bomo vračali tudi mi zadovoljni in hvaležni, poživljeni v dobrem in navdušeni za Marijo in za sveto vojsko, ki jo imamo še vojskovati, dotlej da pridemo k njej za večno. Zdaj je najugodnejši čas, najlepša prilika. Zdaj je priložnost s primeroma malimi troški in velikimi ugodnostmi storiti to daljno pot. Kdor torej kdaj misli iti v Lurd, naj se zdaj odloči ia nam pridružil Kar smo v 49. letih zakasnili, naj se v 50. letu dohiti! Otroci Marijini, častivci Marijini, vsi verni Slovenci, kateri zamorete in utegnete, osrčite se, odločite se, vzdignite se — na lepo pot, na veselo pot do naše lurške Gospe in Matere 1 Komanje naše bo piavo narodno romanje. Oni, ki bodo šli, šli bodo r imenu celega naroda. Kot Slovenci bomo šli tje, kot narod se Mariji poklonili, in položili pred njene noge vero, vdanost in [ljubezen vseh Slovencev, posebno ! onih, ,ki nas bodo v duhu in željah ' spremljali. Pa tudi prosili bomo za vse, l prosili zlasti za to, da Marija v našem 1 narodu ohrani vero živo in močno, da zatre nakane sovražnikov, da pospeši zmago sveti stvari, prosili, da Bog di\ lepo življenje in srečno smrt vsem našim rojakom: prosili tuli za blagor velikega zlntomašaiKa, sietega očeta Pija X. ia vso cerkev. Izvesti po tolikem čakanju romanje v Lurd v letu njegovega jubileja — bodi naša častna zadeva, katero skušajmo doseči s skupnimi močmi! Zato lepo prosimo tudi tiste, ki se sami ir. kakršnegakoli vzroka ne morejo pridružiti, naj po svoji moči podpirajo to pobožno podjetje, ! naj v svojem okrožju k temu prigovarjajo, spodbujajo, agitirajo pri takih, ki bi utegnili iti in na) jim gredo i<.ri tem po možnosti na roke. Dpamo torej, da bomo z združenimi močmi spravili skupaj romanje, ki bo v čast vsem Slovencem, od nekdaj vnetim za Marijo. Naj ona, lurška Gospa, iz svojega svetišča blagoslovi to naše podjetja, vse ki se bodo zanje odločili, vse, ki bodo k njemn kaj pripomogli I — V Ljubljani, v osmini Brezmadežnega spočetja 1907. Od preč. knezoškolijstva ljubljanskega pooblaščeni romarski odbor. Pojasnila priobčimo prihodnjič. Politični pregled. Kmečki nemiri v Kumuniji. — Iz rumnnskih okrajev Potoczan, Dorohoin in Beelad dohajajo poročila, da so se uprli kmetje. V potoezanskem ia doro-hoinskem okrožja so kmetje več vaBi razdelili med seboj zemljišča veleposestnikov. Iz Berlada so odposlali vojaštvo v pobunjene pokrajine. V beela-dovBkem okrožju dele agitatorji med kmete oklice, ki zahtevajo, da naj dajo r-~t Kmofnimi in na ananlla b pr oj e m a upravniStvo, Gorica SemeniSkn ulica St. 16. Posamezne Številke «e prodajajo v tobakamah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kalitču nasproti metinem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Knrenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice ■c raiunijo po potit vrstah in aicer: če sc tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Udajatelj in odgovorni urednik. Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodnn Tiskarna” (odgov. L. Lukežič) t Gorici. ralci s sramotnim pečatom. Sramoten pečat si je pritisnila li-bcralno-agrarna stranka na svoje čelo. Ta pečat jc sleparstvo, n a s i 1-stvo in zveza z laškimi liberalci. Te tri stvari za vedne čase označujejo liberalne agraree na Goriškem. S kakšnim terorizmom in sleparstvom so liberalci delali ob volitvah, je nepopisno! Naj navedemo par slučajev! Znani prijatelji v Mirnu so svojim ielavcem v tovarni razdelili numerirane oziroma drugače zaznamovane glasovnice. Na vsaki glasovnici jc bila zadej številka ali kako drugo znamenje. Ti 'ospodje so imeli kot člani komisije tako natančen pregled, kateri njihovih lelavcev jc volil ž njim ali ne. Tega so sc dclavci dobro zavedali in ker do-iro poznajo liberalno dušo, so proti svo-cmu prepričanju glasovali za liberalce. , ’o končani volitvi se je pa še zgodilo, ida so našli v posodi 3 glasovnice več takor je bilo volivtccv. Odkodi so prišle? n ko je neki naš somišljenik na to (onštatiral, da so sc vršile nerednosti, ie je zdelo g. komisarju Finžgarju icobhodno potrebno, da jc zagrozil lašim od nevolje mrmrajočim volivcem. V Podgori so našli v volivni posodi 5 glasovnic za liberalne kandidate skuhaj zvitih. Te je vrgel v posodo neki ibcralcc, ki ima na vesti še druge vo-ivne lumparije. Enako so bile v Koj-:kem 4 glasovnice več. Enakih slučajev je bilo tudi drugod. Vseh sleparstev ne )o mogoče dognati, ker so bili pone-lod liberalci sami med seboj. V gorah, kjer so liberalci v manjšini, sicer niso mogli delati na te najine, poslužili so se pa zvijač. V Vol-:ah n. pr. so naši bolj oddaljeni volivci )ri prvi volitvi 2. marca dobili pisma, )d nekega doslej navidez našega prinaša, da sc S. L. S. volitev ne udeleži. Zato naj nikari ne hodijo volit; naj iodo le liberalci sami med seboj. In res je ostalo doma nad 150 naših mož, ki jih vsled oddaljenosti ni bilo mogoče i>h pravem času obvestiti o resničnem joložaju. In ravno teh 150 glasov jc povzročilo, da posl. Fon ni zmagal že pri prvi volitvi. V' oddaljeno vas Logaršče nad 1'odmelcem so liberalci zadnjo noč pisali pismo s ponarejenim župnikovim podpisom in pisavo, naj sc volivci nikari nc udeleže volitev, češ ker se vo-livna komisija v Ponikvah radi snega nemore zbrati. Volivcem pa se je zdelo to čudno. Vzlie snegu sc odpravi neki mladenič ter gre ponoči v Podmelec prašat g. župnika za pojasnilo. Gosp. iupnik mu je vse pojasnil, nakar se je mladenič takoj vrnil nazaj, kjer je s pomočjo svojih drugov obvestil Kovati grozni liberalni slepariji. Možje fantje so bili ogorčeni radi te libc-lumparijc in so šli vsi do zadnjc-na volišče. Taka požrtvovalnost, ka-jo je pokazal ta mladenič, je vredna ! In hvala Bogu, tudi drugod se naši možje in fantje obnašali ka-junaki. Čim bolj se nam studijo surovosti in sleparstva, tem občudujemo požrtvovalnost naših Uhaja vsak četrtek ob 4. uri popoldne, gokopiii M ue vranjo. Nefrankovana plima •« ne sprejemajo Cena listu tnala ,i celo leto 4 krone, a p ji teta I krom. h nanj premolile ii cilo leto B krone, L, pa) leta K 1'60. Zi KemJijo je cena liitu b K, ta druge Jtlsle Uren Avstrije il s ■ nokrfplae sprejema guod.ia Tutama'1 , iiarioi, ulica Vetrnim It. 9. kmetom zemljo. Železniške postaje so zasedli vojaki. V Dobrohonu in Jas6yja so znatno pomnožili vojaštvo. Vladi je že več časa znano, da so romanski kmetje zelo razburjeni. Kmetje zahtevajo od veleposestnikov, da naj jim dajo zemljo. Groze, če jo ne dobe, si jo Tzamejo sami. Vlada poSilja vojaštvo v pobnnjene pokrajine. Politiki trde, da je položaj zelo resen in da pozove vlada pod orožje rezerviste. Izbojlšanje deželnih (inanc.. — Dne 7 marca se je na Dunaju začelo posvetovanje, kako izboljšati deželne finance. Finančni minister Korytovski je naglašal, da bodo posamezne dežele morale zvišati davek na žganje. Tudi od osebne dohodnine bodo dobile en del dežele. Tudi gospodarstvo občin bo treba urediti. Sanirati bi se dale deželne finance na tri načine: 1. Deželam bi se moralo izročiti nekaj državnih denarnih sredstev; 2. država bi morala prevzeti upravne stroške dežele; 3. ali pa bi morala vsaj del stroškov pokriti država. Nekateri so nasvetovali naj država prevzame učiteljske plače, lokalne ždleznice in zdravstvo. Uvede naj se deželni proizvajalni davek na zemeljske produkte. Govorili so zastopniki raznih deželnih odborov. Dne 13. t. m. je bilo posvetovanje končano. Zaključil je posvetovanja zopet fin. minister, ki je izjavljal, da brez upravne preuredbe se ne bodo izboljšale deželne iinance. Torej se bode preuredila politična uprava. Učiteljskih plač za sedaj država nemore prevzeti; pouči naj se način, kako prevzeti lokalne železnice. Vsega davka na žganje ne dobe dežele, ampak ga dobi del državu. Male politične vesti. 9. Španski kralj Alfonz dospe jutri v Barcelono, kjer je gnezdo anarhistov. — Na Ogrskem je bilo t nedeljo veliko ahodov za splošno in enako volimo pravico. 10. Danes je imela avstrijska delegacija važno sejo. Znnanji minister je izjavil, da misli vlada povišati plače častnikom in vojakom. 11. V Severni Ameriki se vrši votivni boj za predsedniško mesto. Doslej Bta dva kandidata: Dosedanji predsednik Roosevelt in državni tajnik Taft. 12. Danes je imel hrvaški sabor barno sejo. Bina Ra neha so priredili demonstracijo. — Danes se je zakljnčila avstrijska delegacija. 13. Danes se je končalo na Dunaja posvetovanje o izboljšanja deželnega gospodarstva. — V Perziji so še vedno homatije. Včeraj se je zopet izvršil napad na šahovega prijatelja. 14. Hrvaški sabor je bil odgoden, ker so poslanci nastopali proti Ranchn. — V Budimpešti so bile velike demonstracije. 16. V Peterburga se bo vršil dvoboj med portarturskima braniteljema Fockom in Smirnovom. 17. Krajnski deželni glavar postane Šnklje. — Na Španskem so odkrili veliko zaroto proti kralja. Izid ožje volitve v Gorah. -o cs *U Občine s tn ri-škera... Končno «o kandidate našli vavo-jih voditeljih.. Cel čas svojega obstanki so pripovedovali agrarci, da si mori kmet med seboj združiti... L bera’ce st zmerjali, da se je človeka kar gabilo, Sidaj so se pa zdražili s tisto stranko 0 kateri so vedno trobentali, di ni na redila še ničesar v prid ljudstva. Tat ra so imeli prav... Kako pa se more še ka zanpati ljudem, ki so ho še včeraj med seboj obrekovali in napadali, da je bila groza. Kako naj se zaupa dr. Franka, ki je hotel prodati bvojo stranko najprej klerikalcem, ker se ma ni posrečilo, jo je prodal liberalcem... Kdor hoče, da se bo delalo v dež. zbora za prave ljudske koristi, ta naj glasuje samo za kandidate socialnodemozratične stranke*. — 9. marca pa so šli vit sociji kakor en mol volit iste rgrarce in i s t e liberalce, ki so jib še 28. febr. zmerjali za k o-medij ant e... Vi mokrači, Vi ste — hinavski komedijanti I Vi ste brez glave, ker morate storiti, kakor pride z Daneji — j a d o v b k i „Befebl“. s Cesarjevo zdravje. Cesar je zon el obolel. Ima naboi. „Korrespondeaz UM-helm* poroča, da se nahod cesarjev normalno razvija, ne da bi se bilo trebi bati kakih komplikacij. Cesar ostane r Scbdnbrannn. V ponedeljek dopoldne je cesar delal in reševal tekoče zadeve. Opoldne je cesar sprejel bolgarskega kneza. Veliko gonjo so uprizorili liberalci proti g. posl. B e r b a č n. Groze ma celo s tem, da razveljavijo niegrr mandat. Gospodje, le počasi I Vsled zveze, ki jo imate z liberalnimi Lihi, opale, da se vam to posreči. A vedite, da tudi mi pridno nabiramo vse lumparije in goljuf je, ki so jih zagrešili val agitatorji, la potem bodo šle v zrak tisti vaše večinice. Nov zvezek gledaliških iger imi „Sloveuska krščansko-socialaa zveza* ž< pripravljen in izide r kratkem. Važno za Slovence, ki iščejc kruiia po velikih mestih. »Slovenski krščanBko-socialna zveza* izda izkaznice, na katerih bodo oni, ki iščejo zaslužki na Dunaju, Gradca, Trsta, Palju, L ab-Ijani, Gorici, Cslovcu in večjih industrij skih krajih, našli naslove naših draštei, shajališč somišljenikov, zavetišč in priredb naše organizacije. Potrebna navo dila dobe naša društva in župni orad Korno poveljstvo v Ljubljani Iz popolnoma zanesljiva vira poroči »Slovenec* daje povsem gotovi stvar, da se premesti v Ljub 1 j a n o kor n o p o v el j s t v o. Izšla je že tozadevna naredba višje vojaške oblasti, v kateri so obsežena navodila zi predpriprave. Podpore rezervistovskim rodbinam. — V brambuem odseka je fin. min. Korytowjki izjavil, da vlada zavzemi simpatično stališče nasproti predloga, di bi se rodbinam abožnih rezervistov, ki so poklicani k vajam, dala odškodnina Listnica uredništva. — Vsled pomanjkanja prostora smo morali odložiti sledeče dopise: Cerkuo, Orehek, Krn Lokve, Drežnica, Daskle, Skrilje, Kamno Kozaršče, Št. Ferjan, Vrtovin, Stržišče Ajba, Kostanjevica, Temnica, Šmartno Kal, Brje, Salo, Črniče, Bovec, Kamnje Ponikve, Volčjigrad. Tolmin: Bre podpisa ne priobčimol V jem dopisnikom Pišite kratko — prostora malo I Mesine novice. m Društveni prostori »Slovenski krščansko socialne zveze* v ulici Vetta rini 9. so od danes naprej zaprti. Ki* bodo nadalje draltveni prostori, že ni znanimo. m f FZGM. grof Krištof Degcn feld-Schduburg umrl. — Dne 14. t. m je po kratki bolezni amrl general ka valerije v pok. grof Krištof Degeofald SchOnburg Pogreb, ki je bil v pondeljel ob 3. ari popoladne, je bil lep. i jel m Knjigarna A. Gabršček ima žc d i,lpel razstavljenih mnogo nespodobnili e d I,; nesramnih slik. Opozarjamo na to c. be.Rf. glavarstvo, ki je svoj čas obljubilo, biHj-, Moče paziti, da se mladina ne bo »joKohujševala. Kedaj bode vendar teli reči lonec? Ali se hoče res prisiliti pošteno )a.Bjudstvo, da si samo s silo pomaga? Mi >fj,Bin;in|0 pravico zahtevati, da se naša i.lnladina ne pohujšuje in ubija s takimi bojBcčmi. Gabršček naj kaže nagoto v za-)rj.Butih, ne pa v očitnih prostorih. To ni f0.Birav in je podpiranje takih trgovin greh! te,mi dvigamo slovesno svoj glas. tem bomo še govorili, dasi vemo, da 8JBia> bo hotel Gabršček radi tega pro- 10 Bri,isiti za sovražnike slovenske trgovine ko'® prešičjim blagom .... lall m Poveljnik 47. pešpolka pol-railftovnik pl. Hofmaan je poklican ▼ ialministerslTO, kamor odrine že koncem edltega tedna. ilal m Nova konjeniška vojašnica se kilie grad'. Delo je prevzel zidarski moj-reiliter Perco. i°l m Električni tramvaj bo gotov ®8ldo konca jalija. [(*l m Goriškim pometačem so zvi-glisli plače za 10 K na mesec. :\ V nedeljo Job pol 11. dopoldne v „Central* 1 b predavanju! Vstop prost! i Iz goriške okolice. >gl g Okoličani, berite I — V nedeljo "Bob 1 o 11 dopoldne predava ▼ salona *'■ .Central* g. dr. Dermastij o de-rl Ih ▼ s k i h in drngih pogodbah. To I vprašanje je zanimivo za delavce in 3-1 kmeta. Vstop prost. Vabi vse nljadno .sl odbor S. K. S. Z. '1 g Ustanovni zbor „Kmečko-delav-J| »ke hranilnic« in posojilnice14 v So-'il vodnjah. — V nedeljo dne 15. t. ra. ae je ustanovila posojilnica za vikarijata: 'I Sovodnje in Gabrije. Načelstvo je tako-le J sestavljeno: F. n. Franc Rojec, predli rednik, Leopold Pavlin, nadučitelj, Iran 11 Lakežič, Andrej Citič (Vrh), Josip ,1] Masten, Iran Pelicon (Robije) in Sa-Jj bastjan Češčut kot odborniki. Nadzorstvo lipa je sestavljeno tako-le: P. n. Ludvik I j Lakežič, predsednik, Janez Tomšič, Franc w Vižintin, Anton Tomšič in Avgnitin 'E Citič (Vrh). Na ustanovnem zboru sta I govorila č. g. dr. A Pavlica in SvitoBlav 'I Premrou iz Gorice. Nabralo sc je iz I Sovodenj in okolice prav lepo itevilo ■ mož in mladeničev. Po ustanovnem zbora I je vrli sovodenjski pevski zbor zapel par I narodnih pesmi! Bog blagoslovi novo I hranilnico in posojilnico v Sovodnjah! S g Spomini na volitve. Iz Renč. I — Na povabilo župnikovo so se 7. t. m. I zbrali v tuk. župnišča zvečer nekateri I volivci, da se privatno pogovore radi I volitev. V žapniiče pa 80 hoteli priti tudi I trije nepovabljeni „agrarci“ a se jim ni I posrečilo. Zato so žvižgali, ropotali pred I župniščem prav po .agrarsko*. No, ta I šnm je privabil iz bližnjih hiš žene in I otroke. — Žme in otroci so se postavile, P proti so razgrajačeni in ti agrarni junaki i so zbežali pred ženami in otroci I Ime- I nik volivcev je bil vzoren. Nič manj kot nad sto volivcev je bilo izpuščenih. Ljudstvo se je zaneslo in zaupalo, da bo vse prav. Pa — to nas ači skušnja — imenik zaupanja ni bil vreden ! Pri obeh volitvah 83 odločili agrarci iz Gradišča. Ti pridejo polnoštevilni k volitvi. Brez teh nimajo „agrarciu večine v Renčah. Žtlibog je mnogo naših tndi že odšlo na delo. Tudi mrtev je volil. L. 1905 umrli F. T. je bil vpisan kot volilec. Reklamiral Beveda ni. Z njegovo izkaznico prišel je volit dne 9. t. m. njegov brat J. T. Naš volilec je temu ngovarjal. Toda dovoljeno mo je bilo voliti, češ, da je hišna številka prava. Pa ko je bila pri našem voliven le hišna številka napačna — bo ga odklonili. Po končanih volitvah — posebno v nedeljo,, — so agrarci dali duška ovojema veselju na razne načine. Obetajo ai zlate Čase; sedaj pride zanje po šestih suhih letih — šest rodovitnih. Pač srečni smo I g Kap je zadela v četrtek ob 10'|, dopoldne v solkanskem župnišču I. Kontiča, ki je prišel v anpničie nr. po* svetovanje v zasebnih stvareh. Prenesli so ga na dom, kjer je n mrl ob 4h popoldne. Pogreb je bil v soboto. Pokojnik je bil blagega značaja. Bil je sorodnik rajnega misijonarja o. Dol jaka in rajnega župnika Koršiča. N. v m. p.! Iz ajdovskega okraja. a AjdovSčina. V nedeljo 8. t. m. je bil tu pokopan tovarniški delavec Jož. Trošt. Bolehal je dalje časa, a delal je do zadnjega, dokler se je mogel držati po koncu. Bal se je očitanja, da „švin-dla", in zato je tudi dan pred smrtjo zapustil delo z izgovorom, da ima opravilo na sodniji. Priporočamo, da naj bo z delavci, ki že tako dovolj trpijo, od gotove Btrani bolj človekoljubno postopa. — Pokojnega so k zadnjemu počitku spremili mnogi prijatelji — delavci, perci del. podpornega društva pa so mu pod vodstvom g. Budihne iz Šturji zapeli pred hišo, v cerkvi in na grobu. N. p. v m.l — a Gabrije (na Vipavskem) 16. III. — (Izobraževalno drnštvo ustanovljeno.) — v nedeljo 16. t. m. je „Kat. slov. izobraž. društvo v Gabriju na Vipavskem" imelo ustanovni občni zbor, pri katerem je izvolilo si odbor, da bo društvo vodil. Koga naj volijo, v tem je bilo društvo v mali, pa prijetni zadregi, ker sposobnih, dobrih moči ima med seboj dvakrat več vrlih mož in mladeničev, kakor je od-borniških mest, za predsednika zmožnih pa nič manj ko štiri može. Nikar pa ne mislite, da je vseh članov za cel polk, ampah mala četa samih 24 članov. „Malo nas, a hraber nas je broj“; „raalo nas je, al smo ljudi". V začetku smo mislili, da nas bo malo več, kakor jih je za odbor potreba: k večemu 15. A glej! Oče pride v društvo in zahaja večkrat z dvema mladima sinovoma pa reče na-tihoma nekterim: Jiz sam se ne vpišem v društvo, a zahajam le zato, da vžgem sinovoma pogum za društvo; dragi oče: ker sem jaz ud, sem pripeljal še mladega Bina seboj, vpišite ga, jaz bom plačeval zanj, ker vem, da v društva bo marsikaj dobrega slišal, slabega nič; spet drngi oče bi bil izvrsten odbornik, a pred volitvijo so se pomenili tako, da se on umakne, in da sina volijo v odbor, da dobi veselje za društvo. Na tak način smo prišli do števila 24. Število to pa ne bo rastlo hitro, ampak prav počasi, pa rastlo bo, ker voditelji ne gledajo na število oseb, ampak le, koliko oseba tehta. In že sedaj tehta društvo toliko, da ako bi dobilo v roka občinsko starešinstvo, bi v naši občini bilo bolje, kakor je. Toliko zmožnosti ima v sebi že dosedaj. Ker se zaveda svojih duševnih zmožnosti, in ker tudi nasprotniki to uvidevajo, ni čuda da je to druHvice polno ogaja in navdušenosti ter da imajo tudi nasprotniki toliko sicer jeze do njega, pa vendar tndi spoštovanja, da bb ne predrznejo je žaliti. Zasnovalo se je v najneugodnejših razmerah in kadar je bila najhujša sila in skoraj prepozno med najhnjšim viharjem pred deželnozborskimi volitvami; brez odbora je še bilo za časa volitev; v naši občini je glasovalo v splošni kuriji 3/< z liberalci in socialnimi demokrati, in v kmetski skupini 2|,; Županstvo z veliko večino starešinstva in s tajnikom g. učiteljem je tudi z liberalci; in ko smo na Goriškem po volitvah po liberalni zmagi, še le potem se je odbor sestavii. Zato sp je čuditi, če drnitvo v takih razmerah zamore biti navdušeno; a vidi se, da ima svoj smoter jasno pred očmi in da gleda v prihodnost, ter se zaveda, da se bori za krščanska načela in da krščanski duh prešinja mu dašo. En društveni k. Iz kanalskega okraja. ki Iz Kanalskega. Tadi v našem okraja je bilo žalibog nekaj kmetov vo-lilcev, ki so se dali zapeljati od sladko donečih besed in visokoletečih obljub agrarno-naprednih kandidatov ter so oddali svoje glasove nasprotni stranki. Pomilovanja vredni! Ako se Vam niso prej oči odprle in niste mogli prej spoznati kje so pravi prijatelji kmeta oz kje njegovi sovražniki, kje njegovi odkritosrčni prijatelji in kje njegovi hinavski prijatelji tedaj bi se Vam lahko odprle oči 9. marca t. I. pri ožjih volitvah. Zlrava pamet bi človeku rekla : Ti kandidatje, ki obljubujejo le kmetu pomagati ne dobe pri volitvah niti enega glasu razun kmetskih Breuspešno pri meščanih in trža-nih, brezuspešno pri socialnih demokratih in drugih ne kmetih. Vsi ti jih bodo poslali na kmete, katerim so se obljubili, po glasove. 9. marca pa se je zgodilo ravno nasprotno o1 tega, kar je človek b zdravo pametjo pričakoval. Vse kar ni kmet z malimi izjemami je drlo na volišče volit agrarno-oapredne „kmetskeu poslance. Meščani in tržani, uradniki in advokati in še celo socialni demokratje so postali kar naenkrat prijatelji krnela, ki gredo v boj za kmetske poslance. Veselo znamenje za le, o kmet, ako je vse to res I Vbb tvoje davke in vsa bremena prevzela bo zdaj kmeto-ljnbna gospoda. Toda ne jaz in najbrže tudi ti tegi ne vernjeva. Najbrže bo nasprotno rej. Vsi ta gospoda, ki je pomagala 9. marca agrarno-napredni stranki je stara, kmeta nasprotna gospoda, ki je dobro vedela, da ne mislijo poslanci resno npolniti obljnb, ki so jih kmetom le zavoljo njihovih glasov dali. Nasorotno: zakaj ni ta gospoda volila S. L. S., katero so nasprotniki črnili in jo še črnijo kot kme5-kemu blagostanja nasprotno stranko? 1' Zttegadelj ne, ker S. L. S. hoče na verBki podlagi po starem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja'1, za blagor slovenskega Ijalira delovati. Napredni gospodi in socialnimi demokratom pa vera nič kaj prijetno ne diši. Zato so že iz tega stališča pomagali brezverski stranki do zmage.. 2. S. L. S. si preresno prizadeva kmeta pomagati in to ti gospodi in socialnim demokratom, ki so vedno nasprotovali kmečkim koristim ni prav. Zategadelj so volili raje z napredno stranko v trdnem zaupanju, da bo ta tudi v prihodnje njihova zaščitnica in zagovornici njihovih koristij. Tako stoje stvari. Zdaj pa, o kmet, sodi sam na kateri strani so Troji pravi prijatelji in na kateri tvoji hinavski pr-jatelji. Olpri vendar oči in glej I E len izmed tvojih pravih prijateljev. ki Kal. Zadnji „PrimorecH se pritožuje nad dopisnikom iz Kala, da bo naprednjaki nazadovali v osmib dnevih v Kalu. R9s je, prvič so imeli 204 glasove in naša stranka le 141 glasov; pri drugi volitvi pa smo imeli 236 glasov in oni lo 186. Ztkaj pa so prvič v splošni ku-riji zmagali? Poti so nosili izkaznice okoln še le v soboto pred volitvijo in sicer tiskane. Silili so jih v vsaki hiši. Kjer so vedeli, da so naši trdni ljudje so pastili prazne, drugod tiskane. Vprašamo Vas, od kod ste dobili tiskane glasovnice ? Ali niBte šli sami v četrtek pred volitvijo k Gtbrščeku v tiskarno po nje? Ali od kod drugod ste dobili uradne glasovnice? Ali ste jih morda sami, ko Vam jih je g. župan izročil v roke, do-tični četrtek nesli tiskat Gibrščeka? Zakaj jih niste nosili prej okoli ? G. nKapč“, „Pisk“ in ,Pepč“ odgovorite! Potem bomo govorili dalje. Ali ne veste, da še dotični četrtek niste vedeli za kandidate v splošni kuriji, ampak ste jih izvedeli pri Gabr-ščekn? Ali to ni od Vaše strani grozna malomarnost ? A>i niste od občine plačani, za to, da storite svojo dolžnost nasproti volivcem, če tuli ste naprednjaki? A v čem se kažete naprednjake? Ali morda v tem, da mažete z blatom listo S. L. S.? Ali ni Vaša ostala nedotaknjena do zadnjega? Kdo goji omiko ? Ali se omika kaže v blatu? Ali je to svoboda, za katero se bojnjete? Točnega odgovora pričakuje Kalski nazadnjak. ki Poziv ! — Podpisani poživlja dopisnika iz Kala vil. št. .Primorca* z dne 13. }. m., da se podpiše ; ker potem bo lahko svoje laži in obrekovanja dokazal pred sodnijo. Ako pa tega ne stori, ga imenujem nesramnega lažnika, ostudnega obrekovalca in tatu časti in časti-tam .Primorcu14, da ima lainike za dopisovalce. Kal, dne 16. marca 1908. Anton Grbec, knrat. ki Marijino Celje. Dopisnika dopisa v „Soči“ z dne 12. marca t. I. št. 32 pod naslovom „Kurat iz Marijinega Gelja“ se prav toplo zahvaljujem, da je blagovolil naznaniti javnosti, da sem za časa volitev vestno vršil svoje dolžnosti ter opozarjal svoje duhojljane na volkove v ovčjih oblekah. Žil, da ni dopisnih tudi povedal, kdo je bil dotičui junak v Kostanjevici pri katerem Bern se zglasil in ki je rekel, da tam ni prostora za take hnjskače. V dopisu je sicer tndi več neresnic, katerih pa nočem zavra-čevati, ker služijo bolj v povečanje moje časti Kakor pa sramote. Torej g. dopisnik še enkrat' Srčna h rala! Se priporočam še za v prihodnje ! Kurat pri Marijiaem Celju. Iz tolminskega okraja. t Kmečka zveza za tolmiaiiki Bodili okraj vabi vse odborn ke k posvetovanju, ki se bo vršilo v nedeljo 22. snšca ob 1 ari popoldne v prostorih g. Vuga pri sv Luciji na Mostu. Zajedno se prosi odbornike, naj vpisajejo in pobirajo nduino (40 vin.) po svojih vaseh. t S Kneže. — Šlejemo si v čast, da imamo v naši vasi najbrž najstarej-šega volivca S. L. S. v tolminskem glavarstva. Piše bo Josip H rala rojen pa je bil 25. marca 1817. Čast 91 letnemu starčku, ki se, stoječ ob kraju groba, ni bal, pokazati Broje krščansko prepričanje ter izpolniti srojo volimo dolžnost! 4 t V Podmelcu se je aitanovilo novo „Katoliško slovensko izobraževalno društvo". Pristopilo je takoj lepo število članov. G ivorila sta čč. gg. župnik Kovačič in kaplan Sedej ter tajnik Slovenske krščansko socialne zveze Kremžar. Iz cerkljanskega okraja. c Liberalna olika. Srojo togoto n*d tem, da je naša stranka v kmečkih občinah častno zmagala, kažejo cerkljanski liberalci s tem, da za našimi ljudmi žvižgajo. Mi pa pravimo k temu: Žvižganje in tuleuje je barabarski čin, potem je ž* vse eno, če žvižga Sarkov Miha, Petešon, ali pa — liberalni akademiki. Kar je nizko je nizko, če je tudi Ciril — visok. c „Petrova skala je počla“. Tako je kričal Peterneljer študent Ciril. V Zikojci na agitaciji pa bi bile Cirila kmaln — hlače „počlew, ko jo ie moral nrnih korakov — popihati. —Čadno ! „Siovenijani“ pravijo da so radikalci, in kot taki nasprotni liberalcem in „klerikalcem14; Ciril pa je liberalni trabant! Kameleon ! Iz kobariškega okraja. kd Popravek. — V Breginm je dobila S. L S. pri splošni kuriji 132 — nasprotniki 129 in ne 291, kakor je bilo tiskano. kd Liberalni kandidat Juretič po domače Fedrig, je za gotovo npal, da zmaga. V sredo zvečer je bila že napovedana bakljada, razsvetljava, rakete so bile pripravljene in topiči. Tudi veliko večerjo in ples (na kvaterno sredo 1) so pripravili pri Fedrigu. Povabljeni so bili vsi liberalni agitatorji od Bjvca do Podbrda. Kočija za kočijo je prihajala. Vse je bilo noro. G. dekana so grozili, da mu pobijejo okna, če jih ne bo razsvetlil Fddrigu v čast. Vse je že bilo lepo pripravljeno, topiči nabiti, baklje v rokah, zastave razrite, gostje zbrani — ob y.,8 zvečer pa je prišla brzovjavka, da je Fedrig propadel. Vse komedije konec! Kobaridci so p eklinjali, gostje odhajali, Fedrigovka pa je bila vsa obupana. Kdo bi pa ne bil. ko je šlo gotovih 2000 kronic v zrak za agitacijo. Toda sedaj Fedrig od svoje kandidature nima drugega ko velikega msčka v svojem žepu. kd V Drežnici je bila veselica 23. febr. Priredili so jo fantje, ki so svojo stvar prav' lepo izvtšili. kd Umrla je na Livku po dolgi bolezni Marija Hrast roj. Š)kli, soproga sedanjega gosp. župana Antona Hrast. N. v m. p. * \ kd Libušnje. — Marijina dekliška dražba je s pomočjo cerkvenih pevcev priredila dve veselici, namreč dne 16. in 23. febr. Mešani zbor je pel Gregorčičevo „Nazaj v planinski raj“ in pa „TrigIavu. Drnžbenice so predstavljale veseloigro v 4 dejanjih : „Kukavica moda tiča ali boj za dotou in pa šaloigro v 2 dejanjih: .Pri Gospodi*4. Bilo je pošteno predpustno razveseljevanje in razvedrilo za drnžbenice in za vse, ki se hočejo pošteno razvedriti. Pevski zbor, ki je prvič javno nastopil je pel v popolno zadovoljnost poslušalcev. Hvala pevcem, ki so pomagali pri slavnosti in jo poživili ! Le srčno naprej I Igralke so igrale, kakor bi bile doma na odru. Najnepri-straneje je kritikoval neki gospod iz Tomina, ki je bil mnogo po avetu, rekoč : „na nobenem trškem odru nisem videl boljših igravk, lahko se jih postavi na vsak oder v mestu14. Drnžbenice le naprej na tem potu ! Ali ni lepša in koristneja taka nedolžna zabava kot pa tisti pogubni plesi, ki mladino pokvarijo na duii in na telesu. Iz komenskega okraja. Loter^^lfeTllke’ km Kdenindvajselletni ml»deui£, pred dvemi leti Se zdrav in krepak danes pa akoro popolnoma slep in brez □ panja na ozdravljenje, ker je človečka znanost brez moči, bi se rad udeležil letošnjega romanja Slovencev v Lurd, Zaupa namrert trdno v pomoč Lorškn ljube Gospe. Je pa abog — nima za pot in za to se obrača z m lo prošnjo do kake premožne oaebe, ki se sama noče ali ne more ndeležiti romanja, ali bi bila pri volji plačati mn celo tli vaaj en dei potrebne avote. Trka pa ladi na druga dobra srca ter proei, da bi blagovolili poBlati podpore na „Uredništvo *PrimorBkega Liste.“ Iz korminskega okraja. kr (J. Anton Jakončič, uslužbenec „MonU“, nam je poslal popravek, ki ga priobčujemo prihodnjič. Glasnik »Goriške zveze" gz Glede modre galice opozarja „Gori8ka zveza" kmetovalce, da te Se pravočasno naročijo pri svoji domači posojilnici, ali pa pri »Centralni posojilnici", kjer ao ravno pridruženi. Cena bo zelo ngodna, kakor je bila vedno pri „Go-riški zvezi". Kdor prej naroči, je prej gotov, da dobi blago. gz V zalogi ima „(iorlška zvcza“ razna umetna gnojila, živinsko in belo sol, klajno apno, otrobe debele in drobne. Na otrobi te opozarjajo posebno oni kmetovalci, ki ae pečajo z živinorejo. Otrobi ao zelo dobre, ker dobavljene naravnost iz vojaških zalog. Iščeta se dva učenca /a kovaško obrt, za sekire in drugo orodje. Blaž Pokorn v Škofjiloki, | Gorenjsko. 14. murva. Trat...............81 26 3 79 12 Line . . . • ... 21 (>3 83 62 78 Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. ' Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NAročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Cerkvena mizarska dela v rimskem in gotiškem slogu izdeluje H. Černigoj-Gorica. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-skim pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ..Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vinsk m pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. Rafael Vuga trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom na drobno in debelo v fiioriei na Kornu O priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje. petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, sirkovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo in rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah. Kupuje poljske pridelke kakor. Krompir ! pšenico, rež, ajdo, fižol itd. * Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najerneje kupovaišče nirnberškega in drobnega baga ter tkanin, preje In nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine sa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hm oMa za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Knjigoveznica Ivan-a Bednarik se je preselila v ulico della Croce št. 6. (nasproti „šol. Domu“). Ustanovljena tvrdka leta 1866 I. DRUFOVKA - GORICA centrala gosposka ulica 3, filijalka Raštelj 3 Lastna strojarna na paro v Črničah. Zaloga vsakovrstnega usnja, kakor tudi čevljarskih potrebščin. Odlikovana tvornica nadplatov. Glavni zalagatelj liščila v korjst družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Jelefon Sl. 62. ga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Olroncott). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno fn šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z frsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži- j mami in platnom na izbiro ter razne j tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske, ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. OOOOOMOOOOO 8 VIKTOR TOFFOLI o Q velika zaloga oljkinega olja iz naj ugodnejih krajev. Gorlra, vla Teatro 20, »la Scmlnarlo 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 60 kr. lit. „ oljklno 52 „ „ „ bari 60 „ „ „ fineje 56 „ „ „ lucca 70 „ „ „ bol|e 56..... nizza 80 „ „ „ dalmat. 56 „ „ „ najfln. I gl. „ „ Istrsko 56 „ „ Edino naš rojak v Gorici, optika I. Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulici ima veliko zalogo optičnih izdelko; kakor: Raznovrstna očala, zlata in nikla, stekla iz kristala, v vseh štev kali. V zalogi ima razne toplomer daljnoglede, barometre, mikroskop vage za vino, za žganje, za špirit livele za zidarje, mizarje po najnli ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in isi dostavlja na dom. ^ Odlikovana pekarija ^ in sladčičarna $/• | K. Draščik ^ v Gorici na Kornu (v lastni hlSi) ♦ izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolač« za birmance ♦ in poroke, pince itd. Prodaja ♦ različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. l’ri- ♦ poroča se til. občinstvu. Cene jako nizke. i Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. 00004*00000 Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega funta. Testenine iz tvorniceŽnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz ■ Joch-tnann- Vigi v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Mo zadovoljni smo z zadnjic poslanimi makaroni piše pri zopetnem naročilu „Oskrbništvo ljubljansko knezonadškofijskih graščin". Prvi kranjski tovarni testenin Žnideršič