iiiiiiiiimiiiinim^ a ao« dallvet*«. return te> "GLASILO" •117 St. Ckit At* CLEVELAND, 0. The largest Slovenia« Weakly in the United States of America. Sworn circulation 20.000 laaoad Every Tuesday Terma of Subscription: For Members Yearly_____SOM Por Nonmembers.........$1.00 Foreign Countries......„..$3.00 Telephone: Henderson 3912 iTTTTIlllIllllMIlTTTTyr»5 OF THE GRAND CARNIOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second Clasa Matter December 12th, 1923 at the Poat Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RA'TE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918. Štev. 28. — No. 28 ULiiiumm 1012. Največji aloveoaki tednik v Združenih brlavab liha j a vsak torek Ima 20,000 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto_______JOS4 Za nečlane-----------------S 1.00 Za inozemstvo______......$3.00 NASLOV arednl%tva in upravnifttva: •117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Hendersoa 3912 Hmtttnninttniii »TTj CLEVELAND, 0„ 9. JULIJA (JULY), 1929 LETO XV. — VOLUME XV. clevelandske vesti i dr. pitamic naš gost Smrtna kosa: Na posledicah SIJAJEN SPREJEM JUGOSL. poškodb pri delu je umrl John POSLANIKA V CLEVE-Augustin, star 41 let, doma iz LANDU Meniške vasi, fara Toplice. Tu - je bival 23 let. Tu zapušča ža- V naši ameriški slovenski lujočo soprogo, dve hčeri in si- metropoli, Clevelandu, smo imena. Ranjki je bil Član društva li tekom časa že razne odlične sv. Vida. št. 25, K. S. K. J., goste, katere smo sprejeli in Naj mu bo ohranjen blag spo- pozdravili po svoji najboljši min, preostali družini pa naše moči in naši skromni gosto-globoko sožalje! ljubnosti. Zadnji četrtek, dne —V mestni bolnici je umrl 4. julija, ko je naša velika Uni-I^ouis Skoporc, star 47 let, član ja obhajala svoj največji praz-društva št. 173 S. N. P. J., ter nik, smo imeli tudi mi, cleve-društva Zvon. Počivaj v miru! I landski Slovenci, naš Veliki —Po štiridnevni bolezni je dan. Kakor nalašč temu dnevu umrl rojak Anton Ludvik, sa- primerno, se je oni dan med mec, star 39 let, brat John nami mudil nedavno imenovani Ludvika, ki stanuje na 1230 novi poslanik jugoslovanske dr-Norwood Rd*. Doma je bil iz žave, Dr. Leonid Pitamic, naš Ga berk a. fara Pregorje na No- rojak, naš domačin, naše gore tranjskem. kjer zapušča stari- list, Slovenec, rojen v naši sve-še, brata in pet sester. V Ame- tovnoznani Postojni, ki žal spa-riki je bival 18 let. Bil je član da danes tujcu — Italiji, društva Slovan, št. 3 S. D. Z.; Povabilu Ameriško Jugoslo-Naj počiva v miru, preostalim vanskega Kluba v Clevelandu sorodnikom pa iskreno sožalje. se je Dr. Pitamic z veseljem —Pa posledicah operacije je odzval. Njemu v počast in po-umrl rojak John Zupančič, do- (zdrav je označeni klub zadnji ma iz Sadinje vasi pri Zužem-| četrtek zvečer priredil v spod-berku. Tu je bival 20 let. Tu nji dvorani Slovenskega Narod-zapušča žalujočo soprogo in i nega Doma dobrodošlico, oziro-enega otroka ter dva brata. Po-1 ms banket, katerega se je lide-čivaj v miru, preostali družini t lt£Žip nekai nad dvesto cleve-pa izrekamo iskreno soŽaljef 'landskih' Jugoslovanov, Sloven-—Umrl je v četrtek popoldne j ~ev, Hrvatov in Srbov in tudi Anton Slovenec, oženjen, star nekaj Amerikancev. Stolorav-47 let, 14821 Hale Ave. Ranjki j natelj tega večera je bil pred-je bil doma iz vasi Dolenje Po- sednik gorinavedenega kluba hance, pošta Ratica. Njegov J Mr. Anton Grdina. Svojo ulo-brat je bil v istem kraju več j go in nalogo je izvršil na naj-let župan. V Ameriki je bival boljši način. 19 iet. Zapušča soprogo Agnes, j Med odličnimi gosti smo vidva sina in hčerko. Bil je član j deli pri častni mizi mestnega društva sv. Vida. št. 25 K. S. | managerja Hopkinsa, konzula K. J. in društva Clevelandski! čehoslovaške republike in ru-Slovenci, št. 14 S. D. Z. Naj j munskega konzula. Po po-počiva v miru, sorodnikom pa zdravnem nagovoru v angle-naše iskreno sožalje. iškem in slovenskem jeziku gto- loravnatelja je imel prvo bese-—V soboto, 6. julija je po do mestni manager Mr. Hop- dolgi bolezni preminula Marija king Hvalil je pred vaem Slo-Zakrajšek, v visoki starosti 81; yence y CieVelandu kot najbolj let. Ranjska je bila ena prvih napredne? zavedne in patrijo-naseljenk v Clevelandu; tu je tičnQ meščane v našem kozmo-bivala 40 let. Tu zapušča hčer- Hčnem mestlL skoro pol ure ko omoženo Josephine Kotnik trajajoči govor Mr. Hopkinsa in tri sine: Rudolph, Albin in 50 navzočj z velikim zanima-August. Ranjka je bila rojena njem p0SiušaK. ob sklepu nje-v Trgu pri Gorici, kjer zapušča govega goVora mu je bila prire-več sorodnikov. Bila je člani-, jena velika ovacija z željo, da ca H. B. Zajednice in društva naj sedanji mestni manager Srca Marije. Prizadetim sorod- Mr Hopkins še ostane v svoji nikom naše iskreno sožalje, i službi in da cieVelandski Jugo-ranjki pa naj bo ohranjen blag slovani ne maramo nobene pre-spomin! membe pri mestni vladi, ker —Mr. Anton Garden, poznan smo z Mr. Hopkinsom povsem Clevelandčan, se preseli ta me- zadovoljni. sec v Chicago, kjer bo name- Govorniški program je tra-ščen v uredništvu "Prosvete." jal od 10. ure do polnoči. Culi Obenem odide iz Clevelanda Mr.! smo krasne besede poklicanih Ludvik Medvešek, eden najbolj govornikov v slovenskem, hr-marljivih delavcev v Cleve vatskem in angleškem jeziku, landu, ki bo nameščen v uradu V resnici povedano, tako lepega S. N. P. Jednote. in zanimivega večera v Sloven- skem Narodnem Domu še nik--Okrajni blagajnik Alex d&r ne pomnimo> Bernstein je naznanil, da se je, Jako aplavdiran je bil nastop čas za plaČitev zemljiških dav-.n govor konzula čehoslovaške kov za zadnjo polovico pretekle- repubUke in govor konzula roga leta podaljšalo od 20. junija munske kraijevine, oba zastop-do 20. julija. Do takrat mora- njka teh držay gta bila prvič jo biti vsi davki v uradu. Skup- navzoča med natni. Dr. Ruška, ne davčne kolekcije bodo znaša- čehoslovaški konzul je osobito le 45 milijonov dolarjev. povdarjal prijateljsko razmerje —Ne pozabite, da se vrši pri- med njegovo državo in Jugosla-hodnjo nedeljo na Špelkotovih vijo, tako je tudi pohvalil slo-prostorih piknik društva sv. ; venske Sokole, ki so se nedavno Vida, št. 25 K. S. K. Jednote. Več o tem lahko čitate v posebnem oglasu današnje izdaje. Cenjeni gostje in udeleženci — dobro došli! udeležili izleta v zlato Prago. Omenil je tudi važno zvezo Male entante, Čehoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Zaeno je želel, da bi se clevelandski a. d. - dnevnik Na drugem mestu današnje izdaje "Glasila" prinašamo veselo vest o novem slovenskem listu "Zarja," katerega je začela s prvim julijem isdajati Slovenska Ženska Zveza. "Zarja" bo izhajala po enkrat na mesec kot uradno glasilo označene Zveze. Dodatno k temu poročilu moramo še z večjim veseljem beležiti veselo novico na časnikarskem polju in sicer to, da bomo začenši prihodnjega avgusta dobili še en slovenski dnevnik. Ameriški Slovenci, dasiravno nas ni mnogo v tej deieli, bomo s tem korakom prekašali celo belo Ljubljano. V kolikor nam je znano, izhajajo ondi trije dnevniki, mi, ameriški Slovenci bomo pa imeli odslej naprej štiri. Da je lastništvo "Ameriške Domovine" prišlo do tega zaključka, se temu nič ne čudimo. Označeni dosedanji tri-tednik je postal med našim narodom zelo popularen; osobito Clevelandčani ga imajo radi. S tem, da bo pričel izhajati dnevno, se bo nudilo naši publiki še več užitka pri čitanju neodvisnega lokalnega dnevnika. Mi 2eHmo'Ia8tnfkom in izdajateljem našega najnovejšega dnevnika kar največ uspeha in ga toplo priporočamo članstvu naše Jednote. Veseli nas, da bo označeni dnevnik izhajal v oni tiskarni, kjer se tiske tudi naš list. O nameravani izdaji "Ameriške Domovine" kot dnevnik smo čitali te dni sledeče: "Naš list, 'Ameriška Domovina/ prične dne 3. avgusta, 1929, izhajati kot — dnevnik. K temu koraku se je lastništvo odločilo vsled neprestanega spodbujanja ' od strani naših prijateljev — naročnikov, ki hočejo brati Ameriško Domovi no vsak dan. "Prvi slovenski časopis \ Clevelandu je izšel meseca februarja, leta 1899. Ustanovil ga je neumorni narodni buditelj Mr. Anton Kline. List je tedaj izhajal dvakrat na mesec. Naročnina je veljala 50 centov na leto. Leta 1900 je časopis postal tednik, leta 1902 je izhajal dvakrat na teden in je dobil ime 'Nova Domovina.' Leta Cehi in Slovenci večkrat skupaj sestajali. Ta večer smo imeli v svoji sredini še enega odličnega gosta, to je bil znani akademični slikar profesor Božidar Jakac. Predstavil ga je občinstvu tajnik Ameriško Jugoslovanskega kluba Mr. Janko N. Rogelj. Zaključek ali krona tega večera je bil pa govor poslaniks Dr. Pitamica, izražajoč, da prinaša v im$iu stare domovine vsem ameriškim Jugoslovanom lepe pozdrave in da želi, da bi bili odnošaji med Jugoslavijo in Ameriko še v bodoče tako prijateljski kakor so sedaj. Tako je tudi tu živečim Jugoslovanom priporočal, da naj ne pozabijo svoje stare domovine. Gospod poslanik se je po zaključku banketa prijazno raz-govarjal z vsemi, ki so želeli z njim se osebno spoznati. Ta redka slavnost se je zaključila šele ob pol eni uri po polnoči. obsojen atentator Belgrad, Jugoslavia. — Po večtedenski obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjim višjim sodiščem v zvezi z napadom in umorom narodnega poslanca Stjepan Radiča, koji atentat je bil lansko leto izvršen tekom seje narodne skupščine, je bil narodni poslanec Puniša Račič obsojen vsled tega atentata in umora na 20 let ječe. Izrek sodnije se je glasil sledeče: Za prvo dejanje, poskušeni umor dr. Pernarja brez premiš-ljanja na 6 mesecev zapora od nosno štiri mesece ječe. Za drugo dejanje, nameravan umor dr. Basarička brez pre mišljanja na 20 let ječe. Za tretje dejanje, nameravan poskus umora brez premišlja-nja .(Ivana Grandja), na pet let ječe. Za četrto dejanje nameravan umor Stjepana Radiča brez pre-mišljanja na 15 let ječe. Za peto dejanje nameravan umor Pavla Radiča brez pre-mišljanja na let ječe. Skupno je bil torej Puniša Račič obsojen na 60 let in štiri mesece ječe ter iejt mesecev xapora. Ta kazen pa se mu v smislu srbskega kazenskega zakonika spremeni v najvišjo dopustno mero 20 let ječe. V kazen se mu všeje sedem mesecev in 15 dni preiskovalnega zapora. Toma Popovič in Dragutin Jovanovič, ki sta bila obdolžena kot sokrivca in podpihovalca, sta zaradi pomanjkljivosti dokazov oproščena. • Obtoženci so molče poslušali razsodbo in na koncu izjavili, da je sprejmejo. Toma Popovič in Jovanovič sta se zahvalila sodišču za pravično razsodbo. Takoj po proglasitvi razsodbe sta bila ta dva izpuščena, Puniša Račič pa prepeljan nazaj v zapor. Tako je torej za enkrat končal proces proti Račiču, atentatorju iz skupščine. 1903 je pričel izhajati trikrat na teden, in leta 1905 je posta) dnevnik. Nesrečni spori v naselbini leta 1907 in 1907 so končno iz dnevnika naredili tednik 'Amerika/ ki se je leta 1909 spremenil v dvotednik z imenom 'Clevelandska Amerika/ in leta 1916 pa je postal tri-tednik. List je leta 1919 dobil ime 'Ameriška Domovina/ katero ime nosi še danes in bo tudi kot dnevnik posloval pod tem imenom. "Da bo odločitev, izdajati dnevnik gotovo razveselila tisočere naše naročnike, je brez dvoma. Mogočna, napredna, marljiva in znanja željna naselbina kot je Cleveland in druge slovenske naselbine po Ameriki, bodo imele še večji napredek od dnevnika. Za danes se ne bomo spuščali še v podrobnosti. Navedli jih bomo od časa do časa pred 3. avgustom, ko izide prva številka kot dnevnik Medtem se le priporočamo našim prijateljem, našim rojakom, da to novico sporoče naprej in nam skušajo pridobit* čim več novih naročnikov." PROSLAVA JEDNOTINE 35-LETNICE I vesti iz jugoslavue Joliet, 13., 7. julija. — Joliet, kjer je pred 35 leti tekla zibelka naši Jednoti, je obhajal zadnjo nedeljo svoj veliki dan kot ga že dolgo ne pomni slovenska naselbina. Prihitela so društva iz naselbin širom držav, da proslavijo 35-letnico K. S. K. Jednote in to na kar najbolj mogoče slavnosten način. Ob najlepšem vremenu 30 se pričela številna društva zbirati pred slovensko cerkvijo, odkoder so se razvila v dolgo parado z godbo na čelu. Jako impozanten je bil okrašen voz, ki je predstavljal Jednoto v živi sliki. Ob straneh ste bili veliki sliki pokojnega Rev. Sušteršiča, ustanovnika Jednote. Drugi okrašeni voz v paradi je nosil napis z Jednotinim geslom. Glavni uradniki in še živeči ustanovniki so zavzeli svoja mesta v avtomobilih. .Navzoč kot časten gost je bil naš jugoslovanski poslanik dr. Pitamic ter generalni konzul dr. Jankovič iz Chicaga. Parada je šla po glavni prometni cesti mesta Joliet, in tekom parade se je pridružilo še več članstv^ ki je dospelo s posebnim vlakom. V dolgi in krasni paradi je vihralo 32 zastav posameznih društev. Prišli so zastopniki društev iz Illinoisa Minnesote, Ohio, Pennsylvania in od drugod. Cerkev sv. Jožefa, je bila okrašena s zastavami in mnogimi napisi. Zastave so vihrale tudi na bližnjih poslopjih. Nad vse lepo je bila okrašena notranjščina cerkve, zlasti pa veliki altar, ki je bil ves v srebrnih trakih. Celo sveče so gorele tako, da so tvorile črke K. S. K. J., kar je naredilo jako svečan vtis. Predno so se podali člani v cerkev, je vdeležencem pred yhodom priredil Mladinski oddelek Jednote špalir. Vsak deček in deklica je imel zastavico v rokah. Slovesen vhod je poveličevalo krasno potrkavanje v cerkvi. Sv. mašo je daroval Rev. Kazimir. Cvrcko, duhovni vodja K. S. K. Jednote, ob asistenci Rev. M. Butala in Rev. Šolarja. Slavnostno pridigo je pa imel prvi duhovni vodja K. S. K. Jednote, Rev, Ciril Zupan, O. S. B. Krasno je bilo tudi petje na koru, osobito solo v sopranu "Ave Maria," katerega je pela Miss Elizalwth Grahek, hčerka glavnega blagajnika K. S. K. Jednote. Po dovršeni shižbi božji je sledil blagoslov in zahvalna pesem. Za tem so s£ podali vdeleženci na Vseslovenski katoliški ihod v, Lemont, 111. O izidu tega veličastnega shoda poročamo prihodnjič. Vdeležilo se je shoda do 9,000 oseb. Poročevalec. TRGOVSKA RAZSTAVA Prvič v zgodovini ameriških Slovencev bo naš narod imel priliko videti' veliko razstavo slovenskih trgovcev in obrtnikov. Razstava se odpre v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu dne 25. septembra In bo trajala do 1. oktobra. Ta razstava je očiten dokaz napredka slovenske metropole j Združenih državah, dokaz napredka ne samo iz trgovskega Dzira, pač pa tudi dokaz splošnega napredka naših ljudi. Ponosno čestitamo našim naprednim trgovcem in St. Clair Merchants Improvement Association, ki priredi razstavo. Delo nikakor ni malenkostno. Odbor že dva meseca neumorno deluje v to svrho, in njih naloga še ni končana. Še bo treba žrtvovati mnogo časa, predno bo vse v pravem teku. Prostori v Slovenskem Narodnem Domu so v ta namen oddani za 14 dni. Spremenili se bodo iz plesnih dvoran v palačo napredka. Tu bodo trgovci prvič skupno razstavili svoje blago pod eno streho. Priredili bodo "style show" in potom živih modelov predstavljali najnovejše vzorce. Videli boste celo hišo v naravni velikosti z najmodernejšo opremo. Razstava bo tako ogromna v vseh ozirih, da bo prekašala vse, kar se je do danes kazalo v naši naselbini. Vsak trenutek bo pol g zanimanja. Zabavne točke, godba, demonstracije, su-venirji bodo vsak večer. Da bo vsakemu dana prilika udeležiti se razstave, so trgovci sklenili razdajati vstopnice, ki stanejo 25 centov, vsakomur zastonj, ki bo od 10. julija pa do konco razstave kupil pri tr- govcih, ki so v zvezi z razstavo. Z vsakim nakupom blaga od $1.00 dobite eno vstopnico s pravico, da dobite avtomobil, ako vas sreča zadene. Poleg tega dobite vsak večer takozva-ne "door prize." Z vsakim nakupom za $5.00 pa dobite poleg vstopnice za avtomobil tudi vstopnico in listek za door prize. Vstopnina sama bo vredna $1.00, a vi dobite to popolnoma zastonj in še več drugega, ako boste kupovali pri trgovcih, katerih imena boste čitali v posebnih oglasih, in ki so člani te razstave. Zahtevajte pri trgovcih omenjene listke in vstopnice, ker čim več imate teh listkov, več imate prilike, da pridete do avtomobila. •j-o- ZANIMIVO PREDAVANJE V soboto, 13. julija bo v Chicagu, lil., predaval dr. Pavel Brežnik, ki je pred nekaj tedni dospel iz Ljubljane pod pokroviteljstvom Carnegie Endowment. Nahaja se na študijskem potovanju po Ameriki. Dr; Brežnik je odličen Slovenec in znanstvenik, pisatelj in profesor. Dr. Brežnik bo predaval v dvorani S. N. P. J. ob 8. uri zvečer. -o- BODOČI GLAV. ODBOR HBZ. Za glavnega predsednika Hrvatske Bratske Zajednice je bil ponovno izvoljen Mr. Gazdič, ki je dobil 132 glasov. Njegov proti-kandidat Vuk je dobil 120 glasov. Glavni tajnik je Mr Solič,, glavni blagajnik pa Mr. Jonič. Za urednika glasila je bil i?bran Mr. Petrak in za odvetnika Zajednice pa dr. Lukas Smrtna kosa: Osilnica. — Dne 4. junija smo pokopali Ju-lijano Oswald, staro 51 let, ki je bila prva krščena v sedanji lični cerkvi in tudi med prvimi sprejeta v Marijino družbo, ki letos obhaja 20-letnico obstoja. Hinje. — Dobra kmetiška mati, mučenica svojega doma — kar je prava slovenska mati — 68-letna Ana Papež v Rat-jah je v sredo 12. junija umrla. Vdova je bila 25 let in ves ta čas je vzorno in z velikimi žrtvami vodila precej obsežno posestvo. Cerkvi pa je vzgojila duhovnika. Največja njena zelja je bila videti sina Karla pred oltarjem in to se ji je izpolnilo lansko leto. Pred letom dni je bilo veselje v tej hiši, letos je žalost. V petek zjutraj, 14. junija, smo jo položili k večnemu počitku. Ajdovec. — V petek, dne 7. junija smo na zadnji poti spremili 24-letno Antonijo Iskra. To je že četrti slučaj, da je smrtna kosa prestrigla nit življenja tako mlademu dekletu. Preteklo leto je bila v Ljubljani kot služkinja, nakar se je j vrnila domov onemogla ter obležala. Letos je1 letina dokaj dobro pokazala, tudi trta je na splošno lepo ozelenela, sadje lepo kaže, le malo nižje je drevje nekoliko pozeblo. Krompir tudi lepo raste, ker so nekateri mislili, da še odganjal ne bo. V Savi pri Tomačevem je pri kenju utonil 20-letni Pavel Cerne, trgovski pomočnik v Ljubljani. Čez novi kokrski most pri Kranju je padel J.- Berčič iz Stražišča pri Kranju in še isti dan podlegel poškodbam. Ncvi vagoni, 1000 po številu pride v kratkem času v Jugoslavijo na račun vojne odškodnine iz Nemčije. 72-letna starka umorjena. V Pivoli pri Hočah so našli umorjeno pred njeno hišo 72-letno Alojzijo Viher, ki je bila vsa cbtolčena. Morilca, ki jo je obenem oropal, še niso mogli najti. Obsodba Puniše Račiča. Obravnava proti bivšim poslancem Puniši Račiču, Dragotinu Jo-vanoviču in Tomi Popoviču je bila 7. junija končana. Puniša Račic je dobil 20 let zapora. Jovanič in Popovič pa sta bila oproščena in takoj izpuščena na svobodo. Zagovorniki Puniše Račica so se pritožili proti previsoki kazni. Jugoslovanski žitni pridelek obeta biti po vseh poročilih izredno ugoden. Dohodek travnikov je letos za 40 odstotkov večji kot lani. Žaga je pogore!a v Sodražici. Bila je last Franca Prijatelja, posestnika iz Žigmaric. Procesija sv. Rešnjega Telesa v Begradu je bila letos kaj mnogobrojna in slovesna. Kralja je zastopal polkovnik Radi-voje Zlatanovič. Udeležili so se je med drugimi odličnjaki tudi ministri, dr. Korošec, dr, Srskič in dr. Frangeš kakor tudi veliki župan belgradske oblasti dr. Baltic. Izpred sodišča: Ljubljanska porota. Leopold PogaČar, obtožen uboja, je bil oproščen. — (Dalje na 2. strani) nosi povrniti. Od strani tfbV SLOVfeNŠKI LIŠT Zadnji teden smo prejeli na ogled prvo številko novega slovenskega mesečnika "Zarja," katerega je pričela izdajati kot svoje uradno glasilo Slovenska Ženska Zveza. Zopet nekaj novega na našem književnem, oziroma literarnem polju, za kar gredo Čestitke in priznanje našim vrlim in zavednim ameriškim Slovenkam. Slovenska genska Zveza — dasiravno je bila ustanovljena šele pred dva in pol leta — se lahko ponaša s svojim lepim napredkom. Na podlagi izjave njene ustanoviteljice in glavne predsednice Mrs. Marie Pris* j land šteje ta organizacija danes i že 2,750 članic pripadajočih k! raznim podružnica širom držav i Učitelj vpraša učenca: "Koliko je 10 menj 10?" — No tega ne veš? Pomisli, ti bi imel 10 dinarjev v žepu in bi jih izgubil; kaj imaš potem v žepu?" — Učenec: "Luknjo!" m GtA&tO g. S, ft. jfe^otfe, JtJLt ftfg. 1&29 ................. NEBEŠKA KRONA ALI PREMIŠLJEVANJE O NEBESIH Nemški spisal Janez N. Stdger, duhovnik Jezusove družbe Poslovenil Janez Smuč, duhovnik goriške nadškofije. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiIIIIIXIXIIIIII1IIIia (Nadaljevanje) b) Molitev. j v nekem mestu na Francoskem Drugi mogočni ključ, ki nam obhajali ljudski misijon. Zve- gotovo odpira nebesa, je molitev. Umetnost molitve in vzdi-hljajev, ki nas dvigujejo k Bogu ter ga nagibljejo k usmiljenju za naše reve, je človeku prirojena. 2e pobožno čuvstvo človeka nekako sili, da v revah in nadlogah sam ob sebi dviguje svoje roke in oči proti ne-besom. Mi vemo, da je Bog, vemo tudi, da je vsegamogo-čen; to nam pravi naša duša, katera je, kakor piše Tertuli-jan, krščanska že pa svoji naravi. Saj je zato ustvarjena, da se zedini z Bogom. K temu zedinjenju pa je neobhodno potrebna molitev. "Brez molitve," pravi sveti Krizostom, "je človek podoben mestu brez czidja in obrane, katero vsak sovražnik lahko vzame.". Z molitvijo pa je naša duša mogočna trdnjava, katere najmogočnejši sovražnik ne more premagati. "Kdor moli," piše sv. Alfonz Ligvorij, "bo zveličan; kdor pa ne moli, bo pogubljen." "Navadno naj ne pričakuje izpreobrnjenja, kdor ne moli," pravi sv. Tomaž. Pa tudi po izpreobrnjenju ne bo dolgo ostal trden v dobrem brez posebne milosti, katero Bog deli le tistim, ki ga zanjo prosijo. Zla čer po dokončanih pridigah je misijonar spovedal može, ki so se v velikem številu izpreobrnili k Bogu. Nekega dne * pride mlada deklica k misijonarju ter se mu potoži, da se njeni oče nad misijonom močno jezi, in ker ga ni mogel ubraniti, zdaj strašno preklinja. "In vendar," pravi deklica, "bi mojemu očetu bilo treba se poboljšati, ker je prej ko ne v grešnem stanju. Jaz in moja mati sva v veliki skrbi za očetovo zveličanje. Prosim, svetujte mi, kaj naj storimo." "Moj otrpk," ji reče misijonar, "ti zamoreš sama pomagati. Ali veš, kaj je rekel Jezus, da, kar bomo očeta v njegovem imenu prosili, nam bo dal? Prosi Boga za izpreobr-n j en je svojega očeta in uslišana boš." Nato deklica odide. Za nekaj dni se vrne ter misijonarju pove, da je vse zastonj, da je oče še bolj razkačen nad misijonom in da strašno divja. Zdaj misijonar postane resen ter reče: "Deklica, nad tem si ti kriva. Ako bi bila prav molila s ponižnim srcem, s trdnim zaupanjem v Jezusovo obljubo in prav stanovitno, tvoj oče bi se bil že spokoril. Pojdi sti pa to velja o milosti do kon- in moli boljše, kakor dosedaj.'' ca stanovitnosti, o kateri veli tridetinski zbor. da jo je treba z molitvijo izprositi. Ni pa naš namen dokazovati, da nam je molitev potrebna, marveč pokazati samo hočemo, da je molitev zares nebeški ključ. Ako bogatina poprosimo miloščine, stoji pri njem/ da nam jo da ali pa odreče; siliti ga ne moremo, da nam jo podeli kot kaj takega, kar nam gre po pravici. Ako se pa bogatin obveže nam jo dati, potem je gotovo, da bo uslišal našo prošnjo. Tak bogatin je Bog, mi vsi smo pa„ kakor pravi sv. Avguštin, njegovi prosilci. Bog ni dolžan nas uslišati; če se je pa zavezal s kako obljubo nam dati. kar ga prosimo, potem je jas- Deklica gre vsa solzna od mi sijonarja pred oltar Marije Device, ondi poklekne, povzdigne svoje roke do matere božje in iz globočine srca moli za očeta. Za dva dni pride misijonarju povedat, da se je oče izpre-obrnil, da je slišal pridigo o milqsti božji, da je jako ginjen, in da ga je trdna volja spraviti se z Bogom in poboljšati svoje življenje. Ko bi ljudje prav spoznali moč molitve, koliko dobrot bi izprosili od Boga zase in za druge. V marsikaki soseski in v marsikaki hiši bi bilo vse drugače, ko bi bil poglavar ali hišni gospodar prijatelj molitve. Marsikateri razuzdan sin in marsikatera zašla hči bi se no kot beli dan, da naših pro ; vrnila na pot pobožnosti, ko bi šenj ne more več odbiti. njena mati posnemala vzgled In zares, takih obljub naha- sv. Monike, ki je osemnajst let jamo v sv. pismu brez števila, goreče molila za izpreobrnjenje "Prosite," pravi on, "in se vam bo dalo, trkajte in se vam bo odprlo, iščite in boste našli-(Luk. 11, 9). "Dosedaj niste ničesar prosili, zato tudi niste ničesar prejeli. (Jan. 16, 24.) "Vi prosite in ne prejmete, ker slabo prosite." (Jak. 4, 3). "Molite neprenehoma." (I. Tes. 5, 17) z zaupanjem in ne da bi dvomili. "In vse, karkoli prosite v molitvi, ako verujete, boste prejeli." (Jak. 1, 6). "Bog nas usliši, česarkoli po njegovi volji prosimo." ((I. Jan. 5, 14.) "Resnično, resnično vam povem, ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal." (Jan. 16, 28.) Niso-li tebesede zadosti jasne? Je-li mogoče terjati še kaj več, kakor je ta takorekoč s prisego živega Boga potrjena obljuba, da ga je zares volja, nam dati vse, kar je njemu v čast in nam v zveličanje? Kdor ne veruje tem besedam, naj sam poskuša Boga prositi ka-koršnokoli dobroto in ako je po tem, ko je prosil s čistim srcem, s čistim namenom, s trdnim zaupanjem in stanovitno, ne prejme, potem naj taji resnico Kristusove obljube. "Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle." (Mat. 24, 33). Molitev je tedaj krepko orož je, s katerim moremo privoj-skovati' sebi in drugim nebeško kraljestvo. Pred blizu tridesetimi leti so sina Avguština. Koliko duš bi bilo zmagalo svoje strasti, koliko sosesk bi se bilo že povzdignilo na višjo stopinjo pobožnosti, ko bi bili njih poglavarji, njih vodniki večji prijatelji mo litve. "Zakaj molitev pravičnega prodre oblake, ona je ključ, ki odpre naj skrivne j še nebeške zakladnice," pravi sv. Avguštin. c) Dobra dela. Tretji nebeški ključ so dobra dela. Vsako dobro delo nas nekoliko pomakne k nebe-som. Neki samostanski brat, ki je menihom v samostanu delal oblačila, smrtno oboli; vi-devši, da je blizu smrti, poprosi menihe, naj bi iglo, s katero jim je šival oblačila, ž njim vred položili v gomilo. "Glejte," je rekel, "nadejam se, da bo ta igla ključ, ki mi bo nebesa odprl; zakaj vsak za-bod, ki sem ga storil ž njo, sem namenil v božjo čast." Med dobrimi deli pa so dels ljubezni najpripravnejša, nam odpreti nebeška vrata. Kdor iz dobrega namena, z veseljem in pogostoma doprinaša dobra dela, temu bo Bog dal milost tako živeti in umreti, da bo nebeška vrata našel odprta. "Ker usmiljenje božje presega vsa njegova dela, in ker nam je v vzgledu pokazal, naj bi tudi mi bili usmiljeni, kakor je Oče v nebesih usmiljen, je oči-vidno," pravi sv. Tomaž, "da usmiljenje dela človeka najbolj podobnega Bogu." Cim bolj podoben pa je človek Bogu, tem večja je njegova čednost. Zato bodo nebeški vratarji pustili v nebesa brez zadržka tega, \i je bil usmiljen do ubogih. ' Nebeški vratarji poznajo Boga, zato tudi dobro vedo, koliko pri njem velja usmiljenj e., Ako poleg tega &e pomislimo, da je vsak ubožček, s katerim imamo usmiljenje, prijatelj, brat in namestnik Kristusov; če preudarimo, da ga ni plačila, enakega temu, ki ga sv. vera obeta usmiljenim do ubogih, nasproti pa, da čakajo nepo-pisljive kazni te, ki so neusmiljeni do ubogih, bomo lahko razumeli, da je miloščina zapo-padek vse ljubezni in dela* naj /ečje važnosti, ki nas more *asno in večno osrečiti. Zares, nič ne pospešuje naše sreče tako, kakor dela milosti. "Dajte in se vam bo dalo1 (Luk. 6, 38), — rekel je neki mož bistre glave, "to ste dve nerazdružljivi sestri; kjer je ena, ondi je tudi druga; ko ena zbeži, zbeži tudi druga." To tudi uči izkušnja. Kdor podpira reveže, ne bo nikdar trpel pomanjkanja. Kdor obilno deli, ta bo obilno prejel. Sv. škof Janez, ta usmiljeni oče ubogih, ki je vse, karkoli je imel, razdelil med uboge in vendar še vsak dan imel zadosti, je nekdaj vzdihnil z ljubečim srcem: "O moj Bog, jaz hočem vendar videti, kdo se bo prej naveličal: ali ti mi dobrote deliti, ali pa jaz jih med uboge razdeljevati. Kdor je torej darežljiv, se mu kruh, ki ga ubogim deli, množi v roki. Previdnost božja dela čudeže onim, ki ubogim ne odtegujejo svojih rok. Če svoje premoženje sipaš revežem v naročje," pravi prerok, "boš vedno plaval v obil-nosti; kolikor jim daš, toliko boš nazaj prejel. Ti boš kakor izvirek, ki se nikdar ne posuši" (Preg. 28, 27.). Pač proč s posvetnimi nagibi; dušni dobički nas morajo priganjati k delom milosti. Miloščina," pravi sv. pismo, četudi ne s temi besedami, "miloščina pokriva naše grehe, nas dviguje proti nebesom, prodre do sedeža božjega ter posili usmiljenje Boga, izliti črez nas svoj nebeški blagoslov. Lomi lačnemu kruh in prenoči revnega popotnika, in izhajala ti bo zarja sreče, pravičnosti bo stopala pred teboj. Vidiš-li golega, obleci ga; skrivaj svojo miloščino v naročje revežu, potem bo klical njen glas zate proti nebesom, ona ti bo izvirek nebeških milosti. Poklicala ti bo iz nebes razsvetljenje, da boš še o pravem času zasledil zanjke, ki ti jih nastavlja sovražnik, ter ti naklonila moč in pogum, da boš v vojski zmagal. Kakor voda ogenj, tako pogasi miloščina vsak greh. Ona je mogočen jez, na katerem se razbijejo strasti, da nas dereči potok hudobij ne potegne za seboj. Miloščina v nekakoš-nem oziru zapira celo peklenska vrata, obvaruje usmiljenega večnega propada ter je ob smrtni uri njegova zvesta tolažnica. Ona ga sprejme pred sedež božji, ukroti sodnika živih in mrtvih, mu odpre nebesa ter posadi usmiljenega na sedež slave in neumrjočnosti." (Ekl.3, Tob. 4, Ps. 40.). , Nasproti pa: Sodba brez milosti ga čaka, ki je neusmiljen do ubogih. Ne bo mu dobro pri srcu, hudič bo stal pri njegovi smrtni postelji in sto-pivšemu pred sodbo se bo odprlo brezdno večnega prekletstva (Ps. 108.). Porok tega nam je sv. evangelij in izpričuje nam to Kristusova beseda. Kako mogočno vspodbuja torej sv. vera k radodarnosti in ljubezni do bližnjega. Sv. vera, ti same tolažiš s takimi obljubami in ti sama mu groziš s takimi kazni, ti edina vtisneš revežem v obličje znamenje, ki nas izpod bada z najmanjšim revežem ravnati tako, kakor da bi pred seboj imeli Kristusa v človeški podobi V življenjepisu sv. Frančiška Ksaverija nahajamo dogodbo, ki nam potrjuje v živi podobi, kar smo doslej govorili o miloščini. Nekega dne gre ta svetnik k'svojemu prijatelju, bogatemu Portugizu, ki je tačas zavoljo kupčije živel v Indiji, ter ga prosi nekoliko denarja za ubogo deklico, ki se je hotela omožiti. Ko Frančišek pride k Portugizu, najde ga ravno pri igri. Frančišek mu pove svojo prošnjo, ali Portugiz nekako nevoljen zareži, rekoč: "Pustite me zdaj, vsaj vidite, da imam drugo delo, da nimam časa vam postreči." Toda Frančišek spomni se besed Kristusovih: "Prosite in se vam. bo dalo, trkajte in se vam bo odprlo," ter ne jenja prositi, marveč še bolj tišči v Portugiza, Naposled, ko se ga ne more odkri-žati, reče Portugiz ves nevoljen: "Tukaj imate ključ, pojdite v mojo sobo in vzemite iz bla-gajnice, kolikor vam je treba." Frančišek gre in vzame, kolikor se mu je zdelo. Ko črez nekoliko dni Portugzi sreča sv. Frančiška, reče mu: SLOVENSKA ŽENA V AMERIKI (Ponatis iz "Zarje," št. 1) Priseljevanje slovenskih delavcev se je vršilo večinoma s kmetov. Prinesli so seboj tako izobrazbo jn oliko, kakoršna je bila tedaj v njih domači vasi. Izobrazženih je prišlo razmeroma prav malo, namreč nekaj duhovnikov in dijakov, ki so tu nadaljevali svoje študije. Večinoma izmed njih se je odločila za duhovski stan, trije so postali zdravniki. Slovenski delavec v tujini je moral prijeti za najtežja in najbolj nevarna dela, ker si radi neznanja jezika ni znal pomagati drugače. Zadovoljiti se je moral z najbolj siromašnimi (Dalje prihodnjič) -o- ustanovile prosvetno organizacijo "Slovensko Žensko Zvezo." Začetek je bil težak, ali njih vztrajnost in dobra volja zmaguje po vseh naselbinah. Celo j rod "potom organizacije. V or-nasprotniki te Zveze so kapi-! ganizaciji je moč, medtem ko tulirali več ali manj. Do se- je posamezni človek in njego- -Ji----xi fur'i iaiMBfe^iafe šel takoj na delo ter skrbel zato, da se omenjena točka delavskega odškodninskega zakona države Minnesote amendira tako, da naj bi se dala dedičem živečim v stari domovini v takem slučaju pravica in polna moč, da bi lahko iknenoVali zastopnikom posmrtnine njih umrlega sorodnika, kogar bi oni sami hoteli. Glavni odbor Zveze je šel takoj po konvenciji na delo ter skrbel zato, da je bil predlog v tem smislu predložen v zakonodajni zbornici države Minnesote leta 1929. in tudi sprejet. S tem novim zakonom pa tudi lahko dokažemo onim rojakom, ki še vedno trdijo, da z našo Zvezo ne moremo nič doseči, kaj se lahko stori dobrega in koristnega za naš na- zemcev.' daj so imele za glasilo list "Amerikanski Slovenec," katoliški dnevnik. Letos pričnejo s svojim listom "Zarja." Kaj imajo te ženske še vse na svojem programu, ne vem. Vem pa, da smo mi drugi v skrbeh in kar se prosvetne organizacije tiče — odzadaj. Nekateri krogi v domovini prav radi kritizirajo slovnico slovenskih izseljencev. Tem naj bo povedano, da so izseljenci prinesli svoje znanje slovnice s slovenskih tal, iz domače stanovanji in naj skromnejšim, vasi, in je taka kakoršno ^ načinom življenja. Poleg tega tam dobili. V mnogih slučajih priseljevanje ni bilo sistematič- 80 si ga z lastno pridnostjo še no, kakor na primer pri Nem- j ^večali. Mož in žena po deže-cih, za časa kulturne vojne, ka-, h sploh kritizirati ne moreta, ten so se izseljevali z družina- ker si0Venski izseljenci pišejo mi. Posledica je bila, da je bi-jv svoje Hste 95 odstotkov v?č, lo preveč moških in premalo; kakor v domovini preprosti na-žena in deklet. Ako so razmere rod. • Naša mila> lepa Slovenija dopuščale, je skušal vsak dober dosedaj ni storila za nas izse-in pošten mož dobiti svojo že-|ljence prav ničesar na nobenera no in družino iz Slovenije. j polju> da bi bilo imena vredno< Kakor hitro je taka žena do- Naoravila je križ čez nas vse spela semkaj, si je poleg svoje j in nas prištela med izgubljene družine vzela v oskrbo po šest,jsinove in hčere< Da nas kri. dvanajst in še več drugih, kate-! vično sodijt)f je jasna izgoVor, rim je dajala proti mali od- da ne podajo naših razmer, je škodnim hrano in stanovanje, j prazen. Ako se jim resnica Ako je pnšlo kako dekle, je bilo pove ali dokaže, se sramujejo še večje veselje. Na razpolago iste v javnosti pripoznati. Vse je imela takoj po deset ali dva- premalo materinske ljubezni in najst ženinov. Komaj so po preveč dolarske* In to nas svatbi harmonike utihnile, je'boli. enako dobila več ljudi na hrano Da so se družinske razmere in stanovanje. Iz tega je raz- pri nas zboljšale, gre velika za-vidno, da se je slovenska žena;sluga našim katoliškim ženam, trudila za obstanek svoje dru- Dobra žena, krščanska mati, je žme z možem vred. Naravno, zjata vredna. Ako ji čas dopu-da je v teh razmerah trpela šča< zakaj bi ona ne smela so-vzgoja otrok in, da slovenska delovati po svoji moči in zmož-žena ni imela časa za kako iz- nosti pri ženski organizaciji, obrazbo: glavno je bilo, da je katera Je združila slovenske bila dobra gospodinja. žene in dekieta bolj kakor ka- Casi so se spremenili. Da-|tera druga organizacija širom nes ima večina slovenskih dru- j Amerike. Zanimanje za Slo-žin svoje lastne hiše, kjer slo- vensko Žensko Zvezo je veliko venska žena lahko posveti več in raste ^ dne do dne. V or-časa vzgoji in izobrazbi svojih ganiziranju je edina pot, po ka-°trok\, .In tfžav^a v teri pridejo slovenske žene in dekleta v poštev v javnosti in pri drugih organizacijah. Ako ne boste skupno nastopale, ne pridete nikoli do svojih pravic vo delovanje za narod v takem položaju glas vpijočega v puščavi. Omenjeni novi zakon navajamo v prostem in skrajšanem prevodu, ker dobesedno preveden v slovenščino bi bil vsaj pri prostim čitateljem ne-umljiv. "Sekcjja 4284 določa, da se za umrle mezdne delavce ali druge uslužbence, kateri spadajo v državi Minnesoti pod odškodninski zakon, plačuje ta odškodnina ali kompenzacija od njega odvisnim osebam, tudi če so te osebe ino-zemci in četudi bivajo izven Zedinjenih držav. Industrijal-na komisija nakazuje tako odškodnino postavnim konzularnim zastopnikom dotične inozemske države. Ako tak konzularni uradnik ne stanuje v državi Minnesoti, zamore imenovati pooblaščenca v omenje- MORSKE RIBE SREDSTVO ZOPER GOLŠO Zelo zanimivo predavanje o razmerju med jodovo vsebino okolice in med pogostnostjo golše je imel v začetku decembra lanskega leta v dunajskem zdravniškem društvu dr. Lunde iz Oslo na Norveškem. Govoril je o sposobnih tozadevnih razmerah na Norveškem. Raziskovanja, zlasti ona švicarskega učenjaka Fellenberga, so do-gnanala, da se nahaja jod skoraj povsod po svetu, da ga je pa tam manj, kjer je golša zelo razširjena. Ce pregledujemo razne kamne in rude naše zemlje, koliko imajo joda v sebi, ga dobimo tudi v Železu ,tako v železni rudi kot v meteorskih kamenih. Torej je jod tudi v tekoči notranjosti naše zemlje in po vseh drugih svetovih. Precej veliko joda je v zraku. Čeprav na Norveškem golša ni tako pogosta kot v nekaterih alpskih pokrajinah, je vendar nekaj okrajev, kjer trpi prebivalstvo, zlasti šolska mladina, na golši. Omenimo le deželo Telemark, ki je športnikom tako znana. Odločilnega pomena je med drugim dejstvo, da izločajo na golši bolni ljudje manj joda kot zdravi ljudje. Ko so preiskovali prebivalstvo v norveških okrajih golše, so videli presenetljivi pojav, da oni ljudje, ki uživajo veliko rib, veliko več joda izločijo kot povprečnost. Ti ljudje tudi golše niso imeli. Omenimo tudi, da je ribja hrana na Norveškem sicer zelo razširjena, a ravno okraji golše uživajo razmeroma malo rib, ker so precej oddaljeni od splošnega prometa. Ko so to videli, so prišli raziskovalci sahii-odsebe na misel, da so preiskali ni državi. Državna industri- jodovo vsebino pri posameznih jelna komisija zamore, če morskih ribah. In videli so, da venije ter zavedne članice svoje vrle organizacije. Rev. James Cherne. Ameriki pot do izobrazbe v slovenskem duhu. V stari domovini imajo skoraj v vsaki vasi slovensko učiteljico, učitelja, župnika ali kapelana, ki sloven-1 ^dite ponosne hčere katoliške skim ženam in dekletom dajejo Cerkve in svoje domovine Slo-potrebni pouk in navodila. Poleg tega so za višjo izobrazbo v tesni zvezi z belo Ljubljano, sedežem slovenske inteligence. Vsak torej lahko presodi, da je razvoj ženskih organizacij na slovenskih tleh veliko lažji, ka-k orv tujini. Po večini vse slovenske Amerikanke izhajajo z deželg, brez višjih šol in torej nimamo na razpolago visoko učenih dam in nimamo za-slombe slovenske metropole v Sloveniji. Dalje pa mora pri-prosto ljudstvo gledati v prvi vrsti za svoj obstanek in zato velja še danes -prislovica v do- BULET1N ŠT. S AMENDIRANJE DELAVSKEGA ODŠKODNINSKEGA ZAKONA DRŽAVE MINNESOTE . Do leta 1929 je bil v Minnesoti v veljavi odškodninski zakon, ki je dajal konzulatom evropskih vlad polno moč, da so zastopali dediče tujerodca (alien), ki je umrl v Minnesoti vsled zadobljene poškodbe movini in tujini, "da "žena spa- n» delu za kako družbo- .De" da v kuhinjo." dičr umrlega tujerodca. ki so Zadnjih 15 let so slovenske žene ustanovile svoja društva pri podpornih organizacijah po raznih naselbinah. Zanimanje za dosego svojih pravic je ra-stlo. Med tem je prišla na površje v Združenih državah ženska volilna pravica. Ženske vseh narodnosti so začele hoditi v večerne šole, da so dobile državljanske pravice. Slovenske žene so pred leti živeli v stari domovini, niso imeli nikake pravice, da bi imenovali si zastopnika v takem slučaju. Vsled tega so se jim kratile pravice. Na četrti letni konvenciji Ameriške Jugoslovenske Zveze, ki se je vršila v Chishol-mu v mesecu avgustu leta 1928, je bila sprejeta resolucija, v kateri se je poživljalo glavni odbor Zveze, da naj bi smatra za umestno, za pooblaščenca pripoznati tudi osebo, bivajočo v državi Minnesoti, za katero so do kompenzacije upravičeni inozemci pri omenjeni komisiji vložili pooblastilo v teku 90 dni. Taki konzularni uradniki ali take drugo osebe, odobrene ali nastavljene od industrijelne komisije na podlagi od dedičev vloženega pooblastila, so upravičene reševati vse kompenzacijske zadeve prizadetih ino- vsebuje zlasti polenovka izredno veliko tega elementa. Tudi če ja polenovka posušena, je zgubila le malo svoje jodove vsebine. To odkritje so na Norveškem takoj izkoristili in dovažajo sedaj že dve leti z velikim uspehom polenovko v okraje golše. -o- "Gospod profesor, pravijo, da obvladujete vse znane jezike." "Da, vse, samo onega moje žene in moje tašče ne." NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnega srca naznanjam prijateljem in znancem Sirom Amerike žalostno vest, da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji ljubljeni soprogi Ana Jakša rojena Miroalavich. Pokojna je umrla po krstki bolezni in previdena s sv. zakramenti na operaciji dne 24. junija ob osmih zjutraj v St. Mary s bolnišnici v Duluthu, Minn, v nsjlepS. starost. 39 Rojena je bila dne 18. aprila 1899 v Soudsn, Minn Bila je Poštena in priljubljena žena. Spadala je k društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 KSKJ in k društvu Katol. Boritnanc (C. O. F.) Člani in članice teh društev so ji izkazali "dnjo čast pri nogrebu.1katerega so se udeležili v velikem številu, ki se je vršil dne 27. junija ob 9. uri dop. iz hiše žalosti v cerkev sv. Družine s peto sv. mašo zadušnico. K večnemu počitku smo jo položili na katol. pokopališče v Evelethu. Iskreno se zahvaljujem vsem darovalcem vencev ter cvetlic in za naročene sv. maše. Zahvaljujem se ženam društev, ki so bdele ponoči pri ranjki. Končno se zahvaljujem prav vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu, katerih se ie udeležilo veliko število. Leps hvala g. župniku Rev. A. Lesko-vec za cerkvene obrede in govor v slovenskem ter angleškem jeziku ob njeni krsti. Hvala tudi predsedniku društva sv Cirila in Metoda št. 59 KSKJ. za govor in molitev pri grobu. Se enkrat lepa hvala vsem skupaj, ki ste mi prihiteli ns pomoč v teh žalostnih urah. . . , . ... T Ti pa draga soproga, počivaj v miru in naj Ti bo lahka Tvoja rojstna ameriška gruda. Iz doline solz, oj draga Ana, Te angel peljal je od tod. Naj Ishks Ti bo rojstna zemljs, Ti delež bodi Tvoj Gospod. Imeli vsi smo Te prsv rsdi; v spominu Te ohranimo, vsi čsksjoči v slsdki nsdi: Da v raju skup se snidemo! Žalujoči ostali: FRANK JAKS^ soprog, MATT Ml ROS L A-VICH, oče, BARBARA MIROSLAVICH. mati, MAYME VERGOTH. sestra, JUUA MIROSLAVICH, sestrs, MATT, JOHN, FRANK; EDWARD, JOSEPH, bratje. Eveleth, Minn., 1. julija 1929. •M .. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" vniLCUii« TeMea: HMmi mt* CLEVELAND, OHIO OFFICIAL OKOAN GKAND CA1KIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION ef ii UNITED STATES OF AMERICA Melts Ined by ead in the interest ef the Order, every Taeediy OFFICE: «117 St CMr Ave. Telephone: Henderson: 3012 CLEVELAND, OHIO BODIMO TOLERANTNI! Beseda "toleranca" izvira iz latinščine "tollo," "tollere," "nosim, prenašam," v pravem, oziroma širšem pomenu pa znači strpljivost. Kaj je strpljivost, to je menda že vsakemu znano. Kjerkoli vlada ta lepa čednost, tam je mir, zastopnost, sloga in red. Ta beseda nam jasno znači, da moramo biti strpljivi v vseh zadevah; z drugo besedo izraženo, da moramo biti popustljivi. Toleranc je več vrst. Na prvo mesto bi stavili politično toleranco, zatem pa versko. Mi, ameriški Slovenci uživamo to udobnost, da nam je povsem na prosto voljo dano politično in versko prepričanje. Že leta in leta prevladuje tukaj moč demokratične ali republikanske stranke. Enkrat so ti na krmilu, drugič pa drugi. Politični boji so vsepovsod hudi. Donesli so mnogim drža vam že dosti gorja. Kjerkoli pa vlada toleranca tudi v političnem oziru, tam se ni bati nobenih političnih neprilik. Baš tukaj v Ameriki imamo to posebno srečo in udobnost, da te v obče radi tvojega političnega prepričanja nihče ne nadleguje. Ti voliš lahko republikanca, demokrata, socialista itd., ker vpo-števaš toleranco. Ce si ti republikanec, tvoj sin, brat, sosed ali prijatelj je pa morda demokrat, ali celo socialist, ti mu za to ne smeš zameriti. Bodi toleranten. Na podlagi ustave Združenih držav ima vsakdo popolnoma prosto voljo in zavest glede političnega prepričanja. Toliko glede politike. Pa se dobijo nekateri naši 'napredni" listi, ki venomer bobnajo in ropotajo samo za socializem. Tako početje ni na mestu. Tako početje je naravnost nasprotno ustavi ali konstituciji Združenih držav. Tukaj ima vsak volilec povsem svojo zajamčeno pravico in voljo, da priznava to ali ono politično stranko. Kdorkoli vsiljuje potom kake publikacije aii na kak drugi način, temu ali onemu da mora voliti za tega in tega kandidata, ta ne ravna po ustavi Združenih držav, vsakemu je na prosto voljo dano izbirati pri volitvah svor jega kandidata, katerega misli, da bo po njegovem prepričanju najboljši. Kar se tiče političnega prepričanja kake posamezne osebe, to se tiče tudi verskega. Zgodovina nam kaže, da je razvoj in napredek gotovih držav pripisovati v prvi vrsti verski toleranci. Ko je Anglija pred več stoletji začela sovražiti neke vrste verskih pripadnikov, so se isti (puritanci) izselili v Ameriko. Tukaj so bili v tem oziru svobodni. Nihče ni tukaj koga nadlegoval al celo sovražil vsled njegovega verskega prepričanja. Vršile so se sicer začasne verske spletke, kar se je pa končno lepim potom rešilo. Vse to je doprinesla verska toleranca. Ko že pišemo o toleranci, naj pri tem še omenimo največje zlo nesloge, sovraštva in napihovanja med nami, ameriškimi Slovenci. Ne smemo naravnost povdarjati, da vse to povzro-čuje politične netolerance, ali naša politična nestrpljivost. Glavni greh, glavni vozel, glavna napaka naših ameriških Slovencev je ta, da se črtimo in sovražimo zaradi našega verskega prepričanja. Tako početje je vse graje vredno. Živimo v deželi, kjer nam ustava daje prosto voljo, da verujemo v to ali ono. Z drugo besedo rečeno: v Ameriki je vera privatna stvar. Iste se lahko drži vsakdo po svojem ali pa ne. Pa se dobijo gotovi "napredni" slovenski listi, ki nas neprestano blatijo radi tega, ker smo na primer katoličani. Pravijo nam, da smo reakcijonarni, nazadnjaki, klferikalci itd. radi tega, ker priznavamo to, kar versko mislimo. Vsiljujejo nam idejo, da naj bi versko prepričanje popolnoma opustili, kajti po njih mišljenju sploh nebesa in Bog ne obstojata? Zares čudn* nazori in to celo tukaj v naši svobodni Ameriki! Vi stanujete morda na kaki cesti, kjer imate za soseda, luteranca, j uda itd. Ali je vas ta sosed sploh že kdaj napadel vsled vašega verskega prepričanja in naziranja? Nikdar! Toda nekateri naši napredni listi pa blatijo svoje lastne rojake in domačine zaradi tega, ker hodijo v cerkev. Mečejo polena pred našo, časti in hvalevredno slovensko duhovščino, ki je že dosti dobrega storila za dobrobit naših ameriških Slovencev. Jako čudno se nam zdi, da ti listi baš katoličane tako napadajo. Pro-testantje, luteranci, j udje itd. jim niso nič mar. Samo ta ubog' katolicizem jim ne gre iz glave! To ni prava verska toleranca Med vsemi netolerantnimi ameriškimi slovenskimi listi za vzemata edino še dva svoje nečastno mesto; to sta "Prosveta" in "Proletarec." Ta dva hočeta z glavo skozi zid svojim čitate ljem dokazati, da je vsakdo neumen kdor v Boga veruje. Ista izhajata že več let, pa še nista prišla do prepričanja verske tolerance v Ameriki. Pred nedavnem je neki slovensko ameriški list objavil jako zanimiv članek glede verske tolerance. Avtor teh vrstic je bil na svojem mestu, ko jih je pisal. V Clevelandu je vsa netole-ranca nepoznana. Vse kaže na to, da se bo polagoma netoleranca v političnem in verskem oziru med ameriškimi Slovenci polagoma ublažila Prišel bo ča3, da ne bo v naših listih nobenega napadanja ali prerekanja več, pa naj bo isto v zvezi s politiko ali verskim prepričanjem. Ko bomo ameriški Slovenci enkrat dospeli do tega, potem lahko s pesnikom zakličemo: da vremena nam se bodo zjasnila, in da lepše solnce nam bo zasijalo! -o CHICAGO F*ed sto leti je bil Chicago neznatna vas, kjer ni živelo niti #to prebivalcev, dandanes je 4 prebivalstvom, ki se danes ceni na 8,157,000. Radi lege ob obali Micfciganskega jezera v srcu Mississippi-Missouri doline, pa Jamm m* i*iu- i, ■ stnjalnun vsbodom BriSlilW^^^^1 M (P mi tronhr'fr is jufu usoda Chicaga, da mm ogromnostmiWe te Prvi ljudje, ki to vrednost take lege, to bUl Indijanci. Tam *> taborili ni svojih vožnjah po Solnib i» Michigan jezera v Mississippi dolina. Sledeč južni panogi Chicago reke prihajali eo do točke, kjfr je bik) treba nositi lahke indijanske čolne le štiri milje daljno pot do reke Des-plaines, od koder so čolnarili končno do reke Mississippi. Leta 1777 je bila tam, kjer danes leži Chicago, ustanovljena postaja za izmenjavanje blaga (trading post). To je začetek naselbine. Leta 1837 je prebivalstvo štelo 4,170 duš in tedaj se je naselbina inkorpo-rirala in nazvala se je "mesto." Trinajst let kasneje (1860) je mesto štelo že 29,600 duš. Dvajset let kasneje se je to število kar podesetorilo, kajti je imelo že 290,000 prebivalcev. Trideset let kasneje pa (leta 1900) je že prekoračilo milijon prebivalcev in imelo 1,699,000 duš. Take hitre rasti ni doživelo nobeno mesto na svetu. V proslavo štiristoletnice odkritja Amerike je bila v letu 1892-1893 obdržana svetovna razstava v Chicagu. Druga taka razstava se pripravlja za leto 1933 v proslavo stoletnice inkorporacije mesta Chicaga. Današnji Chicago. Moderni Chicago je industrijalen orjak. Razdalje dvajsetih milj ob oba li jezera je samo mesto. Osem inštirideset železniških prog ir vseh delov Združenih držav pritaka v Chicago kot končno postajo. Iz vsake točke je vi deti neskončno število tovar niških dimnikov. Največja industrija Chicaga je mesarstvo (meat packing) v moderni obliki. Govedo, svinje in ovce iz farm srednjega za pada in ranč daljnega zapada se sem do vala j o v čikaške ograje za klavno živino (stock yards). Iz tega največjega ži vinskega trga na svetu dobi vajo velike klavnice svoje za loge. V enem samem letu je ta živinski trg sprejel šestnajst milijonov repov klavne živine V velikih klavnicah (packing houses) se živina kolje, mesari in meso pakira ter razpošilja v ledenicah na vse kraje sveta Večino dela opravljajo stroji V največjih klavnicah se živina spravlja na vrh poslopja potom električnih dvigalnic. Kla nje zahteva veliko izurjenost Veliko kladivo jih ubija takoj z udarcem na čelo. Nato se obešajo na pomično vešalo, ki jih prenaša po vsej tovarni Pokol) ena živina se stalno pomika, med tem ko se opravljajo različna dela ob njej. Tu jih odirajo, tam perejo, potem nad zirajo, mesarijo in končno iz hajajo iz pritličja v obliki pa-kovanega mesa, pripravljenega za kuhinjo. Niti najmanjši del živine se ne izgublja. Iz kože, krvi, črev in kopit napravlja se usnje, gnojivo, nožni ročaji, klej in našteto drugih produktov. Za mesarstvom druga naj večja industrija v Chicagu je tiskarstvo. Chicago Tribune se dnevno tiska v 760,000 iztisih in se čita v vseh krajih sred njega zapada. Seznam vseh čikaških publikacij zavzema sa mna sebi debelo knjigo. V mestu izhaja 140 publikacij v tujih jezikih. Po vrednosti produkcije sledijo potem sledeče industrije z električnimi stroji in priprave, produkt livarn in strojarn, moška oblačila in jeklo in železo. Železna ruda in druge kovine prihajajo v Chicago potom posebno zgrajenih čolnov in se iz-kladajo v pristanišču. Illinois pa ima obilo premoga. Žareči plavži so dramatičen znak in-dustrije železa in jekla. Sledeča tabela, ki jo je objavila čikaška trgovska zbornica, pokazuje narodnostno sesta- vo mesto na podlagi ljudskega Itotja od leto 1W0: Amerikancev 28.80 Pečjakov a« tli,«4 BWPV 10.15 285.216 8.55 280.668 Svodov 5.72 154,051 Ireev 5.40 145,919 Italijanov 4.80 129,815 Cehoelovakov 4.80 116,115 Črncev 4.08 109,458 Avstrijcev (?) 2.60 72,531 Angležev 2.51 67,907 Vseh ostalih 15,79 427,510 Nova mesta so redkoma lepa—in dolgo let ni bil Chicago nikaka izjema k temu pravilu. V zadnjih letih pa se posveča čim dalje več bogatstva umetnostim. Tribune Tower (stolp poslopja .Chicago Tribune) . je velike arhitektske kompeticije ter se smatra kot eden izmed najlepših nebotičnika v Ameriki. Moderna Michigan Avenue je dostojanstvena in veličastna. Novi Field Mu seum je kolosalna stavba iz mramorja in v nji se nahajajo prirodopisne izložbine ter izvan-redna zbirka draguljev. V zad njih letih se je mesto jako zainteresiralo za opero ter se da nes ponaša z eno izmed naj boljših opernih držb v Združenih državah. Večina glavnih poslopij se nahaja v takozva-nem "Loop," predelu trgovskega središča mesta. Z ozirom na svojo mladost je Chicago dosegel mnogo na prosvetnem in znanstvenem polju. Obe vseučilišči, University of Chicago in Northwestern University, uživata mednarod ni sloves. Število dijakov visokih šol, ne vštevši poslušalcev verskih ustanov, znaša 47,000 Čikaška ljudska knjižnica ima 46 podružnic po vsem mestu. Chicago ni ves industrijalen Mesto se ponaša z vsaj dvema pesnikoma. Carl Sandburg, rojen v Illinoisu od švedskih star šev, je mojstrski opeval svoje rojstno mesto, priravnajajoč ga mlademu orjaku, nekoliko umazanemu, ali polnemu življenja in energije. Evo nekoliko Sandburgovih črt o Chicagu: Hog Butcher for the World, Tool Maker, Stacker of Wheat, Player with railroads and the nation's Freight Handler; Stormy, husky, brawling, City of the Big Shoulders. Drugi stihi iste pesmi opisu jejo njegovo vitalnost: Under the smoke, dirt all over his mouth,' laughing with white teeth. Carl Sandburg sledi tradiciji slobodnega stiha Walt Whit-mana. Edgar Lee Master, drugi veliki pesnik Chicaga, piše v finejšem stilu. Njegovo najboljše delo je "Spoon River Anthology," nekoliko cinična interpretacija malomestnega življenja. Antologija je zbirka kratkih pesmi v obliki nekakih nagrobnih spomenikov, ki jih prebivalci mesta pišejo samim sebi. . Po podatkih čikaške trgovske komore 27 odsto prebivalstva poseduje lastno hišo. V zadnjih letih so se stanovanjske raraere jako zboljšale. Mesto slovi radi svojega sistema parkov. Štiri parki se nahajajo ob Michiganskem jezeru. Svoj čas so bile stanovanjske razmere, zlasti v bližini klavnic, naravnost neznosne. Te razmere so dovedle do ustanovitve "Hull House" pod vodstvom Jane Adams, najbolj glasovite soci-jalne delavke na tem polju v Ameriki. Pod njenim • vod stvom so prebivalci tega dela mesta dosegli odpravo prejšnjih neznosnih razmer. Klima v Chicagu je ekstrem-na: poleti je vročina neznosna, po zimi zavladuje polarni mraz. armarji srednjega zapada pravijo, da moreš poleti "'slišati cako koruza raste." Ali ta vročina, ki napravlja dolino Mississippi ja najbolj plodovito na svetu, ogreva čikaški tlak do neznosnosti. Po zimi brijejo mrzli vetrovi prekop poljan srednjega zapada in" "zero" temperatura ni nič neobicajne-ga. Kriminalni rekord Chicaga povzroča skrbi. Pravih da je naiboli kriminalno mesto eivili-ziranega »veta. Vsaj po eno mnprttvo se dogaja vsak dan. Večino zločinov uganejo organizirane skupine, takoivane "gangs," ki vodijo medsebojno borbo za prodajanje prepovedanih pijač. Zivijensko silo in mladeniško energijo Chicaga morda najboljše opisuje pesnik Chicaga, Sandburg. On zaključuje svojo pesem o Chicagu tako-le: Laughing the stormy, husky, brawling laughter of Youth, half naked, sweating, proud to be Hog Butcher, Tool Maker, Stacker of Wheat, player with Railroads and Freight Handler to the Nation. FLIS. AMERICAN JUGOSLAV ASSOCIATION OF MINNESOTA INFORMACIJSKI URAD (V tej koloni bodo od časa do časa priobčane razne informacije, katere morejo služiti v korist Jugoslovanom v Zedi-njenih državah sploh, posebno pa rojakom v Minnesoti). Urejuje: John Movem, tajnik A. J. Z. v Minnesoti. ŠTEVILO TUJERODCEV IN NJIH NARODNOSTI, KI SO BILI NATURALIZIRANI V ST. LOUIS OKRAJU MINNESOTA LETA 1928 Uradni Rekord Okrožnega Sodišča. Okrožno sodišče v Duluth, Minn Švedi Angleži Norvežani Finci Jugoslovani Poljaki Italijani Belgijci Danci Rusi Grki Nemci Litvinci 105 63 62 48 22 16 15 11 11 10 10 9 3 čehoslovaki •J d Nizozemci 1 Turki 1 Ogri (Hungarians) 1 Francozi 1 391 Okrožno sodišče v Virginiji, Minn. Finci 92 Jugoslovani 87 Italijani 39 Švedi 18 Angleži 6 Nemci .. , 4 čehoslovaki 2 Norvežani o Poljaki •t Bulgari 1 Grki 1 Ogri (Hungarians) 1 Litvinci 1 256 Okrožno sodišče v Ely, Minn. Jugoslovani 27 Finci 10 Italijani 3 Sulgari 1 Švedi 1 42 Okrožno sodišče v Hibbing, Minn. Jugoslovani 70 Finci 43 Italijani 35 Poljaki 15 Švedi 11 Grki 12 Nemci 3 Rusi ■i Norvežani 4 Danci 1 Čehoslovaki 2 Bulgari 1 Angleži 15 V • - 213» Angleži (Great Britain) 84 Norvežani 68 Joljaki 33 Qrki 22 Nemci 15 tuši 14 Danci 12 Belgijci 11 čehoslovski 7 Litvinci 4 Bulgari 3 Ogri (Hungarians) 2 Nizozemci 1 Turki 1 Francozi • L Skupaj 904 Iz navedenega uradnega poročila lahko izprevidimo, da so naši Jugoslovani v St. Louis okraju na prvem mestu. Toda žal, da ni bilo še več Jugoslo vanov naturaliziranih . v St Louis okraju Minnesote tekom leta 1928, kajti med našim na rodom je še precej veliko šte vilo takih, ki nimajo volilne pravice. BULETIN ŠT. 2. Uradno poročilo o številu Jugo slovanov v mestu Biwabik Minn., katero je sestavil Biwa bik Ameriški Jugoslovanski Klub št. 8, A. J. Z. Skupno število jJugoslova nov v mestu Biwabik, Minn je 361, ki se dele po jugoslovanski narodnosti kot sledi: a) Slovenci 269 b) Hrvati V 92 Skupaj 361 Jugoslovani, ki so 21 let stari ali več: Slo v c net: a) Moški b) Ženske Skupaj a) Moški b) Ženska Hrvati: 69 48 13 12 117 25 142 Skupaj Jugoslovani, ki so ameriški državljani: Slovenci: a) Moški b) Ženske a) Možki b) Ženske Hrvati: 52 38 90 Skupno število naturaliziranih PONOVITEV Jugoslovani Finci Švedi Italijani i , 901 206 193 135 82 Skupno število državljanov 98 Polnoletni Jugoslovani mestu Biwabik, Minnesoti, to so vse tiste osebe, ki so 21 al več let stare, se dele po njih državljanstvu kot sledi: a) Ameriški državljani (turojeni) 30 b) Naturalizirani držav- ljani G8 c) Jugoslovani, ki imajo prve papirje J 4 d) Jugoslovani, ki nimajo nobenega ameriškega papirja (aliens) 30 Skupaj 142 Jugoslovani, pod 21. letom starosti: a) Slovenci 154 b) Hrvati G5 Skupaj 361 Iz gornjega poročila je razvidno, da naši lojaki v mestu Biwabik so jako napredni, kar se tiče ameriškega državljanstva. Izmed 142 polnoletnih Jugoslovanov v mestu Biwabi-ku, jih je 98, ki imajo volilno pravico. Upati je tudi, da bo šel od bor za naturalizacijo Biwabik kluba takoj na delo, in preskr-bel tistim 30 rojakom prve papirje pred 1. julijem t. L, predno pride v veljavo novi za- i;on glede naturalizacije, stih 14 rojakov, ki pa imajo že prve papirje, naj bi pa takoj vložili prošnje za druge papirje, tako da bi bili potem naši rojaki na Biwabiku približno 100% ameriški državljani. -O- Franca Ferdinanda in ajegxwo soprogo, grofico Chotkovo v Sarajevu. Poincare beleži: "Zjutraj na dan atentata 28. junija, 1914 sem prisostvoval korporacijskemu zajtrku republikanskih novinarjev na Quai d'Orsayu, popoldne pa sem se moral udeležiti konjskih dirk za Grand Prix na Longchamp-su. Šel sem tja s soprogo. Ko smo se odpeljali iz Pariza, je bilo isti dan prekrasno vreme. V Bois de Boulogne se je trlo ljudstva. Na prezidentski tribuni sta bila že navzoča predsednika parlamneta in senata. Zbran je bil tudi diplomatski zbor. Nebo je bilo višnjevo, gledalcev pa toliko, da se niso dali prešteti. Elegantne toalete, lepota dirkališča, njegova zelena okolica in vse na njem je obetalo prekrasen dan. "Strela iz jasnega "Raztreseno sem sledil konjskim dirkam. Kar pristopi sel in prinese brzojavko agencije Havas. Razpečatim jo in či-tam, da sta bila v Sarajevu umorjena avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova morganatska soproga, vojvodinja Hohenber-gova. Izvršena sta bila dvt atentata. Prvega je podvzel stavec Gabrinovič, Srb, ki je vrgel v prestolonaslednika bombo, drugega pa dijak Princip, ki je streljal iz revolverja. Nadvojvodo in njegovo ženo so prenesli v konak, kjer sta izdihnila. "Dasi je bilo poročilo nesluž-beno, sem vendar čutil dolžnost stvar sporočiti navzočemu av-stro-ogrskemu poslaniku grofu Scecsenu, ki je bil na tribuni. Prebledel je kakor zid, in je prosil za dovoljenje, da se sme odstraniti, ker je želel govoriti i Dunajem. Ostali poslaniki so ostali na dirkališču in tudi jaz se nisem mogel odstraniti. Razpravljali smo samo o umoru. Posebno se je govorilo o tem, kaj čaka habsburško monarhijo v "bodpčnosti. Otroci Franca Ferdinanda in njegove soproge so bili namreč izključeni od pre-stolonaslednstva. Tako je zahteval Franc Jožef. Nekateri so tudi menili, da se bo položaj na Balkanu zaostril. Romunski poslanik Lahovary je gledal zelo mrko. Bal se je, da ne bi dogodek v Sarajevu dal Avstriji povoda za vojno. "So žal j na brzojavka cesarju "Ko sem se vrnil v Elizej, sem takoj brzojavno izrazil sožalje Francu Jožefu. Prosil sem ga, naj bo prepričan, da sočuvstvujem ž njim, čeprav sem bil zase preverjen, da ga stvar ne bo posebno pretresla. Saj je bila javna tajnost, da vladajo med njim in Franc Ferdinandom zelo napeti odnošajL In menda je Franc Jožef res sprejel vest o umoru z besedami: 'Višja sila je zopet vzpostavila red, ki ga nisepi mogel napraviti jaz.' Nadvojvoda in jugoslovanska politika. "Istega dne je dospelo na Quai d'Orsay poročilo francoskega generalnega konzula iz Budimpešte: 'Mož, katerega je godila srbska krogla, je bil pri Madžarih obsovražen. Tudi med Srbi ni bil priljubljen. Niso mu mogli odpustiti, da je bil eden glavnih sodelavcev pri aneksi j i Bosne in Hercegovine. Srbski in slovanski nacijonalisti so imeli mnogo vzroka, da niso zaupali njegovim trialističnim načrtom. Ce je hotel zadovoljiti nekim zahtevam v okviru monarhije, je gotovo imel namen definitivno ločiti avstrijske Srbe od Srbov v kraljevini ali pa celo nameraval priklopiti Srbijo svoji državi." POINCARE IN SARAJEVSKI UMOR LETA 1914 Bivši predsednik francoske republike in sedanji ministrski predsednik R. Poincare zbira bsiežke* za spominsko knjigo. Med neobjavljenimi dokumenti izza predvečera svetovne vojne se nahajajo tudi opazke, kako tnu jo bil sporočen atentat na Vprašanja in odgovori. Vprašali so cigana: "Kako veste, kdaj je pri vas poldne, ker nimate ure?" — "Po že-' lodcu," odgovori cigan. Vprašali so berača: "Katero breme ti je najtežje?" — Prazna torb'ca," odgovori be- rafi- _______u-M GLASILO K. 8, K. JUPMOTE, JULY 9TH, 1929 * jJS» ffiijar L^is^asr^f ^ chica!go», joubt. _______ _______i«ho* GLAVNI URAd'TooTN"** ""__ Solventnost aktivnega oddelka znaša 101.16%'; soWentnoat'mfadtaskega od ddka znaša 156.50%. Od ustanovitve do L julija 1029 znaša akupna izplačana podpora $3,627,857.00. 0, , »v__GLAVNI URADNIKI: Glavni Pred««dnik: ANTON GRDINA, 0019 St Clair Avt.. devoland, Ohio. 1. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St, PMblo/Čote. ^^SH II. podpreda. MRS MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, ~iMrlm. «»ink; JOSIP ZALAR, 1004 N. Chlca«oSt, JM^IVL^ Pomoin tajnik: STEVE a VERTIN, 1004 N. Chicago St. Jollot, Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Jo&t llL AIR CVERCKO, 2618 W. St Qalr ft in. 8t, Itrf'nf - Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, polia, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M SELISKAR, 0127 St Clair Am, QmM, Ohio. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave A., Eveleth, Min LOUIS 2ELEZNIKAR, 21« W. 23ct» PUttCU HIANK FRANCICH, 5460 National AvTTWeet MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 1 |m H 111—l|>H Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Bviag Ate., So. Chicago, IIL FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 20—tOtb St., North Chlc^a, QL FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Jolietm JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkiofcburah, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisina in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote, naj ee pošiljaj« na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet 111.; dopiao, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino p« aa "GLASILO K. ». K JEDNOTE", 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohia IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA FINANČNO POROČILO K. S. K. JEDNOTE ZA MESEC JUNIJ, 1929 Asesment št. 6-29 Dr. »t. PUč. as«. -29 Smrt. Po« k. C. bol. pod p. Oonem podp. 100.00 100.00 1....................$ 848.19 ..................................$. 2........................................1,217.14 $ 500.00 3.........................322.10 1,000.00 4........................................397.45 .......................-.................................$ 5........................................409.09 .......................................................... 7........................................2,489.74 ....................................................350.00 150.00 42.00 8............ 10............ H............ 12............ 1 3............ 1 4........... 1 5............ 1 6............ 17............. 20............. 21............. 2 3............. 2 4............. 2 5............. 2 9............. 3 0............ 32............ 3 8............. 3 9............. 4 0............. 4 1............. 4 2............. 4 3............. 4 4............. 4 5............. 46. 265.24 . .......................................................... 128.00 568.01 125.20 403.96 .......................................................... 202.00 332.66 58.35 .......................................................... 110.00 318.71 .......................................................... 120.00 271.06 11.92 859.60.. 115.50 200.00 713.75 ........................................................ 325.50 165.48 52.56 216.26 27.00 111.00 501.71 ................................. 175.00........ 109.00 309.19 ................................. 100.00 50.14 MP6.35 104...-............ 165................. 166................. i 67I*,,«IMIM*imh 100................. 169................. 170................. 171................ 172...«............ 173................. 174 ................. 175 ................. 170............... 17 7................. 17 8.................. 119.................. 180.................. 181................. 182.................. 18 3.................. 18 4.................. 18 5.................. 18 6.................. 18 7.................. 18 8.................. 18 9.................. 19 0.................. 19 1.................. 19 2.................. 19 3................. 104.................. 19 5.................. 19 6.................. 19 7.................. 19 8.................. 190.................. 202.................. 20 3.................. 20 4.................. 206.................. 20 7.................. 20 8................. 210.................. 211................... 212.................. 21 3.................. 21 4................... 21 5................... 21 6................... 21 7................... 21 8................... 21 9................... 220................... 221................... 222................... 22 3................... 22 4................... 22 5................... 22 6................... 22 7................... 22 8................... 22 0................... 23 0................... 23 1................... 400.00 800.09........ 50.00.. 20.00 33.00 91.00 50.00 277.19 81.07 30.00 ' . 305.17 .............................................................................ft-00 . „................................................................................................................240.00 105.05 .................................. 100.00 356.72 ...............................................................................52.50 218.12 404.93 .......................................................» 10.00 08.75 . ........................................................................................15.00 . .................................. 100.00...............44.00 20.08 ....................................................................................................................26.00 122.36 ........................................................................22.00 30.01 ....................................................................................................................30.00 iS 202 77.22 71.81 20.62 52.72 116.76 310.43 61.16 154.20 53.86 75.00 1,000.00.. 57.26 21.18 340.53 1,000.00.... 100.00 100.00. 8.00 28.00 281.00 15.00 60.00 31.00 62.00 15.00 66.00 13.00 81.00 66.77 01.88 ........................................................ 102.00 81.25 71.35 204.82 .......................................................... 240.00 40.06 170.41 50.28 125.55 212.80 326.76 154.00 13.30 80.04 70.45 77.72 Skupaj $32,860.66" 100.00........ 210.00 ......................^......................... 80.00 _ 114,714.60 $3,325.00 ~ $5,732.50 $150.00 Preostanek 1. junija, 1020 ........~..........................................................$2,107,602.50 Prejemki tekom meseca Junija. 1929: Prejeli od društev ...............................................................$32,860.66 Obresti .................................................................................... 0,127.00 Najemnina .............................................................................. 020.00 Prenos 15% iz mladinskega oddelka .............................. 1,532.00 $ 44,430.66 .......... 637.33 .......... 153.07 ...................... 142.53 47.................... *248.31 5 0.................... 1,029.55 5 1.................... 137.36 5 2.............. 5 3.............. 5 5............. 5 6...........7.. 5 7.............. 5 8.............. 5 9.............. 6 0.............. 850.00 100.00 62.. 63. 64.. 65. 69.. 70.. 72.. 73.. 74.. 75. 7 8.................... 7 9.................... 8 0.................... 81.................... 83.................... 8 4.................... 8 5.................... 8 6.................... 87.................... 88.................... 9 0.................... 9 1.................... 9 2.................... 9 3.................... 9 4.................... 9 5.................... .97.................... 98.................... 101.................... 103................... 104.................... 105.................... 108.................... 10 9.................... 11 0.................... IU.................... 112.................... 11 3.................... 11 4.................... 11 5.................... 118.................... 110.................... 120.................... 121.................... 122.................... 12 3.................... 12 4.................... 126.................... 12 7.................... 12 8.................... 13 0.................... 13 1.................... 13 2.................... 133.................... 13 4.................... 13 5................... 13 6.................. 130.................... 140.................... 14 3.................... 14 4.................... 14 5.................... 500.00....... 132.00 Dr.št. 574.75 1 ... 68.00 2 ... 3 ... tli no 4 ... ................. 37.00 5 ... 26000 7 ... 80.15 ... 62.50 7 ... 517.30 200.00 • 8 ... 51.93 11 ... 100.00....... .......................$ 50.00 12 ... 425.43 13 ... 466.22 1,000.00 14 ... 500.00 15 194.28 ... 100.00...... 14.00 100.00...... 301.50 »7 ... 43 84 ........................ 50.00 20 ... 178 55 . 82.00 21 ... 106.04 23 ... 350.01 25 ... 656.24 .. 100.00 29 ... 226.50 ... 75.00 30 ... 545.29 1,000.00 '32 ... 422.52 38 ... 84.25 1,000.00 40 ... 41 224.39 ... 31.00 42 ... 209.99 ... 15.00 43 ... 235.33 44 ... 20.00 45 .. 97.12 46 .. 236.20 « 47 ... 257.11 50 ... 100.00...... 131.00 51 ... 95.27 ... 100.00 52 ... 193.55 ... 17.00 53 ... 55 116.61 56 ... 405.18 105.00...... 100.00...... 45.50 57 ... 480 06 ... 46.50 58 . 336.82 59 ... 105.96 60 ... 521.84 - 61 ... 181 53 . 14.50 62 . 303 84 70.00 63 ... 303 00 500.00...... 05.00 64 . 65 . 241.52 60 ... 236.54 70 ... 320.04 .... ... 1,000.00 72 ... 47.56 73 ... 74 .. 664.11 62.00 75 77 1 000.00...... 12.00 78 100.00...... 34.00 79 80 .. 25.80 t ^ T' 81 . 83 .. 174.57 .. ..... 1,000.00 83 ... 28.60 330.54 56.00 06 58.00 87 170 77 100.00...... 21.00 88 . 260.00 90 250.17 40.50 01 .. 02 41.23 03 .. 100.21 100.00 04 .. 430 67 95 223.89 98 .. Skupaj ...........................................................................................$2,152,042.16 Izplačali: Posmrtnine ............................................................................„..$14,714.60 Poikodnine ........................................................................ 3,325.00 Centralne bolniške podpore ................................................ 5,732.50 Onemogle podpore ................................................................ 150.00 Upravni stroški ..................................................................... 3,686.67 $ 27,608.77 Preostanek 30. junija 1920 ..„................................................................$2,124,433.39 -O- Finančno poročilo Mlad. oddelka KSKJ za mesec junij, 1929 Asesment $ 45.00 55.65 11.85 7.65 7.20 40.50 40.05 11.55 21.75 2.85 6.00 12.15 .45 11.25 6.00 10.20 3.25 4.50 12.45 2.25 1.05 0.00 41.85 2.40 16.05 1.05 10.65 2.25 18.15 18.60 3.75 1.20 3.60 1.50 21.75 23.10 11.15 19.80 19.05 .90 -± 7.50 14.25 13.20 5.70 3.30 7.50 1.80 5.40 4.05 101 103 104 108 109 110 111 112 113 114 115 118 119 120 122 123 126 127 128 130 131 132 133 134 135 136 139 140 143 144 145 146 147 148 150 152 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 171 172 173 174 175 176 177 177 178 180 181 182 183 184 185 187 188 189 190 191 101 193 104 105 106 7.05 12.45 10.65 16.50 11.55 23.85 11.40 10.50 .15 5.55 2.10 27.30 .00 3.00 2.10 12.45 1.20 8.00 6.90 10.35 4.05 .90 1.90 22.65 13.20 200 207 200 210 lil 214 216 217 210 221 222 224 225 225 226 226 228 4.35 1JD 2.15 2.70 2.50 2.85 4.05 6.15 6.15 8.40 1.35 „ Skupaj .............................s 1,108.00 Preostanek 1. junija, 1020 ....$86,515.73 Prejeli od društev ................ 1,108.00 Obresti .................................... 225.00 Vrnjene nagrade od društva sv. Neže, št. 206, South, Chicago, III................................. 1825 Skupaj ..............................$87,867.88 Izplačali: Posmrtnine ..........$ 650.00 Za prestop med čl. 103.50 Upravni stroški .... 2,385.70 $ 3,130.20 17.10 21.30 10.65 27.00 3.75 33.30 8.25 5.55 1.05 5.25 6.30 6.15 6.15 5.25 6.45 .30 2.55 .15 1.05 4.20 3.00 12.30 7.35 Preostanek 30. junija, 1020 $84,728.68 Josip Zalar, glavni tajnik. PRISTOPILI V MLADINSKI ODDELEK K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111., 19680 Bernard Mutz. K društvu Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet, 111., 19681 Edward Papež. K društvu sv. Roka, št. 15, Pittsburgh, Pa., 19710 Evelyn C. Jakša. K društvu sv. Frančiška Sa leškega, št. 29, Joliet, 111., 19682 Robert Rolih. K društvu sv. Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa., 19684 Edward Kunic, 19683 Anna Baric h, 19685 William Kunic. K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 19692 John Po-derzay, 19686 Francis Poder-zay, 19691 Steve Poderzay, 19690 Mary Poderzay, 19687 Johanna Zugelj, 19688 Louis Zugel, 19689 Angela Zugel. K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 19717 Jennie Kave. K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., 19694 Mary Bubaš, 19693 Joseph Bubaš. K društvu sv, Antona Padovanskega, št. 72, Ely, Minn., 19718 William Kaplan. K društvu Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111., 19716 Albina Belec, 19715 Helen Be-ec. K društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa., 19709 George G. Fla j nik. K društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa., 19719 Richard Polak, 19720, Joseph Polak, 19721 Emily Polak. K društvu sv. Mihaela, št. 152, South Deering, 111., 19699 Anna Vukovich, 19698 Steve Vukovich, 19697 Steve Perko-vich, 19696 Manda Perkovich, 19695 Lucia Perkovich. K društvu Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., 19722 Rosemary Korche. K društvu Marije Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis., 19700 Frank Janezik. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O., 19702 Frank Vidmar, 19701 Anton Vidmar. K društvu Kraljica Majnika, št. 194, Canonsburg, Pa., 19704 Frank Gorup, 19703 Mildred Gorup. K društvu Marije Vnebovze-te, št. 203, Ely, Minn., 19705 Anna Tekavec, 19706 Mary Te-kavec. K društvu sv. Družine, št. 207, Maple Heights, O., 19708 Justina Stavec, 19707 Mary Stavec. K društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont., 19711 Helen Ma-lenšek, 19712 Frances Malen-šek, 19713 Rose Malenšek, 19714 Anna Malenšek. K društvu sv. Antona Padovanskega, št. 222, Bessemer, Pa., 19724 Anna Peloza, 19723 Mikke Peloza,„ 19725 John Peloza. Josip Zalar, glavni tajnik. LETA 2000 Pri Pustetu v Monako vem je izšla knjiga Antona Luebke: "Tehnika in človek leta 2000." V njej napoveduje Luebke ogromen napredek tehnike. > posebno na polju elektrike in s tem silne izpremembe v gospodarstvu in celokupnem materi jalnem življenju človeške družbe. Zanimivo je slediti pisatelju, tembolj, ker se da skoraj z matematično zanesljivostjo predvideti, da se bodo te na-povedbe več ali manj tudi uresničile. • Predvsem izpremembe v domovih! Tu bo ogenj na ognjišču ugasnil in ognjišča sama bodo postala nepotrebna. Nihče ne bo več kuril z drvami in premogom in teh kuriv sploh ne bo nikjer več videti. Premog se na licu mesta predeluje in izpreminja v plin, olje, elektriko ali toploto in se v tem stanju oddaja konsumentom. Hiše ogrevajo električne peči, plinske in druge toplotne napeljave. Mogočni viri električne sile bodo preskrbovali mesta z elektriko v razsipni obilnosti. Mali motor bo nadomestil služkinjo. Ne bo več treba mleti kave v ročnih mlinih, iztepavati preprog, čistiti obleke in čevljev,, prati, sušiti in likati perila; vse to bo sedaj opravljal stroj. Električni kuhalniki se bodo tako izpopolnili, da bo mogla gospodinja brez skrbi sredi kuhanja oditi od doma, ne da bi se morala bati, da bi se jedi pokvarile. Električni tok se bo sam ustavil, čim bo jed dovolj kuhana. Istotako se bo s pomočjo umnih živosrebrnih aparatov sama uravnavala toplotna nape-Ija. Morda bo mogoče že tudi zamenjati sistem električnih žarnic in plinskih mrežic z mr klo, kuje verige. 2e danes postaja pereče vprašanje, ali se bo jeklo ohranilo ali pa se nadomesti z drugo, lažjo snovjo, ki bo pa imela iste lastnosti kakor jeklo. Nekoč so pri zgradbi zrakoplovov uporabljali aluminij, ki ga je šele v zadnjih letih izpodrinil stalnejši duralumin. Izkušnja je pokazala, da prekaša ta kovina najboljša specialna jekla. Doba lahkih kovin za letala in zrakoplove je že tu in ni treba dvomiti, da se bo v bodočnosti zgodilo to tudi glede drugih prometnih sredstev: železnic iiM avtomobilov. Promet se bo sploh zelo poenostavil. Večina prometa se bo razvila v zraku; letala in zrakoplovi se bodo do skrajnosti izpopolnili. Mogoče bo letati v velikih višinah, kjer je zrak redkejši in zato odpor manjši. Brzina se bo tako zvišala, da bo mogoče v osmih urah dospeti iz Evrope v New York. S pomočjo daljnovidov bo mogoče opazovati dogodke kjerkoli na svetu ali pa tudi v lastni hiši. Kakor je mogoče sedaj po telefonu govoriti na daljave, tako bo mogoče potem osebo na telefonu tudi videti. Časniki se ne bodo več tiskali, ker papir je vedno dražji; založniki bodo marveč oddajali naročnikom električne daljnovide, s pomočjo katerih bodo potem čitali najnovejše vesti, uvodnike, felj-tone in gledali slike. Film se izpOpolnuje. Z radijem se je izvršila prava revolucija; razvoj na tem polju je nedogleden. Silno tankočutni električni aparati bodo slepim in gluhim po- zlo lučjo, ki se bo dobivala iz magali do vida odnosno sluha, čisto novih tokov; ali pa bomo Velikanski preobrat se bo iz-nametso svetlobnih centralnih vršil v kmetijstvu. Vsako do-plamenov uporabljali ploskve, j sedaj običajno gnojenje bo od-ki bodo v prostor prinašale dan. padlo. Antene bodo iz zraka V bodočnosti bomo imeli ne- dovajale dušik naravnost v razdrobi j i vo steklo, za okna zemljo; elektrokulture bodo po-nam bo služilo kremenasto ste- mnogoterile pridelek. S pomoč-klo, ki propušča zdravilne ultra- Jo elektrike bo najbrž že tudi vijoličaste žarke, za kar seda- mogoče vplivati na tvorbo ve-nje steklo ni sposobno. Že do-trov in oblakov, to je urejati sedaj se je ameriškim iznajdi- vreme. Berlinski geograf pro-teljem posrečilo, da so izredno fesor Penck je že nedavno opo-izboljšali steklo za stavbne svr- j z°ril na možnost kolonizacije he. Izpopolnile se bodo napra- tropskih krajev, ki morejo pove za sport v domači hiši in ko- stati žitnice Evrope, palne naprave; imeli bomo do- Ves ta ogromni materialni ma višinsko solnce. napredek, ki se napoveduje, pa Velikanske bodo izpremembe človeštva ne bo osrečil, ako se v industriji in mestnem prome- ^ Pn tem zanemarila duhov-tu. Nove gonilne sile bodo od- nost' kl Je človeka boljši del. pravile vse dimnike, ves prah - ~ 7 0 in dim. V sedaj črnih in ne- Tat ,n tr&ovec- prijaznih industrijskih krajih Tat se splazi med drugimi se bodo smejale zelene trate in ljudmi v prodajalno in si na-nasadi. Stroje, ki bodo znatno krade skrivoma mnogo slad-zmanjšali svoj obseg, bo gonila korja in kave ter hoče tihonia elektrika ali novi, še neznani oditi. Med vratmi ga sreča tokovi; tekli bodo komaj slišno, gospodar prodajalne ter se Livarne, kovačnice, fužine in mu, misleč, da je novega do-druge peči bodo izginile. Elek- brega kupovalca dobil, — glo-trična moč na najenostavnejši boko prikloni, rekoč: "Gospod, način žveči železo, oblikuje je- le pogosto pridite!" — NAZNANILO slovenskemu občinstvu v pueblo, colo. FRANK DROBNICK 410 E. Mesa Ave. ima v oskrbi naš oddelek za popravo V1CTROL, ter vas bo vedno in zadovoljno postregel. Frank Vam bo z veseljem pokazal najboljše nove RADIO aparate in VICTROLE ali tukaj v naši trgovini ali pa na vašem domu. Pri nas je glavna zaloga na južni strani za KLAVIRJE (PIANE) VICTROLE, RADIO APARATE IN GRAMOFONSKE PLOSCE. PUEBLO MUSIC CO. v Bessemerju 1319 E. Evans St. Telefon 4039 W. XIX IZKAZ PRISPEVKOV ZA VSESLOV. KATOL. SHOD V Indianapolisu, Ind., sta nabrala Mr. Velikan in Mr. Frank Deželan, kakor sledi: Društvo sv. Alojzija, št. 52 K. S. K. J. $15; društvo Najsvetejšega Imena, $10; podružnica SŽZ, št. 5, $10; župnija Presvete Trojice, $10; Joe Gačnik in Frank Velikan po $5. Po $1 so darovali: Mike in Rozi Ratkovič, Rozi Paul, Frank Donas, Anton Struna, Louis in Agnes Andrejna, Louis Fon, Frank Lužar, Matija Sinkovič, Martin Strucelj, Martin Česnik, Frances Urbančič, Frank Jerančič, August Paul, Frank Deželan, Anton Ule jr., Jakob Savi-nek, Louis Metelko, Margareta Sušteršič, John Radež, Sophie Turk. Rafael Qualiga in Mary Turk po 75 centov. Po 50 centov so darovali: Anton Hren, F. Garbes, A. Mobar, F. Papež, J. Lakše, Frank Semič, Frank VeVrtačnik, A. Nagel, Frank Zeleznik, S. Lou-ceis, F. Gerbech, M. Dugar, M. Mauser, F. Radež, F. Smerdelj, F. Komičnik, J. Mervar, J. Markovič, P. P. Qualiga, J. Perkon, Fr. Gnadar, J. Zevnik, Fr. Ze-leznik Sr., M. Deželan, A. Brsvjak, F. Zunk, M. Repeš, J. Zore, F. Urajnar, A. Berkops, F. Rozenstein, J. Maže. Fr. Cerne, 35 centov. Po 25 contev so darovali: M. Flais, M. Somrak. J. Tramte, J. Škoda, J. Craigne, K. Šaligoj, M. Bele, J. Jug, F. Zgonc, J. Radi, F. Zupančič, A. Ule Sr., Ana Travnar. Skupaj v Indianapolisu $ 96.10 Slovenska Ženska Zveza, št. 10 Collinwood, O.----------------10.00 Dr. Presv. Srca, št. 172 KSKJ, West Park, O. ----------------------5.00 Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 59 KSKJ., Eveleth, Minn. 10.00 Člani društva sv. Križa, št. 214 KSKJ, Cleveland, O., darovali, kakor sledi: Po $1: Frank Zaplata, T. Ete- pič, M. Verbič, Jimi Stepič, Ignac Stepič. Anton Ses- ton 50 centov. Skupaj _____________________________________________________________________5.50 Dr. sv. Ane, št. 134 KSKJ., Indianapolis, Ind. --------------------5.00 Ana Kovač, Indianapolis, Ind.------------------------------------.50 Karolina Stonič, Indianapolis. Ind., --------.----------------------.50 Dr. sv. Jožefa, št. 41, KSKJ., Pittsburgh, Pa.------------------10.00 Podružnica SŽZ., št. 2, Chicago, 111.-----------------------------15.00 Mrs. Jorga, Chicago, 111-------------------------------------------------1.00 Mr. in Mrs. Louis Duller, Chicago, 111.,----------------------2.00 Dr. sv. Frančiška Šaleškega, št. 29 KSKJ, Joliet, 111., 10.00 V Rock Springsu, Wyo., je nabrala Mrsš Uršula Ivsek kakor sledi: Po $2: Družina John Ivšek, Frank Potočnik, John Mrak, Jernej Notar, Frank Plemel. Po $1: Rok Charu, Anton Mrak, J. Jugovič, Math Lesko-vec, Frank Vehar, Kat. Stolič, John Subic, Urban Tavčar, Fr. Tolar, Blaž Notar, Mary Lebar, Frances For-tuna. Po 50 centov: Mary Goličič, J. Tomšič. Vsega skupaj iz Rock Springsa, Wyo. _________________________________28.00 Dr. Marije Device, št. 50 KSKJ, Pittsburgh, Pa. ________16.00 Mary Tomšič, Canonsburg, Pa. ______________________________________________2.00 Frank Sajovic, Cleveland, O. __________________________________________________________________2.00 M. Lautar, Port Washington _______^_____________________^________.50 M. Kor, Port Washington ________________________________________________________________________________.35 Mary Koren, Cicero, 111. _______________________________________________________2.00 Mary Paulešič, Ambridge, Pa_________________________________________________5.00 Helen Agnes, Patahogus, N. Y. _________________________________________________1.00 Andrew Urbis Sr. _____________________________________________________________1.00 Joe Perko, Chicago, 111., za pet gumbov .„„_____________________.50 Rev. Francis Šaloven, La Salle, 111. ________________________________________20.00 Andrej Tomažič. Chicago, 111____________1_______________________________1.00 Mary Rangus, Chicago, 111. ______ _______________________________1.00 Frank Lakner, Chicago, 111. ____________________________________2.00 Skupaj ta teden Zadnji izkaz •_____ $ 249.95 . 1,108.43 Dr. Marije Pomagaj, št. ,196, KSKJ., Gilbert, Minn..... Joe Indihar, Eveleth, Minn. Antonija Nemgar, Eveleth, Minn. Frank Kenik, Chardon, O.---- John Kokalj, Milwaukee, Wis..------ John Matte, Chicago, 111. ---------------------- Dr. sv. Petra in Pavla, št. 38 KSKJ., Kansas City, Kans. Skupni darovi zadnjega tedna Zadnji izkaz----- $ 263.75 $1,327.73 Skupaj do 22. junija, 1929 ----- STROŠKI 1500 voznih listkov v Lemont, 111 Znamke za odpošiljanje ---------- Plača dekletom za delo---------- Od čekov na banki za Exchange _ ______$1,591.73 6.00 4.00 5.00 2.00 Skupni stroški --------- Blagajna -------------- ___$17.00 $ 17.00 ________________$1,591.73 Ostane v blagajni dne 22. junija, 1929 ..........— $1,574.73 Leo Mladič, blagajnik______ V blagajni 15. junija, 1929 _____________________________ STROŠKI 24 slovenskih pesmaric za "Adfijo," ki jih bo rabila za shod in na shodu __________________ $ 2G.40 Vabila za igro "Deseti brat" ______________________ 4.00 $1,358.38 Skupaj ____________________________________________$ 30.40 Blagajna _____________________________________________$1,358.38 Stroški __________________________________________ 30.40 Ostalo čistega v blagajni 15. junija, 1929 ________________$1,327.98 XX. IZKAZ PRISPEVKOV ZA VSESLOV. KATOL. SHOD Preč. g. J. J. Oman iz Newburga, O., mi je poslal sledeče: Nabrano v cerkvi sv. Lovrenca v Newburgu $61.25. Po $10: dr. Presv. Rešnjega Telesa,; dr. sv. Ane, št. 150, KSKJ.; dr. sv. Lovrenca, št. 63, KSKJ.; dr. sv. Jožefa, št. 146, KSKJ. Po $5: Mladen. društvo Najsv. Imena; dr. Mir, št. 10 SDZ., Rev. Albin Gnidovec, Frank Kužnik, Frank Habjan. Dominik Blatnik, $2. Po. $1: Antonija Debelak, Anton Miklav-čič, Anton Kovač, Joseph Bradač, John Maurer Sr., Joseph Jerič, Frank Hočevar, Anton Globokar, Mary Blatnik, Frank Šnajdr. Skupaj iz Newburga, O...... $ 139.25 Podružnica SŽZ., št. 26, Pittsburgh, Pa. ........................5.00 Dr. Kraljica Miru, št. 167, KSKJ., Thomas, W. Va..... 3.00 Članice društva št. 204, KSKJ., Hibbing, Minn., so darovale: Po $1: Margaret Tratar in Frances Strijan; Ana Kritz, 50 centov. Skupaj iz Hibbinga, Minn. 4_J 2.50 Rev. Marko Pakiž, Milwaukee, Wis. -__________________________ 20.00 John Sivic, Forest City, Pa_______________________________________ 2.00 Družina Joseph Drašler, North Chicago, 111. ______________ 5.00 Martin Oberžan, nabral v Mineral, Kans., darovali so: Martin Oberžan, $5. Po $2: Mdth Bregant, Martin Oberžan, ml., Mary Plankar. Po $1: Joe Oberžan, Rudy Oberžan, Frank Bergant, Frank Zupančič, Ana Zupančič, John Bernik, Martin Dolenc, Avgust Oberžan Vincenc Oberžan, John Gerent, Martin Bambič, Johana Praprotnik, John Oberžan, Joe Gerent. Skupaj nabrano v Mineral, Kans_____________________________________________ 25.00 Rev. J. Judnič, Denver, Colo. ...._________________________________ 5.00 Mrs. Anna Pluth, zopet nabrala pri članicah SŽZ., v Jolietu, 111. Po $1 so dale: Mary Terlep, Mary Pe-rush, L. Troppe, B. Troppe, Mary Marovec, Frances Hrovat, Agnes Vraničar. Po 50 centov: Frances Stefanič, Mary Fabian,'Agnes Korelc, Angela Korelc. Po 25 centov: Terezija Gale, Frances Gregorič. Skupaj poslala Mrs. Pluth _____________________________________________ 9.50 Anton Škerl, Worcester, N. Y. _________________________ 2.00 Dr. Marija Magdalena, št. 162, KSKJ., Cleveland, O. 15.00 Mary Gustinčič, Cleveland, O. __________________________ 5.00 Dr. sv. Cecilije, št. 12 DSD., Joliet, 111.____________ 5.00 Stojan V. Zivadinovlč: KLETEV Kdo ve, skozi koliko stoletij so njihovi rodovni sinovi pretepali očete. Odkar jih poznajo v našem kraju, je bilo vedno tako, od kolena do kolena. Neko prokletstvo je bilo, ki je bilo davno enkrat padlo na družino in roditelji so ga prenašala na potomstvo skozi kri in kost. Rodili so se nesrečni, močne rasti in vročekrvni. Velika hišna vrata so bila vsakemu prenizka. Ni ga bilo človeka, ki bi ^i usojal nakopati si njihov srd ali ki bi poskušal, da se jim pre. Vsaki se je umaknil, celo če se mu je krivica godila. Že sama misel, da ti ljudje čakajo, da jim se razbohoti mlada moč pa da očeta pretepajo, je oplašila vsakogar radi svoje nenavadnosti in radi usojenosti, ki je prehajala z očeta na sina. Vsi so v tem slutili pokoro za neki greh in za nekaj, kar jim je bilo od usode v vsej neizprosnosti trpljenja naloženo. Njihova hiša ni bila daleč od naše. Moji doma so me strašili ž njimi takoj, ko sem shodil. Bilo je nekaj strašno neobjasnji-vega, kar je spreletavalo mojo otroško domišljijo samo ob njihovem imenu. Vse ono, kar sem slišal o njih, se je resnično godilo na ulici pred njihovo hišo, kadar je stari Nikola letal na cesto, se grabil za pobeljene lase in vpil: — Joj, pobil me bo, moj sin Milivoj! . . . Ko da mi je še danes pred očmi. Nikdar se mi prelita človeška kri ni zdela tako strašna kakor takrat, ko sem gledal, kako škropi čez stari in osiveli senci. Ni mogoče predstavljati si kaj bolj strašnega in tragič nega, kot drgetanje starih rok, ki krilijo po zraku in kličejo maščevanje na onega, ki jim jf vsem zapustil kot dedščino ka zen in enako pokoro. Po mestu se je vedelo, da je Nikola nekdaj prav tako pošto pal z očetom, starim Milijom, pa so ga kljub temu ljudje po-milovali: eni radi strašnega trpljenja, drugi zato, ker se radi starosti ni mogel braniti. Ta njihova domača tragedija je bila V3em v očitek in zgled in za do pred to palico, ki ni izbiralo udarcev in je bila priča odločene kazni, preteklosti cele rodo vine in vzrok prekletstva. Nihče si ni prizadeval, da bi jo kam skril ali zlomil: ne oni, ki so bili tepeni, ne oni, ki so tepli. V določenem kotu je stali-strašna palica, čakala, da pri de njen čas, in se vračala na zaj v svoj kot z vso »vestnostjo, s katero se dogaja nekaj nerazumljivega in vnaprej sojene ga po posledicah in trajanju. Tako je bilo vse do zadnjega iz njihovega rodu, do Milivo-ja. Bilo je, ko da je usodi sami dovolj kazni. Toliko rodov je že odšlo v grob, in nihče ni vedel, kdaj se je to začelo in zakaj. Usoda je imela dosti. Nena-dičevemu rodu je bil odmerjen nenavaden in kratek konec, kc da se je oni, ki je meril kazen, začudil svoji strogosti in presekal napeto nit. Tako-le se je zgodilo: Milivoj Nenadič je bil uver-jen, da bo tudi njega zadelo isto. Tepel je in zato je imel biti tepen. Nobena stvar ga ni mogla rešiti tega razen nenadne smrti, dokler ima še moči, da se brani. In smrt je res prišla. Ne zanj, ampak za druge njegove. Neke zime se je razpasla med otroki v mestu za-vratna škrlatinka in je kosila. Naglo so pusteli domovi in strah je šel po vsem mestu. Nič se niso ustavili zvonovi* v cerkvi na klancu. Trg je bil poln pesmi sproščenega brona, duha po kadilu in joka žena. Malo je bilo hiš, ki so ostale nedotaknjene. šole so v strahu pozaprli, prepovedana so bila shajanja in gostilniške zabave in še nekaj zdravnikov so poklicali .iz sosedstva, pa ni nič pomagalo. Ko da je prokleta kuga zajaha-la vražji rep, lezla v ulice in nevidno kosila na vse strani. Niso pomogli ne zdravniki, ne zdravila in lekarne, ne molitve po cerkvah, ne skrivno iskanje vampirja v nočeh po opustelih pokopališčih. Sto otrok je pobrala bolezen, napila se je mlade krvi in mehkih otroških življenj in se izgubila tiho kot je bila prišla. Milivoj Nenadič je v treh dneh izgubil tri sinove, žena mu je bila umrla že prej; The North Americas Balking & Savings Company Edina Slovenska Banka v Clevelandu GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Avenue PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi \ lepe obreatL / Kadar hočete poslati denar v staro domovino, pošljete ga f^- najceneje po naši banki. \ SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POŠTI / FRANK DR0BNICK zastopnik Pueblo Music Co. v Bessemer ju Slovenska trgovina in., zaloga KLAVIRJEV (PIANOS) RADIO APARATOV V1CTROL IN GRAMOF. PLOŠČ. IMPORTIRANE KOSE in drugo orodje iz Jugoslavije. Garantirane kose x rinekom. 24. M. 2a. 30 la 32 palcev $2.00 • ko« po 1.73 Srp .90 Kltpilan or od i« 1.30 Brusni kamen "Bergamo" .50 MoMka JK> P rak a .30 Kikeien za repo t dvema noiema 1 JO Poitnina prosta MATH. PEZDIR Box 772. City Hall Sta. NEW YORK. N. Y. Lepe tiskovine ta nh draitva, sa trgevca, poaa—sniko. ta mktmt* ne priredit™ dobito rade) po nizkih cenah ▼ prvi tlov enaki aaijeki tiskarni t Z Jed. driavak. kjer dobito ok vaakeia taaa sa-nealjivo in točno postrežbo Se priporočano drnitTOB, rujakoni, trgovce« sa vat prilike. Prevzamem največja- kot aajaiaaj&a dela. Ameriška Domovina 6117 SL Clair Ave. CLEVELAND, O. kaz, da je eden, ki ne odpušČ£>!da bl se znova ženil- je bl1 pre" in ne pozablja, in da svetopi- istar" Rod Je usahnil, bil nasil-semski Bog more biti tudi ne-i 0 lzPulJen tal- Končano je usmiljen. 3 Preteklostjo, z gonjo uso- In po vsakem pretepu se jc'de* 8 Potepanjem staršev in stari Nikola grabil za krvave preklmjevanJem vaega mesta' glavo in klical: ! če bi tudi on ne izgubil otrok, — Dal Bog, da bi ti bila ta palica mesto križa! . . . Naj sto- ri Gospod, da ti jo^vrag zasadi nad glavo! . . . Ta palica je bila nekaj usodnega za rodovino, večni opomin na prokletstvo in kazen. Drugi so od starih dedovali ikone svojih patronov, junaške trofeje prednikov, kako obledelo sli-ko dedovo ali pa dolge čibuke in molek iz jantarja, a oni so predajali iz rok v roke staro višnjevo palico, debelo in vitko, ki se ob udarcih ne lomi. Celi rodovi so s to palico tolkli svoje očete in jo hranili kot nek daj, česar ni mogoče ukrasti, na kar je treba paziti ko na oko. Nekaj usodnega in nezavednega je bilo v drgetanju bi ljudje mislili, da je radi njega prišla smrt nad mesto. Tri dni za zadnjim sinom mu je tudi oče Nikola izdihnil. Predno je zatisnil oči, je iznova izrekel ono J.r.fcšno kletev, pozabljajoč, da je tudi on nekdaj tolkel očeta: — Dal Bog, da bi ti vrag palico zapičil nadpglavo mesto križa krčnaskega! . . . Vse je pokopal Milivoj zbrano in na videz hladno; ali kmalu potem se je zazdelo ljudem, da podagoma, toda stalno, dan za dnem izgublja razum. Kdo ve, kaj mu je vse ostalo v duši, kaj ga je najbolj grizlo, katera misel mu je prizadevala največ bolečin. Nihče ni vedel, kaj ga DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diSave, Knajpovo ječmenovo kavo in im-portirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pilite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vaaka rastlina za kaj se rabi. V cenika boste naili ie mnogo drugih koristnih stvari. MATH PEZDIR Box 772, City HaU Sta. New York. N. T. Mmmiiimniniiiiiiiminmniimmmmt Moške obleke Po meri izdelane samo CISTA VOLNA — PURE WOOL Mi vam izdelamo krasno obleko po meri za samo $25.00. Poletje je tukaj, sedaj je prilika. — Ne odlašajte. $25samo$25 JOHN MOČNIK KROJAČ 6517 St. Clair Ave. Rand. 3131 Cleveland, Ohio lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IV. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, 111. Pišite po cenik! <► $ Z O <► NAZNANILO IN ZAHVALA Potrti globoke žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam jc dne 17. junija 1929 nemila smrt ugrabila našo ljubljeno hčerko ANI KOŽAR v než-ni mladosti 8 let. Pogreb se je vršil dne 20. junija iz cerkve sv. Štefana na pokopališče v Summitu. Pokojna je bila članica mladinskega oddelka dr. sv. Štefana, štev. 1, KSKJ. Tem potom izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo predvsem našemu g. župniku, Rev. Murnu, kakor tudi Rev. Pascalu za njih obiske ob času bolezni pokojne. Enako hvala tudi vsem drugim obiskovalcem, in vsem tistim, ki so nas ob bridki uri izgube tolažili in nam izražali sožalje. Iskrena hvala tudi Vam, ki ste se udeležili pogreba in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Hvaležni smo tudi dr. (Jrsichu za ves njegov trud in požrtvovalnost. Posebna hvala pa še vsem darovalcem vencev na krsto pokojne, in sicer Mr. Leo Lorber, družina Vidmar, 2ugel in Kolman, družina Zorko, družini Pavlin in Sajovic, Mr. in Mrs. Frank Ba-nich z družino, Mr. in Mrs. John in Rose Englich, Mr. in Mrs. J. Klopčič, Mr. in Mrs. Kosmerl, Mr. in Mrs. Fr. Tomazich, Mr. in Mrs. L. Korenchan z družino, Mr. in Mrs. F. Jazbec, Western Electric, Dept. 9396. Ti pa, draga hčerka, veseli se med angelci in prosi za nas, dokler se zopet ne snidemo. Žaiujoči ostali: JOHN in ANA KOŽAR, starši; STANLEY in JOHN, brata; AMALIA, sestra. Chicago, III., 22. junija 1929. /z: UGODNA PRIUKA Koncem junija t. 1. smo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vštevši 12. julija t. 1. že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki še nimajo naše vložne knjižice, da si isto preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v mesecu po vlogi. Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov. ^ SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY Pozor igralci harmonik! NAD 1100 (ENAJSTO) HARMONIK mojega izdelka sem že razposlal odjemalcem v Združenih državah in Kanadi. Vsi se mi zahvaljujejo za lepo in trpežno izdelavo mojih harmonik. Izdelujem harmonike iz pravega celluloida v različnih barvah. Pišite po brezplačni cenik. Se priporočam Anton Mervar 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. O o o o o o <> o v o o o o o o o <> o <> o o o o o sr a rfc Otfty 9TB. 1920 For the use of English iipwiifllil members of K. S. K. J. Edited 6y Stanley A Žttpan Address «17 S*. Clair Ave., Cleveland, 0. Official Notices, Sporting and Soda] News And Other Features SMILE-O-METER Original * DOX "Stephanie" Novak is paying less attention to the boys at Waukegan, it is said. She's in love with a fellow they call "Matt" from Joliet, whom she met at the last tournament. It won't be long now and we can picture Father Butala smiling. • • • Terrifying Words. A naturalist had gone to collect specimens, and he went about unarmed. One day, while trekking through the Jungle, he encountered a ferocious-looking lion. He gaaed at it steadily, murmured a few words, and the beast slunk away. Five minutes later he encountered another brute, and repeated his pro-cdure with success. On his return home he retailed this story to friends. It was received skeptically. "But tell me," asked one of his listeners, "what were the words you spoke that made those lions run away?" "Oh," said the naturalist, "I merely murmured to them. 'You'll be expected to say a few words after dinner'." * a • • • Which's Which "What do they mean by the witching hour?" "Don't you know? That's the hour when the wife greets you wity •Which story is it this time ?" • • • When they fall, they faU heavy The latest being John Miks. And the smitter is none other than Therese the Sweet. • • • Knows His Son Son (nervously): After all. Dad, the real thing in coUege is what you meet and see outside the classroom. The real advantages lies in the social opportunities and— Father (taking out check book): "Now what did you flunk?" • • • A Matter Of Feet "So you're a young man with both feet on the ground, eh? What do you do for a living?" "I take orders from a man with both feet on the desk." • • • Unavoidable Trouble Son (very excited): "Mother, I'm afraid there'll be trouble at the Browns." ' "Mother: "Why?" Son: "Because Mrs. Brown has a A SAD STORY The "Press" recently reported the death of a man aged ninety-five, In a poorhouse near Loe Angeles, CaL, who was once worth half a million dollars. According to the dispatch, Louis Rubidoux, fen: that waa the man's name, was one of the first settlers of Colorado, and grandne-phew of the founder of 8t Joseph, Missouri, and at one time himaelf one of the most prosperous men in Southern California. But he lost his fortune, and then his health failed, and he went to live in a poorhouse. Now, with not a friend left in the world, his remains are buried in the potter's field in Los Angeles, CaL It is a sad story, isn't it? But it s not an uncommon story. Indeed, it is only too common. About a quarter of a century ago, a man who had been among the great business men of this country, and who was said to have had at one time sixty million dollars to his credit, died after living for years in a place where he spent twenty cents a night for his bed. For years a former editor of a great London publication begged his bread on the streets of tfew York. Forty years or so ago a man was arrested in a small New England town for vagrancy. The police magistrate, before whom he was brought happened to be a scholarly man and was impressed by something majestic in the old vagrant's appearance. Questioning him kindly, he discovered that the man before him had once been a famous European general, commanding troops upon more than one battle field. But he was in exile from his native land, down and out. How many of our readers realise that the fate of these men might easily be theirs? There is nothing more unstable than financial prosperity. For some men every dollar that they acquire seems to grow a pair of wings and fly away from them. Their health fails, and they die in the poorhouse and get buried n the potter's deld. The K. S. K. J. was organized for the purpose, in part, of guarding against such sorrowful endings. If a man Joins our fraternity and keeps his dues paid, he knows that in his time of physical weakness he will be assisted, and that he wiU not die in a poorhouse or be buried in a potter's field. He knows that, if he leaves behind him helpless dependents. they will be cared for properly and tenderly. Napoleon Bonaparte once said that new baby girl, and Mr. Brown has it ^ imagination which rules the had a sign In the window for a week WOrld. But there are some men who saying, 'Boy Wanted'." have little imagination they are not able to see that their own condition Politeness For more than 10 minutes the diner had been picking at the fowl is liable to change. Some even appear to have the will not to see anything of an unpleasant character. on his plate. At last, in despair, he For such as they the K. S. K. J. was put down his knife and fork. never designed. The K. S. K. J. was "Waiter!" he shouted. designed for such people, who have "Yes, sir?" said the waiter, hurry- imagination enough to perceive that ing toward him. the evil which has befallen any given "I believe it is considered improper man may befall them also, if they do to speak disrespectfully of one's j not adopt measures to prevent it. elders." ' I The story of poor Louis Rubidoux, his "Yes, sir, I believe it is." j half-million gone, dying in a poor- The diner pushed his plate away j house and being buried in the pot-from him. iter's field, ought to appeal to the im- "Very well," he said. "I have al- agination of every reader of this ways behaved like a gentleman. I page. won t make any complaints about; And if it does appeal to him, the this fowL" story will help to make every reader • • • a better and more loyal member. It Chamernick Is going easy on his will enable him to appreciate still car lately. Less mileage and more, more what the K. S- K. J. has done parking. Frank Opeka is the big and is doing for those .who belong reason. 'to it. There is not a Slovenian or Jugoslav man in the United States who might not experience the fate of Louis Rubidoux, if he depended upon his own strength alone for succor from misfortune. Be pro Fool Lock The flying field was crowded at the fishing of the great New York to Pekin air race, and great was the A .. astonishment when the winning plane tected then against the possible evil descended and out of it stepped a days of the future by loyalty to the comparatively unknown amateur. The fraternity which would protect you representatives of the press surged yours, forward. I Joln our K 5 * J' "Wonder ful achievement!" the o spokesman shouted. "You've broken all records for a non-stop flight. How did you do it" "Well, to tell you the truth," the rank outsider answered, modestly, "I guess luck had something to do with it. I didn't find out until about five minutes ago how to stop the damned thing." Smart Lad as we go Along Age 25—One hundred men, al! strong and vigorous, with good mental and physical capacity. Age 35—Five have died, ten are wealthy, ten are in fair circumstances forty have Just moderate means, thirty-five have saved riothing. Age 45—Sixteen have died, three are wealthy, sixty-five are barely self- supporting, sixteen are no longer The milk inspector was on the 'self-supporting. lookout for a case. He waylaid the rather diminutive apprentice of the local dairyman, and after a friendly remark or two, said casually: "Tell me, does your employer ever put anything into his milk before he sells it to his customers?" "He always does," replied the boy with a grin. The inspector smacked his lips approvingly. From an Inside, pocket he produced a bulky notebook. "What does he put in the milk?" The small boy considered die matter before replying. "Well," said the boy, "before he, ___—- J z riLvrLht«irtaiii risL1 Age 55—Thirty have died, one is very wealthy, eight are self-support-ing, sixty-one are dependent upon their children, relatives or charity for support. Age 75—Sixty-three are dead (sixty of these left no estate), three are wealthy, thirty-four are dependent on their children, relatives or charity for support. Ninety-four of the original "100 Average Men" died penniless. -o—— Lue: 'iSo you always $rve doughnuts when Fred calls?" Ethel: "Yes, that'/i the way I try him of rings and dough time." SAINT FELIX AND THE SPIDER Some people do not like spiders, but perhaps if they knew what a spider did for Saint Felix once, they would like spiders better. Saint Felix was an old, old bishop, who lived a long time ago. He was a very holy man, and always wanted to help anyone In trouble. Now, there was another Bishop named Maxim us, who got into trouble, and was taken away by soldiers, to starve. When Felix heard of this, he put some food into a box, and started off to find Maxim us. It was dangerous for Felix to try to help a prisoner, because as soon as the soldiers found it out, they would arrest Felix and probably kill him. However, Felix went on the long, hard Journey, and finally he found Maxlmus and gave him the food. Then he had to hurry away before the soldiers found him. He was already very tired, and*it was hot on the road, but Felix did not dare to sit down to rest. At last, he heard the soldiers coming. They were still far away, but Felix was old and feeble, and he knew that they would soon catch up with him. He looked around for a place to hide. There was no place at all except a hole in the old stone wall beside the road. It was a very poor hiding place, but it was the best that Felix could find. So he climbed into the hole, and sat very still, praying that the soldiers would not see him. As if in answer to his prayer, a big spider suddenly appeared and started to «weave a web. He worked as hard and as fast as he could, and wove a heavy web over the hole in the wall. It was such a thick web that Felix could hardly see the soldiers through it when they came, and of course, the soldiers could not see Felix. One soldier said, "There is a hole in the wall. Perhaps he is there." But another said, "You must be crazy. Don't you see the spider web there? That shows that no one has been near that hole for days." So the soldiers passed on, and Felix was saved. Felix thanked God .for sending the friendly spider to save him, and he tod£ the spider home with him and treated him like a pet until he died. ST. FLORIAN BOOSTERS TO HOLD PROBE AND DANCE JULY 14TH After that big Concert given by the Knights of St. Florian Society No. 44 on June 16th, which turned out to be such a great success, the St. Florians have not had enough. So now the St. Florian K. S. K. J. Booster Club is to follow In the steps of the parent lodge with a grand and glorious Mid Summer Frobe and Dance, to be held at the St. George's church haU, Sunday evening, July 14th at 8 p. m. The proceeds of the dance are to be used for our baseball fund, so the team may successfully complete the season. All members of the lodge and of the Booster Club, your assistance is needed. You can help to this affair by being present and thus help the boys to a greater success. Of course, Chicago, Pullman, Joliet and Waukegan are also Invited to send their delegation to us; we assure them a very enjoyable evening. The St. Florians basebaU team plays the Waukegan K. S. K. J. team on July 14th at Calumet Park at 3 p. m. So, all you boys be present there to root for our home team. So far this season the St. Florians lost only two games and the boys are going strong; but the fans have not been out as they should. After the above mentioned game they are going to do lot of hovelling for the schedule to the end of the season as follows: July 21st, South Chicago vs West Allis. at West Allis, Wis. July 28th, South Chicago vs Joliet, at Joliet. 111. August 4th — Open. August 11th, South Chicago vs. Chicago, at Chicago. The next meeting of the St. Florian Boosters will be held at the church hall July 12th. Final preparations will be made for the dance. Lets have a large attendance and surprise the officers! St. Florian Booster Club, Joseph Kralc, President. P. S. On July 4th South Chicago beat Chicago K. S. K. J., in a tuck game, 8 to 7. pay in abvance Paying your annual assessment In one lump sum, Means happiness and contentment For one year to come. It assists the home office— Creates in you a thrill; The money you'll never miss 'Coz you've paid your annual bill. -o-— Convict No. 6: "When you get oiit of here, I hope you have a hot time." Convict No. 13: "I hope not; I'm in for life." -o—;— Go To The Games Neat Snnday! A SUMMARY df -Hie Principal Objectives And Work Of The Foreign Langaage Information Service, 228 Fourth Ave., New York City. 1. To inform the immigrant in his own language about American life and institutions. This is done through articles in seventeen different languages sent to 950 foreign language newspapers in the United States. In 1938, these articles were reprinted 27,334 times, comprising almost 20,000,000 printed words. This year the use of this material shows an increase of 25 per cent. 2. To assist the individual immigrant to adjust his difficulties in immigration and naturalization cases, compensation claims, etc. Over 75,000 immigrants have been helped in this manner since the establishment of the Service. The Servicc maintains Czech, Danish, Finnish, German, Hungarian, Italian, Jewish. Jugoslav, Lithuanian, Norwegian, Polish, Russian, Slovak, Spanish, Swedish and Ukrainian Bureaus. 3. To assist foreign language organizations in developing their educational programs, and to encourage the second generation to appreciate and conserve the heritage and contributions of their parents. This is done through a monthly bulletin sent to foreign language organisation, an extensive consultation service and a lecture bereau. 4. To eliminate injustices and discriminations in the treatment of the immigrant. The Service has, for example, taken an acUve part in obtaining' legislation to unite separated families. It organized support of the bill to permit the naturalisation of aliens long resident in the United States of whose legal admission there is no record. During the last presidential campaign it exposed the fallacy of the "foreign bloc" and of "corruption" of the foreign language press. At the present time the Service is advocating certain changes in the Deportation Law, particularly the elimination of the provision barring an alien who has ever been deported, no matter for what cane, from ever entering the United States. The Foreign Language Information Service has been critioized by the Allied Patriotic Societies. Ind., for its campaign for the legalization of law abiding aliens. The Service is convinced, however, that K is for the best interests of this country that aliens who have settled permanently among us and who are not deportable, should be allowed fully to participate in American citizenship rather than remain aliens forever. 5. To inform native born Americans in regard to our foreign born peoples, their backgrounds, contributions, Ideals, problems and activities in order to dispel prejudice and promote tolerance and better understanding. Such material is regularly sent to the principal English language newspapers in the United States, to many schools and colleges, public libraries and interested individuals. The Interpreter, a small English language monthly, is published by the Service with the same aim in view. 6. Tu supply to welfare and other agencies which are called upon to advise immigrants, authoritative and up-to-date information on immigration and naturalization. Regular releases dealing with these specific problems are sent to more than 300 agencies, enabling them to be of greater service to the newcomer. -o- BOOST K. S. K. J. SPORTS! o LOOK PLEASANT We cannot, of course, all be handsome, And it's sure hard for us all to be good; We are sure now and then to be lonesome, And we don't always do as we should. To be patient is not always easy, To be cheerful is much harder still, But at least we can always be pleasant, If we make up our minds that we wiU. And it pays every time to be kindly, Although we feel worried and blue; If you smile at the world and look cheerful The world will soon smile back at you, So try and brace up and look pleasant. No matter how low you are down; Good humor is always contagious, But you banish your friends when you frown. -o- Go to the Games Next Sunday! -o- Bidda: "the thinking fellow calls yellow cab, but did you ever notice that the knowing cuss hails a street car?" There isn't any Justice. "Bidda" went to the Perko Shoe Store the other day and whilst trying on a pair of shoes he was pinched. Can you imagine anything like that? They pinched htm. THE WORK WE DO Life without work would be a dull and dreary existence. No one is happy who does not do something useful each day. Those who do nothing are the most unhappy and dissatisfied of people. The work we do is what makes us interesting human beings. I look about my office and see the workmanship of scores of minds and hands. Each separate piece of work was differently fashioned, and born from a mind unique. Some people live for their work-but there are rare folks who work that they may learn how to live. Work—no matter how interesting or unique, or how great a profit it may bring—should never be allowed to master anybody. But, no matter what the task attempted, or performed, a man should always see to master that task—do it better than it has ever been done before. Therein lies the joy—to have stepped up as near as possible to the door of perfection. In watching workmen, I have noted that he who takes the most pains and does his work with his heart, as well as with his head or hands, is the one who is always happiest in his work. The work we do is largely what we are. We are a part of time, all effort, and even the dreams and aspirations of our hearts, come out in no small measure in everything that we do. -o- Go To The Games Next Snnday! -o- NATIONAL IDEALS Bertha Galland, the actress, has presented to President Hoover, a copy of a national anthem written by herself. and entitled "America, beloved land." Attempts to express the spirit of America bring out the many sided character of our national ideals. The "Star Spangled Banner" dwelt upon the martial side of our patriotism, its ability to defend itself and protect its flag. In time of peace this does not seem the most appropriate ideal, so in such times the famous poem "America the beautiful" by Kathrine Lee Bates, is somewhat more generally used.'' Now comes this poem by a lady of the stage, the dominant note of which is loyalty and devotion, and the ties of affection between our states. The final verse reads: United by the bond of love, Dominioned by the power above, Our lives we dedicate to thee, America, land of the free, Land of the brave, the strong, the just. Triumphant as in God we trust. How far do we live up to these ideals? Are we truly united by the bond of love? It would not always seem so, when the different sections clasjji and quarrel, and grasp for selfish advantage. America has proved itself the land of the brave and the strong in the bitter struggles of war. But when the various elements of society quarrel for selfish advantage, we still have some distance to go here in Ohio, anyway, before we can call ourselves the land of the Just. A nation's prosperity depends on Its ideals more than on its wealth. A country that is determined to create justice will always be prosperous. because the different elements will work harmoniously and energetically, and will produce a share of prosperity for aU industrious people. LEADERS AND LED ATTEND YOUR LODGE MEETING -o- I WAS THINKING BY CHARLEY Chairs.—Banks, homes, stores are robbed. Nobody's property is safe. Murders are common. The electric chair is being worked overtime and many a high-chair is covered with cobwebs . • • • Critics—You may be a Catholic who is able to write. You may be able, with your pen to defend and make better known the true faith. But, don't write. Somebody may say something. Somebody may not like that you write. Better play safe. It ils easier to criticize than to be criticized. • • • Greece—There were people like that in old Greece people who overworked certain words. In the Angora (that's where they used to sell the tomatoes, onions and garlic), when a person used one word a great deal it was said that such a one suffered from "hay ton logon penia. "That means "hay fever," as well as it can be ascertained. Anyhow, don't kill a word. Words wear out just like clothes. • * • Novelty.—Want to try something new? Try meditating, for five minutes a diy, on death, judgment, heaven and hell. This will be new. for many. dboŠT K.8.tJ. iro*T&< There are a few simple tests that may be helpful in determining the quality of a man who presumes to lead. First: Does he make little of every custom of every convention that is more than one week old? Does he shout for the abolition of every law of God that requires backbone in the man who would observe them? If he does this, look out for him. He is, at best, a dyspeptic at; worse, a man with a bad conscience. Second: Does he make too free use of the word "liberty?" Does he, in fact, say overmuch on the subject of "intellectual liberty?" This is a very bad sign. You will do well to give the gentleman a wide berth. The liberty he preaches is, truly, Ignoble slavery. He asks you to abandon one hundred ideas of your own in exchange for a half dozen of his. Third: Is his photograph often in the newspapers in connection with utterances of his on subjects about which he may be reasonably presumed to know little or nothing? Does he, in aU public questions, pronounce .both sides wrong and set forth his own tailor-made convictions? Be slow to follow the leadership of this fellow. It may be suspected. without great fear of error, that he would rather be rotogravured than right. Fourth: Is he obviously prosperous? Does he spend much of his time on the Continent? Does he ride about in automobUes that have wind-shields in the rear as well as in front? It may seem like small business thus to harp on a man's personal habits. But the questions arc most important. Before conferring on a man the title of prophet, it is only fair that we note how closely he fits the picture. The real prophets were not wealthy men. The great Leader of all mankind lived in poverty. He told those who would follow Him that they must first sell all that they had and give the money to the poor. Our modern leader? certainly do not live in poverty They have a sincere dislike for poverty. Poor men are unable to buy the books they write and purchase tickets for the lectures they give. Do not be led, then, by the prosperous orophet. He professes ardor for a holy cause, but he is too ready to exchange his ardor for coin and too prone to compute the progress of hi? holy cause on an adding machine. -o- ONLY A PENNY While purchasing a ticket in a moving picture theater the other day a fourteen-year-old boy who preceded us in the line accidentally dropped a coin. He searched for it for a few seconds but could not find it. Then we pointed out that the coin might have rolled into a distant corner. "Oh, let it go," the boy exclaimed indifferently, "it's only a penny." Only a penny, but systematic saving of pennies has often paved the way to independence, happiness and success. Success—real success—can never be attained by the boy without mone> or influential friends who does not demonstrate his ability to save hi? money so that when his opportunity comes he will be able to take advantage of it. And money cannot be saved unless it is done systematically. Be thrifty. If you mind your pennies the dollars will take care of themselves. Promise yourself today that you will save a little every week—and keep that promise. -o- YOUTH Youths are not necessarily happy; youth is it means freedom, strength courage, curiosity, adventure, growth plasticity, movement, action; disdain of danger and death and indifference to self; passion to discover life and create it anew. Youth faces the future, champs at the bit, dares greatly counts no cost. Without conviction it will explore; without wisdom, it will experiment; without knowledge it frill learn; without adventure. it will venture. Youth is as remote from infancy as from senility. It created human culture and alone can save the human race. Human immortality flowers with youth; enduring happiness abides in eternal youth. To be : happy is to be young. -o_- HIGHER MATHEMATICS The teacher had been explaining ! fractions to her class. When she had ; discussed the subject at length, wishing to see how much light had been shed, she inquired: "Now, Bobby, which would you rather have, one apple, or two halves?" The little chap promptly replied: "Two halves." "Oh, Bobby," ixclaimed the young woman, a little disappointedly, "why would you prefer two halves?" "Because then I could see if it | was bad inside." WHY I WANT MY FRIENDS TO JOIN K. S. K. Jf BY MARY PETRICH West Allis, Wis. We all know, young and old, that we will not always be healthy, and not live forever; so we must do something now, while we can before it's too late, and feel sorry, and think back why? I did not belong to the K. S. K. J.. All of us that belong to this Union know, that we have trustworthy officers, who are working to make this Union a bigger, and a better Union right along. One proof is chat this Union has stood up now for thirty-five years, and has almost thirty-five thousand members, which we all can be proud of. This Union has a weekly paper, which is caUed "Glasilo," and the contents are written in the Slovenian and English languages, which gives he chance for those that cannot read one language can 'fead Our Page instead. This Union has two departments, the Juvenile and the Adult. You can oe a member of the Juvenile department from the age of one to sixteen, for which the monthly dues are only 15 »cents. If the parents would only stop to realize, what a small sum they would pay averaging but half lent per day! Perhaps if the child should die during the years that they »re in why they will be getting more out of this K. S. K. J. than an investment from a bank. So here is the chance for every parents to have their child insured; nowadays a person never knows what ! will Jhappen because there are too many machines on the road, and too much of everything going around. In the adult department you are assessed according to your age, when you join you can insure yourself from 5250 to $2000, which the members are paying a reasonable and a cheap assessment, which any one can afford to put aside monthly. For an example: A working boy or girl should happen to lose his or her job, and besides gets sick during that time. Why they would have all that expense worr? on themselves, and if they belong to the K. S. K. J. you will be getting sick benefit everyday, ■and besides if you were to go through a serious operation, you will also be paid extra for, which surely is a big help in many families. v Here is another example how the K. S. K. J. is good to their members, i In many cases there are families with : four or five chUdren still going to school, have no money for their future and are very needy. The father should be ill, and shortly after would pass away. What would the children and the mother do? Here is the answer: The mother does not have to worry, how she will pay for his coffin, and grave, and all other expenses. If her husband was a member of this Union, his wife is entitled to his death benefit which would be greatly appreciated, and also a big help besides, and besides would never forget the members from the lodge how they have come by him to pray, and also brought him wreaths, and paid masses for him after his death. So now is the chance for all those that do not belong to this Union: "Join it;" for the admission is now free, and we want to have thirty-five thousand 'members in 1929, which are almost up to. This is a Catholic Union which wants us to receive the blessed Sacraments once yearly, which many of us neglect, if it were not for the lodges urging us, which we can all be proud bf our Union, in helping us in every way to save ourselves, and our souls. So join,- for every new member you will get in this Union, you will receive one dollar from the K. S. K. J. -o- RAINED OUT The game between the Presidents and St. Joseph Sports was caUed off by official umpires on account of rain. Agreements made by the two managers were carried out, that, if it ; should rain before the ninth inning was over, the game be called. The score was 3 to 1 in favor of the Presidents at that time, o BOOST K. S. K. J. SPORTS! -o- Up On The News 1 Farmer Jenkins made his way into the village postofflcc, that also was ; the general- store. "Anything for me?" he inquired of the postmaster. The other raked i over a few parcels and letters, but ' found nothing. "Don't see nothing," he said. "Did ' you expect something?" "Yes," answered the farmer. "I v. as expecting a card from Aunt Jenny, tellin' me when she's comin'." "Hannah," called the postmaster to his wife, "seen a card from Mr. Jen-kin's Aunt Jenny?" "Yes," came the prompt She's comin' down Tueeday." (Nadaljevanje) Potem pa se je razgrel in ; prostor pri cerkvi svetega Ho-vzkliknil: ka. Posedli so po grobeh ip Poslušal je, ni skoraj verjel.; nizkem zidu. Mlajši so lezli "Kdo gre z mano? Ni daleč, j više v breg. Nekateri so ss Sod vina dam, ni mi ga žal, da; povzpeli celo v zvonove in opa ste le prišli in da boste obra- zovali goriško polje onstran čunali." Solkana. Tisti, ki so bili vešči. Nekako trideset žejnih je na- so kazali drugim kraj in g* šel in jih vzel, češ, da se vrne- tolmačili. jo kmalu. Medtem je čas mi-' Ker se ves predpoldan ni zgo-neval. Ljudje so napolnili far- dilo nič posebnega in so se s no cerkev, ko je pozvonilo k cest stekali vedno novi potniki, maši. Drugi so posedli po bre-jje minila ljudi prvotna tesnoba, gu »počivali, si kuhali in kurili. Tedaj je zazvonilo poldne. Okoli devetih je bilo, ko so ne- Morjak je nesel glasove zvonov kateri pokazali po cesti proti od goriške strani, od svete Ane Dolgi njivi. Samoten jezdec je nad Krombergom, iz Solkana in podil proti Solkanu. Bil je oni od Sent Mavra onstran Soče birič, ki je vrnil Thurnove hlap- pod golim gruščem Valentinove ce, sam, pa vendar dokaj odloč- gore. Prečudno se je zlilo to nejši kot oni v družbi. Na ko- zvonenje v eno samo pesem, ki nju je upal priti skozi kmete je ' trepetala, glušela pa zopet in si zaslužiti nagrado za nujno šumela, kakor je že potegnil ve-vest grofu v Gorici. Kmetje v ter, in legala skoraj otipljivo Solkanu so mu zastavili pot ir nad solnčno ravan, ki je gnala prijeli konja za vajeti. j čudno zgodnje pomladno cvetje. "Kam?" so vprašali. kakršnega hribovci in gorjani "V Gorico," je povedal. Bili doma niso bili vajeni. Pod vpli« so Čepovanci, ki so ga prijeli, vom te pobožne pesmi zvonov je " VGorico ne greš. Ali si birič?" "Nisem. Kanalskega fajmo-štra hlapec sem. Po padarja grem." "Po padarja naj le gre," so rekli in ga pustili Pognal je konja. "Drži ga," je zavpil tedaj nekdo iz prve krčme. "Naj gre po padarja," so zaklicali oni drugi. Jezdec je unesel pete. "Hudiča gre po padarja," je zavpil oni v gostilni in začel ljudi nemarno grditi. "Tolminskega grofa birič je. Vam bodo kmalu padarja poslali iz Gorice, cepci! Širne Golja, ki mi je v žlahti, pa se štuli, da bo naš ovojsko vodil, pa takile sol-dati,*ki še biriča ne ločijo, to bo punt! Prav je, da se žalostno držiš, da bi dejal, da se boš kesal, moj ljubi Lapa j ne." "Mir daj," je rekel mrko Valentin Skoračnikarju. "Saj ni si več trezen." "Ne obrekuj,' 'je odvrnil oni. "Pa če nisem. Za vojsko je treba krepčila. Bolje vidiš pa boli te ne, kadar te udarijo. Nekaj me boš pa tudi varoval, če bom preveč kolovratil, ki kakor ljubosumna ženska za menoj, siliš, pa si tvoje službe prav nič ne želim, da ti po pravici povem. Nadloga pilakar-ska." "Ali sem strupen, da me no maraš?" je vprašal Lapajne. "Strupen?" je iskal zmedeno Golja. "Ne, strupen nisi.'" Igrala mu je porogljiva. beseda na ustnah. Valentin jo je slu til in ga zgrabil naglo za roko. da je oni zavpil: "Tak, daj mir. Saj nimaš prstov, kremplje imaš." Lapajne ga je izpustil. "Kremplje imaš!" je ponovi) Skoračnikar namigovaje. "Tišaj!" je velel ostro La pajne. Res je pogledal Golja vstran in začel govoriti čez mi zo s čepovanskim Podgornikom. Lapajne se je umiril in zrl mrko predse. Zdaj pa zdaj ga je nekaj streslo kakor mrzličnega človeka. Ljudje so vstajali in odhajali. Drugi so vstopali Golja ni vstal in Lapajne se ni odmaknil od njega. Bal se je njegovega jezika, da ne bi go bezdai; kako je birič Tonin kradel .. . Dogodek s tolminskim biri čem, ki so ga pustili mimo, je vznemiril ljudi. Sklicevali so se po krčmah in po vasi, naj drže skupaj in se ne potepajo. Ne je voljno so mrmrali na one, ki so odšli t Pavšičem v Krom-berg. Polagoma so se skoraj začutilo morda marsikatero preprosto srce lepoto kraja in vremena in solnca, ki so v njem rdela nizka, cvetoča mandljeva drevesa. Zasanjalo je srce preko ravni, ki jo je ostro zaslanjala sivorjava črta goriškega mesta. Stara gora s Kostanjevico, grad, mestne strehe, cerkveni zvoniki jezuitske cerkve, nižin-tki svet navzdol v svetlo Fur-lanijo, Pevma, Kalvarija, Maj-nica in Brda visoko gori v Ste* verjan. V dolini je bilo že od-zvonilo, ko se je stoprv oglasi) zvon s Svete gore. Temni, bro nasti glas je padel vse druga* če v čutnice in čuvstvo kot zvo-njen je v ravnini. Kot da jim je ta glas neskočno bolj znan in domač, je bilo ljudem. Ozrli so se proti cerkvi Matere božje vrhu kraških, golih vrhov. Še enkrat so se ljudje odkrili in molili. Bilo. jim je pri srcu toplo, drago, neposredno. Vsi so zmedeno čutili eno: da se začenja pravzaprav šele tu gori v bregeh pri romarski cerkvi njihov, domači svet. Do tam so hodili na božja pota. Kako neskončno lepši so se jim i? spomina "zdaj zazdele tiste poti mimo te, ki so jo napravili prej šnjo noč v lepo ravan, ki jih je odvračala kot tuja, mrzla, grozeča in sovražna. V čudnem molku so šli vsak za svojimi mislimi. Prva bolest je segla v duše. Žalost vseh hribovcev in preprostih ljudi. Občutili so domotožje. Tedaj so zaklicali s stolpa nad njimi: "Iz Gorice gredo!" Tri sto rok je mahoma zasenčilo oči. Vseprek so ponovili: "Gredo, gredo." Ljudje so se trenutno razgibali. Nekatere je prevzela groza, da so zbledeli in trepetali. Taki, ki so bili sicer sami svoji, tihi, so postali prečudno zaupljivi. Nagovorili so * soseda in če jih ni poslušal, vprašali prav takisto drugega. Nekateri so vidno hlinili mirnost, še drugi bojevitost; ti so rinili nekam naprej, drugi dvigali grozeče svoje orožje. (Dalie prihodnjič.) -o- KLETEV (Nadaljevanje iz 6. strani) je napolnilo: ali žalovanje za ženo in otroki, strah pred očetovo kletvijo ali osamelost. Kdo bi mogel slutiti, da je on kljub sarašnemu prekletstvu želel, da bi otroci ostali živi, pa čeprav bi ga tepli na stare dni? Oče jim je bil. Usoda je hotela svo-Jijemu pa^ je-bilo-ko da -mo- ra ljubiti sinove, jih dvigati moči, do divjega besa planincev, a stara palica je imefc za tudi preko njegovih pl Začutil je, da je nj< njega Nenadiča, hotela usoda kaznovati čisto drugače, bolj grozno ko vse druge. Niti so bile potrgane naenkrat, strašno in za vselej' In ona kletev ob očetovi zadnji uri je bila nena vadna. Do njega so bili vsi Ne-nadiči pretepani od sinov, brez kletve in mrmranja, a stari Ni kola ni mogel umreti, dokler ni poželel sinu, da mu vrag usodno palico zasadi nad glavo mesto križa! Ta čudna očetova kletev je rodila v njem žalost za ženo in sinovi, čutil je, kako ga nekaj strašnega goni, da vzame nase, kar mu je oče poželel ob smrti. Zazdelo se mu je, da je to klic še za eno žrtvijo, največjo in najtežjo, da se potem vsem Ne-nadičem pomirijo duše in da se izlije nanje mir nebes, kjer zvezde gore v svoji skrivnosti. V duhu je gledal, kako se mu po prsih premetavajo duše vseh prednikov, mučene od prekletstva, in zahtevajo od njega nekaj, kar bi jim prineslo rešitev za vslej. Vse to usodno in pode dovano mu je vpilo iz dna duše in zahtevalo pokorščine, neupi-ranja, žrtvovanja za odrešenj* vseh zadovoljitev onega, kai ljudje imenujejo pravica nebeška. Čutil je, da se ni vredno upirati te sili in da mora popustiti. Nič več ni mogel živeti. One zlobno, ki je skozi bogzna koliko stoletij tiščalo vso njegovo rodbino, ga je gnalo v ponižnost, mu vzbujalo misli na večni mir, na tišino v nebesnih viša vah. Ko da ga noč za nočjo znani in neznani predniki obiskuje jo, z na prsih sklenjenimi rokami, hočejo od njega sinovako žrtev za rešitev vseh, tudi njega, 3e mu je zdelo. Dolgo se je branil. Ono, kar hoče življenje v vsakem od nas, se je upiralo v njem. Ne enkrat ga je gledal svet, kako hodi stisnjenih pesti križem po ulicah in se razgovar-ja z nekim nevidnim. Ljudje so se mu zdaleč umikali in otroci so dušili v grlu strah in tekali za krili mater. Nenadoma ga je zmanjkalo. Prvi dan tega nihče niti opazil ni. Potem so videli, da so hišna vrata neprestano zaprta in zavese na oknih spuščene. Po dolgem zaupnem pripovedovanju od hiše do hiše, od gostilne do gostilne, so celo stvar javili policiji. Potem je prišel zastopnik oblasti in šiloma odprl starinska vrata prekletega doma. Nikogar živega niso našli. Odprto pismo na mizi jih je presenetilo: "Ob Moravici pojdite do Pre-valca in do Sinjega Vira. Ko boste na bregu videli v zemljo zabodeno palico, s katero sem očeta tepel, me z mački poiščite na dnu reke. Milivoj." Res so ga našli. Vrag mu je bil zasadil palico nad glavo mesto križa! VESELITE SE LEPOTE POLETJA! Vsakdo pričakuje krasen letni čas. Ako se ga hočete veseliti, tedaj se varujte splošnih napak letnega časa. t i Preveč in hrepenite po jedilih, katere vaš želodec ne more prebaviti, zato ni čudno, da se ne počutite veselim. Vzemite TRINERJEVO GRENKO VINO in počutili se boste zopet izvrstno. To zdravilo deluje točno in je prijetno za uživati. Daje dober tek do je di, pomaga prebavi in počutili se bo-ste svežim vseskozi. Pri vseh lekar-| narjih. EZZZZZZZXXZZ] PRESAJENO MESO Sunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano po pristnem starokrajskem načinu, dobite pri Slovene Provision Co., Prepričajte se o fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite, telefonirajte (na Broadway 1353-M) ali pilite. EDINA AGENTURA ZA AMERIKO NAZNANILO IN ZAHVALA. i S tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znanccm žalostno vest, da »e dne 5. junija po večmesečni težki bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče Izdihnila svojo blago dušo naia ljubljena soproga in mati Ana Lintol roj. Blejc. Ranjka je bila rojena v Mengšu nad Ljubljano; v Ameriko je došla meseca novembra I. 1905 tn sicer semkaj v Barberton, 6. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo Rev. A. L. Bombachu za tako pogoste obiske na domu ranjke in za večkrat ji podeljene sv. zakramente. Zahvalo smo dolžni tudi članicam Oltarnega društva za opravljene molitve več sv. Rožnih vencev ob smrtni uri ranjke. Hvala tudi vsem prijateljem in znanccm, ki so jo obiskali ob času njene bolezni. Najlepša hvala za darove za sv. maše in darovane vence ter cvetlice. Zahvala ere tudi pevskemu društvu "Peterospev" za ganljivo žalostinko ob krsti ranjke. Prav lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit in molit ob krsti ranjke. Hvala tudi društvu sv. Martina št. 44 JSKJ , dru-štva Srca Marije St. Ill KSKJ. in Oltarnemu društvu za tako obilno udeležbo pri pogrebu. Hvala K. S. K. Jednoti in J S K Jednoti za tako hitro izplačilo posmrtnine. Šc enkrat l-oa hvala vsem skupaj. y Tebi pa, ljubljena soproga in mati kličemo: Počivaj v miru opominjali se te bomo v molitvi. Tako jo tudi priporočamo v molitev in biag spomin. » O mati, prehitro si nas zapustila: moža, otroke objokane! Na drugi, boljši svet sc preselila, tam čakaš nas — na svidenje! žalujoči ostali: JOHN LINTOL, soprog; JOHN ml in FRANK, sinova, ANA, omožena KALČIC, STEFANHA. omož. SHEGA. JENNIE. VERA SR. M. CHRISTINE, EDITH, OLGA in MARY, hčere. Barberton, O., 28. junija 1929. Že nad 30 tisoč starokrajskih kos smo razprodali in poskušnja je dokazala, da kose zvane "KOMET" so najmočnejše in imajo rezilo, ki jim ga ni para, ter jih mi popolnoma jamčimo, kakor tudi vse drugo orodje. Z naročilom pošljite denar ali poštno nakaznico, poštnino plačamo mi. Cene so: "KOMET" kose z rinko in ključem, 26 do 33 palcev dolge, po 52.50 Ako vzamete 6 kos skupaj, so po ...............................................S2.25 Kose Poleranke, bolj ozke, samo 30 do 33 palcev dolge, po........S1.50 6 kos skupaj damo po —....................................................$1.25 Kosi&ča, lepa, iz javorjevega lesa ................................................$2.25 Klepalno orodje, ročno kovano, težko, po ....................................$2.00 Brusilni Bergamo kamni, veliki, po ............................................75c Motike, ročno kovane, prav fine vrste, po ...................................$1.50 Srpi, veliki za klepat, po ..............................................................S 1.00 Ribežni za repo, ročnega izdelka, po ............—......................$1.50 Plankače za tesanje po ..............................................$3.50 in po $6.00 Liternc steklenice $1.20, dvoliterske po .................................. Nemške garantirane brivalne britve po ......................................$2.90 Razpošiljamo na vse kraje kakoršneKoli vrste Labasove harmonike želite, kakor tudi fine bakrene kotle, prav.po starokrajskem načinu izdelane. Pišite po cenik! Pri naročilu napišite naslov: Stephen Stonich P. O. BOX 368, CHISHOLM. MINN. | Ij^gMj iTTer i E" i 1142 Dallaa Rd. N. E. I CLEVELAND, O. TiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiinifnuiiiniiHi lillllHIlHIfflUlf K. S. K. J. Društvom: | Kadar naročate zastave, regalije 5 in drugo, pazite oa moja ima ia S naslov, če hočete dobiti aajboljio = blago za najnižje cene. i Načrti ia vzorci ZASTONJ I i Itlllllllllillllllllllllllllllllllll ^ - VABILO na PIKNIK 1 t \ "*""; f . ' , ki fja priredi DRUŠTVO SV. VIDA št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O. V NEDELJO 14. JULIJA, 1929, NA ŠPELKOTOVIH PROSTORIH V NOBLE, O. Vabljeno je vse članstvo in cenj. občinstvo, da se v največjem številu udeleži našega piknika, ker zabave bo dovolj za stare in mlade. Za vsestransko dobro postrežbo bo prav gotovo preskrbljeno. Igral bo dobro poznani llace Trio. Kegljalo se bo za dobitke. Prijatelji kegljanja, pridite pravočasno. Oblakov truk bo vozil od Bliss Rd. in SL Clair Ave. Naj vsak vzame Nottingham karo do konca, in odtam pa bus do konca. • Tam bo čakal Oblakov truk in pripeljal na prostor, kjer bo zabave dovolj. Piknik se vrši ob vsakem vremenu. Prav vljudno vabi ODBOR mwin»n{im:nMmm»iti>uiinmimiim8»',ii»ti Pred ognjem in tatovi varaeatna Ikrinjioe vedno varna. V njih lahko hranite vse avoje vrednostne papirje, zavarovalna police, zemljiško prepise, bonde in aplob vae, kar ja vredno hraniti. lata so vam vedno doe-topne med uradnimi udarni od 9. dop. do 3, nop. proti mali najemnini za S3 na leto. Ključa hranite vi, tako da brez vašega ključa Skrinjice ni kdo na mora odpreti. Tudi so vam na razpolage brezplačna privatna sobice, kjer lahke brez motenja in vmeiavanja ad strani drugih pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih.J,t* MpIrJ# 4,1 Naši uradniki so vam z veseljem na razpolage pri posvetovanju r"»'"«k»|Pa vrednosJn'h popirjev, kojih obrestna mera je viija od navadnih vlog in kojih varnost vam ne bo nikdar delala akrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem d« oaa Nal kapital ia rezervni .klad znala več kot S74«.m.M. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON St. :: JOLIET. ILL. Wro. Redmond, preda. Chaa. G. Pearce, kasir Joseph Dnnda, pomož. kasir Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer ▼ Newburghu LOUIS L. FER FOLIA 3515 East 81st Street Telephone: Broadway 2520 ee priporoča rojakom zs naklonjenost. Vodi pogreba po najnižjih cenah in v najlepšem redu. Hllll»..llvna.,.M„irrnj V SPOMIN prve obletnice smrti našega nad vse ljubljenega moža in očeta ki se je preselil v večnost dne 8. julija 1928. FRANK PUCKO Že je poteklo eno leto kar si nas zapustil, predragi naš pokojnik, dobri oče in ljubljeni soprog. Mi te, imamo še vedno v živem in blagem spominu in te ne bomo nikdar pozabili, ker si nam bil tako ljub in drag. Vedno se te bomo spominjali v goreči molitvi; tako tudi ti tam pri Bogu prosi za nas, da bi se zopet enkrat vsi skupaj združili onkraj groba. Spavaj mirno v ameriški grudi, ki naj ti bo lahka. Ti si Že prestal težave in cilj našega življenja, nas pa to še čaka. Bodi ti torej ohranjen najblažji spomin! Žalujoči ostali : ANA PUCKO, soproga; FRANK PUCKO, sin. Bridgeport, Conn., 2. julija 1929. p. •'"»j *■■ 1 J. r fr / * * . • i-. wmmwm Established 1857 ALI BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ? Ce ste tega mišljenja, potem se vam bo izplačalo, da pridete v našo banko. izvršujemo že dvainsedemdeset let razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo. Ker imamo skupne trgovske zveze z raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najnižjo ceno pri nakazilih denarja v vašo staro domovino Najstarejša in največja banka v Jolieta. Skupno premoženje nad 118,000,000.00 1HHK6T