III. leto. Štev. 10.
1916. Március 5.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   3 K.
v Ameriko     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Dobijo se
Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb. v Čerensovcih,
Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če ■e jih od štirah večna eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov ....  5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Te pa Bog ščé boj?
Nevem. Mislim ka v nekšo formo
šče!
Bog je šteo človeka stvoriti: Vst-verime človeka po svojoj podobi*. Pa je Bog šteo pokaštigati človeka: „ Povoden bom poslao na zemlo, da pokopani vse meso ... vse ka je na zemli, naj vzeme konec* (Gen. VI. 17.) Vso meso, vse po poželenji tela živoče je pokončao. Tak je šteo i tak je vtino.
Šteo je pokaštigati Sodomo i Go-raorrho i okoli íéfečannestal „ZI> éanje z Sodome i Gomorrhe k meni Prihaja i njih hüdobna je grozno velika, poglédnem, jeli je hüdobija njihova tak velika.“ (Gen. 18, 20.)
Pa je pokončao Sodomo i Go-morrho. Požgao je vso, ka je v njima bilo !
To je prva vrsta volé bože: Ka zráven ščé pa ka ščé, to se včasi zgodi.
Je pa drüga vrsta njegove volé: Pred ništernmi letami je na otoki Mar-tinik ogenj vövdaro na okolico pa z brega tekoča lava i vráči pepéo sta zasipala nájlepše krajino pa sta pod sebé zakopala 80 jezér lüdi. V Mes-sini — na Taljanskom — je prišeo potres, lüdjé, bežijo proti morji pa glej, valovje morja se zdignejo 8—10 metrov visoko, se vlejéjo na mesto i lüdi, pa v 5—6 minotaj je lepo mesto podrtína pa pod podrtínami 250 jezér mrtvih leži.
Je to Bog šteo ? Edno je vsakojački gotovo : Bog je to naprej vido, ka do naturne moči tak delate pa njim je ne prepovedao, nego je dopüsto, naj se zgodi. On zná zakaj. Pa či bi pitali tiste lüdi, šteri so tam prejšli, oni zdaj že tüdi prav znájo zakaj. Pitati jih ne moremo — prejšli so.
- Smrt je pred dobrim ne nevarna, samo pred grešnikom.
Pa je trétje vrsta bože volé, štera to právi: „Bog nešče smrti grešnika, nego naj pokoro dela pa naj žive!“ Čáka Bog na grešnika, pa dokeč se ne spuni mera njegove hüdobije, tečas njemi mir dá za volo svoje smilenosti. Po takšem Bog potrpi z grešnikom i nje* govor hüdobijov. Celo to trpi, naj dobri trpijo od i za volo grešnikov.
Tak je trpo smrt Ábelovo, tak pregánjanje proro kov, tak svoje krížanje, kda je hodo kak človek na zemli.
Pa to je trétje -boža -vola.
Bog ali ščé kaj zráven, ali ne mára, či se kaj zgodi, ali pa mára, liki záto li potrpi, ár je njegova vüra ešče ne prišla,
Z šterov té troje vrste vole ščé Bog denéšnji boj, Što bi znao to povedati ?
Edno je gotovo — z šterov štéč ščé, li ščé, ár či samo na telko ščé, ka ga trpi pa včasi ne stopi proti, li nam stem zgléd dá, ka ga moremo tüdi mí trpeti se naslánjajoč na njegovo sv. volo ino z prignjenim šinjekom vlečti járem bože sv. volé.
Gospodne Bože! Ti trpíš greh boja, ti ščéš pogüblenje vnogih na zemli dnes — naj bo tvoja Svéta vola, Zve-líčaj je, ki se za pravico vojsküjejo i za njo svojo krv prelejéjo pa podigni k sebi srca vseh, od šterih si dokončao, naj v živlenji ostanejo.
To naj bo naša molitev.
Bojna.
Zmagovito idemo naprej. Pri Drači (Durazzo) smo talijane i njuve zavez-nike že zbili i je rivlemo vsikdar dale dol. Na Francozkom so pa nemci zav-zeli en del trdnjave Verdun. Daj nam po teh zraagah smileni Bog hitrej priti
k srečnomi konci, k zmagi, po šteroj se Bog odiči. Poročila z bojišč so sledeča:
Albansko bojišče. Droč naše čete napadajo. Pristanišča so v močnom ognji štükov, sovražne ladje se težko bližajo mesti. Talijani so mogli od mesta na sever jjobegnoti. Čeravno so se talijansko vojne ladje prikazale pred mestom, so naših napadov ne mogle ovirati. V tej bojah so naši više 700 talijanov zgrabili i 5 topov zaplenili. — Talijani so Drač spraznili, vojsko i strhivo v Valono spravili.
Francozko bojišče. Kre reke Mao* pred trdnjávo. Verdun so nemci francoze obládali, njuve vtrdjene postojanke zevzeli, 10 jezer vojske zgrabili i z naskokom (sturm, roham) zavzeli Donaumont trdnjavo, štera je Verdun na severoizhod bránila. — V Champagnei so francozi u 250 metrov širini nazaj dobili odvzeti strelni járek.
Na drügih bojiščah je nikše po-sebne spremembe ne bilo. V Bukovini je na tri metre globoki Sneg, zato je vse mirno postalo.
Dom i svet.
Budapest. V Zbornici velikašov so vse tiste pravde sprejete, štereh je državni zbor razprávlao. Naš milostiven višji pastir grof Mikes Janoš je v lepom govori opominao vlado, naj krčme zapira, naj ne da prilike vojakom svoje domače pohájajočim v njih zadüšiti i zapravili tiste lepe jakosti, štere so v boji kázali. Lepi govor ob priliki v celoti objávimo.
Hollandija. Povoden narašča. Samo je ešče eden šanc celi, šteri hrani glavno mesto. Če toga podkopa voda, de Amsterdan lepi poplavlen. Vojaki noč no den delajo, naj nesrečo zabra-nijo, samo ka vudné njim pri deli teš-kočo dela Sneg, ka njim oči jemljé.
2.
NOVINE
1916. március 5.
Pismo na bojišča.
Drági vojaki, dugo sem vas iskao po tom püklavom sveti, komaj sem vas najšeo pod zemlov. Sem ne znao, kaj za velike stvári je to zemlo prerovalo, — ve pa krtov tak veliki li nega —; zdaj vidim te, to ste vi napravili, to so tisti strelni jarki, od šterih smo že teliko pisali, to tista zakritja, kam sovražnik noč no den meri. Dol si sedimo zdaj, dragi bratje slovenski, pa si ppgučavlimo. Že davno sem nameno vas obiskati, da mi je pá ne bilo mogoče. Vi ste vsi odišli, ostali so samo mladi pa stari domá, z temi je pa križ pa nevola, to tak znate. Mladi ne bogajo, stari so pa slabi. Mladost norost, starost slabost, kak pravi naš slovenski pregovor. Ali zdaj, da so spoklali po vesnicah — no ve kak Znám, ništerni falat je k vam tüdi prirövkao — to samo potihoma povem, posta se naime srdi, pa ne brez zroka, na takše Zavitke —, právim zdaj je bole čas, ár so koline minole, i vas pohodim. Prineseo sem z sebov vnogo pozdrávov od vseh slovenskih hiš, z Dolenskoga, Ravenskoga, Goričkoga. Ešče z Bakars-koga so kričale za menov vaše žene i matere: mojemi tüdi nesite Pozdráv. Luteranke i katoličanke so me oprosile z celov drüžinov vred, naj vapi povem, da vas srčno lepo dájo pozdraviti, küšnoti kak svoje möžé, siné ino brate. Ljübézen se je žarila iz vsakoga obraza i to sem prineso za Pozdráv vam, lübi vojáki, z slovenskoga doma.
V zadnjem mojem pismenom obiski je stalo, da spunjávanje dužnosti nam düšo reši betega i smrti. Zdaj vam pa pri denem to: z lubeznosti moremo spuniti svoje dužnosti. Ljübezen me je poslala k vam, ljübézen vam nosim,
ljübézen želem, po njo sem prišo. Delajte, trpite, molite, vojsküjte se, dragi vojaki, z lübézni. „Lübézen je véz popolnosti“ (Koj. III. 14.) pravi sv. pismo. Popolni, právi vojaki ste te, če ljübite svoje dužnosti. Štere so pa té?
Podpora.
Od podpore je dosta nevednosti, neznanosti, včasi tüdi kaj krivice, do-bičkaželnosti. Pita eden, pita drügi. Vsakomi Spozosed je ne mogoče odgo-várjati, zato znova objavimo v Novinah zakon od podpore. Vsaki naj si té Novine dobro shrani i je te pogledne, če se ne de dobro znao vös-poznati pri podpore Ravnotak naj shráni tüdi tiste številke Novin —t dnestjedna je Zadnja, — v šterih je popisana pokojnina, ali penzia i podpora za ostalo sirote pokojnoga vojaka.
J. Što ma pravica zahtevati podporo ? Samo tisti má pravico zahtevati podporo za svojim vojakom a) koga je vojak hrano z svojim zaslüžkom; b) če nema nikšega slüžo, iz šteroga bi se lehko preživo, ali čeravno ma slüž, je té nezadosten
za njegovo preživljenje.
Kaj z toga shája? To, ka nemajo pravice i grešijo proti državnoj právdi, kak proti božoj tiste osebe, štere májo bogate stariše, ki je branijo po odhodi možá v boj ravnotak, kak so je prle, zato ka njim zdaj tak delajo, kak so njim prle dekle z svojim možom. So prle dobile plačo za delo ? Ne; ne one pa ne mož, je te že te zet, ali sin. Ve do erbali. To je bila prle plača i je zdaj tüdi. Podpora je ne plača za boj. Za boj dá vojáki časno plačo kralj, vsakomi ednáko, poleg njegove časti, nebesko plačo pa Bog. Za žene oné ne
slüžijo nikaj. Ne so šli v dero ali tábor. Šli so branit domovino, naj ja neprijátel ne opüstoši, žene i deco, stariše i roda ž njé ne prežene. Sirotam ide samo podpora, štere nemajo z koj živeti. To zapovedáva svetski i boži zakon. Naj ne trga zato kmečka hči krűha Siroti z vüst, naj ne gűli, ne slači sirote decé, štera za, volo njé niti pomoči ne dobijo. Bogá naj se boji. Siroti odtrgami filer nebo kriči. De bogatim povoli, če do Sirote želete naj se tisti penezi med njé tüdi delijo, za štere so one márho odale ali zrnje! Jeli ne? Pa pravica bi tak bila. Da če Siroti ti jemléš tisto, s koj ona žiyé, te ona tüdi má pravico tisto tirjati od tebé, z koj ti živéš, pa kaj ti je še odviš.
Iz pisem naših vojakov.
Slovenske hižičke.
Vu lepoj krajini Slovenske doline Tam poleg pri cesti hižička se stisne... Hižička je lepa a jako žalostna Nega že dugo v njej lüboga ajteka. Pred Križom v toj hiši kleči ino moli Žena ..; deca kre njé stiskava se k stoli Máli so ešče vsi, krűha potrebni vsi, Delat ne vejo še ..., „Jezuš očo püsti /*
Tam poleg pri cesti hižička stoji,
Vu njej pa má mati skuznáte oči Se joče za moža, ki vzela ga smrt Samo en tjeden, da vu grob je zaprt, Se joče za sina, jedina ga siné.
Ga krugla morila tam daleč svetá . . .
Tam poleg pri cesti hišička stoji Slovenska drüžina pred križom kleči, Za sinke no brate prosijo Boga,
Naj skoro, no skoro domo njim je da,...
Dogodki iz vojske.
Pobožen vojskovodja.
Francozki general Vollars je nevarno ranjen. Bojazlivi del njegove komande njemi nasvetüje, naj se Skrivoma spove i ne očitno, ka s svojov pobožnostjov na razkači nevernih paj-dašov.
Pobožen general je na té nasvet 1é lepe reči odgovoro: „Ne tak, prijátli moji; če me je vojska ne vidila mreti, kak junaka na bojišči, naj me .konči vidi kak dobroga katoličanca iti k sveta. Bojazlive, nikodemske düše dnes den so pisanoga krajcara ne vredne."
Zednim je dao zapoved, naj včasi ido po spovednika, vojáki pa naj molijo za njega i njemi sprosijo božo pomoč k zadaj em i stopáji.
Božično drevo na grobi,
V Pešti na centralnom pokopališči se zgodilo, Edna drüžina ide h grobi z božičnim drevom, dovica mati, pe-téro male dece, dedek pa mamica. Božičnico denejo na grob, sveče vuž-gejo na njem i začnejo moliti za pokojnoga vojaka, očo sinü, moža šteri je tam počivao. Z ihtečim glasom je dokončao stari oča molitev z temi rečmi: »Gospod, daj mojemi sini večni pokoj, nam pa vdanost v tvojo sveto volo !
Sveče so vgasnole, oči se mokrijo, najstarejše dete némilo spregovori: »nemamo oče“ . . . »Mamo ga, mamo, odgovori to najmenše, mamo ga pri nebeskom ajteki," pa je ma nébo ka-zalo. — I v potrtih srcah se je vužgalo vüpanje večnoga blaženstva, kje z svojim pokojnim vküppridejo.
Sirotic usmili se mojih ...
Krugle grmijo, nebo se žari, v meglenoj dolini mož milo ječi.
Sovražnik zadeo ga je blüzi pri srci, ki vsikdar pomenje zdihavle in bije, a bije v lübezni dp žene, dece....
Oči otemnevajo, roke se skopajo, lampe se .giblejo, srce govori, rekoč:
Jezus . . ..........
sirotic usmili se mojih. ,.
M. J.
1916. marcius 5.
NOVINE
3.
Na vejo, ka njuv je že dugo domá,
Ka v nébi že gláda oj, lübga Boga.
Slovenske hižičke, lübléni nam domi Vi našega srca doneči ste zvoni, Zvonite, zvonite, v molitvi zvonite Rože Marijine vojakom pletite,
Madenci, mladenko, ostáti domáči Odrašeni starci, vi gingavi mlajši Oj čislom zvonite z slovenskih hižíčk, Da pridemo domo tak hitro kak blisk.
(Kühar Jožef z Motovilec, domob-ranec 20. pešpolka.)
Bojna pesem.
Ta pesem pisane Novembra meseca Gda je bila velka bitka,
3	ali— t tk t. ...
Nám Vojákom teško britka.
Ruse smo stirali Kama smo je šteli Od Lublina i Varšave,
Kde so ruske ceste slabe.
Slávno smo je gnali Z vseh mest odtirali,
Smo Slovenci domovini Z dűšov, srcom bili verni.
Borimo dobri sini N?šoj domovini, fiijmo rusa i taljána,
Ka de stálni naša Zmága. /
Slovenska deca smo Kak rože ščipkovo,
Naj nas lübi domovina Ta Vogrska ke králevina.
Drági oča mati Roke vam podali Ne moremo, ne moremo Smo skriti v zemlo zmržnjeno.
V Rusiji smo domá Veseloga srca Si mislimo na lübi dom Kde glási naš se milizvon.
To pesem pošlejo V svoj stári kraj domo Oj slovenskih .mater sini Zalavski i medjimurci Ki so v ednom ruskom seli Sküpno bili vsi veséli.
(V imeni zalavskih i medjimurs-kih slovenskih vojakov : Hobar Števan z Tűrnišča i Nemec Števan z Preloga.)
Veseli je slovenski jezik. „z velikov zahvalnostjov njim dam na znanje, ka jaz Novine i Marijin List zredoma dobivam sem na bojišče, Šteriva nas te že več obveselita. Prosim vas, li ,pošilajte nam jihva nadale. Na tom krvávom bojišči nas veseli naš slovenski jezik.* (Bačič Ferenc, četovodja v 18. dom. pešpolki.)
Naši Slovenci pri zavzetji Lovčena i pred Dračom. .Dostakrat smo bili v velikoj nevarnosti ali občuvalo nas je Presv. Srce Jezušovo i BL Marija, ostali smo živi i zdravi še Slovenci z našega krája večinoma. Oktobra 6-ga smo stopili prek Drine v Srbijo. Dva meseca smo se v njoj vojsküvali i tüdi skoz po njoj prišli. Decembra 7-ga smo više Grada prek meje stopili i prišli nazaj v Sarajevo 12-ga poldné; 14 ga s#mo se podali iz Sarajeva v Dalmacijo do Zelenika, odtod pa šli peški v Belo, kje smo si dva tjedna počivali. Januára 1-ga smo sedli na ladjo i se pelali pred goro Lovčen. Tü smo stopili v slüžbo pred neprijatela. Slüžba je bila tmična. Črnogorcom se je posrečilo večkrat naše obrožiti i je z sebom odnesti. Ta slüzba je trpela 8 dni. Januara 8-ga jso na^éi tojjmjčarje Že zaran začéli strelati, idi pa v bojnoj črti proti sovražniki. Štüki so tű tak pókalí, Trn poleg njih ne bi bije mogoče nebeske grmlenice čüti. Strahovitna noč je bila to, ali dober Bog nam jé pomagao, ka smo te pre visiki breg Lo včen za vzeli z malimi zgübami. Kde sem jaz svoje ljüdi pelao, sem najšeo 9 topov črno-gorski, štere so povrgli, pa dosta strliva i granat. Od Lovčena do Četinje spi o šli za njimi, januara 20-ga smo že prehodili celo Črnogoro r šli skoz Vir-pazára, Staroga Barija i Antivarija v Škadar (Škutari), štero Albansko mesto so črnogorci v tom boji zasedli. Januara 27-ga smo prišli sem, odtéc pa šli na goro Velika Brdica, kje smo štiri dni počivali. Zatem smo dale šli po Albaniji i prišli v Allesso, odtod pa pred Drač (Durazzo) prišli, štero mesto, če de nam Bog pomagao, tüdi oblá-damo.
Med tem lüdstvom so tüdi katoličanci, šterim je Bog pamet presvéto i K,e ne vojsküjejo proti nam, ešče nam pomagajo. — Srbi káplejo, kak mü hé. Kde li se najde mrtev srb ne samo od krugle, nego i od gláda. Mrtvih konjov pa na jezere leži kre cest.
Jako Želemo te bláženi mir. Kalendar sem prijao, Marijin List i Novine tüdi vdáblamo štere žmetno Čakamo i se nam 4Ma veseli, kda je do rok dobimo. “ (Gabor Pavel, desetnik v 20. domobranskom pešpolki.)
Rad bi čüo slovenski: ,, Podpisao stári vojak vas lepo prosim, visiko poštüvani gospod plebanoš, pošlite mi na moj naslov Novine. Sám sem med tüjinskimi lüdmi vküper, med trdi mi vogri, šteri so vsi še drüge vere, Jáko bi rad včási naš meterin jezik čüo. (Gomboc Anton iz 3. oper kommande.)
Glási.
Od naših vojákov. Mrtev je; Dravec Ferenc z Bodonec v ruskom zavzetništva Srce Jezušovo bodi njemi smileno. — Vlovljen je: Škodnik Štefan z Domajinec, Kuhar Mihál z Martinje, Hozjan Štefan z M. Polane.
Na znanje Dolnjelendavčarom. Da je mogo naš dober širiteli, Sobočan Ferenc tüdi pod orožje stopiti, se naznanja dojnjelendavskim naročnikom, naj svoje Novine pri njegovom sini, Matjaš! iščejo vsako nedelo po ran.oj sv. meši pri cerkvi.
Dühovne vaje v Celji letos ne bodo držane za pikoga.
Na ezobočki rdeči križ so darüvali iz jürjenske fare: V penezaj: Svetanič J. 1 kor., Llpoša Mihálj J. kor., Lápoša Ferenc 1 kor., Mekiš Ferenc 1 kor., Pfleger Jožef 2 kor., Récek Ferenc 1 kor., Sbüíi Ferenc 1 kor., N. N. 1 kor. 50fil., Šinko Jánoša žena Žkor. Lang Jožef 2 kor., Lang Mária 1 kor., Štáogl Jožefa 2 kor., Lang Mária 2 kor., Skledar Mária l kor , Bertalanič Ágneš 1 kor., Büček Mihálj 10 kor., Vküper 30 kor. 50 .fil., Pšenico.: Šalamon Andráš 6 kilo, Svetanič Mihálj ÍÓ k.,' Činč Ferenc 11 k., Sráčnjek Ivan 11 k., Kettler Andráš 12 k., vküper 50 kilo. Žito: Šalamon Andráš 6 kilo, Fartek Jožef 5 k., Turža Ágneš 8 k., vküper 19 kilo. Grah: Korqháusler Emilia 3 kilo, Filip Henrik 9 k. Š boli Ferenc' 10. k., Šinkó,Károl 6 k., Fartek Jožef 5 k., Schádl Matjaš 5 k., Hebenstreit Emilia 14k., Sráčnjek! van 10 k., vküper 62' kilo. Pšenično melo: Hebenstreit Emilia 5 kilo. Zelje: Kornhauser Emilia 4 glave, Sráčnjek Ivan 4 g., Mária Leopold 8 g., Kettler Andraš 4 g., vküper 29 glave. Sühi sád: Svetanič J. 3,kilo, Krumpiše: Šalamon Andráš 13 kilo ■— Filip Henrik 9 k., S Düh Ferenc 10 k., Šinko Károly 6 k., Tuža Ágneš 11 k., Püèkó Pavel 11 k., vküper 60 kilo. Jaboka: Svetanič Mihál 12 kilo, Sbüll Ferenc 5 k4 Fartek Jožef 3 k., Schádl Matjaš 4 k., vküper 24 kilo.
Slovo. Lübezni vi naš dühoven oča! Hvalen Bodi Jezus Kristus i Marija! Z temi lübeznivimi rečmi jih najobprvim lepo pozdravimo ino njim Želemo lübo zdrávje od očo Nebeskoga. To svojo žalostno vest ujim.tüdi naznanimp, ka mo mogli za kratek čas na to strašno bojno pole odpotüvati. Zato, lübi naš dühovni oča, .Želemo mi, da bi ešče mogli tozadnjokrat našo lübo domovino s kem počastili. Vzememo zato od njih to malo slovo. Bog zna, ali pridemo več domo v té lübi naš slovenski kraj. Mí ostanemo Oči Nebeskom!, Mariji Materi i njim, lübleni oča dühovni, verni sinove do zadnjega časa našega. Zbogom o ti Iepa krajína: naša lübe Slovenska zemiiéa, Štera ' si nas odhranílo ino za vojake darüvala i za bojno prijjravila. Zbogom i tí sunčece milo, štero si nam i sijálo íno naša srca grejalo pa zvezdice svètlè, štere ste
NOVINE
1916. március 5.
4.
nam svetile i na nebi lepo blesketale. Mi že pripravleni stojimo, da tebe, Domovina, branimo, Oz bogom ostanite vi, naši dühovni pasteri ki ste nas vsigdar na dober navuk včili. Tüdi Zbogom naši lübleni roditeli i vi lübi bračeki pa sestrice naše i vi sosedje. Kelkokrat smo vküp veselo spevali, kak nebeske ptice pod mili nebom.
O vé lübe naše sestrice, štere ple-tete venčeke Mariji ino Jezuši na oltar za nas junake ino bračeke, pa ve naše libleue ti Vari ši če Zbogom ostanite z drobnov dečicov vréd štere smo vas u velkoj žalosti nehali. Našo domovino mo šli branit. Trgajte se rožice i ple-tite rožnivenec z dečicov, venčajte Marijo ka de ona naša lübléna mati, ka de nas čuvala od vse nevarnosti. Podaj-mo se mi pod njeni plašč, njeno obrambo, ka mo njeni pokorni sini do svoje zadnje vöre i verni vojaki za našo domovino. (Vouri Ivan z Male Polane, Zver Števan i Zadravec Štefan od Lipe, vojaki 25. stražarskoga bataljona.)
Pozdrav Z bojišča. »Iz srca vas lepo damo pozdraviti, kak vas, Slovenske pisatele, ki nam davala v roke Novine, nam Slovencom ešče sem daleč na Rusko na bojišče. Veseli nas to vse Slovence, z veseljom je vsi čitemo pa vam ne moremo zahvaliti na vaših iaraj. Prosimo vas, naznanite materam Slovenskim 18 let starih vojakov, naj se nikaj ne žalostijo za nas, da čeravno smo mi slabi, nam močen Bog pomaga i ž njegovov pomočjov lepo skrb mámo na našo domovino vnoči j vudné v dobrih postojánkah. Zbogom vsi Slovenci* (Čurman Štefan domo-branec 18. pp.) — »Okrajna Slovenska, jeli bom te vido več! Jeli ne pride v tužno srce moje protivnika meč? Oh mati draga, kak daleč si me dala, je li boš me vidla več? Jeli ne stoči sin v ruskoj zemli tvoje krvi ? Jeli ne de tam meo grobeka, kde drügi stojezeri, križ na njem pa z bele breze? To si premišlávamo, matere Slovenske i vas srčno lepo Pozdrávimo pa vse Slovence.* (Kozár Janoš domobranec v
18. pp.),
Zdravejši bi bio Vnogi človek še bi bole pazo na prebavi Vnogoga mántra želoéna bolezen, opeklina v obisti, riganje, stávlanje, zaprtina i drűge prebavske zmote. Drügi pa rábijo vznemirjajoča sredstva za poganjanje, štera čreva slabi jo pa se njim človek tak Privadi, ka vsikdar več jih more vzeti notri. Zato preporáčati Fellerove želodec krepía-joče, ráhe rebarbarske ,,Elsapilule". Tem se ne privüdimo, ték povekšávala, kr*6 odprávijo, j rebavo pomágájo, naprávijo stolec. — 6 škat-
lic franko 4 kor. 40 t, 12 škatlic 8 kor. 40 í. Jedino je Felier V. Engen lekaraik dela Stu-bica, Gentrale 146. (Zagreb, žup.). Fellerova ,,Elsa" náprave so Vnogokrat odlikovane z zla-timi i srebrnimi svetinjami.
Najnoveše.
Drač je naš — Naši podmorski čuni so potopili dve angležkivi in dve francozkivi ladji — Več .kak 1000 lüdi je prešlo — Nemci so eden angleški in dva francozkiva aeroplana dolstrelili — Na Zapadnoj fronti je bil topniški boj — Nemški aeroplan je uspešco napadal francozki Vojáški vlak.
Pošta.
8. R. Robadibreg. Spraviti se ne smemo z nikoga Ljübezea pokára a se ne cena. Sárkány Ferenc. Domajinci. Febr. 12-ga je z bojišča dáni glás, da je sin žive zdrav na bojišči. Škodnik Štefana domači. Domajinci Škodnik Štefan je v Rusiji prevzet i se nahaja v Moskvi v Evakuations-spitali No. 15. Gho-djnka Nikolajevrskije, Kasernen. Dravec Ferenca domači Bodonci. Dravec Ferenc iz 18. domb. pp. 12. stotnije je mro v Rusiji i po-kopali so ga v Maidan — Piotrevkourek — Piotrokovvi. Njegovoj düši najda vešno blaženstvo dober Bog. TüH. G G. Slnik. Kuhar Mihal z Martinje, roj. 1. 1893. iz 14. domobr. pp. je v. Rusiji: Beresovvka, Transbaikalien.
100 litrov domače pijače Elpis!
vkrepčevalne, tóčne in iejo gasóče si mora vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, maline, mal-katelka, meta, pomeranče strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domáča pijača se pije poleti rorzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske_vrednosti, ár se delavci s tov pijačov okrépčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti
Janez Grobeh, drogerija »pri angelju“ Brno Štev 85 Moravsko,
En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah.
Strah
nas obide, če nam krv sili v glavo, če čütimo glavobol, nekrvnost, mrzloto, telovne bolečine krč, napjenost. Vse to shája navadno iz pré-bavskih zmot. Večkrat potro Simo slabo, napin-jajočo, žmetno prebávlajoéo hrano, se pripeti, ka si želodec z premrzlimi pijačami prehladimo i večkrat zamüdimo pravočasno svoja' droba sprázno, če zato nastopijo neprijétne, bolne, krčovite i nemirne razmere, potrebno je, naj zburkano prebavo, hranenje i krvotok kak náj hitrej v red denemo. Vnogo jezér priznsnic trdi, da v tej sluèájaj iz vrst o o pomaga močna svedska linktura (tinctura svedica), štera se i za životni essenc ali balzam zové. Vtiša bolečine, oživlja i pomirja živce, stolec naprávi, čisti, pripomore krvotok i odprávi vnogo betegov. Vsikdár bi jo mogli pri hiši meti proti naglim slabim čütenjom. Pomága proti naglim slabim čütenjom. Pomága proti krèi, napih-njenosti, riganji èrvoboli, bojazni, krvostávljanji, metanici, mržnji i drügim prebávskim zmofam še je včasi pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšava krv, to krepi i zatogavolo je iz-vrstno sredstvo za slabokrvne i oslabljen« I Ka si ž njov hranenje v red postavijo. Vnoge snovi otopi v našoj bráni, šteri bi ovak nep-rebavno se vrgli vü z našega tela. Močno svedsko tinkturo moremo pri Felier V. Eugen lekar-niki naročiti, Stubica, Gentrale 146, Zagr. žup: 3 velike kant poštnine prosto za 5 K, Ali 12 malih kautic poštnine prosto za 4 krone.
Odpraviti
škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namena raz-glašena ponarejenja napravijo, ne pa nepotrebni rek-lám delati ščéjo te vrste. Zato znova povdarjamo,*ka je dobrodišeči ,,£lsa-Fluid*te právi, če ma znamek ,,Elsa.“ če što ne bi poznac med naših čtevcov toga stárodavnoga, dobroga vrástva, naj opita svojega vračitela, ka dobro dene, bolečine vtiša i vnogokrát je potrebno to sredstvo
proti telovnim bolečinam, glavoboli,
zoboboli, proticskim betegom i drügim bo-
beznostam. Ne vzemino spodobnoga iména rakij, tekočin, elikserov itd., nego pravogi si naroéimo pri Felier V. Eugen lekarniki, Stubica Centrále 146. (Zagreb žup. Horvatsfca.) 12 malih ali 6 dupliških ali 2 specialniva glažkeca poštnine prosto za 6 kron, 60 malih ali 30 dupliških ali 10 specialnih kantic poštnineprosto za 25 koron. (Poganjajoče ,,Elsa-piluIe" so samo ,,Elsa“ znakom prave, 6 škatlic poštnine prosto 4 kor. 40 fil.)
Nyomatott az Egyhármegyei K6ayvmyomde körforgó ijorssajtőján S*ombathelye*.