rokodclnih narodskih v r reci Odgovorni vrednik Dr. Jftvne» JBieitveis. Tečaj V sredo 1. velikiga travna (maja) 1850. List iS JHLebroro nije. V Ceravno létas ni kebrovo léto, vunder cio brez majskih kebrov ne bo, ki sadnim in gojzdnim drevésam nadlegvajo. Ne bo tedaj napčno, bravcam „Novic" na znanje dati, kako v nekterih krajih na Nemskim in v nekterih kantonih na Švajcarskim s tem merčesam rav-najo in ga v prid porabijo. V „Novicah" je bilo že od te imenitne reci govorjeno, pa kakor se nam zdi, ni bilo takó porajtano, kar bi treba bilo. Na Nemskim si véjo ljudje marsikter dobiček od teh mercesov pridobiti , in kér jim njih ravnanje malo stroškov prizadene, ga hoćemo v tem sostavku svojim bravcam razloziti. velkim travnu zjutraj, kader se dan napoči, ostanjki živine pitati, jih na gnoj verže, ki ga rodovitniga storé. Cena tega olja stoji med 12—15 krajc. libra ali funt. Takó napravljeno olje bo potem se na drugo vizo poboljšano, kar se pa takó zgodi : Na kakšin hladén kraj se velika posoda postavi; v drugo posodo ktera pa mora manjsi od une biti, se zverta sprav majhnim svedram v dno veliko luknjic; potem se na dno znotrej 100 in še več pól kosmatiga popirja (Fliesspapier) položi, na te lege popirja se razgerne velika* čedna ruta, naj poprej skozi takó, de kader se olje na-njo vlije, se ruto in potem skozi popir cedí. Potem se ta posoda po v se stavi na pervo, in takó se olje pocasi cisto cedí v spo dno posodo. Koliko vec lég popirja in več rut se v po sodo dene, toliko boljši in čistejši je olje. Takó očišeno, ali rosa na drevésih in travnikih leží, in kebri še ne le- kakor Němci pravijo „raíFinirt" olje gori v svetilnicah tajo ampak mirni in skerčeni na drevésih sedé do otroci s žaklji, jerbasčki in , gre- drugimi posodami na tako čisto in svitlo, kakor nar boljši laško olje; se tudi ne kadí in ne smerdí ? Je ? če se mu enmalo sreberne gladíne (Silberglátte) pridene, za vse barvě dobro, in posušeno se sveti kakor zerkalo. Nekteri so verte, polje in v gojzd, in tresejo drevésa, de ti mcrčcsi doli popadajo ; majnši otroci jih pobirajo in jih v perpravljene posode devajo. Kader so vse posode poskusili, ga dvakrat in trikrat takó čistiti in ga zajéd napolnjene, jih domů nesó ali pa še večkrat na kakim porabiti; popolnama očišeno je lepo zlatorumene barvě majhnim vozicku peljejo ; kar jim posebno veselje in kratkočas delà. Pa ti otroci imajo zraven veselja tudi med 18—20 krajc. libra. in enaciga okusa kakor orehovo olje. Njegova cena stoji gotov dobiček, ker se jim vsak simri (^to je tričetert našiga mernikaj po 4 krajc. od ljudi plača, kteri se z de- , de vlétih. ka- lanjem kebroviga olja pecajo. Gotovo je der je veliko majskih kebrov so jih otroci iz ene va si čez 50 vaganov (mecnov) skup spravili je čez 7 gold, doneslo, česar smo se z lastnimi očmi prepričali. V krajih, ki blizo listnatih gojzciov leže, jih naberó včasih več sto vaganov, in kdor napravo Kader se iz zgornje posode več ne cedí, se iz nje ostanjki v drugo posodo vlijejo in potem se kosmati popir in ruta dobro iztlačita; to olje je dobro za kolomaz, fšmir} za kmetijsko orodje in usnje,ker posebno usnje Cena tega olja stoji na prav meliko in voljno naredi. Nemškim med 8 —10 kraje, libra. Takó se da marsiktera scer škodljiva reč v korist in dobiček porabiti, in ker ta naprava veliko stroškov ne prizadene in vender dvojni dobiček prinese, jo pri-porocimo živo tudi kmetam po Slovenskim. Otroci, čese jim kaj maliga obljubi, se bojo radi tega kratkočasniga Kader je veliko vaganov kebrov skup, jih hitro delà lotili, de bodo kebre pobírali. Takó bo drevje olja iz téh merčesov dobro razume, naredi iz vagana kebrov več ko 8 bokalov olja dvojne baže, kar se ta-kole godi : z zveplenim dimam umoré * in potem precej v za to škode obvarováno in dobro olje za razne domaće napravo že narejene stope denejo in stlačijo. Kader sodo- potrebe se bo napravljalo. bro stlačeni, se denejo v kotel, kteri je takó narejen, de ima zgorej pokrov, de se kotel dobro zapré, spodej Iz marsiktere reci, ktere nekteri ljudje še ne po rajtajo ne, si služijo fabrike velik dobiček; tudi ke ? na strani pa železno cev; potem podkurijo pod kotlám brovo olje ni kakšna kaj bodi reč l Br enmalo, kar se v vaséh narveč v perilnicah ali sušiv-nicah zgodi; ogenj sme le po malim goreti in med tém se mora goša večkrat premešati. Poskusili so tudi, de y so kotel v pec djali, kader so po peki kruh viin vzeli, / *§/ersko zelje kar je tudi dobro le peč se potem prehitro razhladí. Moravska kmetijska družba opomni posebni ze Gori omenjena naprava s plaménam gré nar boljši in hitrejši. — Zdaj se cedi mast iz kotla skoz cev v pripravno posodo; kader več ne teče, se goša iz kotla vzame in z novo namesti. Ostala goša se pohladí in se za pitanje prešicem dobro prileže, še kakoši in race rade jedó in se silno pri tem redijo. Kdor noče s temi i ki se ersko elj U imenuje in ki je veliko bolj v • V • od navadniga nasiga, o su' * zató kér him vremenu, veliko hitrej • V • avolj terdih glav ni ne o* tr> njilobi ne tudi kér am takó pod- po presajenju asti začne, 9 jo verzeno niti y 3) se da dobro tlačeno 2 léti čisto dobro ohr Marska kmetijska družba je dobila nekaj semena za poskušnj >4t Moravske nar. novine. še toliko téh mercesov v , Ce je zadušé, če se oknj kakšnim hramu, se precej zapro in ekaj vepljenk zasmodi v Ce se bo to zelje zares tako dobro poterdilo, ga bomo tudi mi na Slovensko skusili dobiti. Vred. 74 Pervi zbor Planinske kmetijske podružnice. njeni pomenki in sklepi. *} Gospod predsednik Mati ja Korén je začel zbor, pri kterim se je razun udov kmetijske družbe tudi 17 srenjskih mož snidilo, sprav prijaznim ogovoram v domaći besedi, v kteri so većidel pomenki bili. „Namen podružnie kmetijske družbe — je rekel — obstojí v tem, de se podružnice s kmetam zedinjejo, se zastran kme-tijskiga opravilstva posvetvajo, potrebne poprave in ko-ristne znajdbe vpeljejo, škodljivo ali nepotrebno ravnanje pa odverne. De se pa ta namćn doseže, je potreba, de udje kmetijske družbe po svojih lastnih napravah in skušnjah prid in koristnost te družbe kmetam poka-žejo, ker člověk raji temu verjame, kar sam vidi, ka-kakor le besedám. K našimu pervimu zboru sim jez tudi srenjske namestnike zató povabil, de bojo tudi oni namern našiga zbora zvedili, naše pomenke slišali in se koristnosti naše družbe prepričali. Zraven tega pa so-seskine namestnike še posebno prosim, de naj svojim so-sedam in soseskinim udam naše iménitne opravila razo-denejo, jih k posnemanju dobrih naprav ali k skušnjam posebnih znajdb spodbodejo, in nas v vsih zadevah po svoji moči tolikanj več podpirajo, ker bi scer včs naš trud pražen ostal, ako se kmetvovavci nasvetovaniga delà ne poprimejo in ne polasté. Ce Bog našim delam svoj blagoslov dodeli — nam mir, edinost in zdravje da, bomo z druženo močjo zamôgli dosti koristniga napraviti in clo take naprave izpeljati, ktere se nam zdej še nemo-goče zde. Potem si bomo ne le pri današnjih, temuč tuai pri prihodnjih posestnikih posebno hvaležnost zaslužili !" Potem so prišle naslednje reci v pomén : 1} svèt, kakó bi se dala večkratna povodinj od Planinske doline od verni ti; govoril g. fajmošter Matija Šmidt; 2) priporočilo deteljo „metelko" (Lucerner Klee) sejati; govoril g. posestnik Alekšand er Wilher; 3) priporočílo klaj o reje za povzdigo kmetijstva in živinoréje; govoril g. posestnik Matija Milavc; 4) potreba živih plotov; govoril g. Ale ks. Wilher;. 5) predlog, kakó potrebno bi bilo, de bi se za odvernitev gojzdniga pokončanja in kradenja lesa na-gled (kontrola) vsiga lesa, ki se preč pelje, vstanovil; govoril g. predsednik Korén; 6) potreba, de bi se v vsakim kantonskim poglavarstvu živinsk zdravnik v službo vzel; govoril g. AI. Wilher; 7) potreba bika za plême v vsaki srenji ; govoril g. AI. Wilher; 8) potřeba, de bi se cena solí ponižala ; razloži! g. Alojzi Bach man; 9) predlog, de bi se prosilo za dovoljenje míte (maute) na dosedanji kantonski cesti od Sneperske do Postojnške kantonske meje; govoril g. predsednik Korén; *) Središe kmetijske družbe je přejelo od častitiga odbora Planinske podružnice vse poménke in predloge 1. zbora, ktere ob kratkim v »Novicah« na znanje damo, zató kér sploh za kmetijstvo veliko koristniga obsežejo, in kér bo gotovo ena podružnica rada od druge zvedila, kaj se tu in tam godí. Zató prosimo, de bí nam vsi častiti pred-sedniki kmetijskih podružnic obcnokoristne pomenke in sklepe svojih zborov na znanje dajali, de jih naznanimo v »Novicah«. Bolj obširniši popis teh reci pride v »nazna-nila kmetijske družbe«, ki jih bojo družbini udje brez plaóíla dobivali. Scer pa naj se zdej vse očitno godí; očitno ravnanje je nar koristniší ravnanje; ena dobra misel. obudí drugo; ena koristna naprava poklice drugo na dan, in takó naprej. * i Velike hvale vredno je to povabílo. Vřed. 10) predlog nekterih vodil, po kterih naj bi se ravnalo pri poravnanju gojzdnih in pašnih služnost (ser-vitutov); govoril g. predsednik Korén; 11) svèt, kakó naj bi se za povzdigo kmetijstva v tistih krajih Notranjskiga skerbelo , kteri so dosihmal večidel v vožnji svoj zaslužek imeli, kterim se bo pa po železnici ta zaslužek pomanjšal; govoril g. M. Milavc; 12) koristni predlogi, po kterih bi se marsiktera, posebno pa Cerkniška okolica s murbnim in sadonos-nim drevjem v kratki dobi ozalšati zamogla ; govoril gosp. Jože Bevk. Razun tega so bili pričijoči udje in srenjski možje naprošeni, de naj hišnim gospodarjem živo prigovar-jajo , de si da vsak pohištvo asekurirati, de se poljsko poškodovanje z ojstrim poljskim čuvanjem odvracuje. — Drugi shod podružnice je bil na jesen odločen, in poslednjič je bilo sklenjeno, nektere možé občnimu zboru za sprejetje v družbo nasvetovati. Drugo pot bomo vse te govore, ki kmetijske reci zadevajo, nekoliko okrajsane v „Novicah" na znanje dali, in storjene sklepe naznanili. Novi kmetijski podružnici na I£ s % ajn s k im • Nova kmetijska podružnica Kamniška se je 22. t. in. in Koče v s ka 23. dan t. m. vstáno vila. Zavoljo tega , kér razdelitev poprejšniga Smeled-niškiga kantona ni določena bila, se je čakalo tudi z vstanovitvijo kmetijske podružnice. Berž pa, ko je ministerstvo to reč razsodilo in izgovorilo, de naj Vodiska fara spade pod Kamniško kantonsko poglavarstvo, so se snidili udje kmetijske družbe Kamniške podružnice v Mengšu pri gospodu Mihaelu Staretu in eo volili predsednika in odbornike nove podružnice. Predsednik je gosp. fajmošter Janez Kuralt v Mengšu, odbor nik i pa gosp. Jer nej Arko, fajmošter v Vodi cah, gosp. Mihael Stare, posestnik v Mengšu, gosp. Janez Debevc, posestnik v Kamniku, in gosp. Konrád Janežič, posestnik na Per o vim, izvoljeni. — Častiti gosp. fajmošter Arko, ki sov iménu novo izvoljeniga predsednika središnimu odboru izid današnje volitve na znanje dali, pristavijo v svojim dopisu še, de so se zbrani udje v vsim prav prijazno v domaćim jeziku pogovarjali in sklenili, tudi prihodnjič v zborih le v ljubim domaćim jeziku prav po domaće se pomenovati, v zapisniku in v dopisovanju središnimu odboru pa se začasno še nemskiga jezika posluževati.— 23. dan t. m. je v ravno ta namén poklical gosp. Cher tek, bivši kantonski komisar in dopisnik kmetijske družbe, ude Kočevske podružnice skupej, ki so se obilno snidili in so izvolili za predsednika nove podružnice gosp. Vencezlava Cher te ka, bivšiga kantonskiga poglavarja in posestnika v Kočevju, za odbornike pa gosp. Mihael a Wolfa, tehanta v Kočevju, gosp. Jožefa Biittnerja, oskerbnika v ïergu, gosp. Jur ja Jonketa, dosluženiga fajmoštra v Kočevju in gosp. Adolfa Haufna, c. k. poštnarja in posestnika v Kočevju. Po tem takim ste spet dve podružnici lepo vsta-novljene v podporo in povzdigo domačiga kmetijstva. Naznanilo• Gosp. Janez Prim ic, c. k. dvorni kaplan na Dunaji, naš častitljivi roják, je po vodju Ljublj. normalnih šol gosp. Slakarju poslal kmetijski družbi 2 cekina , eniga 40 lir (to je 19 gold, po sedanjim kupu), druziga 5 škudov (to je 12 gold. 40 kr. po sedanjim kupu) vrednosti s tem poročilam, de naj se podari ..dvem a sad- jorejcama iz Dolenskiga , ki sta se za povzdigo slili čolniček, kteriga so bili skoz luknjo , ki je zdaj sad j orej e posebno slavna ska zala." Odbor kmetijske družbe se zahvali blagirnu 9 močno z mnogo šaro zamasena, V • pahnili, in so se v ne rr to ospodu domorodcu varnosti življenja na tamno jezerce podali. Našli so za to imenitno dařilo in oznani, de se boste ti dve da- jezerce v Karlovici, ograjeno rili po sklepu velkiga kmetijskiga zbora mesca listo pada krog in krog i z gladko in stermo stěno in z visocim obokam pokrito ; našli so bili v ko se bojo navadne družbine sreberne svetinje tisti strani jezera, kjer Karlovica odteka, skorej dva nar pridnišim sadjorejcam delíle, dvěma izverstnima seznja visok nasip, ki se je berz ko ne od verha vsul, sadjorejnikama iz Dolenskiga po naménu gosp. da- in ki ovéra de Cerkniško jezero pozneje usahne. ritelja podale. Naznanílo in priporočilo pridnih sadjo- Res bi, kakor ti možje sodijo, mnogo stroškov rejcov pa séga po družbinih postavah v oblast podruž- prizadjalo: ako bi se ta napotni nasip znižal ; tode če ktere bojo pred velkim zboram častívredne sadjo- bi soseska za terdne grablje pred Karlovico skerbela in jih marljivo snažila, bi te stroške ob kratkim obil- nic 9 rejce središu kmetijske družbe na znanje dale. Središni odbor kmetijske družbe v Ljubljani 25. mal. travna 1850. nisi jezerski pridelki povernili, ker bi kmalo veliko ve liko sená več zrastlo, in bi tudi nasledniki obilni sad skerb opis CerUnishiga jezeru na No Irajnshim. (Dalje.) De mora mnogo praznôte biti pod liribam, ktere pa še zavolj nepremagljivih opoverkov še nihče ni pre-iskoval, je razvidno iz hudo nih in pridnih sprednikov hvalezni vzivali. (Dalje sledi.) Stari sléd slavjanstva iz slovenski Visoko učeni ga prezira ♦ derečiga vodniga toka iz kai gosp fajmoster Matevz Ravni ? vsim Slovencam po njegovih » slovstvinih delih kader dolgo časa dežuje in gromí, Suhe Doljce takrat, zakaj voda se iz nje vsa penasta togotno v jezero vali predêre v tem toku strugo V e l i c i g a 0 b e r h a 9 kjer slavno znani Poženčan, je vredništvu „Novic" v pre- poslal svoje poslednje ravno zdej dokončano delo omenjenim naslovam. S serčnim veseljem gled pod zgorej se Kriz imenuje, in se pod jezersko vasjó v Re- prebiramo to izverstno delo, ktero je ravno s tako ve seto lovi. liko ucenostjo, kakor z velikim trudam doděláno Nadjam se 5 dragi bravec 9 pri ki si do les popis Cerk- vsem tem pa v tako prijetnim in gladkotekočim jeziku niškiga jezera radovedno bral, de ti tudi vstrezeno bo, pisano in z mnogimi zgodovinskimi in včasih tudi krat zvediti, kakó se polno jezero, kader jamski gol- kočasnimi povesticami okinčano 9 de branje tega tanci zapahnj 5 preobilne vode znebuj 5? sledu" je od konca do kraja vabivno. Slovensko slovstvo si Kakor je v zglavju jezera berdo , skozi ktero V Oberh teče, ravno takó je tri četertine ure liki roko berdo v znožju jezera, pod kterim V • SI odtéká, in scer ob 9 suši da edno je s tem delam gotovo imeniten zaklad pridobilo, pač kmalo na svitlo prišlo! Kér nam je častiti De po bolj globokih tekih, v dobi eno ali drugo reč pisatelj prijazno dovolil iz rokopisa v „Novíeah" natisniti gosp móče pa, kader se jezero ki ste čez jezerske tla povišane, in se Mala in V polně, po dveh votlínah, se z velikim veseljem poslužimo r> tega 9 9 dovoljenja ter bomo podali svojim bravcam marsikaj za poskušnjo. lik K imenujete Delo se začné z uvodam. kteri obseže 9 Med Karlovcama je Skednj ime 9 prostor, kamor o poletni muham se odtegnit. vročini lep hladan Slavjan, 2) nektere druge iména Slavjanov, živina rada zahaj 9 Tukej na krasni višavi ) se po jezeru kaj mi 3) po čem se da nekdanje slavjanstvo slediti? 4) nektere vodila, ki so pri tem slédu služi- le ogi b a t i eno idi 9 je bil njega dni grad Karl podertíne se še sledé, in jami se od nekdanjiga Karlo v ski" Karl 7) ali kteriga grada se od starih pisavcov popačenih imén, 5) razdelitev sta riga sléda slavjan- > to je Ka menujete. M stva. Po tem uvodu se zacne pervi del, sléd slavjanstva po nekdanjim zemljopisu. Per 7 desiravno veliko vode požr 9 ni viditi vo poglavje sledi Slavjane po Azii in razlaga raz močno prostorna: Velika Karl je pa čez šest seljevanje pervih ljudi v slavjanskim obziru sežnjev široka in dva visoka pri vhodu, ter zijà kot stare azijatske jezike po y mnogih azijatskih de morska pošast z odpertim žrelam, kamor kerclj 9 vesa m drug reci priplavaj 9 tudi di eslarja s col želah. Drugo poglavje V njenih mnogih deželah. sledi Slavjane po Evropi in Drugi del popiše sléd Slav- nam vred , ako je dosti zarano iz toka ne pob • V 9 Si lovito va-se pote Gorj pa tistimu tudi 9 kterig Karlo janov po nekdanjim bogoslovju. Voditelji pri tém delu so bili g. pisatelju greški in ga vica v svoje žrelo spravi! Ako jim tamnim breznu, bo gotovo v nje stim cemunu poginil. utopi v svo- rimski pisavci sosebno Strabon, Herodot, Ptolomej, Dion dolgim in gerba Kasi, Polybi, Ksenofon, Tacit, Tit Livi rodavni pisavci. 9 in drugi sta Petero nas je bilo lani v začetku kimovca, dokler Poslušajmo učeniga še ni bila voda čez slehern s svojo lučj jezero nastopila, šlo v Karlovico, govoru pravi: „Staro gosp. dogodivščino pisatelja, kaj v pred zacne ino Vidili smo razne postranske vi- nje kraje po starim zemljopisu poznati, je vazen odde soke in nizke votlíne, nad seboj mnogo praznoto smo lik med drugi mi znanstvi in vednostmi. Nekter bo re na kup město prišli, kjer je skupej naneseniga bičj na bil kel: „čmu je treba slavjanstva po starim slédu iskati? vmes kteriga je bilo pa tudi nekoliko žagov- tukaj je bilo, kjer ga zdaj najdemo, brez de bi ga po eov in druge lesene soderge Kér je pa jama tukej že vec. menj prostorna in mocno sebno po starim slédu iskali." Pa ni takó; stari sléd slavjanstva nam bo pokazal, de so v nekterih deželah zasarjena bila, in se je tudi pod blatnim zasipam voda nekdaj Slavjani bili, kodar jih zdej ni več. Pri druzih WM ^H^^H^^H wĚĚ WĚM HH| nekdaj v čutila . smo se mogli verniti, brez de bi bili tamno je- deželah nam bo res pokazal, de so v ze zerce, zelodec Karlovice, razsvetili. Steinb » pn Slavjani bili; pa nam bo zraven tudi pokazal, kdaj so poveduje, de je bil do jezerca přišel; ali svetilnice so v nje prišli in od kod? ali kako se jim je kaj godilo, kaj so kaj počeli. Vsim omikanim narodam je domaća jele takó slabo berleti, de bi bile skorej ugasnile , torej je bil primoran se kar urno verniti, sicer bi bilo lahko tudi dogodivšeina sveta reč, ker jih V f UCI Pred njegovo življenje ugasnilo mi leti so si neki za občinski prid so se od perviga per njih godili, kaksni spremini kakó so sčasama na go pričujoč stan prišli; daje jim več lepih izgledov, kteri reci mozje ob trebljenju Karlovice v sléd odtoka omi- njim rojakam naj bolj v živo gredo ; pokaze jim marši kaj iz pretečenih časov, česar le lahko ponosijo; pokaže jim pa tudi, kakó je bil kak posamesen člověk ali pa cei narod v nesrećo zašel. Dogodivščina je učenica življenja. Res de bo tukaj le toliko semtertje od dogodivščine prišlo, kolikor je treba, de spoznamo, kje je kdaj naš slavjanski red bil, — pa to spoznanje je ravno ključ k naši dogodivščini. Kakó bi torej hotli mi Slavjani za take reci mlačni biti!" (Dalje sledi.) ■ —■—m Nove postave zastran razmére med katoljško cerkvijo in šolami. Cesar so na predlog ministerstva v téh zadévah 23. aprila tole sklenili : Nihče ne more ne na spodnjih ne na vikših očitnih šolah učenik keršanskiga nauka ali bogoslovja biti brez pooblastenja tistiga škofa, v kteriga škofii se šola znajde. — Škol' zamore to pooblastenje vsakimu učeniku spet odtegniti; vunder učenik, ki je bil od vladařstva za tó postavljen, ne zgubí zavoljo tega pravíce do plačila, ki v pokoj djanim učenikam po postavi gré. — Vladařstvu gré, možé, ktere je škof za učenje bogoslovja pooblastil, na bogoslovskih vikših šolah (^Facultaten) za učenike izvoliti, ali jim privatno učenje dovoliti. Skofu je na prosto voljo dano, svojim bogoslovcam tište učenja, ktere imajo na vseučelišu obiskati, in versto, po kteri jih imajo obiskati, predpisati in jih v tem v svojih seminarjih izpraševati dati. — Za poslednje ojstre izpraševanja v dosego dohtarstva sv. pisma izvoli škof po svoji volji polovico izpraševavcov izmed tacih mož, ki so samí dohtarji sv. pisma. — Nihče ne more dohtar sv. pisma postati, ki ni pred škofam ali od njega izvoljenim namestnikam na izpoved vére Trid. zbora prisegel. — Določbe za vodstvo in nadčuvajstvo ljudskih soi ostanejo, kakor so bile po dosadanjih šolskih postavah, tudi v prihodnje veljavne. Vsaki dan se pričakuje dohod presvitliga cesarja v Ljubljano; kakor se sliši, pa ne bo pred petkam přišel. — Gosp. Henrik Freyer, varh Ljubljanskiga mu-zeuma, se bo po sporočílu nadvojvoda Ivana, vodja zemljoznanske družbe, že pervi dni tega mesca na pot podal, zaporedama celo Krajnsko deželo, hřibe in doline, obhodit in preiskat mnogotere razpóle kamnja, perští in rud nine, iz kterih zemlja Krajnske dežele obstojí, de se bo natanjko vedilo: v tem kraju se te kamnja, perští i. t. d. najdejo, v unim pa te. Gosp. Freyer, ki je za létas noter do konca avgusta dovo-Ijenje dobil, v tem poslanstvu po deželi hoditi, bo zacel z Go rensko stranjó. Kakor je gosp. Freyer za Krajnsko deželo poslan , so poslani tudi za druge dežele Notrajno-Avstrijanskiga drugi natoroslovci. V tem preiskovanju se ne bo nobena sorta kamnja in rudstva sploh, če je še tako navadna in malovredna, v nemar pustila, ampak od vsake sorte bojo gospodje preisko-vavci nar menj 2 kosa v svojo torbico vzeli, de se bo en kos v izgled shranil v domaćim muzeumu, drugi kos pa se bo poslal vodstvu zemljoznanske družbe v Gradec. Namén tega zemeljniga preiskovanja ni po dragih kamnjih ali biserih slediti, ampak zvediti: ktere kamnja, perští i. t. d. se sploh najdejo v ti, ktere v uni deželi. Iz tega natanjčniga zemljoznanstva bojo izvirale mnogoverstne koristne vednosti tudi za kmetij-stvo, gojzdorejo i. t. d., kér se bo po tem na tanjko lahko razsodilo: ta hřib je za to drevje, uni za drugo pripraven i. t. d. Kakor se spodobi vsacimu omikanirnu člověku, de vé, ktere živali in ktere zeliša in rastljíne i. t. d. so v njegovi domovini domá, takó bo tudi lepo vediti, ktere kamnja, perští, rude se tukaj najdejo.— Med tem casam, ko gosp. Freyerja ne bo domá, bo vunder muzeum vsak četertek in vsako nedeljo po navadi vsacimu odpèrt, ki ga obiskat hoče. — Na poklic ministerstva notranjih oprav je poslala mestna srenja g. Dr. Burgerja in g. Dr. Kaučiča na Dunaj v posvetovanje začasne srenjske postave za Ljubljansko mesto, preden se bo razglasila in v življenje vpe-ljala. — Mi bi ne bili v Novicah" clo nič spomnili od nasvetov, ki jih je unidan odbor kmetijske družbe v Ljubljanskim nemskim časopisu Krajnski hranilnici předložil: kakó naj bi svojo koristnost po izgledu druzih hranilnic še bolj razprostila, ako bi ne bil Ljubljanski dopisnik A* se v Gracarci oglasil in rekel. de odgovor, ki ga je hranilnica odboru na njegov predlog dala, so Ljubljančani sploh poterdili. Po tem izreku smemo misliti, de dopisnik A* cio ne stanuje v Ljubljani, scer bi ne bil mogel kaj taciga na dan dati! Oe bi se tudi v ti zadevi, kakor je v druzih rečéh navada, glasovi nejedostranskih mož (Unpartheiischer j nabirali, to je, tacih, ki niso s hranilnico ne po opra-vilstvu ne po vlogah v nikakoršni dotiki, bise razločno pokazalo, na kteri strani je o beno mnenje. Scer pa odbor kmetijske družbe ni naména imel se s kom prič-kati, ampak on je odkritoserčno razodel že davnej od več strani razglasovane vošila, kterih dani odgovor hranilnice, če bi tudi krajši in korenitniši bil, ni-kakor ni odstranil. — Kakor slišimo, brali nismo, seje oglasil Lloydovi dopisún p. zoper naše undanje razjašnjenje njegovih laži, — kar smo tam rekli, smo s kazali, de je resnica, tedaj se nikdar več v razjašnjenje lažnjivih zvijač spušali ne bomo. To enkrat za vselej! — V „Ljubljanskim časniku" beremo, de se je naš deželni poglavar, grof Chorinski, ki je še le komaj 4 mesce v Ljubljani, že toliko slovensko naučil, de je přetečeni teden pri nunah deklice v slovenskim jeziku izpraševal. Lep izgled mnogim drugim v posne-manje! — Mestni odbor je g. Dr. Stókeljna za 2. mestniga zdravnika v Ljubljani izvolil. Noviěar iz mnof/ih hr^Jev. Željno pričakovana novíca se bére v Dunajskih čas-nikih, de se bojo volitve za deželne zbore v krono-vinah berž po tem začele, ko bojo nove srenje osnovane in nove sodnjištva vpeljane, de bo tedej mesca listopada začetek deželnih zborov. — Ministerstvo je ukazalo, de se ima tudi tistimu, ki člověka, kteri jev kako bre-zno ali globočíno pádel, nevarnosti življenja resi, dařilo (talja) podeliti, kakor tistimu, ki utonjenca i. t. d. reši. — Te dni so na Dunaji spet za 24,850,000 gold, raz-terganih bankovcov, ki niso za nobeno rabo več, so-žgali. — Za lombarško-beneško kraljestvo je razpisano pro sto voljno posojilo avstrijanski deržavni kasi za 120 milijonov lir. Ondašnji prebivavci so povabljeni, de naj vsák po svoji moči deržavni kasi kaj posodi. Nar manjši posojilo mora 100 lir (to je 33 gold, in 20 kraje.) znesti. Deržava bo plačala 5 od 100 gold, létniga činža; v 25 létih se bo celi posojeni znesik v srebru nazaj plaçai. — Strašna nesreća se je zgodila naFrancoskim; 17. dan t, m. je marširal pri An-gersu pešni bataljon čez železni most, kar se most podrè in 239 vojakov je utonilo. — Na Francoskim zmiraj hujši vrč; 6 političnih strank je tam, kterih vsaka na svojo stran vleče. — Kakor se sliši, stoji Rusovska armada popolnama pripravljena, na Francosko planiti, če se bo tam kakšna prekucija začela. — Na Gerskim stojí z Gerško in Angleško vlado še vse pri starim. — Nemški zbor v Erfurtu — pravijo — bo za nekoliko ča^a sak sebi šel. ■ ■ —" ■ - m Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.