Cerkveue zadeve. Prelat Fran Kosar. (Dalje.) IX. Kosar, čist narodnjak, kakor zlato. nNaj vam sveti, mladi rojaki, rodoljubnost iz našib grobov, kakor večerno solnce, ki se po hribib in dolinah ozira, katere je po svoji poti lepo osevalo in ogrevalo, ter jim davalo novo življenjV. (A. M. Slomšeka zbrani spisi. III. 12.) >Ljubezen do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejših biserov v čednostnem vencu vsacega nioža;«x) prav posebno svetel bil je ta biser v vencu Frana Kosarja. Pokojnik je svoj narod Ijubil in ga je nosil v svojem srcu. Ce je narod naš kaj veselega doživel ali če ga je srečala kaka sreča, igralo mu je srce veselja, nasproli pa ga je bolelo srce, kadar so prišli nad narod žalostni časi in tužni dnevi. Njegova narodna zavest ni nikdar omahovala in niti ni mogla omahovati, ker je stala na trdnih tleh sv. vere. Veren katoličaninvrlnarodnjak — toje bilo vodilo njegovega življenja. Njegova narodnost prestala je preskušnjo tudi v ogniu — trpljenja, in zato bila je čista kakor zlato. >Sploh smo prepričani — piše Kosar —, da se narodnost in narodnjaki ne smejo ceniti po takih časih, kateri njim prinašajo častne službe, slavno ime in odlikovanja, pač pa po dobah, v katerih treba za narodno prepričanje trpeti roganje in zasramovanje, in kadar treba na oltarju domovine kaj darovati.«2) •) A. M. Slomšek; Zbrani Sp. IV. 197. ') Leben und Wirken Slomšek's str. 265. »Vsak človek je že po naravni postavi v prvi m sti dolžan po svoji nadarjenosti in po svojih moM delati v blagor svojega naroda. Narodnih dolžnostij^ smemo po tem presojati, je-li narod katerikoli velik g slaven, ali je majhen in zaničevan od drugih merodi nih narodov; bolj reven, zanemarjen in po nedolžni zatiran je narod, tem vestneje treba je izpolnjevati dol nosti do naroda. Za omikanega moža večje sramote kakor če se po napuhu oinamljen sramuje svojega pol lenja iz majčnega in revnega naroda, ali ga celo za' in se rajši ogreva v solncu tujega mogočnega nar da pod njegovim bliščečim plaščem vlovi nekoliko 1 tudi za svojo osebo ter tem ložje zleze do častnih mastnih služeb.«J) Kadar je bil govor o neslogi med Slovenci, postal njegov obraz temen, njegovo oko solzno, njego beseda rezka. »Iz srca obžalujem neslogo, in še vi kakor to: srdito razdraženost v narodnem boru, ki cela leta niti za trenotek ne pojenja, in ki daja našim narodnim ffovražnikom po raznih novin lcliko gr»diva ir. »'ovoJa, zasmehovati nas in obre^ ^^t.i . . 0 kako lepi so bili ča?i, ko smo vsi rodolji ra2.nih stanc" delcvnli vojcmro v slogi in ljubezni povsodi .... Kratke dobe Slovanov zgodovinske sla bile so dobe njih edinosti v politiki in veri; — dol: dobe njih zgodovinske sramote pa so dobe njih nesloi v politiki in še bolj v veri. Zastonj krivice dolžimo svoj sosede, da zakrijemo svojo sramoto. Največ sveta otro kom sliši Slave; ali mesto da ogromni slovanski drži za krmilo Evrope, kaj vidimo ? da ni že skoro tal slabotnega sosednega naroda, kateri bi z ošabnimi ki raki že ne tlačil slovanske zemlje. Gazili so jo in jo Se — Lahi, Nemci, Madjari, Turki. Kje naj iščemo uzrok tej žalostnej prikazni? V zgodovinski neslogi Slovanov, ki je njih orjaSke sile razdrobila in jih med seboj tako razprla, da zdaj — otroei ene matere — se med seboj več ne umemo, niti umeti nočemo. Že precej časa namreč zidamo zedinjeno Slovenijo, pa kako jo zidamo? Tako, da bomo mesto zedinjene Slovenije že menda skoro babilonski turn dodelali, kajti že dolga leta ni bilo med Slovenci toliko ravsa in kavsa, kakor ravno dandanašnji. Začnejo duhovniki kaj delati v blagor naroda, se svetovni čmerno proč obrnejo, rekoč: vi ste mračnjaki, z vami ne gremo. Začnejo zopet svetovni kaj, jim odvrnejo duhovniki: vi ste liberalci, ne maramo vas. V laseh so si stari in mladi Slovenci — v laseh so si naši časnikarji, — V laseh so si naši politikarji! . . . Toje rana, kinas nasrcuskli!... 0 zato bi si želel glasii — glasil tako mogočnega, da bi odmeval od podravskih bregov do jadranskega morja, — glasii tako spravljivega in milo prosečega, da bi do srca segel vsem dragim rojakorn: Pozabimo vse, kar je bilo neprijetnega med nami, stopimo zopet v e n o kolo slovensko, in naša prva stopinja bodi ta, če smo tudi v tej ali oni stvari raznih mislij, vsaj to si dajmo veljati, da vsak po svoje dobro misli in hoče za narod; ne spodtikajmo si dalje hudobnih ali nepoštenih namenov! Naše edino orožje bodi prepričanje, — svrha, katero nameravamo, sprava, — način delovanja ljubezen, — steza, po kateri hodimo, potrpežljivost, in ni dvoma, da se v kratkem zopet snidemo ter kolo sklenemo okoli žrtvenika matere Slave!« —2) Ko so mladi, liberalni Slovenci napisali na svoje bandero: Narodnost brez ozira na vero, in so djali: pustimo zdaj verske in cerkvene reči popolnem iz misli in se združimo okoli praporja gole in same ') Leben und Wirken Slomšek's str. 55. a) Beseda pri obč. zboru pol. dr. v Marib. nSlov. Gosp. 1872 št. 48. in Kat. Cerkev str. 92. narodnosti, vzdigne se Kosar in pravi: »Nemogoče! nOd tem banderom ne sklenemo sprave. In zakaj ne?« »Zaradi tega ne, ker dolžnosti, katere nam naša sv. vera do Boga, do naše neumrjoče duše in do cerkve ftristusove nalaga, niso take, da bi jih smeli kedaj za ,okaj časa, morebiti za več let, sploh tako dolgo na klm obesiti, dokler nismo Slovencem prihorili narodnih pravic. Kar nam veleva Kristusova vera, veže nas vsak jas, vsako uro, vsak trenotek našega življenja; teh ijolžnostij ne smemo nikoli zanemariti, nego braniti in agovarjati jih je treba ne kar v cerkvi in v domačem \itamu, temveč tudi »pred ljudmi«, to je, vjavnem žirljenju; torej v šoli in književnosti, v postavodajstvu in pravosodju, v oboinskih, v deželnih in državnih zborih. Nikdar in nikjer ne smeš Kristusa pozabiti; ako si ga pozabil, si ga zatajil, ako nisi z njim in za njega, si že zoper njega, — in postaneš nevreden obljub Kristusovih«. . . . »Drugič pa mi za tem banderom ne gremo zato, ker je nam kristjanom to izpeljati nemogoče, kar zah.evate: narodnost brez ozira na vero! Kako aioremo to včiniti? Nam se dozdeva, kakor bi kdo rekel: človek delaj; dela panaj kar tvoja duša brez ozira na telo; — ali naj dela tvoje telo brez ozira na dušo. Kaj torej naj počnemo? Loči dušo od telesa in mrtev si in sploh nič storiti ne moreš. Duša in telo sta namrečenaoseba — eden človek, ki je odgovoren za vsa svoja dejanja, dušna in telesna. Zdaj pa reči k a t. Slovencu: zdaj delaj kot katoličan brez ozira na Slovenca, zdaj pa kot Slovenec brez ozira na katolifcana; kako hočeš to početi? Moreš li v sebi ločiti katoliSana od Slovenca? Res je, da si katoličan. in da si SJovenee, zarad tega pa nisi dvojna oseba — dvojni človek, ampak katoličan in Slovenec sta po sv. krstu v tebi združena v eni osebi — v enem človeku; z eno besedo: katoliški Slovenec odgovoren si pred sodnim stolora Kristusovim za vsa svoja dejanja, politiška, narodna, verska. Naslov vašega bandera torej druzega ni, kakor sleparija za kratkovidne duhove, nastavljena limanca za bebce, na katero se pa nolieden razsvetljen in vesten katoliCan ne vsede!«