jmniiii'i-»p»in»'Mi'« 14*—» na izkazn UMemti po d< Naroča »e pri «*Pr*,f MARIBOR, Jurčič Leto: V. BTO3K<"imoB5SeBW5 l'o*ome5Dc Številke k FJavadn* Din 1 ob nedelja!* Din 1*50. ORibDNlSTVO vo nahaja n Mur*-botu, Jurčičeva wL H. < L and-Telefon intorurV St. 270. UPRAVA m nnhaja v JarčiČevi olici št- A pritličje, deoao- Telo-**» tt. 24. - SHS pošWekovni račun štet*. U.7&7- N« naročila brea denarja ae n« Rokopisi m na vračajo o '• • . \ .............................................................................................. Maša in tuja šo Postopanje jugoslovanskega, italijanskega, avstrijskega in madžarskega ministra prosvete proti narodnim manjšinam. »Učiteljski Tovariš« v Ljubljani pri-. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji: paša sledečo zanimivo statistično tabelo.; Za 449fi da!matinskih Italijanov všol-jPriporočamo jo v študij »Ci ler ei s]c'omi letu 1923-24. odprlo novih italijan- tung« Ministrstvo prosvete v Italiji: skih šol: V Splitu Za 523.000 letu 1923-21 Jugoslovanov v šolskem u 1923-21 j gg otroik Prepovedane vse jugoslovanske sole. ^ za nez • 3 razr., 3 učit., za 108 otroik. V Korčuli — 2 razr., 2 učit., za 42 o-trok. — V Šibeniku — 5 razr., 4 učit., — V Hvaru — 2 razr., 2 Oktobra 1923 objavlja kraljevski dekret od 17. se glasi: , »Začetkom šolskega leta 1923.-24. sej bo pouk v uveii&ivc buic v št 250 od 24. uclt*' za 11C5&natno število otrok. •La Gazzetta Ufficiale«------------------------------------------------------ . obra 1923 objavlja kraljevski dekret V Starem' Graduse je radi pomanj-1 oktobra 1923, št. 2185, katerega čl. kanja otrok morala šola zapreti na pred- J.* vtiV Iv Ul U 1 7 , * J 1. • . i , ..... • [ log Italijanov samiih. diplomacije. V povojni diplomaciji se u-veljnvlja boljinbolj novi režim, ki noče poznati tajnih pogodb in ki postavlja namesto intrig in kupčij s tujim ozemljem lojalnost in korektnost. O tem priča sistem pogodb Male antante, franco-sko-ceškoslovaška pogodba in cela vrsta drugih, ki so bile ali še bodo registrirane pri Zvezi narodov. — Zadnja konferenca Male antante je vzbudila nenavadno zanimanje, ne le zato, ker je Mala antanta pomemben1 faktor v evro-ski politiki, ampak tudi zbog tega, ker še vsi ne poznajo dovolj njenih ciljev, in metod. Zato so se tudi mnogi razočali, dočim so bolje informirani sprejeli njene rezultate s polnim zadovoljstvom. V Beogradu je bilo s povdarkom povedano, ; JU KJX o |/uvuripivuia PUVUUUUU u »uB&sg« — i Italija vsiljuje italijanske šole naši; da je sodelovanje Anglije s Francijo po- r»o pouik v vseh prvih razredih drugo- državi. »Gazzetta Ufficiale« z 12. novem-j trebno in' da je sodelovanje Italije taki-rodnih ljudskih šol vršil v italijanskem bra 1923 jo objavila kr. odlok-zakon od i sto potrebno |1« ■ jeziku. a.,. kakor zveza s Francijo. . 10. septembra 1923. št. 2308, s katerim se Pomoč pri gospodarski obnovi Madžar-V šolskem letu 1924-25 se bo vršil pouk dovoljuje vsota v znesku 500.000 Lir za, ske iri pri reševanju madžarskega poso-tudi v drugih razredih omenjenih šol v nakup poslopja v Splitu za italijansko; jila kaže, da se mora mirovna stavba italijanskem jeziku. šolo. Finančni minister je odredil s po-, upirati tudi ob narode, ki so bili med V naslednjih šolskih letib se preide sebnim odlokom vpis omenjene vsote vojno v nasprotnem taboru. Pogoj'je se-zaporedoma tudi na nadaljne razrede med izredne izdatke ministrstva zuna-' ™ «- +-*-»- :— vse dotlej, dokler se ne bo v vseh razre- njih zadev za proračunsko leto 1923-24 dih ljudskih, kakor tudi meščanskih po- Ta odlok-zakon je predložen parlamentu učevalo v italijanskem jeziku.« ; da ga Izpiemern v zakon. učevalo v italijanskem1 jeziku.« Ministrstvo prosvete v Avstriji: Za 117.500 Slovencev v šolskem letu 1923-24 imelo šol: Pod pritiskom! »Zveze narodov« je Avstrija dovolila 3 slovenske razrede, ki so pa vsi le na papirju. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji; Za 14.090 Madžarov v Sloveniji v šol skem 1. 1923-24 v Sloveniji vzdrževalo: ve njih lojalnost in točno izpolnjevanje mirovnih pogodb. — Glede ruskega problema se je konferenca odločila, da imej vsaka država prosto roko. K temu vprašanju pa se povrne prihodnja konferenca, ki se vrši spomladi ali v poletju v Pragi. Konferenca je rešila aktualna vprašanja, kar pa je glavno, je znova BVUIJ1 I. v movuillji VZUl »inuo»uja, jxcw. \r—« »Piše to torej z i—jem?« f »Naravno!« »O, zato sem iskal tako dolgo.« »A, dragi gospod, g čim pa ste hoteli pisati? »No, jaz — jaz — ah’ ne vem’. V lek-jBikoaii seani gledal zadaj, ker sem mislil, da najdemJ naslikano. Pa je zelo stara izdaja.« »No, spoštovani prijatelj, tudi v no vejši izdaji bi ne dobili naslikane te besede oprostite, dragi gospod, saj mi ne boste zamerili — a he zdite se mi ta ko tako — inteligenten, kakor sem1 pričakovali. — Ne zamerite — nisem mislil nič slabega.« »O, prosim, prosim! Mnogi so mi že rekli, in ljudje, ki se ne laskajo, tudi nimajo nobenega povoda dvomiti, da sem v tem1 oziru zelo čuden. Da — da; z navdušenjem govore o tem!« »Lahko si mislim. A sedaj, kar se tiče tega interviewa. Veste, da je sedaj navada interviewati vsakega, ki postane znan v javnosti.« »Tako, niseni še ničesar slišal o tem. Zelo zanimivo mora biti. S kom to delate?« »Večkrat bi se moralo delati s kolom, a navadno se dela tako, da stavi interviewer vprašanja, na katera iuter-viewani odgovarja. Tako je sedaj zelo priljubljeno. Ali mi dovolite, da Vam stavim vprašanja, ki naj razjasne važnejše točke Vaše privatne in javne preteklosti?« »O, z veseljem1 — z veseljem. Sicer arnam zelo slab spomin, a upam, da Vas ne bo motilo. Jaz imam res zelo neroden spomini — čudno neroden. Enkrat m! gre v galop potem’ rabi zopet do štirinajst dni da prekorači dano točko. Dela mi veliko žalosti.« »O, ne škodi; samo, da hočete storiti; kar je v Vaših močeh.« »To hočem. Zelo so bom potrudil.« POLITIČNA SOLA .TDS ZA MARIBORSKO OBLAST se vrši od 11. do 15. febr. tl. v Mariboru. Da se more čim prej izvršiti razporedba glede udoležen-cov, naj se javijo kmečki iri obrtniški mladeniči, ki se hočejo udeležiti te šole, na naslov: Oblastrio tajništvo JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. O—O—O—O—o~O—Iel—£g!—fgl »Hvala Vam. Ste pripravljeni?« Vprašanje: — Koliko ste stan? O (.'govor: — Devetnajst let v juniju. Vprašanje: — Kaj pravite! Mislil S&n.i. da ste v pet do šestintridesetem letu. Kje ste rojeni? Odgovor: — V Missouriju. Vprašanje: — Kdaj ste začeli pisateljevati? Odgovor: — 1836. "Vprašanje: — A kako je to mogoče, čc imate sedaj šele .devetnajst let? Odgovor: — Ne vem1. Ali se Vami1 ne zdi čudno. Vprašanje: — Res je čudno. Koga imate za najbolj čudnega človeku med onimi, ki ste jih poznali?« Odgovor:— Aarona Burra.'"') Vprašanje, — Pa slej niste mogli poznati Aarona Burra, če ste šele v devetnajstem letu. Odgovor: — No če jo Vam bolje znano, zakaj vprašujete?« Vprašanje: — Le zdelo se mi je tako, nič več. Kako ste poznali Burra? Odgovor: — No, slučajno som bil nekega dne pri njegovem pogrebu in on mi je rekel, naj ne delam takega ropota in —« Vprašanje: Dobra nebesa! Če ste bili pri njegovem' pogrebu, je moral biti vendar mrtev, in če je bil mrtov, kako sc je mogel brigati, če ropotato ali ne? ) Polkovnik Aaron Burr jo bil podpredsednik Unije. - Ubil jc 1804. zaslužnega državnika Aleksandra Hamiltona v dvoboj:«- - * Le na dan z besedo, gospodje! Zadnja številka narodno - socijalistične »Novo Pravde« je jasen dokaz popolnega duševnega razsula te strančice. Manj nas zanima, da »Norii Pravda« žene svoje pristaše odkrito med avtonomiste in rcvizijoniste in se postavlja v donkišot-sko pozo proti ustanovitvi mariborske oblasti. Če tega ne morejo preprečiti niti klerikalci skupno z Radičem, kako naj zmore to Deržič s par svojimi pristaši v celi državi? Zanimiva pa jc izjava zadnje »Nove Pravde«, da so narodni socialisti pripravljeni se zvezati tudi 3 klerikalci v boju proti demokratom iri da je to že davno njih iskrena želja. Za-to — pravi »Nova Pravda« — sc čudijo, da jih »Slovenec« še vedno napada. Ali si morete misliti še lepšo zavezniško po-nudbo? Ali ne bo dr. Korošec kar zagrabil lepe prilike, da s par sto glasovi narodnih socijalistov nadomesti one tisoče glasov, ki jih bo izgubil pri prihodnjih volitvah radi svoje bedaste politi-KO l! Sestanek Pašiča % Mussolinijem. V nasprotju z dosedanjimi poročili rimskih' listov objavljajo listi od 18. trn. vest, da se bo vršil sestanek med Pašičem ip Mussolinijem še koncem januarja. Po-litični krogi upajo, da bodo dotlej zaključena tudi že pogajanja o še nereše-nih vprašanjih, ki se v glavnem nuna. šajo na ureditev prometa v reški luki. Mussolini pred definitivno rešitvijo vseh teh^ zadev ne bo razpisal novih volitev. Sestanek nemškega drž. kancelarja z bavarskim min. predsednikom. Državni kancclar Nemčijo Marx je odpotoval 17, trn. iz Berlina, da se nekje v Srednji Nemčiji sestane z bavarskim ministrv skim predsednikom pl KniHingont * Radič se zopet umika. Pisali smo o znani Radičevi Izjavi dopisniku italijanskega lista »Secolo«, v kateri je napovedoval krvavo revolucijo. Seveda je dal to izjavo, še predno je vedel za sporazum med Jugoslavijo iri Italijo in je upal še ria laško pomoč. Sedaj pa naenkrat objavlja v dunajskem listu »Der Abend«, da je njegova izjava v »Sccolu« potvorjena, češ da on ni nikdar za ro-volucijo, ker je pacifist. Dalje naznanja v tem listu strmečemu svetu, da »bomo kmalu prišli v Beograd, da strmoglavimo z opozlcijonatmmi blokom. Paši-ca«. Radičeve metamorfoze v razdobju par dni so res nprav žonglerske in mri k tej umetnosti le čestitamo. * Finančni odbor je v seji 18. tm. sprejel proračun' za 1. 1924-25 z 18 proti 10 glasovom. Za uradnike je predvidenih mesto 800 mil. D samo 600 milj, D. Eksistenčni minimum za dohodarino yj Sloveniji je zvišam na 5000 D. ' -Ne vem’. Bil je vedno ču Odgovor: — dem človek. Vprašanje: »-* Vendar He' razumem Pravite, da je govoril z Vami, in da ji bil mrtev. Odgovor: Nisem rekel, da je bi mrtev. Vprašanje: — Ali mogoče ni bil mr tov? Odgovor: — Hm', nekateri1 so pravili da je, drugi, da ni. Vprašanje: — Kaj sto mislili Vi? Odgovor. O, ni nio prav nič briga' lo. Saj ni bil moj pogreb. Vprašanje: - Ste - saj ne moren priti na jasno. Naj Vas vprašam1 ka,< drugega. Katerega dne ste rojeni? Odgovor: — V pon del jek 31. oktobra 1693. leta. Vprašanje: — Kaj! Nemogoče! Saj bi bil potemtakem v stosodemdesetem letu. Kako razlagate to? Odgovor: — Saj niti nočem razlagati, Vprašanje: — A prej, «te rekli, da imate devetnajst let, sedaj pa pravite, da stoosemdeset. To je grozno nasprotje. Odgovor: — Ha! Ste opazili? (Roko-vanje). Večkrat se mi je zazdelo kakor nasprotje, a ne vem, nisem se mogel odločiti. Kako hitro spoznate kaj takega! Vprašanje: Najlepša hvala za po- klon. Znate — ali sto imeli kaj bratov? Odgovor: — Um! Jaz — jftz — jaz mislim ■ da — a so ne spominjam. Vprašanje: — To je pa najbolj čudna izjava, kar sem jih kdaj slišal. Odgovor: — I. kako mislite?« Vprašanri«. Kako naj drugače? Volitve v ceniine komisije. Dne 20. januarja 1924. 1. Za sodne okraje Slov. Gradee, Šoštanj, Prevalje in Marcnbcrg se vrše volitve pri davčnih uradih. Kandidatna lista je: kot elana Konrad Iršič, pos. in gost. v Mislinja in’ dr. Ferdo Pirita t, odv. v Slov. Gradcu, kot namestnika Tonče Rogi na, pos. v Podgorju in Ivan Kralj, pos. in mizar V Slo-(venjgradcu. 2. Za sodne okraje PtuJ-Ormož-Roga-tee: elana; Jakob Zadravec, pos. pa-romlina v Središču, Davorin T o m b a h, trg. in pos. v Št. Vidu; namestnika: Al. Preae, trg. y Rogatcu, Vinko Simonič, okr. Ptuj. 3. Za mesto Maribor. Skupni kandidati gospodarskih krogov so: I. za člane: inž. Oskar Dr a čar, ravnatelj milar-ne, Klavniška uL 27, Ludvik Sabn-košek, obrtnik in trgovec, Jurčičeva ul. 9, J. N. Šoštarič, trgovec, Aleksandrova c. 13.; H. za namestnike: Fr, Horvat, slik. mojster, Slovenska ul. 10, Jos. S k a z a, uradnik Trg. banke, Slov. ul. 4, Jos. Šerec, trg., Aleksandrova c. 32. Volitve v nedeljo 20. jan. od 7. do 13. ure pril davčnem uradu v Mariboru in sicer za volilce z začetnimi črkami A—J v sobi št. 9, za volilce z začetnimi črkami K—R v sobi št. 12, za volilce z začetnimi črkami S—2 v sobi št. 13. 4. Za cenilni okraj Celje-okolica (okr. glavarstvo Celje in ekspozitura Mozirje) so kandidati za člane: .Tos. Božič, gosk in pos. na Bregu, Vinko Pavlin’, trg. in’ pos. v Trbovljah, Fr. Podbrežiiik, les. trg. in pos. v Gornjemgradu; za namestnike: Miloš Rozin, klepar v Trbovljah, Ivan Španzer, pek. mojster rta Vranskem’, Ivan Visovišek, trgovec v Žalcu. 5. Za cenilni okraj Celje mesto: Kandidati za člana dr. E. Kalan, odv. v Celju, za namestnika Miloš Hohnjcc. klepar v Celju in Fr. Lukas, veleindustr. X Celju. Dnevna kronika. — Sporazum glede sodniških, zahtev. Minister za pravosodje dr. Peric je 17. tm1. konferiral s predsednikom zakonodajnega odbora in predsednikom organizacijo sodnikov o materi jelnem položaju sodnikov. V zakonskem1 načrtu o sodnikih, ki ga je izdelal pravosodni minister, se upoštevajo zlasti zahteve sodnikov, ko'se nanašajo na njih materijal-ni položaj. Na konferenci je bil tozadevno dosežen popoln sporazum. Pravosod- Prosim, poglejte sami! Čigava je ta slika na steni! Ali ni to Vaš brat? Odgovor: — O! Da, da, da! Sedaj se spominjam! To je bil moj brat. To je Viljem — Bill smo ga imenovali. Ubogi Billi Vprašanje: — Kako! — Kaj je mrtev? Odgovor: — Kakor se vzame, slutim. Ne moremo reči. Bila jo zelo zavozlana stvar. Vprašanje: — To je žalostno, zelo žalostno. Torej je zginil. Odgovor: — No, da, takorokoč rta nar vaden načtrf. Pokopali smo ga. Vprašanje: Pokopali! Pokopali, irt niste znali, je-M mrtev ali živ. Odgovor: — O, ne! Tega ne. Bil je zadosti mrtev. Vprašanje: — No, priznam, tega rte razumem. Če ste f(a pokopali in) ste znali, da je mrtev. Odgovor; — Ne! Ne! Sanio mislili smo, da je. Vprašanje; — O razumom. Zopet je prišel k sebi! Odgovor: Mu ni padlo v glavo. Vprašanje: — Kaj takega res nisem še slišal v svojem življenju. Nekdo je bil mrtev. Nekoga so pokopali. Kje jo torej tičala uganka. Odgovor: — Ha! Baš to jo! Baš to jel Glejte, bila sva dvojčka — pokojni im jo? — irt zamenjali so naju v banji, ko nama je bilo šele štirinajst dni, in’ eden1 od naju je utoniL A nismo vedeli, kateri Nekateri so mislili! .da Bill, pekateri, da sept m Jaa, isi , rti minister stoji na stališču, da se mora I ugoditi vsem zahtevam, ki jih stavi organizacija sodnikov glede materijalne-ga položaja in bo to stališče zastopal tudi pred narodno skupščino. — Likvidacija kmetijskega oddelka bivše pokrajinske uprave v Ljubljani ima biti izvršena do 15. febr. Čuje se, da bo za oblastnega kmetijskega referenta pri mariborski oblastni upravi imenovan inšpektor v ministrstvu poljo-privredo g. Jos. Zidanšek, za veterinarskega strokovnjaka pa dr. Janko Rajar. — Repatriacija naših ljudi iz West£al-ske. Na We®tfalskem je bilo prej v ta-mošnjih rudnikih zaposlenih krog 40.000 naših ljudi, med katerimi 'je zlasti mnogo Slovencev. Vsi ti ljudje so sedaj brez posla in zaslužka. Na posredovanje našega konzula in zastopnikov naših emigrantov je ministrstvo za socijalno politiko odobrilo kredit v znesku 200.000 dinarjev za repatriacijo teh ljudi. V zadnjem’ času so jih začele nemške oblasti zelo preganjati. Mnogo rodbin, ki so živele že po dvajset let v Nemčiji je bilo izgnanih in skoraj dnevno prihajajo večji in manjši transporti iz Nemčije, kjer vlada strahovito pomanjkanje dela irt zaslužka. Da zaščiti domače ljudi, je vlada začela izganjati tujce. — Za naše državljane rta Westfalskem je naša vlada dovolila podporo 200.090 Dinarjev. — Žombolja bo izročena Rumuniji do 20. jart. Iz Velikega Bečkereka poročajo: Predaja krajev, ki jih je Jugoslavija v smislu tozadevnega sporazuma odstopila Rumuniji, Se vrši v polrtemi redu. Predaja Žombolje rumunskim oblastem se bo vršila bržkone dne 20. jart. — Išče so rodbina slovenskega poročnika. Vojni minister je prejel od gospe V. Djordjevske v Galacu (Rumunijai preko našega poslanika v Bukarešti sledeče obvestilo: »L. 1916, ob priliki umJi-ka iz Dobrndže, je bil težko ranjert poročnik Josip Nrtvodnik (ali Zavodnik!) iz srbske vojske. V Galacu je bil spravljen v vojno bolnico Til. vojnega korpusa. Romunski zdravniki so ga negovali, tudi gospodje od romunskega Rdečega križa, vendar je ranam podlegel. Ker je izgubil dar govora in pri njem niso bile najdene iiikake listine, se ni moglo vedeti ničesar o njegovi rodbini. Pokopan jo na mestem pokopališčn. Prosimo. da javite, ali ga naj reinliumira-mo rta groblju rumurtskih junakov ali ga rtaj pošljemo v domovino. L. 1918 sem Mia ravnateljica to bolnice ter morem’ dati podatke o umrlem, če to rodbina želi.« — Ministrstvo vojne na podlagi tega pisma prosi, da Se javi rodbina imenovanega, o katerem slutijo, da je bil Slovenec. Vprašanje: — Res čudovito. Kaj mislite! Odgovor: — Bog ve! Svetove bi dal za to, da bi vedel Ta častitljiva in grozna uganka je vrgla senco na Selo mojo življenje. A sedaj Vam hočem odkriti skrivnost, katere nisem’ priznal še nobenemu živemu bitju. Eden izmed naju je imel posebno znamenje — velik »krat« na hrbtu levo roko; to sem bi'I jaz. In ta otrok je utoni. Vprašanje: — No, torej! Ne uvidim, da bi bila stvar po-vsem kaj nejasna. Odgovor: A jaz. Vendar ne razu- mem1, kako so mogli ljudje tako slepo zgrabiti, da so pokopali nepravega. A st! — No govorite o tem, da bi Vas lahko slišala družina. Vprašanje: — Mislim, da infam za sedaj dovolj snovi. Zelo sem Vam’ hvale-čen za Vaš trud. A poročilo o pokopu Aaarona Burrsa bi me zelo zanimalo. Ali M ml lahko povedali, kaj Vas je privedlo do mnenja, da je bil tako čuden mož! Odgovor: — O! Malenkost. Med petdesetimi bi sc no eden ne brigal za to. Ko je bil končan pogrebni govor, in se je sprevod pripravljal proti pokopališču, irt jo ležal mrlič lopo v krsti, je rekel, da bi si rad malo oglodal to igro; Vstal je in se vsedel h koči j azu. Mladi mož je nato s spoštovanjem! odšel 1 Bil jo zelo prijeten! družabnik, in nerad sem videl, da se jo poslovil. >-tH’ — Buli se je- omračil v četrtek, dne 17. tm. v preiskovalnem zaporu celjskega sodišča v Colju, kamor je bil oddan radi hudodelstva nečistosti, učiteljskemu pripravniku Stanku Š.(uler) iz Rakeka, ki je služil nazadnje v Loki pri Zidanem mostu. Ko je stopil jetniški paznik O-grizek, nič hudega sluteč, v njegovo celico, ga je udaril s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo. Težko poškodovanega Ogrizel;a so oddali v celjsko javno bolnico, Š. pa v blaznico. — Strašen zločin se je zgodil, kakor se nam poroča iz Celja, začetkom tega tedna v Trbovljah. Ko je šel po noči posestnik I. Vizvošek k svojemu sosedu, ga je doslej še nepoznan zločinec napadel iz zasede ter mu zasadil nož v trebuh s takšno silo, da je umrl na posledicah v celjski javni bolnici kmalu nato, ko so ga prepeljali tja. Bil je jedva 36 let star ter zapušča ženo in enega nepreskrbljenega sina. — Bolečine? V obrazu! V udih! Poskusite pravi Fellcrjev Elzafluid! Vi sc bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe irt negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem irt poštnino 3 dvojnate ali l špecijalna stekleni-' ca 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špeci-jalnih steklenic 214 dinarjev s 10% do-platka razpošilja: lekarnar Eugeri V. Feller, Stubica Don j a, Elzatrg št. 201, Hrvatsko. — Vlom v banko. V Velikih Topol-čartih na Slovaškem so dne 17. tm. popoldne vdrli maskirani razbojniki v prostore slovaškc-ameriške banke, napadli uradnike s samokresi ter težko ranili ravnatelja irt blagajnika. Odnesli so za 200.000 čkrort gotovine. — Pred splošno stavko železničarjev v Angliji. Iz Londona poročajo: Tajnik zveze železniških strojevodij in strojnih kurjačev Fromboy je izjavil, da bo prihodnjo nedeljo o polnoči izbruhnila generalna železničarska stavka. — Zadnji potres so čutili tudi rta obali Jadranskega morja, zlasti v Splitu irt Šibeniku ter na otokih. — Ponovni proces proti morilcu Da-skalovu, Nikolovu, ki je bil pri zadnji porotni obravnavi v Pragi, kakor smo poročali, oproščen, se vrši verjetno rta spomlad. Sedaj so vrši nova preiskava. — Najstarejši poljski gledališki igralec. Vincencije Rapacki jo umrl dne 12. ‘januarja v visoki starosti 85 let. Bil je znan kot najboljši poljski karakterni igralec irt je še prod kratkim’ aktivno nastopai na poljskih odrih. — Niso ga pustili umreti. Nenavaden poskus samomora, ki je • vzbudil mnogo veselosti, se je izvršil te dni na francoski Rivijeri. Nek Poljak, Lowenthal po imenu, sj je hotel končati življenje. V ta namen si je najel čoln, se odpeljal daleč na odprto morje, vrgel vesla v vodo ter legel v znak v čolnu , pričakujoč smrti, bodisi, da 6e čoln prekucne, ali pa od žeje in gladu umrje. Toda usoda jo hotela, da je privozil tam mimo nek motorni čolri. Ko so zapazili nenavaden čoln, so mislili, da je možakar po nesreči izgubil vesla. Priklopili so čoln na svojega ter ga hoteli odvesti nazaj v pristanišče. Toda Poljak s tem ni bil zadovoljen’. Hoteč na vsak način v smrt, je skočil v morje. Pa niti tu mu niso pustili v miru umreti. Potegnili so ga iz vode ter na motornem čolnu odpeljali na suho, kjer si je še isti večer premislil ter sklenil še nadalje uživati dobrote tega življenja. — Smrt sivolasega gledališkega umetnika. Na Dunaju jo umrl dne 15. trn. dolgoletni član' dvorne opere Fri tz Schrodter v visoki starosti sedemdesetih let. Pokojnik je bil znan daleč med umetniškimi krogi ter sc jo že prod desetimi leti umaknil mlajši generaciji. — Največji zrakoplov na svetu grade Zeppelinove tvormco v Nemčiji za Zedinjene države Amerike. Zrakoplov je že povsem dogotovljen in se bodo v kratkem! pričele poskusne vožnje. Dolg je 200 metrov in 31 metrov vteok. Goni ga pet velikih motorjev, vsak po 400 konjskih sil. Motorji so nameščni v posebnih gondolah. Zrakoplov vsebuje 70.000 kubičnih metrov plina. Namenjen je za reden zračni promet med Ameriko irt Evropo. Ker pa je nesreča znanega zrakoplova »Duijagudo« pokazala, da je tak promet skorajda nemogoč, vlada med zainteresiranimi krogi bojazen, da bo tudi Amerika opustila svoj prvotni načrt ter zrakoplov uporabila v kake druge manjpomembne namene. — Zamrzla ladja. V nenavadnem stat nju je dospela te dni v newyorško pristanišče italijanska ladja »Presidente Wilson«. Na potu je ladjo zasačil leden! vihar, ki je tiral pred sabo ogromne ledene gore in snežne hribe. Čim se je vet ter polegel, je bila ladja pokrita z debelo ledeno skorjo. Ameriški cariniki, ki so ladjo pričakovali v pristanišču, so se nemalo začudili, ko so konstatirali, dal ne morejo priti v notranjost ladje, da bi pregledali blago pod krovom. Mot-narji so morali dobri dve uri sekati led, da so oprostili vrata in omogočili izkrcanje potnikov in carinski pregled. — Smrtni izid boksarske tekme. V, Londonu so je vršila pred par dnevi boksarska tekma med znanima Champion om a Frankom Jeromeom irf Bud Taylorom. V dvanajstem kolu je Taylor premagal svojega nasprotnika z knoekt čutom. Toda udarec je bil tako silen, da se je Jerome zgrudil z razbito lobanjo mrtev na tla. Čas bi bil, da se temu skrajno surovemu športu napravi konec. — Bvatisoč let staro zrcalo se je našlo pri raziskovanju neke keltske rtaselt bine v angleški grofiji Midland. Stro-kovnjaki so mnenja, da je to zrcalo, ki poteka bržkone iz vzhodnih krajev, prinesel v te kraje kak rimski vojak iz Cezarjeve dobe. Zrcalo je krasno izdelano irt okrašeno z zlatimi napisi. — Rojstni dan ekscesarja Viljema. Dne 25. januarja obhaja bivši nemški' cesar Viljem' svoj 64. rojstni dan. V]! Dornu se že sedaj vrše velike pripravo' za cesarsko proslavo tega dogodka. Tu« di nemški monarhisti že pridno zbirajo, da odpošljejo svojemu »vladarju« prii meren dar irt posebne dcputacije, ki rta! mu izroče udanostne pozdrave irt ga šd potroštajo na boljšo bodočnost in povrnitev rta nemški prestol. Proslave se u-deleži tudi njegova druga žena, prince* za Hermina, dasi si nista posebno do* bra. — Misteriozna tatvina Ha londonski glavni pošti. Na londonski glavni pošti jo bila pred par dnevi izvršena miste-rijozna tatvina. Ukradene so bile na doslej še popolnoma nepojasnjen! rtačirt tri! usnjate vreče s priporočenimi pismi. —■ Londonska policija, ki uživa svetovni' sloves, si zaman beli glavo, da bi to tatvino razkrila irt izsledila storilce. Policiji je popolnoma nerazumljivo, kako sel je tatvina sploh mogla izvršiti, ker so bile vreče shranjene v posebnem, z železnimi zapahi zaprtem prostoru ter tako težke, da so morali storilci brez. dvomno uporabljati tovorni avtomobil. Tega pa bi bila na vsak način1 moralai zapaziti policijska straža, ki neprestano čuva te prostore irt poštno poslopje. Novinarstvo. Novinarska knjižnica. Tiskovni oddo« lelc češkoslovaške vlade je osnoval novinarsko študijsko knjižnico, ki šteje žo sedaj 8000 zvezkov. Novinarski oddelek je najpopolnejša razstava češkoelov. periodičnega tiska in obsega 2500 časopisov. Ves materijal je skrbno in pregledno urejen, tako da je željena stvar takoj pri roki. Razen tega bo knjižnica! nekak novinarski urad in bo dajala Informacije z bibliografske stroke, življe-njepisno, zemljepisne, zgodovinske, politične irt statistične podatke ne Samo novinarjem, temveč tudi raznim' uradom. j Šport :.POLNP. Opozarjajo se vsi klubi, da jo treba od brutto dohodkov vseh tekem), tudi prijateljskih, v letu 1924 plačati ed odstotek kot olimpij. davek JNS. — Dne 9. februarja se vrši v Zagrebu redna glavna skupščina 'jugosl. nogom. s a veza. — 2. marca, 6. aprila irt 4. maja sg vršijo po nalogu JNS pokalne tekme za Olimpijski sklad tor se opozarja vsej klube, da ne sklepajo za te termine fii-kakih tekem. — V nedeljo 20. tm. ob' lli uri se vrši v zadnja sobi hotela »Pri zamorcu« sestanek vseh klubov v svrho izvolitve nova®« poslovnega odbora- 'rS'CFafflT f»T SB 0 K MarilfoT, Sito 20. "J&nuarla 1D2$' nas veže iii spaja, ne pa, kar nas raz- Shod zastopnikov pridobitnih in gospodarskih siošev v Ormožu. Ormož, 17. januarja. Na inicijativo srezko organizacije JDS v Ormožu se je vršil v sredo 16. tm. v hotelu Bauer v Ormožu sestanek nad 70 zastopnikov gospodarskih in prido-h;iujh krogov, ormoškega okraja. Od okrajne organizacije v Ormožu povabljeni odposlanec oblastno organizacije JDS v Mariboru, višji davčni upravitelj v p., Otmar Meglic, je v dalj-šeni govoru 'razvil sliko o davčnem^ sistemu, ki je veljal v Sloveniji do vojne, med vojno do preobrata, in kaiko se je ta sistem do današnjega dne razvil. V živahni debati, ki se je nato razvila in katero so so med drugimi udeležili zlasti gospodje Lovro Petovar, pa-romlinar Zadravec in odvetnik dr. Ban uo se obravnavala vsa pereča davčna vprašanja, zlasti slede hišno najemnine, dohodnine in kuluka, pa tudi glede taks. Posebno glede kuluka se je mnogo debatiralo ter so se nejasne določbe zakona in pravilnika vsestransko prerešetala in pojasnila. Edini so si pa bili zborovalci v tem, da pomenja kuluk za Slovenijo novo in povsem neutemeljeno težko obremenitev, katero je treba na vsak način odpraviti. Skoro tri ure trajajoče zborovanje je predsednik g. Lovro Petovar zaključil, se zahvalil na krasni udeležbi .in izrazil upanje, da se bodo vsaj sedaj, ko je Evsled visokih davčnih bremen obstanek gospodarskih in pridobitnih krogov o-grožen, le-ti združili v skupno napredno fronto. Na tem zborovanju so se sprejele soglasno sledeče resolucije, ki se odpošljejo vsem merodajnim faktorjem. Dne 16. januarja 1924 v Ormožu zbrani zastopniki gospodarskih in pridobitnih slojev iz vsega ormožkega okraja so soglasno sprejeli sledeče RESOLUCIJE: Ker grozi vsled neznosnih davčnih bremen in visokih taks gospodarskim in pridobitnim slojem Slovenije v obče in ormožkega okraja posebej v doglednem času gospodarski polom, zahtevamo: 1. Da se izvajanje zakona o kuluku za toliko časa ukine, dokler se ne izvoiijo erezki in oblastni odbori, katerih naloga bode glasom ustave, da odločajo o načinu, kako naj se izvrši vzdrževanje cest in o kritju zadevnih stroškov. Takojšnjo ukinitev tega zakona zahtevamo tudi radi tega, ker pomenja kuluk novo, povsem neutemeljeno davčno breme, neutemeljeno pa radi tega, ker pobirajo občine in okraji za vzdrževanje cest itak visoke doklade, torej bi bili kuluku podvrženi gospodarski in pridobitni krogi za isti namen dvakrat •?b.ei?.'-; ■ enkrat z •\>k,«dnu' drugič s kulakom1 v obliki osebnega dela in zamenjave tega dela v plačilo občutno visokih taks. 2. Zahtevamo, da se v najkrajšem Času izvode temeljita, sedanjim razmeram odgovarjajoča reforma sistema neposrednih davkov, ki so v posameznih pokrajinah države zelo neenakomerni in zlasti hudo obremenjujejo Slovenijo. Zlasti zahtevamo, da se hišna najrna-rina, ki maša v mnogih krajih Slove-Saije z dokladami vred več nego prejemajo hišni posestniki na kosmatih najemninah, izdatno zniža, da so zniža tudi zcmljarina, ki se je napram letu 1922 12 in pol krat zvišala in1 se sprejme davčna lestvica za dohodnino v obliki, ki jo je predlagala trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani, to pa zategadelj, ker je dosedaj veljavna davčna lestvica prikrojena razmeram, kakršno so bile pred [vojno, nikakor pa ne sedajnim gospodarskim prilikam, 3. Zahtevamo, da se pri odmeri invalidskega davka izloči iz odmerne podlage dohodnina, to pa, ker je finančni zakon za leto 1921-22 dohodnino izrecno izvzel iz te podlage in ker vsebuje dohodnina itak obdačenje dohodkov, ki so ge z dragimi neposrednimi davki obremenjeni. Ta naša zahteva je tembolj upravičena, ker nam nalaga zakon o ustroj-etvu vojske kot remontno doklado novo breme V izmeri še enkratnega invalidskega davka, ki bi ga gospodarski in pridobitni krogi kratkomalo ne zmogli, ako bi tudi dohodnina služila za podlago odmeri invalidskega davka. 4. Slednjič zahtevamo ponovno, da se iznova uvedejo plačilni nalogi za vse vrste davkov, za katere so bili do nedavnega običajni, ki omogočajo davčnim zavezancem natančno evidenco davčnih predpisov in jim olajšujejo varstvo pravic. Ker Odpade z uvedbo plačilnih nalogov razgrinjanje davčnih predpisov pri oblastvih, uradih in občinah, zahtevamo tudi, da se prej veljavni 30-dnevmi rok za vlaganje prizivov in pritožb zopet uvede, to pa za to, ker v mnogih primerih ni mogoče v 15-dnevnem roku zbrati za izvajanje prizivov in pritožb potrebnega materijala. Sokolstvo. Starostova beseda. (Nagovor staroste Sokola v Maribora, br. dr. Fr. Toplaka na članstvo povodom izvolitve za starosto na 14. občnem zboru Sokola dne 13. tm. v Narodnem domu v Maribora.) Bratje ip sestre! Ko prevzemam duhovno dedščino nam vsem nepozabnega staroste br. dr. Vladimirja Scrneca, ko mi ob misli na pravkar mi izkazano Vaše zaupanje ponos širi srce, naj izpregovorim par besed, ki so moj čredo in program za bodočnost. Svest sem si ogromnega bremena, ki mi je nepričakovano leglo na rame, volja me je, da premagam vse težave in na tem mestu Vas zagotavljam, da se umaknem tisti' hip, ko bom videl, da nisem kos svoji nalogi. Vsekdar sem iskal čast samo radi dela. In tega dela, bratje, je čezdaljc več!. \ Naš sokolski program se poglablja, raste v šir in v višave. Koliko je pred nami še ledine v srolh in dušah mlač-nežev, a resnih delavcev za zrahljanje in preoranje te ledine je še vse premalo. Zato Vam danes kličem: Pristopite bliže, javite se k delu. Za vsakogar se bo našel delokrog. Bratje in’ sestre! Z izvolitvijo sem starosta Vas vseh, ne samo ene grupe. Izmirjevati hočem po najboljših močeh nasprotujoča si stališča, da se misli in predlogi, ki obetajo uspeh, napeljejo v pravo strugo, kjer bodo tekli vsaj vzporedno, če že ne v eni sami struji, ne pa da se križajo in drug drugega izpodbijajo in izrinjajo. Zaklad idealizma, ki sem ga uzrl v dušah in srcih mnogih naših članov, je ogromen in neprecenljiv. Sam sem idealist in izlepa ne klonem duha! Delati hočem na to, da se bodo idealna stremljenja mogla udejstvovati in jim omogočiti, da rodijo stoteren sad. Res pa je tudi, da vsega naenkrat ni mogoče doseči. Ne dopustim nikakih prenagljenih eksperimentov, ki bi ugledu našega društva mogli več škoditi nego koristiti. To mislim zgolj v splošnem oziru. V nikakem slučaju ne bom trpel, da se v naše vzvišeno kulturno delo zavleče dnevna politika. Bratje! V našem sokolskem ščitu naj ne bo peg in madežev! Jaz upam in pričakujem, da nam nastopajoče leto ne prinese nobenih afer. Kjerkoli pa bi se skušala uveljaviti zlonamernost — jaz sam v to ne verujem — bo zadela najprej name in bratje, zagotavljam Vas, da preko mene ne bo prišla. Najviše, bratje in sestre, pa cenim' sokolsko disciplino. Zahteval !jo bom od vsakogar. Najprej od sebo samega, potem od vseh drugih. Bratje in sestre! Računajte v meni vsekdar s koncilijantnostjo, z bratskim sočustvovanjem, z resničnim socialnim čutom’, ki nahaja najlepši izraz v pro-gramatični naši bratski enakosti. Ne poznam sovraštva, niti iaži, niti fraze. Vsem in vsakomur zagotavljam brezpogojno objektivnost v nastopu med strankami. Kakor mene ne smo voditi strast, tako prosim tudi Vas, da se Ogibljete nepremišljenih in izzivalnih nastopov in mi v dvoboju nazi n j omogočite, da najdem ip uveljavim to, kar dvaja in po nepotrebnem draži duhove. Bratje in sestre! Srečen sem, da stojim na čelu našega društva obenem s tako odličnima sokolskima delavcema, kakršna sta naš pod-starosta br. dr. Boštjančič in naš načelnik br. Naglič. Med menoj in br. dr. Boštjančičem ni bilo sporov in jih ne bo. Ko gre za naju dva, on ni podstarosta in jaz nisem starosta, temveč midva sva dve glavi in ena misel. Isto velja za moje osebno razmerjo do načelnika br. Nagliča. Srečen! pa sem tudi, da šteje naše društvo v obeh svojih odborih, upravnem in tehničnem, pravtako pa tudi v načelstvu Kola jahačev, vrsto požrtvovalnih, odličnih sokolskih delavcev. Če kje in' za koga, velja zanje, da nobeden ne vprašuje, koliko je dela in zaprek, temveč, kje je to delo in kakšen' je cilj. In bratje in sestre, naš cilj j e samo eden: Da z zdravim telesom in' v njem z zdravim sokolskim duhom' z vsemi močmi služimo najprej našemu slovenskemu rodu, z njim' pa naši prelepi ujedi-njcni domovini, za najsmelejši njen bodoči procvit, razmah in polet, ki mora priti in bo prišel. Bratje in sestre! Eno je potrebno: Verujmo vsak v samega sebe in' vsa bodočnost je naša! Zdravo, bratje in sestref * o Marijonetna predstava. Dne 20. tm. se vrši v mali dvorani Narodnega doma predstava za otroke z lutkami (marijo-neti). Pričetek ob 15. uri (3. pop.) Igra se »Začarani princ« igra v 3 dejanjih. o Iz mariborskega Sokola. Redna telovadba članstva se vrši vsak pondeljek, sredo in petek v realčnii telovadnici (vhod Krekova ulica) od 20. do 22. ure, starejših članov v gimnazijski telovadnici (vhod iz Koroščeve ulice čez vrt) vsak pondeljek ih petek od 20. do 21 la ure. Telovadba članic se vrši istotam (gimU. telov.) vsak pondeljek in petek od 19. do 20. ure. Bratje in sestre, ne Pozabljajte sokolskih dolžnosti ter prihajajte redno in točno v telovadnico! o Načelstvo Kola jahačev naznanja, da se vrši jahalna vaja v nedeljo 20. tm za novince ob pol 9. uri in za starejše člane ob pol 10. uri dopoldne. Zdravo! o Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru vabi na predavanje,, ki se vrši v soboto dne 19. tm. ob pol 8. uri v Sokolskem domu v Studencih. Predava br. Mile Sertič »O našem Jadranu i njegovi važnosti za našo domovino«. Članstvo in prijatelji društva vabljeni! — Zdravo! 1 „1 Celjske vesti. Celjsko mestno gledališče. Ker so ne- dostatki pri mestni električni razsvetljavi s petkom zopet odpravljeni, se vršijo odslej zopet redne gledališke predstave. V torek, dne 22. tm. gostujeta ga. Vera Danilova in g. Rogoz, člana Nar. gledališča v Ljubljani v satirični igri »2 X 2 = 5«, v soboto dne 26. tm. je otroška igra »Zakleti prstan«, izven.; v nedeljo 27. tm. pa Nušičev »Svet«, izven. Nadalje se pripravlja tudi opereta »Mamzell’ Nitouche«. Izored sodišča. Vaška »idi^a«. Dne 21. oktobra so 30letni hlapec Jožef Simonič, 281etni delavec Simon Cigler, 241etni zidar Simon Malek, delavec Franc Cvikl ter Franc Dobniik vsi iz Razvanja, okraj Maribor, kožuhali pri Francu Omiču v Razvanju. Okoli polnoči so se odstranili vsi proti domu. Med potoma je Franc Cvikl kričal običajno »aufbilks« in ko ga je Dobnik opozoril, naj ne kriči tako grdo, se je Simonič brez nadaljnega zagnal v Franca Dobnika ter ga vrgel na tla. Nato so tudi o-stali fantje razun Malčka začeli udrihati po napadenem, ki je ležal na tleh, pri čemur je Cigler rabil železno palico, Cvikl ka kamen. Ko so je napadenemu posrečilo da je fantom utekel, so stekli za njim, ga vnovič podrli na tla in udrihali po njem. Dobnik je zadobil razven ene lahke telesne poškodbe na tilnik šc z nožem rano na hrbtni strani, desnega • koša, ki je sama na sebi težka telesna poškodba. Malok taji, da bi se bil dotaknil poškodovanca, Simonič in Cigler deloma priznata, Cvikl pa je neznanega bivališča, Simonič jc bil obsojen na 4, Cigler na 3 mesece težke ječe, dočim je Malek radi pomanjkanja dokazov oproščen. Nasilen gost. Dne 23. novembar 1. 1. so je nahajaj 21-letni delavec Anton Horvat iz Nu-skave, okraj Murska Sobota, v gostilni Štefana Mehiša. v Nuška vi, kjer je neprestano zabavljal in zbadal. Ko je prišel gostilničar Štefan Mehiš domov in zaznal o Horvatovem početju, je zahteval od njega, da plača in se odstrani. To pa ga je tako razjezilo, da je vzdignil kozarec in ga zalučal za gostilničarjem, pri tem pa zadel eno tablo. Nato je gostilničar spet stavil razgrajača na odgovor in zahteval njegovo odstranitev. — Razgrajač pa je mesto odgovora potegnil svoj nož ter dvakrat zamahnil proti gostilničarju, ki se mu ni mogel izogniti. Zabodel ga je v prsa in ga smrtno nevarno poškodoval. Horvat prizna Svoje dejanje, govori sicer o nekem silobranu, o katerem pa ne more biti govora, ker tli bil napaden, tenjvee je ort napadel. Obsojen' je bil na 1 leto težke ječe. Surova hči. Dne 12. decembra II. se Je 29-lebna posestniška hči Marija Goncz v Dolgo-vaških goricah, okraj Lendava, sprla a svojo rodno materjo Katarino Goncz. Tekom prepira je hči udarila mater a kolom po glavi, tako, da jo je lahko telesno poškodovala. Okrožno sodišče je surovo hčer obe odlilo na 5 dna ječo, Finaiicaria obdolžila podkupljivosti. 1 Dne 30. oktobra se je 45-Ietna posest« niča Ana Raj tar vi GorniM, okraj Lendava, V pisarni finančne kontrole V Lendavi izrazila, da se je dal 6iareŠina’ finančne kontrole v Beltincih od Matjaža Koroša za 5 kg moke podkupiti. O-krožno sodišče jo je obsodilo radi pre. greška po § 104 srb. k. z. aa 300 D denarne k azni . ' 1 s 1 1 ; Razno. r Prazgodovinska jajca na prodaj. Kakor smo že svoj čas poročali, je našla ameriška raziskovalna komisija v puščavi Gobi več jajc od predpotopne živali, takozvanega dinosaurusa. Nekaj jajc je bilo odposlanih v Newyork, kjer jih bodo prihodnje dni prodali na javni dražbi. Računa se, da se bo izkupilo za vsako jajce 10.000 funtov šterlingov, kar bi znašalo v našem denarju krog 300.000 dinarjev. Jajca so po mnenju strokovnjakov stara okrog 5000 let in za kak »ajeršpajs« gotovo niso več porabna. r Cesar Viljem — nemški Neron. Znani nemški publicist Hnrden primerja bivšega nemškega cesarja Viljeum II. z rimskim krvolokom Neronom. Oba, pravi, sta bila brez 6roa. Razlika je le ta, da je Neron zažgal samo Rim, Viljem pa celi svet. Hardon opisuje nadalje hlapčevstvo cesarjeve okolice, s katero je cosaT postopal slabše, kakor naš kmet s svojo živino. Vojnega ministra jo vedno imenoval starega osla, drugi pa so imeli še vse lepša imena. In tak človek jo hotel »kultivirati« Slovane! r 80.009 Belgijcev toži nemško državo. Zanimiv proces so bo, vršil te dni v Parizu pred mešanim nemško-belgijskim sodiščem, ki posluje v poslopju bivšega avstrijskega poslaništva. Nemčija je za časa svetovne vojne proti vsem mednarodnim'• pravilom deportirala belgijske državljane iz Belgijo v Nemčijo, kjer je postopala ž njimi kot vojnimi ujetniki. Morali so opravljati najtežja dela ter nadomeščati nemške delavce, ki so odrinili v vojake. Ta nemški zločin je občutilo krog 80.600 Belgijcev, ki sedaj nastopajo kot tožniki pred mešanim sodiščem, ustanovljenim v smislu mirovne pogodbo. Toži tel ji zahtevajo primerno odškodnino za preslano trpljcnjo in izgubo ter poleg tega principijolno obsodbo nemškega . barbarstva. Sodišču predseduje profesor pravno fakultete ženevske univerzo Švicar Moriau# Mariborske vesti. Mariboi 19. januarja 19 4 m t Danica dr. Miillcrjeva. Včeraj ponoči je umrla edina hčerka tuik. odvetnika dr. Fere Miillerja, 19-letna Danica. Komaj se je razvila iz otroka v nežno deklico, ko jo je napadla zavratna bolezen, kateri je po večmesečnem bolehanju podlegla. Trpela je veliko bolečine, vendar jih je prenašala voljno in udano. Njene zadnje misli in besede so bile posvečene roditeljem in domovini, katere je ljubila z vsem žarom svojega mladega srca. Tekom svoje dolgotrajne bolezni je vedno spraševala, kdaj napoči dan osvobojenja našega Korotana, s katerega usodo je bila zvezana večina njenega življenja. Saj je tudi trpela mnogo zanj. Ko so po preobratu napadli Nemci stanovanje njenega očeta, je komaj ušla strelom VolkswehroVcev. Prišla je v Ljubljano in tu prvič zagledala srbsko vojsko, ki je prihitela, da brani slovensko severno mejo. Bil je to za njo navečji dogodek življenja, ker je kljub svoji neizkušeni mladosti čutila, da so »Vremena Kranjcem začela 'jasniti«. Poosebljeni simbol našega osvobojenja je bil za njo naš narodni kralj Aleksander L,in ni niti v svoji težki bolezni pozabila, da ji je stisnil ročico. — Svoje stariše ie osrečevala s svcflo toplo otroško ljubeznijo in jim s svojim odhodom v večne livade zadala nepopravljiv udarec. Prizadeti družini naše sožalje, umrli Danici pa svetel spomin! m Himen. Poročil se 'je danes 20. tm. v magdalensld cerkvi v Mariboru g. dr. Alojzij Trstenjak, okrajni komisar v Slov. Gradcu, z gdč. Zdravico Kostanjevec, hčerko pisatelja Josipa Kostanjevca v Mariboru. Mlademu paru iskrene časti tke. m Blagoslavljanje vode. Danes je vojaštvo pravoslavnega obreda slavilo praznik Gospodovega krsta. Blagoslov vode je izvršil v pravoslavni kapelici na Meljski cesti vojni sveštenik g. Petar M. Trbojevič, nakar se je nrocesija podala na Trg svobode. Tti so bili zbrani tudi zastopniki oblasti. Vojaštvo je oddalo nekoliko salv. m Ljudska univerza. Prihodnje predavanje je v pondeljek 21. tm. ob pol ,8. uri zvečer v mali kazinski dvorani. Predava g. Kreft o pesniku Tonetu Seliškarju (-Trbovlje«). m Občni zbor »Slovanske čitalnice« v Maribora so vrši dne 26. tm. ob 20. uri v restavracijskih prostorih Narodnega doiria. Vabijo se vsi člani, da se siguho udeležijo občnega zbora. Poročalo sc ho tudi o delovanju Ljudske knjižnico v preteklem' letu. Po občnem zbc-ru se bo razvil istotam družabni večer, pri katerem bo sodeloval izboren kvartet in salonski orkester. Zatorej s« vabi tudi ostalo jugoslovansko občinstvo Maribora, da se tega družinskega večera v obilntm' Itevilu udeleži. Odbor bo skrbel, da bo ostal vsakomur ta večer v prijetnem spominu. — Odbor. m Na občnem zboru Učiteljskega društva za Maribor in okolico, katerega je od 120 članov udeležilo 90. je bil za predsednika izvoljen g. nadučitelj Tomažič, znani izkušeni stanovski bojevnik. m Pevc! Glasbene Malice so naproše-tii, da pridejo jutri v nedeljo ob 2. uri v društveni lokal zaradi petja ob grobu hčerke dr. Miillerja. m V soboto, dno 19. Im. v restavraciji Narodni dom zopet domače krvave in jetrne klobase. \ ino novo, gtaro ter črni teran že znan. Ura za zapreti podaljšala. m Gasilno društvo v Maribora iri njega rešilni oddelek namerava V svrho na^ bave novega rešilnega avtomobila prirediti v kratkem posebno nabiralno akcijo. Društvo je zabredlo v težek finančni položaj, ker stroški od dne do dne naraščajo, dohodki pa so malenkostni in je poleg tega morala tudi odpasti za dne 5. januarja nameravana prireditev. Sedanji rešilni avtomobil je služil od leta 1915 do danes v 101.923 slučajih in je v polni meri odslužil. Kjub temu pa ga namerava vodstvo preurediti v voz za moštvo kot dopolnilo za avtomobilski vod gasilnega društva. Vse to pa jo združeno z velikimi stroški, Z ozirom na človekoljubju in obče koristni namen pričakuje ga- silno društvo, da se b'o občinstvo v polni meri odzvalo njegovi prošnji in pripomoglo do čim popolnejšega uspeha nabiralne akcije. ^ m Na naslov gospodarskih podjetij! V Mariboru je 70%-ni invalid, bivši koroški dobrovoljec, ki je bil kot invalid pri železnici reduciran in je z ženo in trema malimi otroci izročen bedi, prosi za kakršnokoli začasno službo v kakem gospodarskem’ podjetju. V vojni je izgubil desno oko, a je drugače sposoben za delo. Je izučen’ mehanik, absolvent strojniške šole ter izprašan strojnik, ima tudi šoferski izpit. Prosimo, da se event. ponudbe naslovijo ped »70%h! invalid« na uredništvo »Tabora«. m Za ubogo vdovo je podaril H. M. 1° d iri. Hvala! m Grajska klet. V soboto 19. in nedeljo 20. tm. koncert nar. žel. gl. društva »Drava«. Začeetk ob 20. uri. Vstopnina 3 Diri. m »Zagonetna smrt«. Prejeli smo iri objavljamo k notici »Zagonetna smrt« v »Taboru« št. 15 z dne 18. jan.: Gospa Evgenija Kranjec, iz ugledne zdravniške rodbine pl. Kornmuiler, ni bila postrež-niea »Protitnberkulozrio lige«, ampak z dekretom nastavljena skrbstvena sestra. Njena inteligenca — bila je viso-izobražena gospa — in fijeni položeni izpiti z izvrstnim uspehom, kar lahko pač tudi potrdi odbor »Lige«, ki jo je nastavil na podlagi tozadevnih spričeval, — jo je usposobilo delovati popolnoma samostojno v laboratoriju lige. Samomor je popolnoma izključen; imela: 'je že vse pripravljeno za potovanje s tuberkuloznimi otroci v zdravilišče Topolšico. Živela je res ločeno od svojega moža Iv. Kranjeca, ravnatelja Kranjske hranilnice v Ljubljani, iri to je bila tragika njenega življenja! Da njej tozadevno prizadetih krivic ni prebolela, pač dobro vedo njeni najožji prijatelji. Vredna je visokega spoštovanja! Kot stareja, slabotna žena se je preživela na pošten način, in to popolnoma sama, Sodnijsko ji pripadajočih alimentov se v užaljenem ponosu ni dotaknila. Vkljub pomanjkanju. katero je sama trpela, je imela vedno ljubeče srce i odprte roke zn. mene — svojega sina — in sploh za vse revne! Blag ji spomin! Emil Kranjec, sin. m Tujci v Mariboru. V noči ria 19. tm. 'je prenočevalo v mariborskih hotelih iti prenočiščih 60 tujcev, od teh: 17 v hotelu Merari, 6 v »Privathotelu«. 10 pri Zamorcu, 7 pri »Črnem orlu«, 6 uri Grozdu, 6 pri \Vochu, 2 pri Halbvvidlu, 3 pri Holzknechtu, 3 v Kosovem. m Samomor. V petek 18. tm. se je v inženjerski podoficirski šoli ustrelil ležeč na postelji narednik P. Nastavil si je puško pod brado in navezal nit na palec noge. Krogla mu je prebila glavo. Vzrok samomora je brez dvoma iskati v privatnih razmerah, ker službeno ni imel nobenih neprilik. m Požar v stanovanju. Včeraj ob 18. uri je opazil neki deček, da je v pritličnem stanovanju v Strossmayerjcvi ulici št. 3 nastal ogenj. Stanovanje, čigar lastnica je neka Frančiška M., je bilo zaprto. Urno so prihiteli ognjegasci in ogenj zadušili, preden jo postal nevaren sosednim stanovanjem. Frančiška M. trpi znatno škodo. Vnelo se je vslcd slabega štedilnika. m Nezgoda na ledenem pločnika. ■— Kljub številnim opominom zanemarjajo hišni posestniki oziroma hišniki odredbe o posipavanju ledenega tlaka z žago-vino. Včeraj jo uradnica neke spedicij-ske tvrdke pred tobakamo na Meljski c. 13 padla tako nesrečno, da je z glavo razbila šipo. Policija je vložila že več ovadb iri bo magistrat strogo kaznoval vso tiste, ki se tako malo ozirajo na predpise o varnosti pasantov. m Iz policijske kronike. Milko G. 'je prijavil, da mu je včeraj v kavami »Jadran« nekdo ukradel usnjato zimsko suknjo. Policija je takoj razposlala cir-kularno depešo in že ob 23. uri so zasačili tatu, ki je lomastil z ukradeno suknjo po Frnnkopanovi ulici. Piše se Rihard P. in je doma iz Radvanja. Moža so vtaknili v zapor. — Sodiščn jo bil izročen stari znanec mariborske policije Karl Romar zaradi nedovoljenega povratka v Maribor. — Ovajen je mehanik Emil Ozjnk, ker jo včeraj tako naglo vozil z avtomobilom, da je na Tržaški cesti poškodoval ficki voz ia sani. Narodno gledališče. REPERTOIRE: Sobota, 19, jan. »Janko iri Metka«, ab. D. Nedelja, 29. jari. ob 17. uri »Janko in Metka«. Ob 20. uri »Pri treh mladenkah«, (gostuje g. Janko, bivši član narodnega gledališča v Mariboru). »Janko in Metka«. Danes dno 19. jari. ob 20. uri in v nedeljo dne 20. jan. ob 17. uri (petih) se ponovno vprizori Hum-perdinckova znamenita opera »Janko in Metka«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih vprizoritvah zelo lep uspeh. Opera obravnava sujet znane mladinske pravljice. Delo je velike muzikalne vrednosti, pisano v modernem slogu, ki pa nam odkriva tem večje lepote čiiti-večkrat ga slišimo. Občinstvo se opozarja, da to predstavo ni smatrati kot predstavo za otroke, temveč kot prvovrstno umetniško delo, zanimivo rie samo za odraslo inteligentno publiko, ampak tudi za najstrožje strokovnjake. Radi tega se priporoča starišem, naj ne jemljejo k predstavam seboj čisto malih otrok, ker 'je treba, da vlada pri predstavi popoten mir. »Pri treh mladenkah«. Opera ponovi v nedeljo 20. tm. ob 20. uri izza lanske sezone najpriljubljenejšo opereto »Pri treh mladenkah«. Glede naštudiranja in zasedbe so se zvršilc nekatere spremembe. Glasbeno jo delo nanovo naštudiral g. ravnatelj opere Andro Mitrovič, ki tudi dirigira. Režija kot lansko leto v rokah g. Rasbergerja. Vsekakor nas bo zanimala novo naštudirana kreacija Schuberta, katerega bo podal to pot g. Urvalek, (v lanskoletni zasedbi g. Arhipov, pozneje g. Soovilski, kot gost). V baronu Schobru bo gostoval bivši, priljubljeni član’ tuk. gledališča g. Janko. Izmed ženskih partij je nanovo zasedena vloga Hanncrl, ki jo bo podala gdč. Lubejeva. Hoiderl iri Hrderl bosta gdč. čepičeva in gdč. Ko-gejeva. Dvornega steklarja Tscliolla bo igral g. Rnsherger, njegovo ženo gdč. Sturmova. Dvorni pevec Vogl je v rokah g. Groma, detektiv Novolng pa v rokah g. HrastoviČa. Hišnico B/amets-berger, ki je lani vzbujala mnogo smeha bo tudi sedaj igrala gdč. Petkova. Dalje sodelujejo kot dvorna operna pevka Grisi: gdč. Savinova, kot grof Scharn-dorff g. Tcpavae itd. Kakor razvidno bo ta oredstava že s strani zasedbe zelo zanimiva. Kultura in umetnost N Ljubljanski zvon v letu 192-1. Ljubljanski Zvon je stopil v svoje 44. leto. Delo, ki ga je izvršil v toj dobi. je ogromno, naloge, ki ga čakajo v bodočnosti, še neprimerno težje, važnejše in polno odgovornosti. Zato njegovo poslanstvo še davno ni zaključeno; dolžnost vsakega kulturnega Slovenca pa je, da s svojimi močmi, materijalnimi in duševnimi, podpre to našo edino svobodoumno literarno-umetniško revijo. Zavest odgovornosti daje listu pečat resnosti. Zakaj umetnost je resna, stroga zadeva; nje zakoni so večni in ne od danes do jutri. Zato umetnost nikoli ni senzacija, ne spekulativno eksperimentiranje, pa najsi to trdijo vsi krivi preroki naših dni. Tako »umetnost« bo Ljubljanski Zvon tudi v bodoče odklanjal. Vse njegovo stremljenje pa bo težilo za tem, da poglobi in razširi svojo dosedanjo smer kot literarno-umetniška revija. Čist iti jasen, ubran in globok je glas bronastega zvona. Vsem prostim, nevezanim duhovom, željnim lepoto in resnice, velja njegov poziv! Novi letnik otvori Otori Zupančič s prologom »Veroniki Deseniški«-» Plašč«, ki mu bodo sledili še drugi odlomki njegove veliko tragedije. Verzi so to, kakršnih še niste čitali v slovenski literaturi. Kolikor je sočnosti in zvočnosti v tem jeziku, jih je mojster Zupančič iztisnil in uiklenil v ritem 6voje tragedije. Spoznali boste največjega sodobnega jugoslovanskega lirika od nove, povsem neslntcne strani; kot graditelja davnih usod mogočnih Celjanov, kot tragika velikega stila. Pognalo je to delo iz ta* li, ki so v rodu s tistimi, iz katerih sa je rodila žlahtna umetnost antike iuJ grandijoztii spevi »sladkega laboda a-vouskega«. — Slovenci smo dobili tragedijo, s katero lahko stopimo pred svetovni forum. Nagrado, ki jc bila lani iH letos raz« pisana v Ljubljanskem Zvonu, je raz« sodišče priznalo Jnšn Kozaku za tijegoM roman »Šentpeter«. S teni delom, v katerem se je mladi pisatelj oprostil svojih! lub, je dokazal, da mu je bilo /se njegovo dosedanjo pisateljevanje več ali manj zgolj tipanje in iskanje, samo priprava za širok, sme! epiČeff koncepts — Dejarje povesti je pisatelj postavil na zgodovinska tla šentpeterskega predmestja iri okolice kot Škofov' kozolec i. dr., v domove starih rodbin ljubljanskih' mesarjev. Z elemetarno sugestivnostjo iri izredno barvitostjo razpredal usode treh takih rodbin, jih prepleta z zgodovinskimi reminiscencami iri poj’ z napetimi, eruptivno pisanimi prizori teh! grčavih napol kmečkih, napol mestnih! tipov in značajev, kakršni so skupina šentpeterskih beračev, rod Cunjarjev, župnik Rožmari, užitkar Luka 1. dn Marsikateri Ljubljančan: in tudi drug slovenski človek bo utegnil v njih zagledati obraze svojih neposrednih prednikov. Roman bodo z užitkom čitali tio samo inteligenca, marveč tudi najširše plasti občinstva, Žel bo splošno priznanje. Razen' tega Vodilnega romana boi Zvon objavil še čelo serijo manjših pripovednih spisov. Vladimir Levstik priobči prevod doslej neznanega, šele p« vojni odkritega obširnega poglavja iz romana »Besi« F. M. Dostojevskega. Vsi, ki poznajo to veledelo svetovne literature, bodo z neprekinjenim zanimanjem! použili Levstikov sijajni prevod. Ett prevod zanimivih' Balzacovih »Contcd drolatiques« objavi dr. A. Debeljak. Vsa pažnja pa bo posvečena originalni) noveli. Z njimi bodo zastopani: Ivari Albreht s »Povestjo iz Preloma«, Cvetko Golar s svežo kmečko povestjo »Zlato jabolko«, Anton Novačan e krepkimi prizori in odlomki iz romana »Ugasli1 vulkani«, dalje Marija Kmetova, Mirani Jarc i. dr. Daljšo dramatično študijo objavi France Bevk. V pesniškem' delu ostanejo listu zvesti vsi dosedanji sotrudniki, razen tega se objavijo prispevki nekaterih nadarjenih mlajših poetov.* V esejističnem delu bo zastopan predvsem dr. Ivari Prijatelj z obširno študijo o literaturi Mladoslovencev. Vsakemu čitatelju Zvona jamči avtorjevo ime za izreden' užitek. Daljši litcrarno-estetski esej priobči dr. J. Kelemina; ta članek je zanimiv ne samo radi svojih izsledkov, marveč tudi, ker načenja za nas povsem nova vprašanja. Dr. Fr. Kidrič je izročil uredništvu dragoceno literarno - zgodovinsko razpravo, dr. M. Dolenc zanimivo zgodovinsko študijo ia preteklih stoletij naše Dolenjske, dr. Fr. Veber esej o psihološki strani umetniškega ustvarjanja, dr. A. Pirjevec toplo pisano ocenitev dela našega pokojnega znanstvenika Pleteršnika. EOkratu bo prinašal list krajše eseje iri članke iz vseh papog umetnosti,v prvi vrsti seveda inozemskih literatur, posebno slovanskih. Književna poročila iri Kronika se urede sistematičrieje, tako da bo poročanje o raznih panogah slovstva enotnejše. Predvsem bo uredništvo poročalo o znamenitejših pojavih v inozemsbeni slovstvu, da bo listek nudil inteligeaikj nemu čitatelju pregled preko svetovnih umetniških pojavov. O drami bo poročal urednik lista, o operi Marij Kogoj. Radi delnega, eventuelnega povečanja Ljnbljanskega Zvona, podražitve tiska in papirja ter povišanja pisateljskih honorarjev je bila uprava lista primorana povišati naročnino ria 120 D letno. Naročnina se plačuje tudi polletno, in četrtletno. List se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. — UredniSfcvo Iri npravništvo Ljubljanskega Zvona. —O— x Strcssmay6rova čitanka. O HelaJif našim velikim ljudima, o njihovoj lič, nosti i njihovim idejama znadu široki' slojevi ili malo ili krivo, ma da su imena tih ljudi u svačijim uslima. Tako s* su vti ®d$ imietiai J. J. Strossmayera o-Vičnoi misli na njegova gradnje, dok čak i «aši ©brasovani krugovi ošinil par fraza jedra sta više znadu o dubokirrt mislima tog našeg velikana o svim glav-(HMt pitanjima života Da torno doskoči, izdavat če »Narodna knjižnica« a Za-tfreim t. sv, čitanke naših velikih ljudi, u kojiraa d« eftatima is njihovih' d j el a, piSatna i govora biti u glavnim črtama isBCSerfa njihova ideologija i ffjihova ličnost. Take če kao prva za kratko vrijem« isači Strossmayoi'ova čitanka. IT n jo j e« eifcutima eantoga biskups biti izneseno njegove misli o uvajoi, prijatelja (Baokomia),* tj eri, svečettstvn, patriotizmu, narodnom i crkvertom liodirl-stvu, o tranjotaosti, znanosti, o Franeu-zirna, N8.ysmoira.ja, Fol jacSma, Cesimla, Sl ovac ima. Srbinfa, Slo venci m a, o slo bodi, o ženi, o nstavu, o orijerttalnorrt pitanju, uopče sve one, što Čini Stiossma-, yera jedrtim! od ftajvečdh sinova iiašega naroda. »Čitanka« Če isači u oči obljetni-ee biskupovog rodjenja, dcmijet Če sliku Sijearovu, a opsesat č« blizu 100 stranica. Za ovont de čltankom alijeiMti čitanke i ostalih naših velikih' ljudi (Križaničova, Trubarjeva, Dositejeva, Vukova, Star-čevičeva, Rački jeva, Nodilova, Skerli-čeva, Krekova, ilirska čitanka itd,). — Stro Podporno društvo za revne učenec v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo dne 27. jart. ob 11. uri v prvem nadstropju mešč. šole v Cankarjevi ulici. Vse prijatelje in člane društva vljudno vabi k ude ležbi — Odbor. § Slovensko trgovsko društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v soboto dno 26. tm. ob 20. uri v Nar. domu. člani so vabljeni, da se obč. zbora polnoštevilno udeležijo. t Udružcnje jugoslov. narodnih železničarjev (Zveza) podružnica Maribor sklicuje svoj XI. redni občni zbor na nedeljo dne 20. januarja 1924 ob 9. uri dopoldhe v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Odbor poziva vse člane podružnice, ki jim služba dopušča, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. § Slovensko Planinsko društvo v Ljubljani opozarja vse prijatelje društva »a planinski ples, ki ga priredi na Svečnico v soboto dne 2. svečana ob 8. uri zvečer v vseh prostorih »Narodnega doma« V Ljubljani. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo novih stavb. — Odbor SPD. § Gasilno društvo Bistrica nad Mariborom priredi 20. jan. 1924. plesni venček v gostilniških prostorih gosp. Ludovika Roitner-ja v Bistrici. Začetek točno ob 7. url popoldne. Vstopnina 8 Din. Svira priljubljena godba »Skače«. Film. Mesalina. Snov tega ogromnega filma, katerega prvi del se igra še danes i« jutri (nedeljo) v I. Mariborskem bio-skopu, je povzeta iz one dobe rimskega carstva, ko je prišel razpad mogočnega imperija radi korupcije in nemoralo. Mesalina, žena konzula Claudi ju, hoče postati carica. Svojega ljubimca Marka nagovori k uboju cesarja Catt-gulo in k temu, da s pomočjo pretoriJancev dvigne na prestol njcnoga moža Claudija in njo. Kot cesarica so še bolj uda razuzdanosti, da moriti svoje ljubimce, uživa v krvi in nemorali, prava vlačuga na cesarskem prestolu, kakor jo imenujejo nekateri zgodovinarji. Film, ki se predvaja v I. Marib. bioskopu, je monumentalen po vernem slikanju razmer v takratni dobi, intrig, korupcije, razuzdanosti patricijev in na dvoru. Zraven »a. se vleče »kozi ves film kakor osvežujoči potoček' slika idealne ljubezni med sužnjem Omajem in sužnjo Ergle, lepo Grkinjo. V pondeljek 21. tm. se prične predvajati druga epoha, ki slika končno tragično smrt carice Mesa-line. r — Gospodarstvo. OBRTNIŠKO ZBOROVANJE V CELJU. Na poziv Občeslbvenskcga obrtnega društva se je 17. tm’. vršilo v Celju zborovanje pridobitnih slojev, na katerega je prišlo izredno mnogo obrtništva iz Celja, kakor tudi iz Savinjske doline, Trbovelj in Brežic, tako da je bila dvorana Narodnega doma nabito polna. Na zborovanju je govoril predsednik društva Ivan Rebtk o izgledili obrtništva za bodočnost. Orisal je dosedanje živahno delovanje obrtnega društva in navajal naloge obrtniških organizacij za bodoče leto, ter je posebno ostro žigosal ono ogromno večino obrtnikov, ki stoje iz ničevih razlogov izven društvenih organizacij in s prekrižanimi rokami čakajo na sadove požrtvovalnega dela maloštevilnih zavednih tovarišev. Predlagal jo resolucijo, v kateri se zahteva čimprejšnja postavitev v ustavi zajamčenega gospodarskega sveta pridobitnih slojev. Drugi govornik g. Ivan Bizjak, predsednik Zveze obrtniških dru štev, je predlagal o obrtniških zahtevah glede zavarovalnih zavodov. Predavanju je sledila zolo živahna debata, katere so se udeležili tudi z živahnim) zanimanjem navzoči blagajniški zdravniki. Resolucije, ki so bile sprejeto z velikim' navdušenjem zahtevanj: 1. Ustanovitev) še dveh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev in' sicer v Celju in Mariboru. Redukcijo nepotrebnega uradništva v zavarovalnih zavodih in uvedbo osemurnega delovnega časa za ostalo urad-ništvo. 3. Strožjo kontrolo 6imulantov, kakor tudi onih podjetij, ki delavstva no naznanjajo v zavarovanje. 4. Uplivanje ravnateljstva okrožnega urada na večjo štedljivost v upravi. Končno se pozivajo vse obrtne organizacije v Sloveniji^ da informirajo svoje članstvo o resolucijah. Govoril je še obrtrio-zadružni komisar g. Založnik o važnosti volitev v cenilno komiisijo. -CH g Nova industrija v Mariboru. V preteklem letu pridobil je Maribor zopet novo industrijo in sicer tvrdko Perhavec & Valjak, tovarna za izdelovanje likerjev, dozertnih vin in sirupov d. z o. z. Tovarna je že začela obratovati ter so izdelki že V prometu. Vsi likerji se izdelujejo izključno po pravem francoskem' načinu in so strokovnjaško priznani kot prvovrstni. Posebna špecija-liteta tvrdke je Vorinouth in Maršala, dezertno vino, katero se je dosedaj v veliki množini uvažalo iz inozemstva, zla-liteta tvrdke je Vermouth in Maršala, ke je kvalitativno enak italijanskemu, razlika je edino ta, da je za približno 150% cenejši od inozemskega. Lastnika tvrdke sta: g. Jakob Perhavec, sin lastnika znanega, velcnglednega enakega podjetja v Trstu, in g. Gjuro Valjak, veletrgovec z vinom irt ustanovitelj slovite »Grajske kleti«. Četudi je podjetje ustanovljeno v hudih časih splošne denarne in trgovinsko krizo, je vendar vsestransko opremljeno in vpeljano tako, <}a bo moglo vstreznti vsem, tudi naj finejšim zahtevam, za kar že jamčita dobro znani imeni lastnikov. Dolžnost naših kavarnarjev, restavraterjev in trgovcev kot prodajalcev enakih izdelkov in občinstva pa je, da zahteva in naročuje izključno ta domači izdelek. Dalje naj bi ščitile merodajne oblasti izdelke lastno industrijo proti uvozu, kar bode zopet znatno okrepiilo daš gospodarski položaj. Zato pa ne bodo hvaležni samo lastniki tvrdke, temveč še v večji meri vinogradniki, ki tiče oso-bito v hudi krizi, kajti tako so hode znaten del naših vin vporabi in predelal v dezertna vina in tako spravil na trg. Ako bo toraj storil vsakdo svojo dolžnost, pomore s tem sani sebi, odnosno skupnim interesom, kor le ta pot vodi do napredka in gospodarske osamosvojit ve in neodvisnost • J g Mariborski trg 19. jan. Mleko 3,50 j—4, smetana (1 I) 14—16, surovo inasio 1(1 kg) 46—48, jajca (komad) 2.50. krompir (1 kg) 1.25, krompir (kupček) 1, fižol (1 l) 3.50—4, zelje (glava) 0.75—3, zelje kislo (1 kg) 2.50—3.50, repa (1 kg) 2, ja- bolka (1 kg) 6—10 din. g Tržne cene v Celju. 15. jasi, 1S24. Govedina: v mesnicah I 25, II 23, ris trgu I 24, II 20. Teletina: I 35, II 30. Svi- njina: prašičje meso I 35, II 30, mast a-merikanska 39, domača 44, šunka 45. Mleko 4, surovo maslo 60, čajno maslo 88, jajce 9 ,25. Kruh: beli kg 7, črni | 6. Moka »00« 6.20, »0« C, »2« 5.60, »4« 5.30. I Špecerijsko blago: . kava Portoriko 64, * Santos 50, Rio 40, kristalni sladkor 2o, v 'kockah 23, riž I 11—14.50, II 6.25—8.75, Kurivo: črni premog 51, rujavi 26.50, kub. meter trdih 140—150, mehkih 112 do 120. Krompir 1.25. g- Vinska borza v Zagrebu 16. jan. Obisk slab, kupčije nobene. Ponujala so so: kmečko vino.9% prov. Konjščina’ post. Zagreb 50 hi 3.75 D. staro belo 11% prov. Subotica franko Zagreb 6.25 D, nOvo belo 11 in pol % prov. Vršac post. Zagreb 4.75 D, staro belo 8 in pol %, prov. Vršac post. Zagreb 1 D, črno 12% (Vršnc-Zagreb) 5,25 D. črno dalmatinsko 12% (Vršac-Zagreb) 5.25 D, kmečko 8—8 in' pol % post. Konjščina ali Zlatar 500 M 3.37 in pol; črno dalmatinsko 11—13% molo Baikar 355 D, belo dalmatinsko 11% molo Baka-r 355 D, slivova raikli ja par. Brčko pol % 200 hi 31 D. g Novosadska blagovna borza 18. jan. Pšenica baška 340—345, banatska 332.50, ječmen' baški 300, oves baški 237.50, koruza baška 257.50, moka »2« 460, »6« 305 do 325. Podprimo fiadrainsk® Stralo'1 Tujci v Mariboru iiovo prijavljeni v hotelih in prenočiščih dne 18. januarja 1924. Hotel »Moran«; Pelichavrer Karl, trgovec. Brod. Piki Franjo^ trgovec, Sv. Pavel. Worell Ludvik, trgovec. Z* greh. KomerUki Fran-, irgovcc, Deeiniž. Reich-rnann W«iner, potnik, Dunaj. Levstik E., šumar, Konjice. Labr Leisner, trgovec, Dunaj. Meufeld Edmund, trgovec, Vel. Kaniža. Gschutz Herman, potnik, Dunaj. Paca Marino, posestnik, Landaheig, Stoseol, potnik, Dunaj. Gajič Bogdan, trgovec, Dubica. Visenjak Alojz, odvetnik. Zamenci. Feld-man Emil, trgovec, St, Bečej. Tažner Josip, nad-iornik, M. Nedalja, Meusser E., pot.nik, Dunaj. Pieiner Paul. potnik, Praga. Soller Simon, potnik, Pilzen. Svahona Adolf, potnik, G. S, R. Lenarčič Milan, inženir, Vrhnika. HactTner Artur, ravnate! Obisovec. Tčmor Mihailo, potnik, Somogzil Brun1 o Pavel, prokurist, Ljubljana. Ifalb Oton, potnik, Niirnbcrg. Kende Leopold, potnik, Weiden Hotel »Pri zamorcu«. Markovič Ivan, poso-tnik. Periče Mujič Ante, učitelj. Gorica. Romanič Branko, ravnatelj. Neitel Franc, trgovec. PrimSifl Vinko gozdar, bjnbej. Hor h Alo z, potnik Tarnopo! Komar Janke, uradnik, Ljubljana. Kenda Milan, uradnik, Kamnik. Pollak Artur, trgovec, Bjelovar. ErO* Georg, 'trgovec, V. Bečkerek. Hotel »Črni orel« Kot bek Teodor, trgovec, Ormož. Schicker Aloj«, posestnik. Šmnrjeta. Fidrhel Vaclav, inženir. Praga. Hnkl Jsnez, posetnik, Radenci, Žibrit Ludvik, trgovec, Polana. Valentinčič Alojz, orožnik, Marslze. Pavlica Franjo, uradnik, Rrichon-berg. Klobučar Slava dijakinja, Trebnje, Roškri Andrej, potestnik, Cven, Skil;an Aleksander, potnik, Darmar Gostilna »Pri grozdu«, Kasch Josipina, zasebnica. Središče. Vuger Kristina, zas< bniea, Ptuj. Kreuch Mihael, ldapco, Mirlinje. Krautič Marija, zasebnica, Sv. Jur Gostilna »Halbvvidl«. Polak liade, trgovec, Ormož. Mfdler Rudolf trgovec, Dunaj. Franki Adolf, potnik, Plahovec’ GrahuCnik Mnrijn, zasebnica, Sv. Rupert. Lebitzer’ Franc, potnik, Marenberg. Gostilna »Holzknccht«. Zcbnko Marzin, poso-tnik, Ptuj. Krainz Alojn zrsesebnik. Sv. Vid. Žazijan Valentin, zidar, ltcfc* Kosi Marija, knhnrica, Ptuj. Grabner Apolonija, nataka'ica, Vransko. Gostilna »Zlati konj«. Vrbnjak Josip, trgovec, Ljubljana VVitlernig Anton, godbenik, Prevalje. Paič Sajko, električar, Livno. Gostilna »ZokaIy«. Bud mirovič Nikola, trgovec, Požavevac. Raka Georg, trgovec, St, ’Pa»«va. SmUon Jakob, krolniar. Cvetli- »T X B O KV.' gfraa 7. D. S, Merežkovski: Julijan Odpadnik. (Dalje.) (30) Deklica je odkrila obraz in' prekrižala roke nad glavo. Konci njenih las so bili Kledozlate barve kakor žolta strd na solncu; pri koreninah pa jo barva prehajala v temne in rdečkaste odtenke. Na n st ah se ji je pojavil smehljaj otroškega veselja. Solnce se je sklizalo nižje in nižje po nagem telesu. In tako je stala naga in čista, obžarjena od svetlobe, kakor da bi se bila ogrnila z nedolžno tančico. — Mirha, — je dejala deklica zamišljeno in počasi — poglej nebo! Zahotelo bi se človeku, da bi se vrgel vanj in se potopil v njegovi sinjini, cvrčeč kakor lastovke. Se li spominjaš, kako sva nedavno govorili, da ljudje ne morejo biti srečni, ker nimajo peruti? Ce ugledaš tiča, jih zavidaš . . Človek mora biti lehak, docela nag, Mirha — tako kakor jaz tačas; tedaj čuti, ko da bi bil potopljen' globoko, globoko v nebo in da ni in nc bo na svetu ničesar razen neba in iselnca okoli lahkega, nagega telesa? . . Deklica se je vzravnala in je izpro-živ.ši roke k nebu, vzdihnila, kakor vzdihujemo za onim, kar je izgubljeno na veke. Solnčni žarki so lezli nižje in nižje; že so obsuli z žarkimi poljubi dekličine brke. Tedaj je deklica zdrznila; postalo jo je sram, kakor da je kak človek in pohotnež uzrl nje nagoto. Z večno, sramežljivo kretnjo Afrodite Knidse si je z eno roko zakrila prsi, z drugo pa cvet. — Meroe, daj mi obleko, Meroe! — je 'vzkliknila, oziraje se prestrašeno okoli sebe. Julijan ni vedel, kako je zapustil pa-lestro; srce mu je kar plamtelo. Pesnikov obraz je bil slavnosten in otožen, kakor obraz človeka, ki je pravkar zapustil cerkev. — Se jeziš? — je vprašal Julijana. ' — O ne! Zakaj ? £ — Kristjanu je to pohujšljivo! [" — Ne. Ni pohujšljivo. r — Da. Tako se je tudi meni zdelo. Kmalu sta bila na prašni cesti, koder je že pripekalo solnce. Zavila sta proti Atenam. Optaeija,n 'je nadaljeval tiho, kakor da bi govoril s samim seboj; — Kako smo zdaj sramežljivi in’ — zoprni. Bojimo se svoje borne in žalostne nagote in jo skrivamo, ker čutimo, da nismo čisti. Kako je pač bilo poprej! — Tako je bilo ko tam na palestri, Julijan! Sipartanske devojke so zahajale na palestro nage in še so bile ponosne pred narodom. Nihče se ni bal pohujšanja. Čisti so zrli čiste. Bili so kakor de-ca, bili so kakor bogovi. In zdaj veš, da tega ne bo nikoli več, da se nikdar 'ne ponovi na zemlji tista svoboda, čistost in veselje pad življenjem! Glava mu je klonila na prsi in je težko vzdihnil. Bila sta v ulici Trinožnikov. Nedaleč od Akropole sta se molče poslovila. * Julijan je stopil v senco Propilej. Šel je mimo Stoa Poibile s slikami Parha-zija, ki so prikazovale bitko pri Mara-thonu in Salamini, nato pa je zavil mimo majhnega templja Zmage in se je približal Parthenonu. Jcdva je zaprl oči, že je ugledal nago, prelepo telo Artemide Iovkinje, in ko jih je odprl, se mn je zdelo, da jo soln-čna luč izpremenila partenonskkmramar v živo, zlato snov, ki je bila podobna boginjinemu telesu. Zahotelo se mu je, da bi pred vsemi razkrilil roke in objel od solnca razgreti mrarnor in ga poljubljal kakor živo telo, tudi če bi. mu to bila smrt. Nekaj korakov ob strani sta stala dva mlada moža, oblečena v temne kute, dba bledih in strogih obrazov. Bila sta Grigorij Nazijaoski in Vasilij Cezarej-ski. Heleni so se ju bali kakor najlju-tejšega sovraga, dočim so kristjani upali, da postaneta velika cerkvena učenika. Moža sta opazovala Julijana. — Kaj neki mu je danes? — je dejal Grigorij. — Ali je to menih? Te njegove kretnje? Glej ga, kako zapira oči! Kako se smehlja! — Ali še daš kaj na njegovo pobožnost, Vasilij? — Saj sem ga videl na lastne oči: molil jo v cerkvi in jokal . . — Licemerstvo. — Čemu pa potem zahaja Ir Rant, čemu išče našo tovarišijo in se bavi s sv. j pismom? — Roga se nam ali pa nas hoče zapeljati. Ne verjemi mu! To ti je Izkušnja-, vec. Zapomni si, brat, da si rimska dr-, žava redi v tem mladeniču veliko zlo.. To je — sovražnik! Prijatelja teta krenila dalje in ponižno povešala cči. Niso ju mogle zvabiti ne stroge deviške kariatide Erehteiona, ne beli tempelj Nike Apteros, smehljajoč se višnjevemu nebesju, ne Propileje in tudi ne Partenon. Na obrazu jima je ležal 'zagoneten mrak. V srcu je tlela le ena želja, — razrušiti ta satanova gnezdišča. Solnce je vrglo na beli mrdmfor dvoje dolgih, črnih senc — senci Grigorija Nazijanskega in Vasilija Oezarejskcga. — Moram jo videti, — je mislil Ju-lian, — moram izvedeti, kdo je ona! XIII. — Bogovi so zavoljo tega poslali smrt- j nihe na svet, da bi tam lepo govorili. i — Krasno! Prekrasno si povedal, -Mame rti n! — Ponovi lic enkrat, preden pozabiš: zapišem si — i — Tako je prosil znamenitega atenskega advokata, Mamertina njegov prijatelj in iskreni častilec, učitelj govorništva Lampradij.« Vzel je iz žepa dvojnato voščeno ploščico in koničasto pisalko, pripravljajoč se za 'pisanje. — Pravim', — je začel isnova Mamer-; ti n', opazujoč smehljaje prijatelja, ki je' ž njim večerjal, — pravim: ljudi so po-, sl ali bogovi —. * — Ne, no, nisi rckol tako, Mamertin, ’ — ga je prekinil Lampiči,dij, — dejal si mnogo boljše: bogovi so poslali smrtni-j ke. — No, kajpa, dejal sem: bogovi so sa- • mo zavoljo tega poslali smrtnike na svet, da bi tam lepo govorili. — Topot si pristavil besedico »samo«; pa se glasi še lepše. — »Samo zavoljo tega« — Lampradij je pozorno zabeležil advokatove besede, kakor da bi bile orak-ljevo prerokovanje. Bilo jo na prijateljski večerji, ki jo je dajal rimski senator Hortenzij v vili svoje mlade in bogate rejenke Arsinoe, ležeči ne daleč od Pireja. Mamertin je govoril istega dne svoj sloviti govor v obrambo bankirja Var-nave. Ni kdo n i dvomil, da je Žid Var-nava — goljuf. Nc glede na svojo zgovornost in lepobesednost, je imel advokat tako krasen glas, da je ena izmed njegovih neštevilnih častilk dejala: »Jaz nikoli ne poslušam Mamertinovih besed1; ne zanima me, o čem govori; jaz srebam samo zvok njegovega glasu. Ko ga proti koncu govora zniža, da potem polagoma zamre — občutim! nekaj čudovitega: to ni glas človeka, to je božanski nektar, to je vzdih Eolove harfe! Dasiravno je prosto ljudstvo Raziva-lo oderuha Varnavo »krvožera, ki se hrani z imetjem vdov in siirot«, so bili atenski sodniki tako očarani, da so o-prostili Mamertinovega fclijenta. Advokat je prejel od Žida petdeset tisoč se-stercij, zato pa je bil na gozbi, ki jo je priredil Hortenzij v njegovo čast, izvrstno razpoložen. Imel pa je navado, da se je delal bolnega, zbog česar so morali iti ž njim kakor z bolnikom. — Ah, danes sem hudo utrujen, prijatelji, — sc je potožil žalostno. — Do kraja bolan. — Kje pa je Ar&inoja? — Takoj pride. Pravkar je dobila iz; Aleksandrijskega muzeja nov fizikalen! aparat, pa neprestano tiči pri njem. Sicer pa jo takoj pokličem, — je predložil Hortenzij. — Ne, ni treba., — je dejal lemiharsko odvetnik. — Ni treba. —1 Kakšna neumnost! Mlado dekle in — fizika! Kako se to ujema? Že Aristofan in Evripid sta zasmehovala učeno ženske. In po pravici! Malce muhasta je tvoja Arsinoja, Ce ne bi bila tako lepa, bi se zdelo, da s svojim podoba-rstvom in matematiko „ , Advokat ni končal stavka in se je leno ozrl skozi odprto okno. — Kaj storiti? je odvrnil Hortenzij, — Razvajen otrok je. Sirota nima ne o-četa in ne matere. Jaz sem le varuh, pa jo ne morem po nepotrebnem utesnjevati, — Da, da .. . Advokat ni več poslušal. •— Prijatelji moji, čutim . . — Kaj pa? — se je oglasilo hkrati nekoliko skrbečih glasov. — Čutim, da je tukaj prepih! . , Ali hočeš, da zaprem okna? — je predložil gostitelj. — Ne. ni treba. Potem bi bilo zatohlo. Dovolj sem si izmučil grk>. Pojutrišnjem me čaka nova obramba. Dajte mi prsnik in preprogo pod noge. Bojim) se, -da se me od nočnega vzduha loti hripavost. Hefestion, tisti mladič, ki je živel skupaj s pesnikom Optacijanom, Lanl-pradi jev učenec'; je urno z učiteljem Lam-pradijem skočil izza miza ipj sta prinesla Mamertinu prsnik. j, (Dalje prihodnjič;) ] V naši tovarni sprejmemo Se nadaljnih 100 šivilj Samo spretne žene, katere so že šivale na stroju, se ] naj javijo, izvzemši v sobotah, pri JUGOSLOVENSKEM LL0YDU D. D. 116 Ruška cesta št. 45 (Križev dvor). s—2 RSBKflanffiHKnajsaEffiSffiSfSfflHaesBEPaHajffiSESGira;; NEHKHJENIČNO JE, ako brivec uporablja pri britju čopič, kateri je največji prenašalec bolezni, zato obiščite higi-jenično brivnico Fr. NOVAK, Aleksandrova 22, kjer je postrežba brez čopiča, čista in prvovrstna. debelo! 115 3—S Na drobnof tun ie9o postelji pr®! Kilogram sivega na pol (cufano perje) Din. 60-— polbelo Din. 75-— belo 85 Din,, boljše Din. 95-— fino na pob puh 145--— fino 175’— najfinejše Din. 220'—. Beli puh 370-— sne-žnobcli parni puh 445,— Din. Franko in carine prosto proti povzetju. Neugajajočc se lahko vrne. Vzorci zastonj. Mnogo priznanj jn naročil. — Ra' pošiljal n ica posteljnega perja It. SACM S EL & C O Wicn XIV., Geibelgasse 9/6. 6-2 90 Kupujemo i u jakosti od 5—10 cm na tankom kraju, ravno stegnute, na oba kraja glatko odrezane, oguljene u duljini od 4—10 metara. Obvezatne ponude sa naznakom tovarne stanice, količine i otpremnog roka na naslov Brača Miletič, trgovina gradjenog drva 107 ZAGREB, (lica 199 ili CeJJe- Palača »Jadranska banjke“. 3—3 Lesene 2751 jermenice izdeluje in dobavlja najhitreje “ issna iiittšjslia deUa Ha MARIBOR. TltlVEUSIl PIEHIfi j, stalno r zalogi. Kupuje se najceneje pri M. Košak, trgovina a . premogom. Naročila se sprejme v pisarni Aleksandrova cest* ] j št. 35 v hiši „ Balkan* ali r stanovanju Trubarjeva olica St 11. |T Pozor! Novo! | Dostavlja se tadi premog v stanovanje v vrečah po 50 kg. iisrrfc | za datn« kt otrok« lepit« j j ntjeenejo- pri tvrdki 2186 iAnica Traun Maribor, eafcidfrgi. in 24141 perje po nizkih cenah vedno v j zalogi pri tvrdki K. Worsche, Maribor | Gosposka ulica 10 Ne pozabi naročninol SVEDSKE l Sil • • znamka „Tretorn“ za gospode, dame in otroke se dobijo v nepresegljlvl kakovosti samo pri zastopniku za Slovenijo guwi5spegtiafliist M„ J. NERAT Ksribsr, Slovenska ulica 12, na vogalu Gosposke ulite Istotam se prevzamejo ga!oši in snežni čevlji v popravilo. 2734 Izšel je ročni ii slov. ozemlja j v merilu l: 600.000, priredil ravnatelj sčfteljilča 'Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tt*k itografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Maribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvah in občega ,se ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je aa nieujen predvsem šolski mladini. Cena Dia 10»—» Naročuje se pri Mariborski tiskarni d. d POZOR! ZAROČENCI. POZORI Pred nakupom oglejte si največjo zalogo vsakovrstnega pohištva, preprog i.t. d. i. t. d. DANICA je dne 18. januarja 1924 preminula. Pogreb naše nepozabne edinke bo v nedeljo dne 20. januarja ob pol 17. uri iz mrtvašnice mest, pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. Maše zadušnice se bodo brale v Mariboru in Celovcu. Maribor, dne 19. januarja 1924. Prosimo tihega sožalja. Fillpina dr. Mflller-jeva roj. Firbas, mati, dr. Fero MOIIer, oče, Rozina Firbas, stara mati. dr. Franc Firbas, stari oče, Ana Muiler, stara mati, Aliče Decker, roj. Firbas, teta. 145 Posebni parte se ne bodo izdali. Dva izdelka, katera ^ vsaka varana gospodinja . stalno rabi ST ff Tf O 'TOf "5rTn 1*1 tfU¥,~ fino UP! larTflarja »19?-f. Mala oznanila. Pohištvo lastnih isd*lk«r za «p*tn« h* j«* nilne sob« n^jeeMj« ▼ zalogi itrev im Aug, V'«trfepka ml, 2. iastflik ia isdajatplj: Konzorcij »Tabor«. — Odzoyorni urednik: Rudolt Ozim. — Tiska: Mariborska tiskarna d, f