Posamezna Številka 12 vinarjev.
Stev. 290.
V MIlani, v sredo, dne 15. uri iJfi.
Leio EV.
=== Velja po pošti: as
za oelo loto naproj.. K 30- — fj za en mesec „ .. „ 2-50 , za Kemoijo oololetno. „ 34-— : r a ostalo inosomstvo. „ 40-
V	Ljubljani na dom:
2a oelo loto na?rej.. K 2{|-— za en mesoc „ .. S 2-30
V	opravi prejeman masoSns >v 2-—
E-- Sobotna Izdaja: =
Uz oeio leto.....K
z:Nemčljo celoletno. „ 9-— sa ostalo inozemstvo. „ 12 —
i .
fi>. ....
__ Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 8/IIL
BoKoplsi so ne vračajo,- nefrsunkirana pisma se so —: sprejemsjo. — Uradniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali n]e
prostor) za enkrat .... po 30 ? ia dva- tn večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
Poslano: -.....—
Enostolpna pelltvrsla po 60 t
lakaja vsak dan lzvzemit nedelje la praznike, ob 3. uri pop.
DprsmlStvo Je t Kopitarjevi nllol št 6. — Badu poštna branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-bsro. št. 7583. — Opravniškega telefona št. 188.
\ Prenovljeno S. L. S. m noše žensivo.
r-
^ Sedanja vojna je naprtila ženstvu talko velika ln huda bremena dela, trpljenja in žrtev, da je težko reči, kdo težje nosi, ženske ali moški. Res je, da prenašalo vojaki na bojiščih nepopisno gorje, da prelivajo kri v potokih. Toda tudi ženske ,stiska v teh časih stotero gorje, poleg svojega gorja pa nosijo v duhu tudi vse trpljenje svojih dragih na bojiščih. In namesto fervi prelivajo solze, ki so mnogokrat gren-kejše in bolestnejše nego telesne rane — posebno tiste, ki vsled prevelike boli ostanejo neizjokane.
Pravo mučeništvo prestajajo naše delavske, obrtniške, uradniške žene po anestih in drugod, ko nabavljajo najpotrebnejša živila in druge nujne življenjske po-jirebščine. Po ccle ure in dneve morajo •tati v mrazu ali vročini, v dežju in sne-jgu, da dobe malenkost, trohico najnujnejšega. Kmetsko ženstvo pa se zopet muči £a žive in mrtve, da ohrani gospodarstvo ivsaj za silo v redu. Nad vsemi pa visi strašni meč negotovosti, strahu za drage na Jbojiščih ali pa jim polni srca črna žalost fica padlimi, za umrlimi. Ni čuda, da so se baše žene v teh strašnih treh letih postarale za desetletja, da so si premnoge nakopale smrtno kal, da so premnoge šle (r prezgodnji grob.
f A ne samo v družini, marveč tudi v Širšem javnem življenju morajo ženske meriti svoje moči. V trgovini, v obrti, v to-Svarnah, na železnicah, na pošti in v šoli Inorajo v velikem obsegu nadomeščati moške. Razen tega imajo premnogo prili-ke in dolžnosti, da vrše njim v prvi vrsti lastne naloge: da lečijo rane, strežejo bolnikom, skrbe za sirote in druge nesrečnike. Vse te velike in mnogokrat docela nove naloge in dolžnosti opravljajo ženske tako vestno in povoljno, da sc jim moramo čuditi.
' Toda če bi ženstvo v sedanji vojni prav nič drugega ne bilo storilo, nego da nam je ohranilo družino, ta temelj vsega socialnega reda, in da nam jc obdržalo kmetijsko gospodarstvo, iz katerega prejemamo vsi, bi si bilo zaslužilo večno hvaležnost človeštva, zaslužilo polnopravnost tudi v javnem življenju.
To polnopravnost pa ženstvo tudi zahteva, ker ga je ravno sedanja vojna poučila, kako nujno potrebujejo tudi clrža-.ve, narodi v svoji hiši — matere-gospodi-hje. Duša družine je mati, ona ji še-le daje pravo življenje, pravega duha. A kar je družina v malem, to je občina, to jc država v velikem. Zato ni čudno, cla vidi-
mo v teh ustanovah toliko nerodnega, neurejenega, ker v njih nima najvažnejši či-nitelj urejenega družabnega življenja: ženska, nobenega vpliva. Danes spoznavajo vsi kulturni narodi, da greše proti samim sebi, ako ženstvo še nadalje izključujejo iz javnega življenja. Tako smo doživeli v zadnjih dneh, cla je Anglija, ki se je preje tako trdovratno upirala, dala sedaj ženskam volilno pravico za vrhovni zakonodajni zbor. V Rusiji so ženske v političnem oziru popolnoma enakopravne z moškimi, v skandinavskih državah in v Ameriki tudi blizu tako.
Če pa veliki, svobodni narodi nc morejo in nočejo pogrešati sodelovanja žen-stva na političnem poprišču, koliko manj morejo to majhni narodi, koliko manj more to naš mali, danes še enako zatirani slovenski narod! V teh težkih, odločilnih časih moramo Slovenci zbrati vse svoje sile, da. sc obranimo smrtnega udarca, ki ga namerjajo proti nam zle sile tujstva, združenega z izdajalci med nami samimi. V teh dneh moramo tudi ženske na politično plan! Svoje posebne ženske cilje bomo zaenkrat zapostavile sveti narodni stvari. Narodu gre za bHt ali nebiti, zato velja geslo: vse za narod! Ko si bomo enkrat zagotovili lasten krov nad glavo, potem si bomo uredili hišo in si razdelili tu?-sta v njej. Dotlej pa kakor rečeno: vse za narod.
A za boj treba organizacije. Ali naj si ženske ustanovimo lastno politično društvo? Nikakor ne! Naš cilj je za vse Slovence, Hrvate in Srbe samo ed<?n: naša narodna združitev; Ne cepimo torej moči ter pristopimo k našim, dosedanjim političnim društvom, kjer nas bodo radi sprejeli. Zlasti me katoliško misleče Slovenke imamo najlepšo pril'ko, da sc pod slavnim bojnim praporom podamo v politično borbo: Naša S. L. S. jc vrgla iz sebe izdajalce, pod vodstvormMsascga jugoslovanskega, vla-dike dr. Antona Bonaventura Jegliča i" prerojena, očiščena in poživi jena slonila na čelo vsemu Jugoslovanstvu, da ga v najkritičnejšem trenutku povede v boj za svete, nesmrtne narodne pravice. Program te stranke je vera. narodnost, demokracija, program, vzet iz dna našega srca. Vera in narodnost, li največji svetinji vsakega naroda, sta izročeni prav posebno nam ženam v varstvo. Ako opominjaš slovenskega fanta aH pa zrelega moža: pazi. da nc izgubiš vere, tedaj ti odgovorita: Tistega, kar mc jc mati učila, nc bom nikoli izdal, nikoli pozabil! In narodni jezik se imenuje materni jezik. Kako bi torej ti dve točki programa S. L. S. ne navdušili srca vsake Slovenko! A enako tudi tretja točka: demokratična misel. Ta misel danes giblje celi svet, v njci ic obsežena socialna pravičnost in samoodloč-
EK
M
9 i
r
(Izvirno poročilo »Slovencu«, odobreno od vojnega tiskovnega slana.)
Oglej, koncem novembra 1917.
Vso noč je bučalo morje med lagunami Gradeža, silno, temno, grozepoino. Sneženi vihar ga je bičal, da so sikali peneči se valovi preko pomolov kot razkačene kače. Motorni čoln, s katerim sem se odpeljal v poznem jutru proti Bejve-derju, se je zibal kot lupina, dokler ni dospel v kanal, ki vodi raven in poglobljen skozi lagune in močvirje v Oglej. Mrzel veter mi je rezal v telo, roke so oledenele, o nogah ni vedela moja zavest ničesar, da jih imam. Ka sem sedel tik krmarja in opazoval furlansko ravan tja do zasneženih Julijskih in Beneških alp, mimo sežganih letalskih lop za Capronijevce, je hitel čoln, z njim so hitele telefonske žice ob kanalu, brneč v tihem vetru. Izza golih murv se je prikazal oglejski zvonik; veličasten, ogromen se jc vzpel iz te mrtve, enolične ravani, ki je ni pretrgal noben grič, noben holm, kot silna misel do neba:
Ogleil
Sam hodim po dvoranah muzeja. Zaklenil bi sedanjost, trpečo in bolečo, na« dno srca in sc pogovarjal z lepoto, ki živi tisočletno življenje, tiho, mirno, in se skriva zdaj kol majhen, mai odlomek nekdanjega razkošnega, velikega, bogatega mesta, središče rimskega trga — med štirimi stenami. Vsaj za hip bi rad pozabil naše dni, vsaj za hip bi se razveselil rad ob umetnosti Rimljanov, ki me objema v tem poslopju, in čaka le, da ji odprem duri moje duše, da me prerodi večnomla-da, večnoživa. Še obraz Junone in tako resen in gospodovalen kot nekoč; nekaj materinskega je šinilo preko njega in Jupiter sam se mi smehlja kot dober oče. Kmalu bodo stopili še amorčki iz relie-iov, nagajivčki, in mi skakali pred nogami, da jim ja ne uidem, kajti že nese eden polno amforo penečega vina in za njim drugi, tretji v naročju polno sadja, rož, smeje, pevaje, plahutaje z iskrečimi peroti. Izpred baržunaste rdeče zavese se je zganilo dcviškobelo telo medicejske Venere, bogovi so prihajali iz vseh mračnih sob, ki sc je spremenila v čarovit antični vrt, poln godbe, smeha, bakhantov in solnca,
Na dnu srca je zavpila sedanjost. Njen krilc je zrušil mameče sanje in zakril sem si obraz. Pred menoj se je ostudno zarezal Pan ...
ba narodov, v njej korenini tudi misel ženske enakopravnosti.
Kaj si hočemo torej Slovenke želeti lepšega, nego stopiti pod prapor S. L. S. in se tu ramo ob rami z našimi najboljšimi možmi boriti za njen vzvišeni, idealni program na podlagi majniške jugoslovanske deklaracije. Prenovljena S. L. >X ne le ne odbija ženstva iz svojih vrst, marveč nas poziva na svoj mogočni krov. Naj se nobena izmed nas ne pomišlja niti za trenutek, postati članica S. L. S. A ob vstopu prisezimo: Za vero, narodnost in demokracijo hočemo živeti in če treba tudi junaško umreti!
Ivanka Klemenčič.
...... —----
Mstl seltt.
Balkanski dopisnik velikega angleškega. dnevnika -The Times«, izhajajočega v Londonu, je letošnje jeseni prepotoval večji del južne Rusije in objavlja sedaj svoja opazovanja o ruskem kmetu, njegovem sedanjem življenju in mišljenju ter o njegovih razorih glede revolucije in političnih vprašanj sploh. Njegova naslednja izvajanja so tudi za nas zanimiva, saj pričajo, v kaki luči gleda Anglež razmere pri svojem ruskem zavezniku.
Usoda Rusije je odvisna od kmeta, ki tvori 80 odstotkov vsega prebivalstva, šc več pa v armadi. Kmetje bodo imeli torej v novi demokratični ustavi največ voiil-ccv in zato tudi zadostno politično rnoč, da pribore svojim zahtevam respekt. Organizirano, po dobrem vodstvu bo kmetsko ljudstvo obvladalo politični položaj. Zato pa je važno poznati njegove sedanje cilje in želje ter njegov politični program. Da kmetje do sedaj niso našli zasluženega upoštevanja, je vzrok pač ta, ker v revoluciji p i so igrajj v primeri s oroletarijatom in velikimi mesti važne vloge, tocia njihova bodočnost se bliža.
Na svojem potovanju po gubernijah Poltava, Jekaterinoslav in Nikolajevsk sem imel priliko, opazovati agrarno gibanje v južni Rusiji. Sodeč po vaseh — res da sem potoval skoro izključno po rodovitnem delu dežele, po .črni zemlji«, .— jc materijelno stanje kmetskega ljudstva zelo povoljno. Hiše, večinoma zbrane v vasi, so čedne, snažne, udobne in čes<o obdane z vrtovi. V posebnem gospodarskem poslopju j,- krava, včasi tudi par volov ali konj. Vsaka obitelj obdeluje svoj delež na zemlji, ki ji ga dodeli vaška občina in vsaj v južni Rusiji zadošča to za dovolj dobro preživljanje, odštevši vse davke in pristojbine.
'L ozirom na očividno blagostanje ve-iike večine kmetskega prebivalstva v teh pokrajinah se zdi naravno, da jo bila re~ volucijska agitacija med njimi lc umetno
uprizorjena, da je torej le odsev kričave demagogije po mestih. Večjidel je temu tudi res tako, vendar so pri kmetu tudi globlji nagibi za revolucijo, namreč njegovo trdno in tradicijonelno prepričanje, da je zasebna veleposest le prehodna naprava, ki jo je uvedel carizem, sedaj pa mora izginiti z autokratijo vred. Velikaško plemstvo se je moralo odpovedati velikemu delu svojih posestev že L 1861., ko so bili osvobojeni podložni njim seljaki, drugič pa zopet za revolucije 1. 1905. in sedaj mislijo kmetje, da je prišel čas, da se veleposestniki popolnoma preženo, tokrat brez kompenzacij. To in pa ceneno razdelitev zaplenjene zemlje mora urediti, oziroma izvesti konstituanta, o tem so prepričani, vendar kljub opominom vlade često ne morejo brzdati svoje nepotrpežljivosti ter se polaščajo samolastno posestev. Sedanji lastniki teh veleposestev dobe včasih po kompromisu odlog, ako se odpovedo ra-dovoljno zemlji, vendar je njihov položaj težak spričo rastoče agresivnosti kmetov.
Kar se tiče vojnih vprašanj, nazori kmetov nikakor niso jasni. Kriva je temu pomanjkljiva izobrazba in majhno politično obzorje. Vsi težko pričakujejo miru, ki jim vrne odsotne obiteljske člane in pospeši prihod tisočletne kmečke države. Ali se naj sklene separatni mir, ali pa skupno z zavezniki Rusije po končani zmagoviti vojni, to jih malo briga. Zaman bi jim bilo praviti, da jc bodočnost demokracije doma in za mejami odvisna od izida te vojne, da bi uspeh Nemčije povzročil triumf despotizma in militarizma v Evropi ter da mlada, osvobojena Rusija ne sme pustiti na cedilu sesterskih demokracij v težki borbi, ne da bi izgubila sama svojo čast, varnost in bodočnost v zgodovini. Ruski saljak ne ve ničesar o teh stvareh ter se ne briga zanje. To pa tudi tli nič čudnega, saj ni poznal dosedaj nikakih vprašanj niti v notranji, še manj pa v zunanji politiki. Do sedaj se je ravnalo z njim kakor z otrokom in politično je še vedno otrok. Največji blagor mu je posest velike površine rodovitne zemlje, ki mu r.aj omogoči v bodoče udobno in kolikor toliko brezskrbno življenje.
Avdijence pri cesarju.
18. dec. Cesar je sprejel včeraj v posebnih avdijencah med drugimi ministrskega predsednika dr. viteza pl. Seid-Ierja, ministra gro?;a Toggenkurga, župana dr. Weiskirchnerja, ministra pl. Homanna in barona pl. Wimmcrja, načelnika v skupnem prehranjevalnem odseku gen. maj. pl. Land-vvehr, načelnika za vse rezervne sile armade gen. polk. barona pl. Hazai in ministrskega predsednika dr. V/jckerla.
In d'Annunzio je zapel. O Italiji je zapel, ki jo je nekoč proklel, ki ga je nekoč zavrgla, da ga ob svetovnem požaru zopet pokliče in se vžge ob njegovih pla-menečih besedah sovraštva in strasti. O Italiji, o Raheli, ki išče izgubljene otroke, jc zapel biblično-poganske pSalme, polne domovinske ljubezni, religijoznosti in blas-femije, združene z vso rafiniranostjo izži-tega, modernega, sveta. Na Vseh mrtvih dan leta 1915. jih jc prebral vojakom na pokopališču za baziliko v Ogleju, kateremu so posvečeni prvi verzi:
»O, Oglej, žena žalosti, kraljica bolesti, ti hraniš prvence moči v grobovih grude, v senci zamišljenih cipres.
Varuješ v travi prve mrtvece, nedolžnost svete krvi in kakor novo vzcvetenje mučeništva, ki obnavlja v tebi melodijo.
Mati kliče: in v tebi pričenja pesem. Y tvoji globini pričenja pesem. Himna pričenja nesmrtnikov, ko se božanstveni ke-lih dvigne (pri sv. maši za mrtve). Pretrese vsem živim srcc v prsih.
Žrtev gori med Alpami in morjem.«
In te verze so vklesali v marmornato ploščo in jo vzidali na steno bazilike sredi pokopališča, kjer počivajo laški vojaki.
Da si tu, bi te vprašal, d Annunzio: Čemu si vnel to strašno žrtev, ki gori med Alpami in morjem še vedno neprestano? Tvoje lepe besede vise na steni starodavne
oglejske bazilike, a krika ranjencev, vdov in sirot ne vduše. Ali iih slišiš, kako vpi-
jejo proti tebi, d'Annunzio?
* *- *
V kriptj jc gorela pred Najsvetejšim luč. Za oltarjem ležita sarkofaga mučen -ccv sv. Mohorja in Fortunata. Tako blizu sem bil tu svojemu Bogu! Zdelo se mi je, da leži še vzduh dišečih kadil in dragocenega. olia iz prvih stoletij v njej, ko so trepetali skrivaje se v podzemeljski kripti prvi kristjani ob močnih, božjih poslancih, ki so jim vlivali moči, zaupanja in silne vere v Njega, edinega Bogu, edinega Od-rešenika, edinega Očeta. Na tleh, kjer klečim, so klečali nekoč ljudje in odhajali od tu, da s smehljajem na ustnih pre-trpe najhujše muke: ponižanja, zasmehovanja in bolesti.
Naj odidem tudi jaz tak od tu, o Bog! « * *
Z zvonika je plul pogled k našim planinam, ki so v sneženom plašču žarele v zadnjih žarkih, na Sv. Goro, Sv. Mihael. Devin, Miramar k Trstu, kjer so gorele, šipe hiš v večernem solncu. In morje pod menoj, neizmerno, brezkončno, in lagune Gradeža tja do Benetk! Ne čudim sc, da je hodil Viktor Emanuel tolikokrat gori: paradiž se razgane na vse strani, rajska ravan, od gora objeta, od morja božana Vj&ta Itaiiis.
Proračunski odsek.
Dunaj, 18. dec. Proračunski odsek je sprejel predlog poročevalca Krafta, ki po-zivlje vlado, naj porabi vsa sredstva, da zabrani nadaljno pomnoževanje papirnega denarja v prometu ter se drži sklepa po-s'anske zbornice z dne 28. novembra leta 1917. Finančni minister baron pl. Wimmer je odgovoril, da je pred kratkim že opozoril vo<no ministrstvo na nevarni položaj, ki ga ustvarja neprestano pomnoževanje papirnega denarja; temeljite odredbe glede izdatkov vojne uprave bi mogle pomagati. Finančni minister bo porabil ves svoj vpliv v tem oziru in storil sploh vse, kar je v njegovi moči, da omeji promet z bankovci.
Papir za časopisje.
Dr. Freissler in tovariši so v poslanski zbornici vložili na ministrskega predsednika oziroma trgovinskega ministra interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se papir za časopisje toliko časa ne pritegne v vojno-gospodarsko prometno organizacijo, dokler vlada vojnogospodarskemu odseku ne naznani svojih namenov in načrtov, da more zavzeti svoje stališče.
V vojnogospodarskem odseku je pa isti poslanec stavil predlog, v katerem se vlada pozivlje, naj pred odločitvijo vprašanja o prometu z rotacijskim papirjem zasliši odsek. Predlog je bil soglasno sprejet.
Civilna obleka za domobranske vojake.
Na interpelacijo poslanca dr. Stolzla jc odgovoril domobranski minister, da se je v vojaških centralah odredilo, da mora moštvo ob dopustu iz armade, ako se je njihova deponirana civilna obleka izgubila ali postala neporabna, dobiti vselej nadomestno obleko in porabne čevlje.
Pritisk na Slovake.
Budimpešta, 18. dec. Municipalni odbor požunskega komitata se je pečal s češkimi zahtevami po Slovakiji. Veliki župan Szmrecsanvi jc izrazil prepričanje, da bo slovaško prebivalstvo nasproti tem aspiracijam ostalo zvesto svoji tisočletni preteklosti. Slovaški poslanec Juriga je posredoval proti inozemskim napadom na nedotakljivost ogrske države.
KMSlVO.
Nesrečna so bila tista, leta za hrvaški narod, ko je vladal v banovini grof Khuen-Hedervary; tako nesrečna, da ne bodo izginila iz zgodovine kakor kratka epizoda, amjmk tudi najdrobnejša knjižica o hrvaški zgodovini bo omenjala Khuenovo dobo kot narodno nesrečo.
Grof Khuen je bil mlad in energičen mož, ko je došel na Hrvaško; tako energičen. da mu ni bilo preslabo nobeno še tako nemoralno sredstvo, da le doseže svoj politični cilj. Njegova politična metoda je lahko vzor neškropuloznosti vsem državnikom, kateri nimajo političnih zmožnosti, eni vladajo s pametjo in razumom za dobro, drugi pa s silo in z nemoralo za nemoralne cilje. Vspeh imata lahko obe metodi in tudi Khuenova ga je imela in ga žalibog še ima; posledice njegovega političnega delovanja in zastrupljanja hrvaškega političnega življenja se čutijo še danes.
Ko je bila današnja starejša generacija hrvaške inteligence še nekoliko mlajša, se je pojavil med hrvaško mladino, zlasti med vseučilisko, velik narodni radikali-zem. Z Dunaja in iz Prage, iz Gradca in iz Zagreba se je razhajala mladina v provinco, polna idealov, polna ognja in navdušenja za sveto svojo stvar. Grof Khuen je to vedel, a ostal je miren. On je vedel, predobro vedel, da je idealov kmalu konec, če se jih prime na pravem koncu.
Mladi ljudje radi žive. Na kmetih je pa precej dolg čas. Kdor hoče v mesto, mora imeti denar. Tega pa praktikantje in mladi uradniki nimajo preveč; tudi na Hrvaškem ga niso imeli. Mladi ljudje so se ženili, treba je bilo skrbeti za ženo, skrbeti za otroke. Plača je bila majhna, ali vsaj v nobenem razmerju s stroški za rodbino. Tisti, ki so imeli službe v večjih mestih, kjer so bile srednje šole, so se imenovali lahko srečne. To in še marsikaj drugega je prav dobro vedel grof Khuen.
Če se mu je reklo, da je ta ali oni mladič, ki prosi vsprejema v državno službo, preveč radikalen, se je grof samo smejal: kako dolgo pa bo radikalen? Počakajmo, da bo spoznal, kaj se pravi živeti, kaj se pravi gledati druge, kako se vesele, sam pa ostajati doma; kaj se pravi imeti čim dalje večjo rodbino ob vedno enaki plači; kaj se pravi životariti v pusti planjavi daleč od kulturnega sveta; samo to počakajmo — pa bo kmalu drugače. Khuenu res ni bilo treba po navadi dolgo čakati. Prišel je ta, prišel oni; enkrat eden, enkrat dva. Prosili so. Grof Khuen jih ni zavračal in ni jim prošenj odbijal; zakaj? Lepa beseda najde lepo mesto. Z lepo besedo jim je na-
plil/fil nflnKnnelt moefa	lrior ,'a ♦««-
-» "*•« — —--------—---- —6' —i "J-' j- ."
di napredovanj*: boljše; povedal je, da ima vlada na razpolago različne štipendije za dijake, da ima na razpolago "precej uradni-
K bojem na
ških mest z lepimi dijetami in same take lepe reči je znal povedati z vso vljudnostjo. Samo nekoliko vladen je treba "biti. se je glasila tiha, neizgovorjena pripomba, ampak razumeli so jo vsi. Kaj so hoteli reveži? Wer nie sein Brot mit Tranen afi — kdor nikdar ni jedel kruha s solznimi očmi, ta nesrečnežev ne 'bo obsojal, ker jih bo razumel, čeprav ne bo odobraval njihovega dela.
Tako je spravil Khuen skoro vso inteligenco po malem pod svoj krov. Gorje je bilo seveda onemu, kdor je ostal trd! Ta ie čutil železno pest banovo vse svoje življenje.
Tudi v občinski upravi sc je dalo postopati slično. Vlada ima na razpolago različne fonde, razpolaga z različnimi krediti, katere porabi za melioracije itd. Seveda le za okraje, ki so podpore vredni in potrebni- Da so bili le vedno tisti okraji vredni podpor in potrebni, ki so to dokazali pri volitvah, to se vendar samo ob sebi razume! Ali naj grofa Khuena zato preklinjamo? Do, ut des — ti meni, jaz tebi! Tako je grof Khuen zadovoljil zveste uradnike, zadovoljil zveste okraje, ohranil sebe na banovem stolu nad dve desetletji, zadovoljil je budimneštansko vlado — bratec, kaj hočeš pa še?
Nas je Bog doslej rešil Khuenstva; kako dolgo še? Vlada ve, da je ta metoda dobra; vlada ima denar, vlada ima mojj. Vlada hoče deliti, da gospoduje — zakaj ne bi posnemala Khuenovih metod? Vlada ve, da je vsa naša inteligenca z malimi iziemar mi navezana na državne ali sploh javne službe — rak-rana pri nas, ker imamo premalo neodvisne inteligence —; ravno tako dobro ve, da je inteligenca kvas in ži\čev-je narodnostnega gibaria, zakai tore' r>e bi izva!ala iz teh dveh deistev konsekvenr? Vsak se poslužuje tistih sredstev, katerih se more!
In n*še občire m r>?ši okra;i! Ali r"?o ravno tako potrebni ncinor in vt-pdni? Zakaj jim torei ne bi istih delila po Kbue-novem receptu?
Nočemo reči, da so bile te nolUične metode kdaj pri nas v vel'avi; tudi ne trdimo. da so sedaj v veljavi — opozarjamo na, da se orav lahko pripeti, da bodo prišle do veljave!
Te metode bodo orš'e do ve'jave takrat, če bomo izgubili čut solidarnosti, Če se ne bo našel noben inte'igert in noben uradn'k, katerega bi premamil b'esk uradne rmlosti, če se ne bo našla nobena občina, ki bi zrla škodoželjno na svoje seseda, češ, Ie govorite, mi bomo pa molčali, da. bomo dobili mi vsaj nekai, vi ra nič, potem bo dobro. Če bomo imeli toliko moralne moči v sebi, da se za razmeroma kratko dobo odpovemo malim ugodnostim z zavestjo, da si s takim postopanjem zasigur,a-mo velikanski dobiček za dolgo dobo za vse skupaj, za ves narod, potem bo tudi dobro. Ne bo pa dobro, če se našim nasprotnikom ne posreči samo razdvojiti nas strankarsko, ampak če jim uspe moralno zastrupljenje s khuenstvom. Kdor se hoče tega strupa ubraniti, naj prelistava hrvaško zgodovino zadnjih let. Tam se bo naučil, kaj pomeni moralno uničenje in kako težko je ozdravljenje!
Z bojišč.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj. 18, deccmbra. Uradno. Med Piave ln Brento smo se upe-Sno borili.
Kačeloik ereneralnosru štaba.
Italijanskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. dec. Veliki glavni stan:
S topovi so le zmerno streljali; divjal je vihar; medlo je. Na Flandrskem in zahodno od Cambrai so zvečer nekoliko močnejše streljali. Poizvedovalni oddelki so ujeli na angleški bojni črti severnozahodno od Pinona na vzhodnem bregu Moze in južno od Thanna več Angležev in Francozov.
Berlin, 18. dec. Veliki glavni stan;
V ovinku Črne, med Vardarjem in Dojranskim jezerom so včasih streljali.
Berlin, 18, acc. Veliki glavni stan:
Med Brento in Piave so živahno s topovi streljali. Vzhodno od Monte Solarole smo vzeli dele sovražne postojanke.
Berlin, 18. dec. zvečer. V uspešnih bojih v gorah vzhodno Brente so avstrijske čete ujele nad 1000 mož.
Na Monte Solarolo so se izjalovili napadi Italijanov,
Z drugih bojišč nič novega.
XXX
Pri spodnjem Piave je postal topovski boj obsežnejši in besnejši. Naši topovi z uspehom obstreljujejo italijanska utrjeval-na dela na zahodnem bregu reke. Z zelo močnimi silami gradi italijansko vojno vodstvo več obrambnih črt med spodnjim Piave in Brento za slučaj, če bi Avstrijci reko prekoračili. Tudi pri Bassnno grade mogočne utrdbe. V gorah med Piave in Brento so se razvile v središču naše napadalne fronte nove borbe.
XXX
Iz aslaštena bojišča.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.')
7. decembra 1917.
Boji so pri nas zelo trdi. Sovražnika sta zpIo trdovratna. Borita se z nadčloveškimi napori za posest vsake pecli zemlie. Boje otežuje silni mraz, ki je v zadnjih dneh strašno pritisnil. In cela voiska prenočuje pod milim nebom pri 20 stopinj C. mraza. Človeški in živalski napori strašni, nepop'sni.
Predvčerajšnjim so pa naši po strašni borbi hrib Meletta spet trdno zasedeli. S to višino smo mnogo pridobili. Ker je sovražnik izgubil Meletto, so je moral tudi s strani umakniti in nam popustiti ozemlje. Naš pritisk je bil s}lcn in uspešen. Lahi so čutili, da nam niso kos. Slovenski fantje so se zopot izkazali.
Zgodovinar bo posvetil sedanjim boiem v divjih Tirolah poseben spomin. Le kdor se teb strašnih bojev udeležuje, ve povedati, kaj se pravi bojevati in biti v grozni ofenzivi na 2000 metrov visokih strminah in ob 20 stopinjah mraza. Res človek si upa mnogo, mnogo pretrpeti 1
Plin igra pri sedanjih bojih veliko ulogo. Nasprotnika se obsipata s strupenimi plini, 7, ekrasitom, tratilom, amonijakom. Strašno orožje, ki po-končuje mlada bitja. Italijanska zemlja je odprla svoie domovanje že tisočem. Vojaki, ki so so udeležili prebitja ob Soči, trde, da so tu boji še veliko hujSi.
Cele jate letalcev letajo prav nizko. Bombe treskajo po skalovju in stenah, da človeku »apo jemlje. StraSiri de-cemborski dnevi I Prod par dnevi je naš letalec sestrelil dva sovražna letalca v potih minutah. lino letalo je
goreče v velikih plamonih padlo na tk — " ...
Nad 1000 Italijanov ujetih.
Berlin, 18. dec. zvečer. Wolff: .V uspešnih borbah v gorah vzhodno od Bfe«te smo ujeli nad 1000 mož. Italijanski napadi na Monte Solarolo so se izjalovili.
Italijani izpraznili predpostojanke med Ladra- in Gardskim jezerom.
Dunaj, 18. dec. (K. u.) Vojni.tiskovni stan: Letalci so tudi včeraj zelo živahno nastopali. Več sovražnih obstreljevalnih skupin je metalo bombe na črte v prostora za našo frent^; škode niso povzročile.
Italijani so izpraznili med Ledro in Gardskim jezerom, ki so razstrelili most v dolini Ledro in elektrarno pri vodnem padcu Tonale, prednje postojanke severno od doline, ki so jih naše čete precej zasedle.
863.000 mornarjev proti 2000 mornarjem podmorskih čolnov.
Bern, 17. dec. (K. u.) »Daily Mail« je pisala: Nemško vojno vodstvo; dela med drugim tudi na to, da se mora velik del čet sporazuma braniti, kar slabi njegovo obrambno moč; Nemčija pa lahko vse svoje sile ofenzivno izrablja. Sovražna bfO-dovja štejejo do 150.000 mož; povprečno 2000 mož v 50. podmorskih čolnih je aa morju. Njim nasproti stoji 450.000 angleških, 313,000 ameriških in vsaj 10.000 francoskih in italijanskih mornarjev. Tem 863 tisoč mornarjem pa moramo prišteti veČ sto tisoč mož, ki delajo v angleških in V ameriških ladjedelnicah, da nadomeste potopljene ladje.	\
Rotterdam, 18. dec. (K. u.) Do 1. januarja se je pripeljalo v.Nieuwe Waterwey le 1484 ladij (1,259.739 neto ton); 1. 1916» pa 2998 ladij (3,084.673 neto ton).
KaKo ie v Doherflofiu.
(Izvirno poročilo »Slovenc-u><.)
Podpisani seru hii dne 11. ;)ec. v domačem kraju v Doberdobu, ter podajem potom »Slovenca domačinom nekaj podatkov, ne popolne slike: ker nisem imel časa, da bi si vse podrobnosti pogledal, kako izgleda ta prej nam tako dragi kraj Doberdob.
Dne 10. dec. zvečer se napotim iz radovljiškega okraja z vlakom proti Ljubljani. Ob dveh popoldnejči sem šel iz Ljubljane s osebnim vlakom in sem dospel šc pred sedmo uro v Nabrežino.
Na postaji vojna slika, posisjno poslopje od več izstrelkov zadeto in deloma porušeno: ! s popravljanjem hitijo-, postaja je za silo že urejena, viadukti dobri.
Pri koloni se. začnejo postojanke, Vižov-Ije vse. razstreljene in požgane. Devin ravno tako podrt, Števan komaj sledu o njem, na desno in levo vse golo in. razrito iri z žico premreženo. borovci od Doberdobe-v zasajeni, so vsi požgani in če se kje katerega izsledi z zeleno vejico, je poln goseniških giiez-dov. Železniški most v Moščenicali jr. pokvarjen tako, da so morali postaviti dva železna mostova, da gre vlak zasilno čez. Na sabelj-sko stran od mosta v močvirju je italijansko grobišče. Sabliči so izginili. Fiondar, tržiški hrib, Gorupa kopa, Debeli vrb- vse preluk-niano in premreženo 7. žico in v vsakem zatišju vojaška stanovanja.
Naravnost grozen pogied je na kopeli, delavnico Adria in na Tržič. Vse požgano in posuto. Za postajno osobje so napravili zasilno barako, po progi pa je vse polno »netnikov, ki popravljajo,
V Ronkih je. malo boljše. Tam ni veliko sestreljenega, pač pa požganega. Cerkev podrta. San Vito porušen in požgan, postaja brez oken in vrat, je znatno poškodovana. Na potu proti oljkam italijanski top velikan razstreljen, ob obzidani brajdi pod kamnolomom ie italijansko grobišče, od trte ali murve komaj kašna sled. Cesta v Doberdob gladka in skoz in skoz markirana. Pri cesti tu pa tam kakšen križ, pri Erjavčevem gladka cesta na ds«mo proti Kožiču, pri Kasonu velik re-servoar za vodo, zraven stroj za mleti gramoz in ozkotirna železnica. Pri kapitelu v Kuku-kavi dolini štirje betonirani grobovi z lepim Spomenikom in z verigo ograjeni. Dalje satn«* postojanke z neobhodno žico; in dolinice. v»* poln-* vojaških stane vanj.
Doberdob, grozen pogled. Vse požgano in sestreljeno. Stoji pač tu pa tam kak košček strehe, katero so Italiiani zalepili z lepenko, da so motili vsaj za silo spraviti en par konj s-^odai. Tako n. pr. v hiši od France Drejka-ve, v- Tonkčevi, v Štioetovi, od Valentina Ur* šatnega,; y Cumpotovi, od Ane Tomaževe, od Toneta Marteiičevga in v snkristiji. Drugod štrli samo prestreljeno zidovje v zrak. Hiše od Andrej* Šuštarjevetfa. od K. Buzinove<*a, MiSMova, LjubsOva, obe Juljkotove in od Vik^ toria so pooolnoma izginile. V občinskem vodnjnku ie še voda. Tik zraven na žuoano^ vem dvorišču je »Anuedotto di Dobcrdo* z električnim strojem, katerega so Italijani pri begu z minami razstrelili. Pročelje Cerkve še stoji, notranjščina je pa prazna. Vse je Izginilo, na derno ie groblja s preluknjano streiip, strop padel, veliki oltar stoii brez marmornih kolon in podstavkov. V M,. Dragi je »Cimitero italiano con 234 tombe« (Italijansko pokopališče z 234 grobovi). K pokonal?*ču lena pol skozi Pirčevo dvorišče. Veliko jc grobnic s prav lepimi spomeniki. Glavni spomenik na sredi je.še nedovršen. Okrog je še oder. V Pirčevem vrtu je avstrijsko grobišče. Tik zraven v Drejčetovem pa italijansko z veliko grobišči in lepimi spomeniki. Videl sem tojJ velikan namerjen na Sagete. — Na goriški poti je pozicija za enakega. Za Štipetovo hišo stoji velik možnar in pri Ferliškovih se nahaja sestreljen žaromet: Pri nekem klancu ie naslonjen vfelik križ, v katerega so vrezane vse poteze Križanega. Na vrhu je napis J. N av» u>f na koscu ucoSc rcnc »u ta viator«, "«. koncu leve roke pa »Herois čakaš1« in spodaj »J. R. 102«, kar si jaz tolmačim tnko-lei »Stoj potniki Na junake »i stopil in ti junaki so pešpolka št. 102,c
Lepa cesta pelje Podreber - Kucelj Rusi-školj k Bonetom, druga pod hribi v Redipolje in prj pokopališču v Zatiraj. Nikjer ne videš grmička, kvečjem se dobi enoletne poganjke, tako da izgleda vse kakor prava puščava. Tako sliko nam nudi domači kraj. Spomladi nas čakajo samo enoletne poganjke in nekaj lepih cest, če bo, kakor upam, za. spomlad vrnitev mogoča. Do takrat zdravstvujte!
Jožef Lavrenčič,
žel. čuvaj, 48, Radovljica.
Prefl oivorilvlo usiavoflajne sknpif nena Ruskem.
Ruska ustavodajna skupščina je izvoljena. Volitve so se izvršile temeljem najbolj demokratične volilne pravice, ki si jo je mogoče misliti: volili so vsi moški in ženske od 20. leta dalje, vsi vojaki na fronti in v zaledju; v nekaterih volilnih okrajih so uveljavili proporc, volilna tajnost je bila zajamčena.
Kakšen je bil uspeh volitev? O tem še danes ni avtentičnih poročil. Neko nepopolno francosko poročilo pravi, da so dobili: boljševiki 2,700.000, socialni revolucionarji 2,223.000 in kadeti 2,222.000 glasov. Boljševiki imajo tedaj nasproti obema drugima strankama, ako jih vzamemo posamezno, neznatno večino, nasproti obema skupaj so pa v veliki manjšini. Sedaj je vprašanje, kakšno je medsebojno razmerje teh strank, kako se bodo v po-stavodajni skupščini po vsej priliki družile oziroma ločile.
Socialni demokrati: boljševiki in manj-ševiki, katerih zadnji so pa ob teh volitvah popolnoma propadli, so stranka in-strijskega delavstva. Socialni revolucionarji so stranka kmetov, ki se pa cepi na tri zelo različne skupine: desnica z Av-ksentjevom na čelu zastopa premožne, konservativne, narodno misleče kmetske sloje, ki navadno gredo skupaj z meščanstvom; središče, ki mu stojita na čelu Černov in Gotz in ki gre sedaj z delavstvom, da doseže razlastitev in socializi-ranjo zemlje, drugače pa raje potegne z meščanskimi strankami; levica, Id jo vodijo Kamkov, Natanson in Spiridonova; v nje se zbira revno kmetsko ljudstvo, ki brezpogojno sledi revolucionarnemu delavstvu. Kadeti so stranka meščanskih slojev, Potemtakem bi šli v ustavodajni skupščini skupaj boljševiki in levica sojpialnih revolucionarjev, kadeti in desnica pa skupaj, dočim bo središče kolebalo med enimi in drugimi. Večina torej po vsej priliki ni zagotovljena ne na to ne na drugo stran.
Boljševiški vladi gre sedaj za biti ali ne biti. Njen položaj je nevaren. Ljudstvo pri volitvah ni pokazalo pretežnega navdušenja zanjo, Kaljedin in Kornilov še vedno razpolagata s četami, meščanski sloji prirejajo proti njej poulične demonstracije. Ljenin in Trockij napenjata zato vse moči, da zatreta v notranjosti, če ne drugače pa z nasiljem, vsak nasproten pojav, na zunaj pa čim preje skleneta premirje in mir. Ako bi se jima posrečilo kmalu skleniti ugoden mir, potem bi bila vlada boljševikov zagotovljena, ker bi jim bilo prebivalstvo hvaležno, v nasprotnem slučaju jih bodo pa kadeti gotovo strmoglavili.
štnih uprav obeh držav monarhije in obeh družb Rdečega križa.
Trgovina z Rusijo.
Dunaj, 18. dec. »Neues Wiener Tag-blatt«: Turške in bolgarske trgovske ladje so se zavezale, da bodo prevažale žito in moko iz Odese. Tudi v volinskem Kovlu že trgujejo.
Lugano, 18- dec. »Corriere della Sera: Nemški podaniki v Petrogradu že kupču-jejo, da bodo zastopali v političnem življe-njeu koristi osrednjih velesil. Tudi nemške časnikarje pričakujejo v Petrogradu.
Anglija priznava vlado boljševikov.
Kodanj, 18. dec. Londonski dopisnik Usta »Politiken« je brzojavil: Anglija zdaj priznava vlado boljševikov, ker se boii, da ne postane sicer Rusifa vazal Nemčije.
Rusko premirje in Italija.
Genf, 18. dec. V Rimu je premirje z Rusijo povzročilo veliko senzacijo. Boje se energične daljine ofenzive osrednjih velesil proti Italiji. Odkrito govore, da bi nadaljnji boji nič ne koristili, ker se položaj sporazumu v korist ne bo več izboljšal, Napjeto pričakujejo bodočih razprav zbornice, v katerih bodo socialisti vlado radi zunanje politike Italije besno napadali.
. Mm poreč to.
Nagobčnik LIoydu George;«.
London, 18. dec. Lord Beresford je zahteval v zgornji zbornici nagobčnik Lloydu Georgeju zaradi njegovih izjav o mornariških zadevah, ki so bile bedaste.
Soška razstava v Berlinu.
Berlin, 18. dec. (K. u.) Na kraljevski umetniški akademiji so danes dopoldne slovesno otvorili avstrijsko soško razstavo.
Ko so predlagatelji po odmoru utemeljili svoje interpelacije, se je otvorila debata,
Posl, dr, Korošec izjavi, da Jugoslovani z eno edino izjemo nimajo v zunanjem ministrstvu nobenega zastopnika. Zunanje ministrstvo o jugoslovanskem vprašanju n1 informirano. Jugoslovani zato grofu Čer-ninu ne morejo zaupati. Zahtevajo, kakor so to zahtevo skupaj s Čehi stavili že v delegacijah, da se k mirovnim pogajanjem pritegnejo tudi zastopniki avstrijskih narodov, (K govoru dr. Korošca se še povrnemo.)
Posl, dr. Waldner izjavlja, da so Nemci proti temu, da bi bili pritegnjeni k mirovnim pogajanjem tudi zastopniki drugih narodov.
Posl, Habermann nastopa proti temu, da bi se mir sklenil potom diplomacije in ne s sodelovanjem drugih narodov.
Govorijo še poslanci Jaworski in Kadlčak. Prihodnja seja jutri.
t L S.
Mirovno pasa!®.
Zastopniki višjega armadnega poveljstva pri mirovnih pogajanjih.
Dunaj, 18. dec.. Vojni tiskovni stan; C, i. kr. višje armadno poveljstvo bodo zastopali na mirovnih pogajanjih poveljujoči general 23. zbora podmarša.1 Csicsej-ics pl. Passany. Prideljeni so mu podpolkovnik generalnega štaba Emanuel Classe pl. Horster in korvetni kapitan Olav Wulff; dalje osebni pobočnik nadporočn. Umann, V Brest-Litovsk se odpelje podmaršal pl. C^icserics jutri.
Z vzhodne fronte se čete ne odtegnejo.
Rotterdam, 18. dec. »Daily Telegraph« j vlado, }e poročal: Ruski delegati so zahtevali, ko so se zopet pričeli pogajati o premirju, naj osrednje sile ne odtegnejo nobenih čet z vzhodne fronte. V Petrogradu nihče ne dvomi, da se bo sklenil mir. Veliko jih celo veruje, da se bo sklenil splošen mir.
Zamenjava civilnih ujetnikov in invalidov. — Položaj vojnih ujetnikov. — Poštni in trgovinski promet.
Dunaj, 18. dec. (K. u.) Povodom v Brestu Litovskem sklenjenega premirja so se pogodbeniki dogovorili, da bodo kolikor mogoče hitro zamenjali civilne in invalidne vojne ujetnike. Kolikor mogoče se izboljša položaj vojnih ujetnikov in da se dogovore o zopetnem poštnem in trgovinskem prometu, ki naj se primerno uredi v mejah, določenih po pogodbi o premirju. Da se določijo podrobnosti, se sestane v Petrogradu mešana komisija. Dne 19. t. m. odpotujejo pod vodstvom generalnega, konzula pl, Hempclna od zunanjega ministrstva zastopniki zunanjega, vojnega ministrstva in armadnega vrhovnega poveljstva, centralnega transportnega vodstva, c. kr. in kr. ogrskega notranjega ministrstva, po-
Iz državnega zbora.
Dunaj, 18. decembra. Začetek današnje soje je bil precej viharen. Notranji minister grof Toggenburg je odgovarjal na češke interpelacije, pri čemer so se med Čehi in nemškimi radi-kalci izmenjavali krepki medklici.
Ko so prišle na vrsto tri nujne interpelacije tiftoče se mirovnega vprašanja (vložili so jih Čehi in soc. demokrati), so Vsenemci kar divjali. Wolf je vpil: »Taka neumnost naj se kratko in malo zavrne, ne pa da bi se glasovalo o njej I« Čehi so mu klicali »Zu-ckerwolf« in češki soc. dem. Prokeš ga je obmetaval s sladkorjem. Nujnost je bila s 140 proti 132 glasovom sprejeta. Za nujnost so glasovali Čehi, soc. demokrati, Ukrajinci in Jugoslovani.
Izvolil se je 15članski odsek za voj no clavčni zakon, kakor ga je predlagala gosposka zbornica. Izmecl Jugoslovanov je izvpljen dr. Benkovič.
Nato sta se brez debato rešili predlogi o konzularnem sodstvu, o podaljšanju funkcijske dobe pravili članov trgovskih in obrtnih zbornic in ces. na-reclba o pooblastitvi vlade za sklepanje pogodb glede blagovnega prometa z inozemstvom. Odsek je bil predlagal, da naj se naredba po § 14. razveljavi, čemur je zbornica pritrdila.
Po kratkem odmoru se je začela razprava o treh nujnih mirovnih interpelacijah. Prvo interpelacijo Stane-kova. V njej vpraša ministr. predsednika, da-li je pripravljen v sporazumu z zunanjim ministrom raztolmačiti vladarju želje avstrijske poslanske zbornice, da se takoj izvolijo zastopniki posameznih narodov, ki naj se kot svetovalci pritegnejo mirovni komisiji, in sicer na podlagi uspehov zadnjega ljudskega štetja v naslednjem razmerju: 12 Nemcev, 10 Čehoslovakov, 10 Ogrov, 7 Jugoslovanov, 5 Poljakov, 3 Ukrajince in 1 Italijana. Dalje vpraša če so dogovori glede bodočih
trgovinskih pogodb med Rusijo in osrednjimi velesilami že končani in če .je vlada posrbela, da monarhija pri sklepanju, teli pogodb ne bo oškodovana.
Posl. Petrusevič interpelira istotako za takojšno izvolitev narodnih zastopnikov iz Avstro-Ogrske ter Bosne in Hercegovine, da se kot svetovalci | vdeleže mirovnih pogajanj.
Soc. dem. poslanca dr. Adler in Seit-z vprašata vlado, da-li jo pripravljena vplivati na to, da se v mirovnih pogajanjih z Rusijo ne le ne stremi po aneksijah in kontribucijah. na škodo Rusije, marveč da se tudi javno izjavi, da osrednji velesili tudi v slučaju posebnega miru z Rusijo ne bosta stre-mili niti za očitimi niti prikritimi političnimi in gospodarskimi aneksijami na stroške njihovih držav. Dalje zahtevata naj vlada vpliva na to, da se mirovna pogajanja z Rusijo porabijo v to, da osrednji velesili potoni ruske vlade naznanijo svoje mirovne predloge tudi ostalim državam, ki so z nami v vojni.
Ljubljana, 18. grudna 1917.
Nocoj so se prvič zbrali v Unionu v večjem številu ljubljanski zaupniki S. L. 5„ da daio po znanih žalostnih dogodkih usko-štva iz naše skupne jugoslovanske stvari in naše katoliško-narodno-demokratičre organizacije duška svojega ogorčenja nad uskeki in da povedo, da i stanejo zvesti bojnemu praporu z zmago ovenčane S. L. S. Kdor pozna naše ljudi, ve, da li naši ljudje, ki ljubijo z vso dušo svojo domovino, ne bodo nikdar nasedli spletkam gotovih Šnsteršičevih ljudi, ki se hočejo v veliko veselie naših narodnih nasprotnikov z raznimi »krščanskimi« in »meščanskim?« strankami igrati z usodo našega naroda. Tu so naleteli na zavednost in disciplino naših ljudi, ki jim bodo pisali obsodbo.
Zbor zauDnikov je otvoril v res krasnem in izrazitem govoru med splošnim odobravaniem točasni načelnik S. L, S. Andrej K a 1 a n, ki je obrazložil teme'j-ne tečke našega programa. Za njim so govorili dr. Gregor i č, dr. Jež, mestni župnik B a r 1 e in drugi.
Soglasno so bil sprejete sledeče resolucije;
1. Shod ljubljanskih zaupnikov S. L, S. se pridružuje v polnem obsegu majniški deklaraciji Jugoslovanskega kluba, na podlagi katere se mora uresničiti naše stremljenje po svobodi v samostojni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. Izraža svoje neomajano zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Antonu Korošcu.
Pozdravlja mirovno strem'ienje sv. očeta Benedikta XV. in cesarja Karla I. in poziva naše diplomate, naj ne odstrane samo zunanjih, ampak tudi notranjih ovir za končni trajni mir.
2.	Shod Hubljanskih zauonikov S. L. S., zbran dne 18, decembra v Unionu, se Vaši Presvetlosti v globoki vdanosti najiskre-neje zahvaljuje za iniciativo, s katero ste dosegli, da so se slovenske nolitične stranke enotno izjavile za majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba, V njej je izražen naš skupni narodni politični cilj, cd katerega ne bomo odnehali, dokler ga ne dosežemo. Toplo smo Vam tudi hvaležni za navodilo, ki ste nam ga dali v svojem pismu dne 26. novembra, in,Vam obljubljamo, da se bomo kliub vsem spletkam zvesto po n:em ravnali. Grde napade, ki jih mora sedaj prenašati Vaša presvetla oseba, najodločnejše zavračamo, naj prihajajo od koderkoli, in se Vas tem vdaneje oklepamo v pokorščini in ljubezni,
3.	Shod ljubljanskih zaupnikov S, L, S., zbran v Unionu dne 18. dec., poživlja one člane občinskega sveta, ki so zapustili klub ljubljanskih občinskih svetnikov S. L. S., naj daio javno odgovor za svoja dejanja volilcem S. L. S., drugače pa naj takoj odložijo svoje mandate, katere jim je poverila S. L. S.
evne novice.
-r Na delo! »Edinost« piše: Vsa Slovenija, ves rod v pokrajinah našega slovenskega juga, je zaplakal nad preranim grobom apostola našega edinstva in kli-catelja na složno delo, I. Ev. Kreka. V tolažbo smo si govorili, da pokojnikova zapuščina ostane živa med nami, da nas bo duh njegov vodil dalje po poti do boljše bodočnosti. Vse življenje njegovo je bilo delo, neumorno delo brez vsako osebne sebičnosti — posvečeno sreči in blaginji naroda. Duh Krekov nam kliče: na delo! Vsi, kar jih je rodila slovenska mati, rama ob rami, vsi združeni v eni misli na — skupni cilj! Treba jc lečiti težke rane, ki so jih vsekale sedanje grozote. K ozdravljenju pa vodi ena edina pot — delo. Brez kričavega in zato nekoristnega in ne-■moircnega radikaiizma, pa tudi brez ma-■odušnega oportunizma! Naša politika bodi realna, delo realno, da bodo tudi pridobitve realne! Pozitivni bedimo, a naš pozitivizem bodi združen s plemenitim idea-
lizmom narodne in naše jugoslovanske zavednosti. Ko je govora o cilju, bodimo neizprosni; pri določanju poti, ki na jdove-dejo do cilja, pa premišljeni, razboriti, realni računarji. In poti je mnogo, sredstva raznovrstna: delo naše raztezaj se na vsa polja narodnega snovanja: na polje politike v ožjem smislu, na polje kulture, na polje gospodarstva. Kjer se komu zdi, da je s svojimi sposobnostmi in svojstvi primer-neji za delo, tam se pridruži drugim delavcem! — Nikdo ne more vedeti, kaj nam prinaša bližnja bodočnost. Tema je, polna negotovosti. Srce, naša zavest, da je stvar našega naroda pravična, da si ideje, ki se jih je oprijel naš narod, ustvajajo vsi pošteni ljudje vseh narodov, nam govorita, da se moremo nadejati le dobrega. Ali, računajoči razum, ki računa tudi z zlob-nostjo in močjo sovražnih sil, nas opominja, da moramo biti še pripravljeni tudi na zlo. Ah pridi, kar hoče: bodimo ljudje, kakršen je bil pokojni Krek — s srcem in glavo na pravem mestu; z njegovo veliko ljubeznijo do naroda v srcu, pak z njegovo energijo in njegovo nikdar mirujočo delavnostjo. Delo, pošteno delo, smotreno organizirano, ki mu bosta vsak Slovenec in vsaka Slovenka prispevala po svojih močeh svoj delež: tako delo premaga vse ovire in težave, zlomi vsa nasprotstva, zlobe, sovraštva in zavisti ter nam odpre pot v smeri, ki jo je ubrala naša narodna ladja do varnega zavetišča. Pokojni dr. Krek je znal premagovati nasprotstva. Če bomo sledili njegovim jasnim izgledom, zmagamo tudi mi! In še enkrat; življenje Krekovo je bilo delo! V delu združenih slovenskih bratov in sestra je naša rešitev! Kajti: kdor dela, nesebično dela, s ciljem pred očmi in s trdno vero v uspeh, ne obupuje nikoli, so mu nasprotstva še v pobudo. Takega dela nam bo trebalo odslej! Kdor je blage volje in udan svojemu narodu, se pridruži snovanju narodne bodočnosti!
-f Nov list. Poročajo nam, da izide v soboto prva številka dr. Šusteršičevega političnega tednika, ki si je nadel znamenito ime »Resnica«. List bo seveda pomagal širiti zdražbo med Slovenci, ki jim je edinost ravno sedaj najbolj potrebna, delati reklamo za dr. Šustešiča in reševati njegov vpliv, ki si ga je s svojo samovoljnostjo in nerodno politiko sam izpodkopal. Ogledali si bomo to »Resnico«, koliko je resnicoljubna, toda po dosedanjih skušnjah se upravičeno bojimo, da bo tudi zanjo veljalo »lucus a non lucendo«. List se tiska v »Zvezni tiskarni« A. Peska, ki;iz-daja »Slovana« in »Tedenske slike«. Nobena druga tiskarna se ni mogla odločiti, da bi prevzela to delo.
—	Izjava. Podpisani župni urad vidi v tem, da se mu je poslal »program« Slovenske kmečke stranke, grd poskus, hujskati duhovnike zoper svojega škofa, ki so javno povedali, da mi duhovniki na noben način ne bomo podpirali nove šuj.teršičeve stranke. Verni slovenski kmet dobro ve, zakaj gre, zlasti se ži-vo zaveda, kje se nahajajo v »programu« omenjeni spletkarji, jerobi in sleparji, ki na račun drugih iščejo zase koristi in časti, in zato mirno a lcrepko odklanja novo nepotrebno stranko. Vsakdo, ki je blage volje, ve, da mu je mesto ob strani škofa v Slovenski Ljudski Stranki. — Župni urad v Krašnii, dne 14. decembra 1917. Adolf Knol, župnik.
—	Usoda slovenskega gledališča. K
včerajšnjemu poročilu o seji deželnega odbora nam dodatno poročajo: L. 1915. so odprli v deželnem gledališču Kino z motivacijo, da je treba poskrbeti za fond za slovensko gledališče. »Kino Central«, tako se imenuje, je imel koncesijo le v najemu. Sedaj pa je dobil g. Štefe lastno koncesijo. V sobotni seji deželnega odbora je bilo sklenjeno, da se prepusti g. Štefetu gledališče v najem za čas od 1. septembra 1917 do 15. oktobra 1918 in sicer za na-jemščino 70.000 K, od katerih pa si sme g. Etefe odbiti na mesec po 600 K iz naslova »nagrade« za vodstvo kino predstav od 1. maja L 1915 naprej. Tako bo g. Ivan Stefe potegnil do konca novembra lepo svoto 18.600 K v »prid slovenskemu gledališču«. Doslej je »Kino Central« oddal deželnemu odboru znesek 116.000 K, ki pa po mnenju strokovnjakov ta svota niti ne zadostuje za popravila poškodb. Koliko časa bomo morali še trpeti tako frivolno igro z našimi kulturnimi zadevami.
»Zadružni Centrali« je deželni odbor v odborovi seji v soboto dovolil za asana-cijo nekaterih zadrug na deželi nad 250 tisoč kron podpore iz zadružnega garancijskega fonda. .. — Duhovska vest. Umeščen je bil na žup-
Viktor KrarflPn pavi dnc 17, m- žuP™k
?a.,Kr,eJfov spomenik. Občinski odbor občine Smihel-Stoniče je daroval v svoji seji dne 13. t. m. za Krekov spomenik 200 kron,
—	Umrla ie dne 15. t. m. na Bledu v 8^. letu starosti begunka Marljpna Kenda, p. d Matijuka iz Volč. Od te sta bila dva brata in štiri sestre, ki so šteli vri skupai pred izbruhom italifanske vojne 482 let. Od teh živiio še tri sestre. Redek slučaj.
.. . — Odlikovan je bil s srebrno častno svetimo Kdečega križa z vojno dekoracijo Ivan Hemrihar. lesotržec v Bohinjski Bistrici.
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in r meči so dobili: nadporočnik 22. pp. Josip čer-melj, nadporečrik 36. strel. p. Viktor Cril, poročniki 87. pp. Ivan Knnoj, Albert Mal-leg, Alojzij Kramberger, Marjan Martin in Avgust Repič. — Duhovski zaslužni kri-

žcc 2. vrste z meči je dobil vojni kurat 87. J pp. Franc Nastran. — V drugič je dobil ponovno Njvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 87. pp. Josip Bitenc. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 17. pp. Ludovik Primožič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 4. bos. herc. p. Albert Vedernjak. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila črnovoj. nadporočnik 5. črnovoj. okr. pov. Ivan Sancin in nadporočnik epid. bolnišnice št. 5. Josip Pavlin. — Viteški križ Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil mornariški štabni zdravnik dr. Rudolf Kobal.
—	Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 21. decembra t. 1. ob 4. uri popoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica štev. 10, I. nadstropje) redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanilo predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Vojna kreditna pomožna akcija za malo obrt in trgovino. 5. Zbornični proračun za letp 1918. 6. Izjava o imenovanju cenzorjev pri ljubljanski podružnici Avstro-ogrske banke. 7. Volitev zborničnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani, Postojni, Radovljici, Kropi, na Bledu, v Ribnici, Kranju- Škofji Loki, Tržiču, Kamniku, Mengšu, Št. Vidu, na Vrhniki in v Metliki. 8. Prošnje za podpore: a) Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani; b) Dežel, zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani; c) Deželne zveze za tujski promet in turistiko na Kranjskem v Ljubljani. 9. Rekurz proti predpisu zbornične doklade. 10. Tajna seja.
Z odpravo pisemske cenzure so zopet dovoljena pismena priobčila na odrezkih nakaznic in poštnih spremnic. Opozarjamo na to cenj. naročnike z vljudno prošnjo, da se te ugodnosti poslužijo pri vsaki denarni pošiljatvi ter natančno označijo namen pošiljatve. S tem odpadejo mnoga zamudna vprašanja, za kateri namen naj se porabi denar.
—	Voina čevljarna v Ljubljani razglaša vsled raznih vprašanj z dežele, da popravil po pošti ne sprejema, ker se nabere s tem preveč manipulacijskega dela, kateremu s sedanjim osobjem ne more biti kos. V popravilo se sprejemajo zato samo take obutve, ki jih stranke osebno prinesejo in odvzamejo. Zavod za pospeševanje obrti pa priporoča obrtnikom in čevljarjem, da ustanove vsaj po večjih krajih vojne popravljalnice, kakor je to storil Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani z vojno čevljarno.
—	Darovi v pomoč opustošenj Poljski.
Giavni poljski odbor v pomoč žrtvam
vojne na Poljske, ki ma svoj sedež v Vevey v Švici, je izdal poročilo svojega delovanja od 9. januarja 1915 do 31. marca 1917. Iz tega poročila posnemamo, da je. bilo darov v pomoč Poljski okrog 20 milijonov frankov, — Med temi so darovali: Angleška 1,221.271, Nemčija 1,305.754, Avstrija 158721, Belgija 94.397. Bolgarija 6.279, Danska 160.173, Združene države 8,689.453, Španija 29.237, Francija 232.140, Holand-ska 62.089, Ogrska 18.038, Irska 319857, Italija 123.984. Japonska 1.214, Norveška 38.318, Poljska 746,067, Rusija 22.755, Švedska 37.198, Švica 253.470.
LjuDijaiisKe novce.
lj »O razvoju modernega gledališča« predava gosp. prof. Iv. Gruden iutri v četrtek ob 7. uri zvečer v Šentpeterskem prosvetnem društvu. Vsled zanimivosti predmeta, posebno z ozirom na slovensko gledališče, pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
lj Za »Krekov večer«, ki ga. ponovi Šentpelersko prosvetno društvo v nedeljo dne 23. t. m. ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu, je še nekaj vstopnic v pred-prodaji pri gdč. Strahovi, Sv. Petra cesta št. 77. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
lj »Društvu za varstvo vajencev« so poslali na novo članarino oziroma darove sledeči gospodje: Evgen Jarc, dr. Ivan Ja-nežič, Franc Bleiweis, dr. Jan. Ev. Zore (po 100 K kot ustanovniki), Anton Kržič, prodajalna K. T. D. (po 30 K), Alojzij Stroj, (25 K), Janko Barle, dr. Josip Debevec (po 20 K), gdč. Marija Kessler, dr. Jos. Demšar, Franc Lavtižar, Ciril Dolenc, Ignacij Nadrah (po 10 K), Nikolaj Starinski (6 K), Ivan Žerjav, Stanko Premrl (po 5 K), Janez Kete (4 K). Srčna hvala!
lj »Dobrodelnost« je priredila božič-nico dne 16. t. m. v Lichtentburnovem zavodu. Gospe in gospodične iz društva »Dobrodelnost« so v razumenju ljubezni do bližnjega nabrale zadostno vsoto in preskrbele vse potrebno, da je bilo ob-darovanih 300 otrok s sadjem in kruhom in 43 med njimi z obleko. Občinstvu, ki je prikupljivo dvorano napolnilo do zadnjega kota in med katerim je bil tudi naš presvitli g. knezoškof in deželni predsednik grof Attems s soprogo, jc dr. Zdešar povedal par prisrčnih besed, s katerimi je opozoril na sirote, »ptičke brez gnezda, perja in zrna*, in na društvo »Dobrodelnost«, ki se trudi zanje. Občinstvo je s pozornostjo in hvaležnostjo sledilo lepi, času primerni igri »Na delo za Boga«,— prireditev, ki dela čast zavodu — in smešni-ci »Naša Liza«, ki jc pač otrokom najbolj ugajala. Pravtako jc petje med odmori kazalo trud in spretnost sester, ki delujejo v zavodu. — Udeleženci smo imeli vesel
vtis, da je delo za sirote v dobrih rokah in da tiha krščanska ljubezen, ki zna delati tudi brez zunanjega hrupa, dosega res lepe uspehe. Naj bi našla »Dobrodelnost« povsod podpore in razumevanja 1
lj Glasbena Matica. K današnjemu koncertu umetnice Maje pl. Strozzijeve sporočamo, da bo pevka po dokončanem današnjem sporedu pela in dodala sedem znamenitih slovaških narodnih pesmi, kakor jih je z geni-jalnim spremljevanjem opremil največji sedanji češki skladatelj, mojster Vitčzslav Novfik. Te pesmi so: 1. Široki jarčok, bystra vodička. 2. Pod tym našim okenečkom byva velky mraz. 3. Už som sa vydala, už je darmo, už mdm obe-šenž težke iarmo. 4. DievČa, čo že to maž? »Ružu«, komu je daš? 5. Čo to za holubky za vreh stola sedi? 6. Anička, dušička, ne kašli! 7. Teče voda ze skaly do tej panskej zahradv- — »Večer mednarodnih pesmi« priredi Maja nI. Strozzi v pomladanskem času v Ljubljani. Tak večer je priredija v Zagrebu 1. decembra s tako velikim uspehom, da ga je -norala 15. decembra zopet pred »razprodano hišo<: ponoviti!
lj Koncert Angeline Svoboda. Naznanjajo nam, da se vrši dne 21. decembra v deželnem gledališču ob pol 9. uri koncert, virtuozinje na goslih Angeline Svoboda.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Šemrov, mestna uboga, 75 let. — Anton Valenčič, nosestnikov sin, hiralec, 47 let. — Ivan Brožič, premogar, hiralec, 46 let. — Anton Trstenjak, višji kontrolor Mestne hranilnice, 64 let. — Vladislav Gabrovšek. sin trgovskega potnika, 15 mescev. — Marjeta Adamič, hiralka, 58 let. — Josip Pavlin, sin begunke, 2 leti. — Mihael Kraščik, dninar, 54 let. — Adalbert Zajec in Vencelj Hackel, pešca. — Ana Peršin, prodajalka, 65 let. — Danica Krtin, hči železniškega uradnika, 2 leti in pol. — Fran Schneider, topmčar. — Vasilij Palink, trenski vojak.
lj Brivnice bodo v torek na Sveti dan do 12. ure opoldne odprte, v sredo na sv. Štefana dan pa cel dan zaprte,
lj Obrtno gibanje meseca novembra v Ljubljani. Minuli mesec je dobilo pri mestnem magistratu obrtne liste 15, obrt je od-glasila pa ena stranka. Dobili so: Alojzija Rančigaj, Sv. Petra cesta 76, trgovina s kurivom. Žaler Fran, Elizabetna cesta št, 7, trgovina z lesom. Josip Šimnovec, Ze-ljarska ulica 9, čevljarski obrt. Josipina Zitelmann, Poljanska cesta 7, športna masaža. Stanko Kelšin, Kopitarjeva ulica 1, brivski in frizerski obrt. Marta Hubert, Glinška ulica 5, prodaja sadja in zelenjave. Marija Hirschmann, Tržaška cesta št.
3,	prodaja živil. Štefanija Gerlovič, Mestni trg 18, trgovina z mešanim blagom, izvzemši živila in krmila. Katarina Ovsec, Sv. Florijana ulica 25, trgovina z vinom v zaprtih steklenicah. Alojzij Lilleg, Dunajska cesta 33, trgovina z mešanim blagom na debelo, komisijska in trgovska agentura. Alojzija Ipavic, Židovska ulica 4, trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 38-5 o. r. omejeno blago. Fran Škafar, Rimska cesta 16, mizarski obrt. Josip Plankar, Dolenjska cesta 5, trgovina z lesom in drvmi, ter Anton Žmavc, Sv. Jakoba trg 5, sobno slikarstvo. Odglasil je Andrej Pavičič, Kopitarjeva ulica 1, brivski in frizerski obrt,
lj Prememba posesti. Hišo št. 19 v Rožni ulici je kupila g. Marija Leve, vdova po c. kr. merosodcu.
lj Nesreča. Želeena plošča jc padla na levo nogo Antonu Sever, konjskemu hlapcu pri Iv. Zupančiču, ko je na južnem kolodvoru nalagal z nekim sodelavcem sod na voz ter mu je nogo tako poškodovala, da je moral v bolnico.
lj S tramvaja je skočil v nedeljo dopoldne na ovinku pred dolenjskim kolodvorom 16 let stari čevljarski vajenec Stanko Jereb, ko je bil tramvaj še v teku. Izgubil pa. je ravnotežje, vsled česar je padel naprej ter si močno poškodoval nos in glavo.
lj Prodaja petroleja na sive izkaznice se razpiše na dan 21., 22. in 24. decembra. Natančen spored sledi. Na vsako sivo izkaznico se bode dobilo pol litra petroleja.
lj Prodaja premoga za II. okraj. Na izkaznice za II. okraj se dobi premog pri g. Rich-terju, Trnovska ulica, in sicer: na štev. 5. dne 21. decembra; na štev. 6 dne 22. decembra; na štev. 7 dne 24. decembra.
ij Meso na rumene izkaznice C št. i do 1409. Stranke z rumenimi izkaznicami C št, t do 1400, prejmejo sveže meso v cerkvi sv. Jožefa, v četrtek, dne 20. t. m. popoldne, Določen je tale red; od pol 2. do 2. ure štev. t do 200, od 2. do pol 3. ure št. 201 do 400, od pol 3. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do pol
4.	ure št. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure št, 1201 do 1400. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K.
lj Vprašanje na mestno aprovizacijo. Določeno je bilo, da dobi tretji okraj na vsako izkaznico 1 kg moke. Vsi prodajalci moke tudi tako ravnajo, le konsumno društvo v Kra-kovem dela izjemo in daje strankam pol kg moke in pol kg zdroba. Ali je vmes zopet kaka manipulacija z moko od strani konsum-nega društva ali kaj? Prosimo pojasnila. Na protest se odgovarja: Če nečete vzeti, pa pustite .
Primorske novice.
Umrl je v Solnogradu v bolnišnici Kari BlažiČ iz Lokvice pri Gorici vsled bolezni, ki si 'jo je nakopal na italijanskem bojišču. Zapušča ženo in tri otroke. Naj počiva v miru!
Imenovanja v šolski stroki. Za nam. gimnazijskega učitelja na c. kr. slovenski državni gimnaziji goriški, t. č. v Trstu, jc imenovan dr. Lavo Čermelj; za nam. gimn. učitelja na c. kr. nemški državni gimnaziji v Trstu je imenovan dr. Avgust Pirievec,
p Umrla je v Kobaridu nenadoma gospa Ana Gabršček, obče znana Komačev-ka, v starosti 77 let. Pogreb se je vršil v nedeljo 16. t. m.l
Postrezite! Iščem svojega brata Antona Jelen, doma iz Opatjega sela, ki je služil pri 27. domobranskem polku, 9. stotnija. Pojasnila prosi njegova sestra Marija Marušič, Laže štev. 8, pošta Senožeče. — Oče Jožef, Marušič, doma iz Opatjega sela, sedaj v Lažah št, 8, pošta Senožeče, išče svojega sina Andreja Marušič, 27. domobranski pešpolk, 2. stotnija. Oba pogrešajo že od junija 1916.
Kedo ve, kje se nahaja družina Grbec iz Ročinja št. 121, naj sporoči to na naslov Andrej Grbec, Reservespital, Abt. 6, Z. 34, Korneuburg.
GospoflarsKe
—	VII. avstrijsko vojno posojilo. Po končanem roku za podpisovanje vojnega posojila sc je od mnogih podpisovalnih mest in iz krogov podpisovalcev po vseh deželah izrazila želia, naj bi se podpisi, ki se. vsled znakih prometnih težlcoč niso mogli pravočasno prijaviti, še smeli izvesti. Finančni minister je naknadno sorejetje takih podpisov dovolil.
—	Čevlji na izkaznice. Dobili smo tudi karto za čevlje. Trgovsko ministrstvo je izdalo naredbo, da se smejo izdajati čevlji samo proti tozadevni izkaznici. Torej za živili in obleko — tudi čevlji!
—	Ustanovitev nove delniške družbe v Splitu. Kakor čujemo, je »Cement« tovarna. Portland cementa, družba z. o. z, v Splitu, na svoji zadnji glavni skupščini sklenila preosnovati se v delniško družbo, Predkoncesija je že podeljena. Delniška glavnica v znesku 1,500.000 K bo sestojala iz 7500 delnic po 200 K nominalne vrednosti; od teh se bo vporabilo 4380 kosov v plačilo deležev stare družbe, 3120 delnic pa se bo placiralo potom javne subskrip-cije pp kurzu 350 K za komad. Prijave sprejema Jadranska, banka v Trstu in vse njene podružnice od 17. t. m. do 17. januarja 1918.
Pri Ljubljanski kreditni banki je sub-skribiralo do inkl. 13. t. m. 1055 strank 7,999.550 K VII. avstrijskega vojnega posojila. Med drugimi -so podpisali sledeči: Mestna hranilnica v Radovljici nadaljnih K 113.350, Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana, K 78.000; Hranilnica in posojilnica, Železniki, nadaljnih K 5,000; Ivan Kenda, hotelir v Sofiji, K 50.000 (ter pri Balkanski banki v Sofiji K 100.000); Mestna hranilnica Kamnik, nadaljnih K 70,000: ter za svoje stranke: F. Šešek, Šmarce, K 3.000; Fr. Kemperle, Županje njive, K 2000, Ana Hribar K 2000; Za razne stranke nadaljnih K 10.300; Mestna hranilnica v Novem mestu K 80.000; Zadružna zveza v Ljubljani K 100.000; Farni urad Št. Jer-nei, Dolenjsko, nadaljnih K 20.000; Helena Zalar, Dobrava, p. Ig, K 1000; Franc Vi-rant, Dobrava p, Ig, K 1000; Franc Ko-selj, potom Posojilnice v Radovljici, K 2000; Franc Hribar, Reber, p. Šmarje, K 3000; Franc Dolenc, Stara Loka, K 10.000; Anton Werbole, Medija-Izlake, K 3000-Alojzija Zupančič, Kolovrat, p. Medija-Izlake, K 5000; Helena Zupančič, Kolovrat, p. Medija-Izlake, K 5000; Rudolf Zupančič, Kolovrat, p. Medija-Izlake, K 5000; Andrej Zupančič, graščak, Kolovrat, pošta Medija-Izlake, K 5000; Posojilnica v Radovljici za občino Breznica K 1000; Vojnovič & Co., Ljubljana, K 2000; Ivan Jurca st., Gabrenje, p. Postojna, K 1000; Občinska hranilnica, Krško, K 60.000; za Ano \Veissensteirter, Krško, K 2000; Uršula Knafl, St. Ilj ob Dravi K 2000; Franc Demšar, Zalilog K 2000; Franc Werbole, Medija-Izlake, K 1000; Josip Žužek, nad-inženir, Gradec, K 5000; Jos. Rossi, Zagorje ob Savi, K 25.000; Josip Rudež, graščak, Tolsti vrh, K 3000; Matija Jerina, Goričica, K 1000; AdolI Stecker, Dunaj, K 1000; Martin Demšar, Klanjče njive K 2000; Fr. Cerar, Stob-Domžale, K 10.000; Franc Kukovičic, Nabrežina, K 2000; Janko Poček, Trbovlje, K 1000; Kari Muller, Črnomelj, K 1000; Franc Štempihar, c. kr. orožnik, Novo mesto, K 1000; Joh. Klo-bovs, vojni superior, Ljubljana, K 700; J. N. Koceli, Škofja Loka, K 400; Zadruga krojačev, Ljubljana, K 500; Franc Lavrin-šek, Trškagora, K 200; Jože Brlan, Luče, p. Višnjagora, K 100. — Pri podružnici v Celovcu nadalje: Hranilnica in posojilnica Borovlje K 2000; Jokob Ogris, Megorje, K 1000; Marija Ogris, Slov. Plajberk, K 1000; Jakob Užnik, Slov. Plajberk, K 1000; Florijan Močilnik, Lokavica, K 1000; Matevž Maurer, Gorje, K 2000; Franc Frank, Črešnje, K 1000; Jožef Malle, Št. Janž v Rožu, K 3000; Lucija Malle, Podsinjavas, K 1000; Marija Gril, Kot, K 1000; Alojzija Riedl, Bistrica,, K 1000; Ignac Kočnik, Kot, K 3000; Jurij M. Trunk, župnik, Borovlje, K 100.000. —Pri podružnici v Celju nadalje: Ana Vuzem, Zavreče pri Ptuju, K 200; Podružnica Sv. Mohorja, Zavr-še pri Ptuju K 300; Župnijski ubožni zavod, Zavrče pri Ptuju, K 300; Podružnica Sv. Janeza, Zavrče pri Ptuju, K 300; Župnijski urad, Zavrče pri Ptuju, K 1000; Anton Lipovšek, Višnja vas, K1000; Rudolf Šimenec, Breg pri Celju, K 7000; Jožefa Čagran, Banovci, K 1000; Marija Cvetko. Bučecevci. K 600; Eiza Korent,
Gaberje,-K 1000; Liza Gavez, Turški vrh, K 200; Liza Masten, Zavrče, K 400; Te-reza Jureš, Boreči, K 1000; Mihael Randl, c, kr. polkovnik, Celje, K 2000; Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju K 47.800; Anton Kolenc, veletržec v Celju, K 20.000; Valentin Mešl, Dobrna, K 1000; Marko Guček, Višnja vas, K 1000; Kmetijska za-skripcijski rod dne 15. t .m.kPjanc.OFjk druga v Križevcih K 1500.
iMDSiri oMMl svet.
Ljubljana, dne 18. dec.
Sejo vodi župan dr. Ivan Tavčar.
Srebrni rog polku c. kr. gorskih strelcev št. 2.
Župan prečila: Ministrstvo deželne brambe je poslalo ljubljanski občini sledeči dopis;
Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo naj milostne jSe dovoliti, da' sme srebrni rog, ki ga je poklonila ljubljanska mestna občina c. kr. polku gorskih strelcev št. 2, uporabljati polkovni trobentač. Ministrstvo za deželno brambo se ob tej priliki ljubljanski mestni občani najtoplejše in naj prisrčne j še zahvaljuje, ker se je navedenemu vrlemu in hrabremu polku poklonilo tako dragoceno in domoljubno častno darilo.
Czapp m. p., fmL
Polkovni znak vojnega havblčnega polka št. 28.
Župan prečita sledeči dopis:
Vojni liavbični polk št. 28 (stari F« K. R. 7) se izpopolnjuje v kronovinah Kranjska, Štajerska in Koroška! Njegovi vrli topničarji se lahko postavijo ponosno v vrsto vseh čet železnega zbo-ra. Skora j na vseh bojiščih je polk. častno nastopal; kakor smo svoječasno v zmagovitem pohodu vdrli v laško zemljo. stojimo zdaj kot zvesta straža, da ostanejo meje ljubljenih naših domačih dežela čiste od korakov izdajalca. Kamen tvorimo v zidu, ki varuje naše ljubljence,
V imenu Vaših vojakov, vele cen jeni gospod župan, obetam, da se bomo držali in da smo vredni naših rojakov, naj že stoje na bojišču, ali če v trdecm gospodarskem boju skrbe za naše ognjišče.
Dovolite, da poklonim, v polkovem imenu polkovni znak v znamenju naše ljubezni do naših domačih dežela!
Vašemu velerodju vdani
Ernst, Umfahrer pl. Umfuhrer 1. r. podpolkovnik.
.Vojna pošta 361, v avgustu 1917,
DAROVI:
I. Za prehrano ubožnih slojev: Mestna hranilnica v Ljubljani 5000 K; Kranjska hranilnica v Ljubljani 2000; neimenovan trgovec, kakor vsak mesec 500; neimenovan trgovec, kakor vsak mesec 100. — II. Za dnevna zavetišča za ubožno šolsko mladino: Neimenovan trgovec kot božično darilo 500 K. — III. Za vdove ln sirote padlih vojakov: Anton in Terezija Tonejec, kavarna Evropa, nastanitveno pristojbino 137 K; Milan Bogady, ravnatelj Ilirske banke 100; dr. Ferdinand Eger mesto venca stotniku Noču 50. — IV. Za mestne uboge: Alojzij Pogačnik mesto venca Murniku 20 K; neimenovan štabni častnik nastanitveno pristojbino 8, — v. Razno: Občinski svetovalec Julij Elbert kot božično darilo za deset ubožnih rodbin, katerih očetje so na fronti 200 K.
Draginjske doklade mestnim uslužbencem.
Župan naznani, da je deželni^ odbor potrdil najetje posojila v znesku 100.000 Iv, da se lahko izplačajo draginjske doklade mestnim uslužbencem. Ker do danes ni bilo mogoče izdelati tozadevni elaborat, je dal župan napraviti izkaz in bo v soboto ali ponedeljek izplačal draginjske doklade. Razdelil bo podpore tudi med vse druge uslužbence tudi pri mestnih pod-
Sprejem v domovinsko zvezo.
Za domovinsko pravico v Ljubljani je prosilo 112 oseb. 98 osebam se domovinska pravica podeli, 14 prošenj se odkloni, ker dotične osebe še ne prebivajo 10 let nepretrgoma v Ljubljani.
Fristojbinskl namestek na mestne vodovodne naprave.
Obč. svetnik dr. Novak poroča o razsodbi c. kr. finančnega ministrstva o prizivu mestne občine proti naročilu naknadne napovedi mestnih vodovodnih naprav v svrho predpisa pristoj-binskega namestka. Finančno ministrstvo je priziv odklonilo. Predlaga, naj se vloži proti odloku finančnega ministrstva priziv na nravno sodišče. Sprejeto,
Mestna aprovizacija.
Obč. svetnik dr. Triller poroča o stanju aprovizacije. Položaj se je bistveno poostril. Župan in občinski svet imata žalostno zadoščenje, ker so se vresničile vse tiste stvari, na katere sta pravočasno opozarjala. Zmagal je avstrijski birokratizem.
Bistvo aprovizacije so premog, mast, krompir, mleko, poleg tega pa za spremstvo še petrolej, sladkor in za nameček še strah, da zmanjka moke in kruha. Da ni Ljubljana danes brez moke in kruha gre v prvi vrsti zahvala vzornemu delovanju kranjske podružnice vojnožitnega zavoda. Podružnici voj noži tnega zavoda zato s tega mesta izrekam iskreno zahvalo. (Pritrjevanje.) Niti omenjeni podružnici niti mojemu osebnemu posredovanju na Dunaju se pa ni posrečilo dobiti moke za doječe matere, starčke in bolnike.
Poseči moram nekoliko nazaj in povedati v kratkem zgodovino najvažnejših in naj akutne j ših vprašanj.
Prvič krompir. Včasih se je s Kranjske izvažalo na tisoče vagonov krompirja. Že lani pa je bilo slabo, ko je bil krompir še prost. Letos je krompir pod zaporo in ni ga nič. Župan je zahteval vsaj 600 vagonov krompirja za Ljubljano. Obetalo se je veliko, efekt pa je ves drugačen. Res je, da je bila letina letos slabša, in da je vojaštvo več potrebovalo. Vlada je dognala, da je v deželi 3260 vagonov krompirja nad lastno potrebo. Vojaštvu se je oddalo 400 vagonov proti povrnitvi, 200 vagonov se ga je porabilo za civilno prebivalstvo. Iz ostalega bi bilo tedaj za Ljubljano in drugod še dovolj krompirja. Centralna vlada je pa napravila nekaj, kar se mora označiti kot goro-stasno neumnost. Določila je mnogo višjo ceno za repo in korenje kot pa za krompir. Kmet je raje prodajal repo in korenje po 60 do 70 kron, krompir pa je porabil za krmo. Okrajna glavarstva so tožila, da ni nikjer nič krompirja. Nova ugotovitev po stanju z dne 5.'novembra 1917 je dognala, da je v deželi mesto 2600 vagonov le še 180 vagonov krompirja. Deželna vlada je sedaj odredila zelo strogo rekvizicijo krompirja. Zahtevala je 300 vagonov in sicer 214 za Ljubljano, ostanek naj dobi železnica in vojna zveza. Doslej smo dobili za Ljubljano z največjo težavo in najhujšim pritiskom 124 vagonov-
tako da je Ljubljana Za silo pre skrbi je- benCem "in "onim vpokojencem, ki so bili de-
krivce tam, kjer so. Župan in mestna aprovizacija sta storila svoje. Naj se poklicani faktorji u>če iz napak, ki so se doslej godile in naj skušajo popraviti, kar se sploh popraviti še da.
Župan: Grajati moram pri govorniku izraz, da je vlada napravila goro-staano »neumnost«, reči bi moral »nerodnost«.
Dr. Triller: Zapiše se pa le lahko.
Obnovitev in vpostavitev telefonskega omrežja v Ljubljani.
Obč. svetnik dr. Novak: Ljubljana je izločena iz vojnega ozemlja. Tri leta je mesto hudo trpelo, posebno promet, trgovina itd. Zato zasluži Ljubljana sedaj posebne pozornosti. Govornik vpraša župana, če je pripravljen storiti potrebne korake, da se v Ljubljani kar najhitrejše obnovi in vpostavi telefonsko omrežje. Se vzame na zapisnik.
Nemški vozni listki pti električni železnici.
Obč. svetnik Smole vpraša župana, če mu je znano, da cestna električna železnica izdaja nekaj časa sem samo nemške vozne listke.
Župan: Ukrenil bom potrebno in prihodnjič o tem poročal.
Obč. svetnik Likozar opozarja, da stoji v pogodbi električne železnice, da vozi tudi na dolenjski kolodvor na 7% minute; vozilo se je vsakih 15 minut, sedaj pa naenkrat vsakih 16 minut, tako da vsled tega nikdar ni nobene zveze. Prosi župana, naj o tem potrebno ukrene.
Nato župan zaključi javno sejo. ,
Tajna seja.
v'<8ar Franc Jožefovo ustanovo
dobe: Bončar Marija, Burgar Terezija, Ceraa* Fran, Franzl Josipina, Januš Franja, Jazbar Jakob, Jorin Valentin, Kajzelj Amalija., Kasch Fran, Kolar Anton, Rozman Marija, Pirnat Fran, Podkrajšek Anton, Puch Ludovik, Ri-har Ivan. Saladin Anton, Terdan Ana, Turk Josip, WMrr.wr>r. Franja, Žgur Matija.
Pomožna uradnic*, Antonija Kruh-me se imenuje stalnim.
iz seje
'a
dne 17. decembra 1917.
na s krompirjem do srede januarja. Če več ne dobimo, bomo v zgodnji pomladi brez krompirja.
Nekateri ljudje so bili tako naivni, da so mislili, da bo naša dežela dobila nekaj od ogromnega italijanskega plena. Bili pa so takoj na mestu ogrski židje. Kranjska ni dobila ničesar.
Podobne težave so glede masti. Ogri ne puste izvažati masti. Ljubljana je dobila nekaj prešičev-špeharjev, ki so pa bili čisto za nič in njih meso skoro neužitno. En vagon špeha je dobila kranjska aprovizacijska družba, pa so ga Ogri med potjo konfiscirali. Drugi vagon špeha je bil pokvarjen. Med Avstrijo in Ogrsko se bije čisto navadna gospodarska vojska. Na Dunaju so mi rekli, da najsovražnejši nevtralec postopa z Avstrijo boljše kot Ogrska.
Fižola ne dobimo nič, pravijo, da ga še za seme ne bo. Ješprenja bomo dobili le malo, tako da ga bo prišlo na osebo le en četrt kilograma.
Naj žalostne j še poglavje je pa mleko. Deželna vlada je skozi 4 mesece z vojaštvom organizirala preskrbo z mlekom, a danes ga ni čisto nič in celo dojentčlki so brez mleka.
Že od junija meseca naprej je župan vedno in vedno prosil, brzojav-ljal itd., naj se Ljubljana pravočasno preskrbi s premogom. Vse ni nič pomagalo. Na Dunaju so določili za Ljubljano 140 ton premoga na dan počenši od 15. oktobra. Do danes bi tedaj morali dobiti 800 vagonov, prejeli smo pa le 173 vagonov, torej niti 30 odstotkov. To je prva dva meseca, kako bo pa naprej, si lahko predstavljate.
Že maja meseca smo morali zapreti mestno plinarno. Po ponovnih prošnjah smo vendarle dobili 70 vagonov premoga, da smo septembra mogli zopet pričeti z obratom. Sedaj preti vnovič nevarnost. Če v najdoglednejšom času ne pride češki premog, bo plinarna vnovič ustavljena.	^
Da ni petroleja in sladkorja sem že omenil.
Veliko krivdo za današnje neznosne razmere nosijo razne centrale na Dunaju, ki so le zato tu, da se krvavo izkorišča prebivalstvo. Nek visok poveljnik na laški fronti je dejal, da se laške armade no boji, boji se pa centrale za krmila na Dunaju.
Govoril sem odkrito, brezobzirno, ampak sine ira et studio. Javnosti sem moral to povedati, da ve iskati
Dovolitev enkratnega dravinjskega prispevka deželnim uslužbencem.
Vsem trajno nastavljenim deželnim usluž-____jem in onim vpokojencem, ki so bili deležni draginjske doklade, se dovoli enkratni draginjski prispevek po analogiji tozadevne državne naredbe.
Ljudsko- in meščanskošolsko učiteljstvo — enkratni draginjski prispevek. Dodatno k sklepu z dne 15. decembra t. 1. se soglasno sklene: J Deželni odbor vojvodine Kranjske sprej-i me prispevek iz državnih sredstev, ki se je dovolil v svrho podelitve nabavnih prispev-| kov pripadnikom učiteljstva splošnih ljudskih j in meščanskih šol v ta namen, da dovoli na-! bavne prispevke točno po smislu načel, usta-j novljenih v sklepu poslanske zbornice z dne j 13. novembra 1917, in da določi za priznanje j prispevkov naslednji obrazec:
1. Vse na javnih ljudskih in meščanskih : šolah stalno ali začasno nameščene učne osebe vštevši one, ki so v vojaški službi, dalje umirovljene učne osebe oziroma učne osebe, j ki vživajo miloščino, kakor tudi vdove po uči-i teljih fbodisi da uživajo vdovsko pokojnino ali i miloščino ali obenem oboje) prejmejo po 450 K. Ta temeljni znesek se zviša: učiteljem, v katerih družino spada sopro-! ga, za znesek (družinska doklada) 150 K; uči-| teljicam, ki preživljajo otroke, za vsakega ot-j roka (tudi posinovljenca, rejenca in pastorka)
i za znesek..........120 K;
1 samskim učiteljskim osebam za očeta, mater, vsakega brata, vsako sestro, če so ti svojci z dotično učiteljsko osebo v skupnem gospodarstvu in če je smatrati to učiteljsko osebo za družinskega vzdrževalca, in sicer za vsako tako osebo za znesek 150 kron; vdovam za v njih oskrbi stoječe učiteljske sirote za vsako tako siroto za znesek 120 kron.
(Pri teh se je ozirati le na lastne otroke umrlega učitelja).
Dalje se zviša nabavni prispevek (temeljni znesek) z ozirom na službeno dobo, in sicer pri službeni dobi dovršenih:
5 let za znesek .......90 K
10 let za znesek ....... 180 K
15 let za znesek . . . . . , . 270 K Pri umirovljenih učiteljskih osebah je za uvrstitev v predstoječe stopnje merodajna njihova aktivna službena doba in pri učiteljskih vdovah aktivna službena doba umrlega soproga (učitelja).
2. Dve tretjini pod točko 1. označenega polnega temeljnega zneska 450 K, torej znesek 300 kron prejmejo:
učiteljski namestniki in namestnice ter pomožni učitelji in učiteljice, proti nagradi nameščene učiteljske osebe in sirote brez staršev, ki uživajo konkretalno pokojnino (popolne sirote).
Ta znesek se zviša učiteljskim namestnikom in pomožnim učiteljem, kakor tudi proti nagradi nameščenim učiteljskim osebam z ozirom na družinsko stanje, in sicer:
za soprogo za znesek......100 K;
za vsakega otroka, ki ga preživlja dotični učitelj (tudi posinovljenega, rejenca in pastorka)
za znesek..........80 K;
samskim učiteljskim osebam za očeta, mater, vsakega brata, vsako sestro, če so ti svojci z dotično učiteljsko osebo v skupnem gospodarstvu in če je smatrati to učiteljsko osebo za družinskega vzdrževalca, in sicer za vsako tako osebo za znesek 100 kron.
Dalje se zviša nabavni prispevek fdve tre-
Sini temeljnega zneska) z ozirom na službeno obo in sicer pri službeni dobi dovršenilu
5 let za znesek	60 K;
10 et za znesek....., , 120 K;
15 let za znesek.......180 K,
Za odmero tega zviška nabavnega prispevka ie pri popolnih sirotah merodajna slu-ZDena doba umrlega očeta.
Ta sklep je razumeti v tem smislu, da predstavliajo nastavki obrazca le številke razmerja, ki se po končni izračumbi lahko zvišajo oziroma znižajo.
fo se naznani deželnemu šolskemu svetu s pristavkom, da deželni odbor v smislu deželnega reda nikakor ne smatra za potrebno, da bi se ta sklep predložil v Najvišje po-trienje, in se za slučaj, da bi se to od strani vlade vendarle storilo, že vnaprej zavaruje zoper vsak prejudic za v deželni ustavi za-lamčene avtonomne pravice deželnega zastopa.
Nadalje se sklene, da se iz deželnih sredstev predujemoma takoj izplača v sklepu po jnVe m u5nim osebam vsaki 300 kron, pod 2. navedenim učnim osebam pa 200 kron proti svojedobnemu poračunu in pokritju iz državnega prispevka.
»Občinska uprava.«
»Občinska uprava«, glasilo »Kmetske županske zveze« se podeželi s pričetkom leta 1918 in postane uradno glasilo deželnega odbora kranjskega pod imenom »Samouprava«. »Kmetski županski zvezi« se prepusti v listu posebna rubrika.
Izdajanje lista ostane začasno v dosedanjem obsegu in so se stroški preliminirali v istem znesku, s katerim se je doslej podpirala »Občinska Uprava« iz deželnih sredstev.
Govedoreja. Spisal Rado Legvart, deželni mlekarski in živinorejski nadzornik v Ljubljani. Ker je to knjigo spisal veščak s temeljito teoretično podlago in dolgoletno praktično izkuš-n;o, je posebno za naše živinorejce velikega narodnogospodarskega pomena. Knjigo Aaj si omisli vsak slovenski živinorejec. Opremljena je z mnogimi slikami in tabelami in velja 3 K 40 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljub-ljam. Žfvihorejci, ki se ravnaj« po navodilih te knnge, bodo dosegli najlepše uspehe, zato je tudi znesek, izdan za tako strokovno knjigo, najbolje naložen.
Slovarji slovenskega in nemškega jezika so med vojsko skoro vsi pošli in je med večji-
slovarji na razpolago sedaj še temeljiti Wolf-PIeteršnikov Slovensko-nemški slovar v dveh obširnih zvezkih, ki velja broširan 16 K (vezan se sedaj ne dobil, dalje je na razpolago v istem obsegu tudi Wo»l-Ciga!etov netnško-slovenski del, ki velja 7 K in se dobi tudi samo broširan. — Oba slovarja sta na razpolago v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Opravilna štev. U 510/17/5.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C, kr. okrajno sodišče v Litiji je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva opra-vitelja Petra Jereba in obtoženke Frančiške Vidergar o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Frančiiko Vidergar, roj. Dolinšek, v Zahribn 1885, pristojno v Kanderše, posestnico v Zahribn št. 6, nek., zaradi prestopka draženja in prodaje zaseženih predmetov in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje po zakonu, razsodilo tako: Obdol-žena Frančiška Vidergar je kriva: a) prest, draženja po § 20/1 ces. nar. z dne 24./3. 1917, št. 131 d. z., storjenega s tem, da je 15./10. 1917 v Kolovratu, izrabljajoč izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, prodala 2 mernika fižola po 1 K 60 h k kg in s tem zahtevala za potrebščino očitno čezmerno ceno. — b) Prest, po § 32/2 ces. nar. z dne 25./5. 1917, št. 235 d. z., storjenega s tem, da je s to prodajo nalašč odtujila zaseženo zalogo v 500 K ne presegajoči vrednosti, in se obsodi po § 20/1 ces. nar. z dne 24./3. 1917, štev. 131 d. z., z uporabo §§ 267, 260 b k. z. v 24 ur zabora, poostrenega z 1 trdim ležiščem, dalje v 50 K denarne kazni, za slučaj neizterljivosti v nadaljnjih 5 dni zapora in po § 3R9 k. p. r. v povračilo kaz. stroškov. Ta sodba se bo po pravomočnosti v smislu § 45 nav. naredbe na stroške obdolženke enkrat objavila v »Slovencu«.
C. kr. okraj'no sodišče, odd. III., Litija, 15. novembra 1917.
Opravilna štev. U 508/17/4.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Litiji je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravdništva, opra-vitelja in obtoženke Marije Lazar, roj. Lavrin, o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Marijo Lazar, roj. 1852 v Bonu, prist. v Kolovrat, posestnico v Prevaliah Stev. 11, nek., zaradi prestopka draženja in po § 32/2, ces. nar. z dne 26/5. 1917, in je po predlogu obtožitelja, naj se kaznuje obdolž ena, razsodilo tako: obdolžena Marija Lazar je kriva: a) prest, draženja po § 20/1 ces. naredbe z dne 24./3. 1917, št. 131 d. z., storjenega s tem, da je dne 15./10. 1917 v Prevaljah, izrabljajoč izredne razmere, povzročene po voinem stanju, pustila si*za 6 mernikov fižola obljubiti 180 K, tedaj
za potrebščino sprejela očitno čezmerno ceno. _
b) prest, po § 32/2, ces. nar. z dne 26. V. 1917, št. 235 d. z., storjenega s tem, da je s to prodajo nalašč odtujila zaseženo zalogo fižola v 500 K nc presedajoči vrednosti, in se obsodi po § 20/1. ces. nnredbe z dne 24./3. 1917, št. 131 d. z., r. uporabo SS 267, 260 b k. z. v 3 dni zapora, poostrenega z 1 trdim ležiščem, dalje v denarno globo 150 K, za slučaj neizterljivosti v nadalinjih 15 dni zapora in po S 389 k. p. r. v povračilo kaz. stroškov. Ta sodba se po pravomočnosti v smislu § 45/2 nav. naredbe na stroške obtožene enkrat objavi v »Slovencu«. ,
C. kr. okrajno sodišče, odd. III., Litija, 5. de-cembra 1917.
ŽENITNA PONUDBA.
26Ictni računski podčastnik z večjo vsoto denarja, po poklicu trgovec, sc želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo, katera ima večjo vsoto denarja ali pa že obstoječo trgovino s posestvom, v svrho resne Jenitve v začetka leta 1918. — Ponudbe s sliko^ in natančnim naslovom se prosijo do 1. januarja pod naslovom: Leopold Fiedler, k. a. k. Art. Zeugs-Depot, Spratzern bei St. Polten, Nie-ccr-Osterreich.	3203
ŠTEFAN LIPICER,
begunec iz Avč št. 38, ki stanuje v Dol. Novakih št. 19, p. Cerkno, Goriško,
Išče ^C
NOV FRAK -mc -me
in dobro ohranjeno
SALONSKO SUKNJO -»c
oba s telovnikom, za srednjo postavo
PRODAM -»c -m.
v četrtek od 2 do 2% popoldne. VL, VELUŠČEK, Stari trg štev, 3, H, nad.
prva vrata na levo.	3313
Kupim dobro ohranjene SANKE (RODL) -»c -»c
in
OTROŠKO POSTELJO.	-»c
Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev, 3318.
I
I pnon
špecerijske stroke in delikatesne, vojaščine prost išče službe "*C kot detaj-
list in engrosist ali podobno v mestu in na deželi za takoj. — Ponudbe pod »Vesten« na upravo lista.	328G
Kupim vsako množino novih in starih
svilenih odrezkov
po 20 Kitg. A, Landskroner,
Ljubljana,	3230
Sv. Jakoba nabrežje 39.
Delavci
dobe takoj stalno delo v strojilni tovarni SAMSA & CO. v LJUBLJANI, Metelkova ulica štev. 4. 3326
izprašan in vešč strojnega kovaštva, dobi takoj službo v strojilni tovarni SAMSA & CO. v LJUBLJANL Metelkova ulica štev. 4. 3327
SCupim
precej močan samčev li®- VOZ, brez lestev, potem popoln J8F- PLUG (oralo) in J^- BRANO; vse to j'e lahko novo ali tudi že rablj'eno, vendar že v dobrem stanu. Potem kapim tndi	100
KOŠAR za pošiljanje sadja itd. Za naslov pove iz prijaznosti uprava »SLOVENCA« pod" Stev. 3264. (Znamka!)	3264
se
v nedeljo zjutraj ob pol sedmih na potu od južnega kolodvora do »Figovca« iz sani: en angleški plaid, ena ženska halja in ena konjska odeja. — Odda naj se proti plačilu pri zdravniku dr. Mano Dereani v Št. Vidu nad Ljubljano.	3314
suknene odrezke stare in nove, kakor vse vrste bombažastih in volnenih cunj, žakljevinof odeje, vrvi itd. v vsaki - množini in po najvišji ceni
kupuje: E. Kotzbek, Kranj.
Kdor namerava prodati še kaj
3263	naj ga takoj ponudi tvrdki
J. POGAČNIK LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 13,
Sprejme se takoj
na-
proti popolni oskrbi. Plača po dogovora. FRANC BABNIK, ZGOR. KAŠELJ št. 35 3281 p. Devica Marija v Polju.
h konjem za lahko delo pri pošti, t:
25 d.° 40,,let star> Pošten, trezen se sprejme takoj. :: Tudi invalid s primerno poškodbo se sprejme. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3259, ako znamka za odgovor. 3259
Zamaške
nove in stare |j&||pj vsako množino
stran 6;-
'SLOVENEC, 3ne W 8<feemKra 1Sil

Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsako množino po najvišjih cenah veletrgovina Anton Eolenc, Celje.	1854 (i)
Ste*. 290.
Prodaš ta se:	"•C
1 stroj za žaganje in sekanje drv in
1 stroj samo za žaganje drv z bencin skim motorjem.
Cena IC 15.000, oziroma K 7500. "»L
Vprašanja na »Poštni predal 47«, Ljubljana.	3292
Frumvitnl ie sredstvo za pomlajc-rrdUlfUUI ienje las, ki rdeče, svetle in sive lase In brade /a trajno temno pobarva. 1 stcklenica s poštnino vred 11 2*70.
Dviivnl ie rožnata voda, ki živo po-nyuym rdeC1 blcda llca. (jeinek f„.
(lovit 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 85 vinarjev veC. Naslov za ločila:'
JAN GHOLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava.	2525
z dobrimi travniki in gozdovi na južnem Štajerskem (najraje v Savinski dolini) in prosim ponudbo s podrobnim opisom. — Naslov pove „Uprava Slovenca'' pod št. 29i2.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2'30 veliki li 4'— porcija za rodbino K 11*—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
ima najboljšo porabo
FRANC POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta štev, 36. 3316
suho sadje vseh vrst,	3197
W suhe gobe,
sode od vina, sadjevca in žganja,
steklenice in
zamaške
kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO.
Nakup lesa
Navedite skrajno ceno, naloženo na
želeniški postaji in rok oddaje! Takojšnje izplačilo proti duplikatom tovornih listov!
zavarovanje
Ponudite na mctercent: !<ontamjev les — hmeij-ske droge (star«\ — hrastov fes — smrekovo
skorjo (lubje). — Na kubične metre: Okrogel) les smrekov, borov, bojev. — »t ts i^nse (Grubenholz).
Vinko Vabic, vetržec, Žalcc, Južnoštajerska.
Opozarjamo slavno občinstvo še sedaj na
volno-posojilne zavarovanje
frgižfe-avstrSlske deželne zavarovalnice
Kranjska deželna podružnica LJubljana, Marije Terezija cesta 12.
Darujte za dr. Krekov spomeniki
niirmmiHiumnimiiiiiinininimiN
. krznar 2961
liiuDiana, sr. Petra cesto stj
kupuje vseh vrst
bole diogaSine,
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiHi
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretre-sujočo vest, da je naša iskrenoljubljena sestra, svakinja in teta, gospa
pocestnica in trgovka
v pondeljek, dne 17. decembra ob 6. uri r.vcč&r, po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice sc vrši v četrtek, dne 20. dcccmbra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 71 na pokopališče k sv. Križu, kjer se polože zemski ostanki v lastni grobnici k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani,
V Ljubljani, dne 18 decembra 1917.
Anton Komsn.,
gostilničar,
Franc Koman,
v Ameriki, brata.
Angela Koman,
svakinja.
Vsi nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
W B3T MT Zlato ^m
je sedaj za božične praznike najprimernejše darilo! Oglejte si mojo bogato zalogo briljantnih prstanov, zapestnic, brož, uhanov, zlatih, srebrnih in nikljastih ur najboljših znamk, in prepričan sem, da se Vam bode do-
padlo!
Popravila in naročila na nova dela izvršim točno in ceno.
ALOJZIJ F U C H S , zlatar LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 6.
3284
Za premile tolažilne dokaze sočutja ob nenadomestni izgubi preblagega, iskreno ljubljenega in nepozabnega gospoda
Viljema Pfeifer
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo predobri naši prijateljici blag. gospej Adeli pl. Davila, ki nam jc z največjim samozatajevanjem pomagala pri izvrševanju težavne samaritanske službe, blag. gospodu dr. Gallaschu za preskrbno zdravljenje tekom zadnjih mesecev in čč. oo. kapucinom za duhovno uteho.'
Globoko nas je ganilo dokazovanje ljubezni in spoštovanja od gg. državnih poslancev Josipa Gostinčarja in drja. Lovro Pogačnika, ki sta nc glede na težavno in naporno potovanje prihitela kot zastopnika S. L. S. in Jugoslovanskega kluba izkazat preblagemu pokojniku zadnjo čast.
Enaka prisrčna zahvala vsem, ki so spremili rajnega na njegovi poslednji poti, osobito čč. duhovščini, gg. uradnikom, gg. častnikom, cenj. učiteljstvu meščanske in ljudske šole s šolsko mladino, čisl. krškemu meščanstvu in okoličanom, deputacijam meščanske garde, požarne brambe in podružnice c, kr. kmetijske družbe na Vel. Trnu.
Zahvala vsem darovalcem krasnih vencev.
Zahvala domačim pevcem za ginljivo premijo petje.
Zahvala sploh vsem, ki so častili spomin preblagega.
V Krike m, 16 decembra 1917.
ŽALUJOČI OSTALI-
J*" BOŽIČ, krasni praznik požrtvovalne ljubezni je. tu! Težki čas, ki postavlja vsako posamezno življenje v službo za celokupnost, naj da tudi naši ljubezni in darežljivosti pravo smer.
Naše veselje in naša žalost jc tesno spojena z usodo domovine. Srečo in bodočnost naših otrok pa zagotovi sijajni uspeh

Lc-to naj premisli vsakdo pri izbiranju
.1
0 V/
(r/^ /
Q s-
JJ
mfu
Na božični dan izpolnimo svojo dolžnost napram domovini, poskrbimo za svoje drage
z zavarovanjem na vojno posojilo.
Da zagotovite svojim otrokom bre.z vsakega daljnjega plačevanja stroške za učenje ali oskrbo, plačate enkrat za vselej za vsakih K 10(j--~ nominala VII. vojnega posojila
za zavarovanje na 10 let . . . » ». » »12».,., »	* »15»..,,
» » " »16»,..,
» ,.:■■'-> » 18 » , . , , » » » 20 » , .
K 5S-13 » 53-73 » 46-34 » 43-76 » 39-71 » 35-67
To je pač najboljše in najumestnejše darilo, ki ga more zamisliti požrtvovalnost in skrh za bodočnost.
Časi so resni in veliki! Dnevi odločitve se bližajo. Skozi oblake težke sedanjosti se blišči toli zaželjeni mir! Naj prineso božični dnevi vsem srečo in blagostanje, naj užgo v srcih otrok, za katerih bodočnost in svobodo se bojujemo, ljubezen do domovine za vse čase!
C, KR. AVSTRIJSKI VOJAŠKI ZAKLAD ZA VDOVE :: :: IN SIROTE, ZAVAROVALNI ODDELEK, s: ::
Zavarovanja se sklepajo na temelju pogodbe pri c. kr. priv, življenski zavarovalnici AVSTR? TSICI FENIKS na Dunaju.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr.. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, vse okrajne poslovalnice in njihpooblašcenci.
Na pismeno zahtevo Vas obišče pooblaščeni zastopnik našega zavoda.