PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83332 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 104 (13.335)
Trst, petek, 5. maja 1989
Finančna straža za revizijo bančnega poslovanja
Mafijski denar že »okužil« številne banke
RIM — Vrhovi finančnih stražnikov so včeraj predstavili načrt, kako nameravjo preprečiti denarne operacije, ki so očitno povezane z mafijo. Načrt sta že podprla guverner Bance dltalia Ciampi in minister za finance Colombo. Skratka, finančni stražniki predlagajo nova pravila za bančno poslovanje, ki jih kazenski zakonik ne vsebuje. Za to pa so potrebne nove pristojnosti finančnih stražnikov, ki morajo sedaj imeti za vsako kontrolo dovoljenje osre^mjega bančnega zavoda, pri leta pa morajo upoštevati tudi anonimnost in bančno tajnost.
Banca d'Italia se je doslej obvezala, da bo čim bolj olajšala delo finančnim stražnikom, tako da bo v najkrajšem času izdala dovoljenja za preverjanje sumljivih bančnih računov. Finančna straža bi tako prihranila veliko časa in naporov, zlasti v primerih, ko razpolaga z zanesljivimi podatki o umazanih bančnih poslih. Neposredne kontrole bodo finančni stražniki lahko opravljali tudi v številnih kmečkih in obrtnih hranilnicah in posojilnicah- »Alarma« finančne straže ne
gre spregledati. Obstajajo namreč dokazi, da je mafijski denar v zadnjih letih »okužil« ne samo poštenost nekaterih uglednih bank, pač pa celo mednarodno denarno tržišče; špekulacije so se razširile na vsa področja, kjer se pretakajo velike količine denarja, obstaja pa tudi sum, da mafijski denar posredno vpliva tudi na borzne operacije.
Samo leta 1982 je ena sama evropska banka »oprala« 870 milj ono v mafijskih lir, v nekaj letih pa je mafija z raznimi finančnimi operacijami omogočila reciklažo več kot 30 milijonov dolarjev. Uspelo ji je ustvariti številne transnacionalne družbe v senci in prave mednarodne »industrije« zakupov.
Finančna straža je odkrito predlagala, naj se vsak poskus »pranja denarja« obravnava kazensko, kriv-■ ce pa naj sodniki kaznujejo s 4 do 10 leti zapora. Spremeniti pa bi bilo treba tudi kriterije in pogoje za odpiranje novih bančnih okenc, saj ima na primer Sicilija za to avtonomen zakon, kar je po svoje zelo zgovorno.
Kljub popolni policijski zapori Trga Tienanmen
V Pekingu demonstriralo preko pol milijona ljudi
Manifestacije tudi v ostalih večjih mestih - Zhao Ziyang sprejel nekatere študentske zahteve in se zavzel za širok dialog
PEKING — Več kot 500.000 mani-festantov je včeraj kljub policijski zapori napolnilo glavni pekinški Trg Tienanmen (na sliki AP), podobne manifestacije pa so bile tudi v ostalih velikih kitajskih mestih. Razsežnost včerajšnjih manifestacij je najbrž prisilila kitajskega partijskega sekretarja Zhao Ziyanga, da je spregovoril zbrani množici in pri tem tudi izjavil, da so nekatere zahteve študentov povsem upravičene in da v državi mora priti do širokega dialoga. Zhao Ziyang pa se je zavzel tudi za stabilnost in mir, ki naj bi bila v tem trenutku Kitajski najbolj potrebna.
Včerajšnja manifestacija se je začela že v zgodnjih jutranjih urah, ko je na tisoče študentov začelo svoj pohod proti Trgu Tienanmen. Na njihovi poti so se študentom pridružili še številni prebivalci Pekinga. Pekinške mestne oblasti so se odločile, da z vsemi silami preprečijo prihod manifesten tov na osrednji mestni trg, kjer se je včeraj v kitajski skupščini začelo letno zasedanje 2.000 delegatov azijske banke za razvoj. Policijske enote so štele več kot tisoč mož, kar pa je bilo odločno
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Napovedi ministra Maccanica se ne uresničujejo
Zakonskega osnutka o Slovencih ni na dnevnem redu vladne seje
Zaradi trmastega zavračanja pogajanj
Glede »kratkih« raket Bush ostal skoraj sam
DUŠAN KALC
RIM — Tudi včeraj smo zaman brskali po dnevnem redu, ki so ga pozno popoldne pripravili v Palači Chigi za današnjo običajno petkovo sejo ministrskega sveta: Maccanicovega zakonskega osnutka o Slovencih ni bilo na seznamu. Tako mineva že tretji teden od znamenite Maccanicove napovedi, da je besedilo osnutka pripravljeno, da ga bo morda že v nekaj dneh odobril ministrski svet, nakar bo romalo v senat, kjer naj bi že pred poletnimi počitnicami končno uzakonili toliko pričakovane pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prerokbe ministra za deželne zadeve in ustavna vprašanja se žal ne uresničujejo in vedno bolj se tudi oddaljuje vsakršna možnost, da bi senatu pred počitnicami uspelo izglasovati zakon.
Medtem smo imeli priložnost videti besedilo osnutka, s katerim še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Zanimivo pa je, da z njim niso zadovoljni niti tržaški nacionalistični krogi, čeprav upošteva v znatno večji meri njihova pričakovanja kot pa naša. Ali je to nezadovoljstvo razlog novih nepojasnjenih in nerazumljivih zavlačevanj? Pred dvema tednoma je bil osnutek že na dnevnem redu seje ministrskega sveta, pa so ga umaknili. Pred enim tednom so nam v Palači Minerva povedali, da ga pregleduje in popravlja neka komisija funkcionarjev raznih pristojnih ministerstev. Kaj pa zdaj? Iz meglenih odgovorov visokega funkcionarja Maccanicovega ministrstva NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kaj predvideva zakon
Besedilo zakonskega osnutka o »Ukrepih v korist prebivalstva slovenskega jezika v pokrajinah Trst in Gorica ter tistega slovanskega izvora v pokrajini Videm«, ki ga je izdelal minister Maccanico, je zbrano v tridesetih točkah.
Že v 1. točki so določeni kraji na Tržaškem in Goriškem, kjer naj bi določbe tega zakona imele veljavo. To so občine Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgonik in Dolina, ter še Doberdob, Števerjan in Sovodnje. Poleg teh so še rajoni Zahodni in Vzhodni Kras v tržaški občini, ter rajoni Pevma-Oslavje-Štmaver, Podgora in Štandrež v goriški občini. V teh krajih naj bi občani slovenske narodnosti imeli pravico uporabljati slovenščino v javnih forumih (občinski ter rajonski sveti), pristojne občinske uprave bi morale poskrbeti za uradne prevajalce, dokumenti naj bi bili dvojezični. Dvojezičnost torej, a le v nekaterih krajih Goriške ter Tržaške. Vsi drugi mestni predeli Trsta in Gorice so izvzeti. Sploh ne pridejo v poštev občine Milje, Ronke ter Krmin, niti posamezne vasi v njih. Še manj pa kraji v videmski pokrajini. V omenjenih občinah je lahko vse poslovanje dvojezično, prav tako javni napisi in napisi na občinskih praporjih.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
WASHINGTON — Ameriški predsednik George Bush ostaja vedno bolj osamljen v svojem zavračanju pogajanj s Sovjetsko zvezo glede evropskih raket kratkega dometa. Ameriška administracija sicer išče kompromis z evropskimi zavezniki, ki v glavnem podpirajo predlog ZRN o pogajanjih, in ponuja možnost, da bi v Evropi modernizirali le del raket kratkega dometa, višek pa uničili, s tem da podobno krčenje pričakujejo tudi od SZ.
Ob evropskem nasprotovanju pa ima Bush vse več nasprotnikov tudi doma. Tako so se demokrati, ki imajo večino v senatu in poslanski zbornici že začeli distancirati od načrtov svojega predsednika. S tem v zvezi je včeraj predsednik senatne obrambne komisije demokrat Sam Nunn zagovarjal pogajanja o »kratkih« raketah s SZ, pri tem pa ni pozabil poudariti, da ne sme priti do popolne atomske razorožitve, saj bi to po njegovem mnenju prineslo preveliko premoč Sovjetski zvezi pri konvencionalni oborožitvi. Z Nunnom se strinja tudi njegov kolega v poslanski zbornici Les Aspin. Oba vidna demokratska voditelja se zavzemata za
pogajanja s Sovjeti o raketah kratkega dometa pod pogojem, da pride tudi do konkretnih rezultatov na dunajskih pogajanjih o krčenju konvencionalnega orožja v Evropi.
Toda niso samo demokrati tisti, ki se ne strinjajo z Bushem. Dva vodilna ameriška dnevnika New York Times in Washington Post sta namreč objavila daljša uvodnika takoj po njegovi zavrnitvi vsakršnih pogajanj o »kratkih« raketah. Pri tem sta uvodničarja Bushu očitala, da sprejema napačne odločitve, istočasno pa sta tudi omenila pomanjkanje smisla za vodenje.
Odločno pa je Bushevo ravnanje obsodil veleposlanik Paul Nitze, ki je bil pod Reaganom protagonist razorožit-venih pogajanj z Moskvo, od ponedeljka pa je po petdesetih letih diplomatske službe v pokoju. Kot trdi Nitze, je odklanjanje pogajanj v Evropi politično nesprejemljivo, poleg tega pa bi po njegovem mnenju pogajanja prinesla atlantskemu zavezništvu določeno prednost, saj naj bi odpravila dosedanje neravnotežje med Varšavskim paktom in Natom.
Slovesnost ob obletnici Titove smrti
BEOGRAD Delegacije zveznih organov in organizacij ter oboroženih sil SFRJ so včeraj ob 9. obletnici smrti Josipa Broza Tita na njegov grob v Hiši cvetja položile cvetje.
V	delegaciji federacije so bili Raif Dizdarevič, Stipe Suvar, Dušan Popovski, Ante Markovič, Božidar Colakovič, Marjan Orožen, Milan Pribic in Ante Bara. V delegaciji oboroženih sil pa so bili general-polkovnika Veljko Kadi-jevič in Stevan Mirkovič ih vice-admiral Petar Šimič.
V	spominski knjigi Hiše cvetja so izrazili odločenost vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, da združeni in složni varujejo in krepijo bratstvo in enotnost, svobodo in neodvisnost države, (dd)
Pininfarina in Fracanzani pri tržaških industrijcih
TRST Splošna stavka, ki so jo proglasili sindikati zaradi uvedbe t. i. ticketov, je neupravičena in nerazumljiva, še zlasti po popravkih, ki jih je vnesla vlada v zadevni odlok. Tako je dejal predsednik zveze industrijcev Sergio Pininfarina včeraj v Trstu, kjer se je udeležil občnega zbora tržaških industrijcev. Pininfarina pa je hkrati tudi ostro kritiziral vladni davčni manever, češ da je neučinkovit, saj ni pričakovati, da bo na tak način mogoče zaustaviti in sanirati rastoči državni primanjkljaj in spodbuditi gospodarsko rast. Sicer pa je napovedal, da bo svojo diagnozo o italijanskem gospodarstvu podrobneje podal na vsedržavnem občnem zboru industrijcev, ki bo 25. t. m. v Milanu.
Včerajšnjega zasedanja tržaških industrijcev, ki je potekalo v gledališču Verdi, se je udeležil tudi minister za državne udeležbe Carlo Fracanzani. Govoril je predvsem o tem, kako naj se italijansko gospodarstvo pripravi na enotni evropski trg in na vsestransko odpiranje vzhodnoevropskih držav. Glavno poročilo pa je na občnem zboru podal predsednik tržaških industrijcev Piero Toresella, ki je predvsem izrazil zaupanje v možnosti rasti tržaškega gospodarstva. Omeniti velja, da na včerajšnjem občnem zboru ni bilo razprave in da se bodo tržaški industrijci pred koncem tega meseca ponovno zbrali za obnovo svojih organov.
NA 5. STRANI
V Trstu škandal o vzdrževanju in upravljanju občinskih zelenic
NA 5. STRANI
Italijanski parlamentarci na obisku v skupščini SFRJ
RIM — Včeraj je odpotovala na kratek obisk v Beograd delegacija zunanjepolitične komisije poslanske zbornice, ki jo vodi predsednik zbornične komisije Flaminio Piccoli (KD), sestavljajo pa jo še komunist Giancarlo Pajetta, republikanec Aristide Gunnella, demokristjan Alberto Alessi in radikalec Marco Pannella. Italijanski parlamentarci bodo danes in jutri v jugoslovanski prestolnici gostje zvezne skupščine SFRJ in bodo imeli vrsto srečanj in pogovorov s predstavniki zvezne vlade in skupščine. S tem bodo vrnili obisk, ki so ga imeli nekateri člani jugoslovanske zvezne skupščine pred par leti v italijanskem parlamentu. Parlamentarci obeh držav si bodo med današnjim in jutrišnjim srečanjem izmenjali mnenja in poglede o sedanjem položaju v obeh državah ter o trenutnem stanju in o perspektivah bilateralnih odnosov.
V rimskih diplomatskih krogih se v teh dneh govori tudi o možnosti skorajšnjega obiska italijanskega ministrskega predsednika Ciriaca De Mite v Jugoslaviji. O tem obisku, ki naj bi poglobil prijateljske odnose med Italijo in Jugoslavijo in utrdil sodelovanje, se govori že dalj časa, vendar se v zadnjem času ti glasovi množijo. Po teh glasovih ni izključeno, da bo do obiska, četudi kratkega, prišlo že prihodnji teden. DK
Pouk se bo letos končal 10. junija
RIM — Zaradi volitev v evropski parlament, ki bodo v nedeljo, 18. junija, je ministrstvo za šolstvo anticipiraio datum konca pouka in začetek končnih izpitov.
Na osnovnih, nižjih in srednjih šolah se bo pouk končal 10. junija, ko bodo morali objaviti končne ocene. Pred tem datumom se bodo morale torej sestati ocenjevalne komisije.
Pisni izpiti na osnovnih šolah in nižjih srednjih šolah se bodo začeli v torek, 13. junija. Težave bodo le na Sardiniji, kjer bodo 11. in 12. junija deželne volitve. Sardinsko šolsko skrbništvo bo torej začetek teh izpitov prikrojilo krajevnim zahtevam.
Pisni maturitetni izpiti na višjih srednjih šolah pa se bodo na vsem državnem ozemlju začeli v četrtek, 22. junija. Volitve v evropski parlament bodo namreč trajale le en dan.
Otrokovo zdravstveno stanje je slabše kot so prvotno mislili
Mali Nicola je še v globoki nezavesti Starša nista pojasnila vzroka poškodb
Italijanski Iveco in mariborski TAM stopata na pot še tesnejšega poslovnega sodelovanja
MARIBOR — V izredno bleščečem in uglednem okolju Kazinske dvorane Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru so včeraj podpisali tri pogodbe o nadaljnji krepitvi sodelovanja med Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor in italijansko družbo Iveco. Pogodbo sta podpisala oba generalna direktorja Maksimiljan Senica za TAM in Giorgio Garuz-za za Iveco. Na svečanosti je prisostvoval predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, ki je poudaril, da pogodbe predstavljajo sodelovanje na najvišjem nivoju. Zagotovil je, da bo slovenska vlada pomagala podjetju TAM v okviru svojih pristojnosti.
Pogodbe so podpisane za deset let. Prva se nanaša na prenos tehnologije in z njo prenaša Iveco na TAM pravico do proizvodnje in prodaje težkih tovornjakov iz družine "P" in avtobusov. Naslednja pogodba se nanaša na medsebojne dobave in medsebojno izdelavo sestavnih delov. Že letos bo obseg teh dobav dosegel 5,5 milijard lir, do leta 1993 pa naj bi narasel vsaj do 25 milijard lir. Tretja pogodba predvideva višjo stopnjo medsebojnega sodelovanja, zato bo Iveco vložil v TAM 17 milijard lir v raznih
oblikah od dobave orodij pa do direktne investicije v novo lakirnico.
Z vsemi tremi pogodbami bo znašal delež Iveco v voznem programu TAM okrog 20,5 odstotkov, kar bo tudi osnova za udeležno pri dobičku, ki ga bo program ustvarjal. Hkrati bo Iveco uveljavljal pravico do soodločanja pri načrtovanju učinkovitejšega poslovanja na področju proizvodnje in prodaje vozil. Zato bo imel Iveco svoje predstavnike v skupnem poslovnem odboru, ki bo skrbel za močnejšo prisotnost na jugoslovanskem in na mednarodnih tržiščih. Zato pa je predvsem potrebno dvigniti kvaliteto in višjo raven prodajnih dejavnosti. Pogodba o skupnem vlaganju predvideva tudi strokovno usposabljanje delavcev mariborske tovarne.
Podpis pogodbe je pomemben tudi zato, ker je prvi podpis pomembne pogodbe med jugoslovanskim in tujim podjetjem že izveden že na osnovi novih ustreznih jugoslovanskih zakonov, je pa istočasno tudi nadaljevanje že uveljavljenega sodelovanja, ki se je pričelo 1985. leta.
Maribor je na ta način najbrž dokončno rešil problem svoje avtomobilske tovarne, ki zadnje čase ne posluje več z izgubo, ki pa je bila dolgo časa resen bolnik z nejasnimi perspektivami. S povsem novim prijemom, z novo tehnično na najvišji ravni uveljavljeno proizvodnjo bo tovarna postala konkurenčno sposobna tudi na najbolj zahtevnih tujih tržiščih.
Ob pogodbi ni bilo posebnih slovesnosti, vendar pa je vzdušje v »severni slovenski prestolnici« prijetno, delovno in polno novosti. Maribor je namreč v izredno kratkem času naredil pomembne korake na celotni fronti. Mesto so polepšali, že je izgrajena izredno moderna univerzitetna knjižnica, na osrednjem Slomškovem trgu dokončujejo obnovo Slovenskega narodnega gledališča, drugod gradijo podzemeljske garaže, obnavljajo in gradijo nov hotel. Vse več pa je novih izredno lepih trgovinic, zasebnih lokalov, obrtniških dejavnosti. To je novo ozračje in novi procesi temu industrijskemu središču, ki so vredni poglobljenega pristopa.
Bogo Samsa
NEAPELJ — Življenje malega Ni-cole De Blasia še vedno visi na nitki. Zdravniki so si strogo pridržali prognozo, saj obstaja le malo možnosti, da se bo malček sploh prebudil iz globoke nezavesti.
Karabinjerji, ki so starša, 27-letnega Clementeja in 20-letno Gelsomino prijavili sodstvu, so torej pravilno sklepali, da sta otroka tepla in ga mučila. Clemente De Blasio je zaposlen v neki strojarni v kraju Solfora, njegova žena pa je gospodinja. Družina, v kateri sta še dva druga otroka, od teh je eden Nicolov dvojček, živi v montažni hiši in je deležna socialne podpore. Otroka sta sedaj v varstvu pri neki verski skupnosti, starša pa sta še na svobodi, saj sodnik še ni potrdil prijave karabinjerjev. Sume karabinjerjev pa so potrdili tudi zdravniki, ki so med drugim ugotovili, da ima Nicola na nogi že staro poškodbo oziroma zlom. Natančnejši pregled pa je pokazal celo, da ima komaj enoletni fantek možgansko krvavitev in ni izključeno, da mu je to nepopravljivo pokvarilo možgane. Starša sicer zatrjujeta, da sta z otrokom lepo ravnala in ugibata, ali ni morda slabosti, zaradi katere sta ga pripeljala v bolnišnico, povzročila zadušitev s hrano. Zdravniki so to možnost odločno zavrnili, ostaja pa odprto vprašanje, od kod opekline po vratu, praske in ugrizi po glavici.
Skratka, beda, neinformiranost in nemoč so terjale še eno nedolžno žrtev. Mlada starša, ki se vsak dan spopadata z revščino in pomanjkanjem, s potrebami treh majhnih otrok, prvorojenka je stara šele dve leti, nemara sama potrebujeta pomoč. Preiskovalcem, ki od njiju zahtevata resnico, sama nista znala povedati, kako je prišlo do tako dramatičnega razpleta. Predvčerajšnjim sta bila še zelo zgovorna, včeraj pa, ko ju je pred bolnišnico Santobono pričakala prava množica novinarjev, sta se zaprla v globok molk. Edino, kar je Clemente De Blasio izjavil je, da želi čimprej imeti svojega otroka.
Na slikah (Telefoto AP); mali Nicola na oddelku za intenzivno terapijo (levo) in starša Clemente In Gelso-mina De Blasio
Z obiskom Malavija papež zaključuje obisk v Afriki
Papež Janez Pavel II. je včeraj prispel na obisk v Malavi, kjer ga je sprejel predsednik Banda. Malavi je četrta in istočasno zadnja država, ki jo je tokrat papež na tej miniturneji po Airiki obiskal	(Telefoto AP)
Prekinili verigo trgovcev z mamili
MILAN — Finančni stražniki iz Milana in Genove so v noči na 1. maj med krajema San Bartalomeo a mare (Imperia) in Loano (Savona) pretrgali verigo trgovcev z mamili, ki so s pomočjo 18-metrske motorne jadrnice (na sliki AP) iz Venezuele preko Atlantika v Italijo vozili kolumbijski kokain. Ob tej priložnosti so finančni stražniki zaplenili tudi skoraj 90 kg kokaina (na sliki AP spodaj).
V obsežni akciji so aretirali štiri osebe, katerih imena pa so objavili šele včeraj, ko so pojasnili tudi potek celotne akcije. V rokah pravice so se tako znašli 45-letni Renato Bussolini, 53-let-ni lastnik ladjedelnice pri Chiavariju Pietro Paolo Ambrosi, 42-letni Augusto Carlotti in 50-letni Rodolfo Sponga. Na jadrnici sta bila Ambrosi in 43-letni Alfrede Cavaliere, ki so ga najeli kot mornarja za zadnjo vožnjo Belega angela, kot se je jadrnica imenovala. Po mnenju preiskovalcev Cavaliere v trgovino z mamili ni vmešan.
Ostalo trojico so aretirali v San Bartolomeu a mare, ko so pretihotapljeno mamilo naložili v neki golf. Šlo je za 111 zavojčkov najčistejšega kokaina v skupni teži 87,7 kg. V Kolumbiji naj bi trgovci mamilo kupili po 28 milijonov lir za kilogram, v prodaji na drobno pa naj bi jim vsak kilogram mamila »prinesel« 400 milijonov lir dobička.
Do akcije finančnih stražnikov je prišlo ob koncu skoraj šestmesečne preiskave na morju in kopnem. Preiskava pa se je začela oktobra lani, ko so carinske oblasti iz Združenih držav Amerike obvestile finančne stražnike v Milanu o sumljivih poslih, s katerimi naj bi se ukvarjala Bussolini in Ambrosi.
•	Zakonskega osnutka
NADALJEVANJE S 1. STRANI dejansko nismo razumeli, če je besedilo zakonskega osnutka sploh dokončno pripravljeno ali ne. Dejstvo je, da bomo še enkrat počakali na prihodnjo sejo ministrskega sveta, upajoč, da bo »ta prava«.
Kaj pa se medtem dogaja v senatni komisiji za ustavna vprašanja? Na včerajšnji seji sta komunistična senatorja Spetič in Giglia Tedesco spet zahtevala sklicanje ožjega odbora, da bi stekla razprava o že vloženih parlamentarnih osnutkih. Lombardi, ki je bil imenovan za poročevalca zakona o slovenski manjšini, je zagotovil, da bo poskrbel za sklicanje ožjega odbora, tudi če vse stranke ne bodo poskrbele za imenovanje svojega predstavnika v ta odbor. Zaenkrat je znano, da bo komuniste zastopal v ožjem odboru slovenski senator Spetič, neodvisno levico Pasguino, socialistično stranko Gu-izzi, demokristjane čedadski senator Micolini in mešano skupino senator iz Doline Aoste Dujany.
•	Kaj predvideva zakon
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V več točkah zakonskega osnutka je govor o šolskih vprašanjih. Pri šolskih
skrbništvih v Trstu in Gorici se ustanavljata urada za vprašanja slovenskega šolstva. V raznih italijanskih osnovnih ter nižjih srednjih, na višjih srednjih šolah ter v strokovnih tečajih z italijanskim učnim jezikom je možna uvedba pouka slovenščine.
Glasbeni matici je priznan status državne šole. Slovensko stalno gledališče je priznano kot javna kulturna ustanova. Deželna uprava FJK je zadolžena dajati finančne prispevke slovenskim kulturnim ustanovam.
V	eni točki je slovenskim staršem na Tržaškem in Goriškem dana pravica dajanja slovenskih imen otrokom. Tisti, ki jim je bil poitalijančen priimek, lahko zahtevajo zase in za potomce povratek v prvotno slovensko obliko.
V	Videmski pokrajini je prebivalstvu »slovanskega izvora« zagotovljena valorizacija kulturnih pobud ter spoštovanje toponomastike in običajev. Posebej je omenjenih 18 občin v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. V obveznih šolah v teh krajih se lahko poučuje domače narečje.
V	zadnji točki zakonskega osnutka so določeni tudi finančni prispevki: 8 milijard lir v letu 1989, 10 milijard v letu 1990, 10 milijard lir v letu 1991.
To so le nekatere podrobnosti iz zakonskega osnutka. V glavnem je potr-
jeno to kar smo že pred tednom dni ugotavljali. Podobneje bomo o vsem tem še pisali.
• V Pekingu
NADALJEVANJE S 1. STRANI premalo, da bi se lahko uspešno uprli pritisku velikanske množice demonstrantov.
Študentski sprevod, ki je sovpadal s 70-letnico univerzitetnih manifestacij proti takratnim ozemeljskim zahtevam Japonske, je tudi tokrat minil brez incidentov. Tradicionalno pot so spremenili le toliko, da so šli tudi mimo sedeža uradne kitajske tiskovne agencije Xinhua. V študentskem sprevodu je bilo namreč tudi 200 novinarjev, ki so s tem hoteli izraziti študentom solidarnost pri njihovih zahtevah za odpravo cenzure v sredstvih javnega obveščanja. Ob tem pa so demonstranti ves čas tudi ponavljali že znane zahteve po večji demokratizaciji na Kitajskem, glasno pa so vzklikali tudi gesla proti številnim pojavom podkupovanja med vladajočo kitajsko birokracijo.
Atlantis končno vzletel
S šestdnevno zamudo ]e včeraj ob 20.46 po Italijanskem času končno vzleta ameriški vesoljski trajekt Atlantis, ki bo proti Veneri iz zemeljske orb‘ru izstrelil vesoljsko sondo Magellan	(Telefoto AH
Junija v Milanu konferenca predsednikov DS A-J
TRST Prve dni junija bo v Milanu konferenca predsednikov vseh šestnajstih dežel, regij in republik, ki so članice Delovne skupnosti Alpe-Jad-ran in kjer živi skoraj 37 milijonov ljudi. Skupnost, katere predsedstvo je za dveletje 1989/90 prevzela Dežela Lombardija, bo morala v tem času še znatno pospešiti politiko usklajevanja družbeno-gospodarskih in kulturnih pobud ter siceršnjega sodelovanja med svojimi članicami in Evropsko gospodarsko skupnostjo, to pa zato, da tiste članice A-A, ki ne sodijo v dvanajsterico, ne bi bile povsem odrezane od združenega evropskega tržišča po letu 1992.
Med pobudami, ki jih bo zaradi tega treba izpeljati, so tudi naslednje: organizacija razstave o najsodobnejši tehnologiji na območju Alpe-Jadrana v Sovjetski zvezi, ki jo je predlagala prav Furlanija-Julijska krajina in za katero se bodo dokončno domenili po sestanku med predsednikom deželne vlade FJK in sovjetskim ministrom za zunanjo trgovino; okrepitev struktur, ki so v službi Jadranskega observatorija, da bi slednji res lahko postal središče vseh znanstvenih dejavnosti v obrambo morskega premoženja-, sprožitev sodelovanja med Skupnostjo in Nord Italia Transplastom, da se organizacijsko uskladi delovanje vseh centrov za transplantacije človeških udov, ki delujejo na območju A-A; slednjič, ustvariti prave pogoje za dejansko integracijo tovornega prometa po cesti in železnici.
V načrtu nadaljnja okrepitev trgovin Coop-Consumatori v FJK
GORICA Potrošniške zadruge se bodo v prihodnjih letih močno okrepile tudi v naši deželi. Prvo triletno obdobje je za zadrugo Coop-Consumato-ri bilo obdobje utrjevanja poslovanja prej obstoječih zadrug v Tržiču, Pordenonu in Buttriu. Te potrošniške zadruge pokrajinskega značaja so se leta 1985 združile in ustanovile potrošniško zadrugo Coop-Consumatori Furla-nije-Julijske krajine. V tem obdobju, kot je na nedeljskem občnem zboru v goriškem Kulturnem domu povedal predsednik zadruge Lucio Tolloi, so zaključili zahtevni investicijski plan. Rezultati desetih milijard investicij so zelo dobri: prodajne prostore so posodobili in povečali za celih 40%, tako da danes lahko poslujejo v 19 središčih. Lani se je njihovih trgovin poslu-žilo 2,6 milijona kupcev, ki so v blagajnah veleblagovnic Coop-Consumatori pustili 132 milijard lir, kar je za celih 44% več kot leta 1985. Tudi število članov je ustrezno naraslo na današnjih 87.209.
Vse to pa ni dovolj, je nadaljeval Tolloi. Prisotnost Coop-Consumatori v naši deželi ni še dovolj močna. Da bodo kos zahtevam tržišča se morajo še okrepiti. V prihodnjih treh letih bodo povečali površino prodajalne v Tržiču, zgradili manjšo prodajalno v Cervignanu in veleblagovnico v Pordenonu. Nadaljevali bodo s posodabljanjem prodajne mreže in povečali ponudbo predvsem potrošniških artiklov. Nadaljevali bodo s hranilno službo, ki je v zadnjih letih naletela na zelo dober odziv članov. Na tak način so nabrali preko 60 milijard lir.
Te zahtevne programe, z izvedbo katerih bodo lahko članom in ostalim kupcem nudili širokopotrošne artikle po ugodnih cenah, bodo izvršili člani novega upravnega odbora, ki ga je v nedeljo izvolilo približno 300 prisotnih
Se iz razprave o sinhrotronu
Posnetek z manifestacije pred deželno palačo
(Foto Magajna)
TRST Deželni svet F-JK je v sredo potrdil, da je treba sinhrotron zgraditi v neposredni bližini Bazovice in da ni možna nobena sprememba lokacije za svetlobni pospe-ševalnik. Vendar pa je večurna razprava razkrila več vprašanj, ki so bila doslej v ozadju. Po dolgem času je bilo v deželnem svetu ponovno govora o slovenski manjšini in o njenih konkretnih problemih, v okviru katerih je vprašanje lokacije sinhrotrona v zadnjih letih gotovo eden največjih. Nekateri svetovalci pa so postavili nekatera vprašanja, ki so s tem neposredno Povezana. Če bi pred desetimi leti Pristali na ustanovitev Kraškega Parka, bi sedaj ne govorili o lokaciji sinhrotrona, ker ga enostavno ne bi mogli zgraditi (VVehrenfennig, želena lista). Že osnovna izbira lokacije za Center za znanstvene in tehnološke raziskave na Krasu je bila zgrešena; prej bi morali gledati na mesto in v okviru obstoječih struktur pomisliti na drugačno izbi-r° (Cavallo, DP). Zakaj pa je treba Vse graditi vedno in samo v tržaški °bčini? se je vprašal svetovalec batina, KPI. Trst ne bi bil prav nič Prikrajšan, če bi sinhrotron zgradili l2ven pokrajine, je še dodal. Da obdajajo velike težave za izbiro primernih področij za razne industrij-ske in podobne strukture je bil ^enja tudi svetovalec Tersar, PSI. . ®kaj pa mora imeti pri vseh teh birah vedno glavno besedo samo I aška občina (»prebivalstvo Trsta b V °bčinskem svetu odločilo, da 0 sinhroton na področju T8« je po-
n°sno
ugotavljal Cecovini, LpT)?
Zakaj se ne Kraški gorski skupnosti dodelijo pristojnosti, ki bi jih morala imeti? Ker pač mora o vsem odločati tržaška občina, je polemično ugotovil Bratina. Kaj pa bi se zgodilo, se je prav tako polemično vprašal Wehrenfennig, če bi bilo področje Bazovice pretežno naseljeno z italijanskim prebivalstvom? Znano je, kaj vse so naredili Kraševci, da so ga ohranili v takšni obliki, kot se je ohranil in zakaj torej tako zadržanje do njih (Vivian, Zeleni)?
Ponovno smo slišali besede kot so »nujnost«, zaradi katere so Slovenci že marsikaj žrtvovali (spomin na razlastitve za Ljudske gradnje v tržaški občini po »nujnostnem« postopku občinske uprave je še živ) in »napredek«, ki pač zahteva svoje žrtve. Vendar tudi v tem primeru na koži vedno enih in istih.
Slišali smo sicer tudi vzpodbudne besede in zagotovila. V prvi vrsti od podpredsednika Carboneja, PSI, prav tako od Dominicija, KD in tudi od zagovornika za arhiviranje ljudske peticije Riga, PSI, ki so potrdili, da je treba zastavljene probleme, ki zadevajo slovensko manjšino, rešiti.
Na žalost pa je treba ugotoviti, da smo v zadnjih časih priča, kot so med razpravo z odločnostjo podčrtali svetovalci Budin in Bratina, KPI ter Brezigar, SSk, številnim primerom, ki kažejo na vse večjo zaprtost do manjšine in njenih odprtih problemov, katerih najzgo-vornješi dokaz je Maccanicov osnutek za zaščito manjšine.
A. S.
članov. Predsednik zadruge bo še naprej Lucio Tolloi, podpredsednik pa Gianluigi Silvestre. Odbor sestavlja še drugih 22 članov, med katerimi so Sergio Bagni, Mauro Grion in Lucio Uhan iz Gorice, Elvio Monteverde in Ercole Tambacia iz Tržiča ter Claudio Marcon iz Krmina.
Občnega zbora zadruge Coop-Consumatori sta se udeležila tudi državni predsednik združenja potrošniških zadrug Coop-Consumatori Ivano Barbe-rini ter direktor meddeželnega blagovnega konzorcija iz Anzole (Bologna) Sergio Minarelli. (al)
Ogorčenje
slovenskih
katoličanov
ČEDAD — Slovenski katoličani iz Nadiških dolin so ogorčeni zaradi dokumenta krajevnih demokristjanov, ki je vperjen proti dvojezičnosti in celoviti zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovensko katoliško glasilo Dom piše v tej zvezi, da takšno zadržanje ne bi bilo čudno, ko bi protislovensko pisanje bilo izpod peresa fašistov ali njih simpatizerjev. Da pa so dokument proti dvojezičnosti in proti uzakonitvi slovenskih pravic podpisali ljudje, ki so včlanjeni v KD, dodaja revija Dom, to je nesprejemljivo in pomeni umik na celi demokratični fronti, podoben kobariškemu.
Z nastopom 22 orkestrov
V soboto začetek 3. revije Primorskih pihalnih orkestrov
SEŽANA — Tudi letošnja revija Primorskih pihalnih orkestrov, že tretja zapored, ponuja vsem ljubiteljem tovrstne glasbe priložnost, da prisluhnejo svežim skladbam instrumentalistov in s tem delno poplačajo trud, ki so ga godbeniki med letom vložili v pripravo novih skladb. Pred to tradicionalno prireditvijo smo se pogovarjali z Aleksandrom Peršoljo, tajnikom Združenja primorskih pihalnih orkestrov.
Kje bodo koncerti in kakšno je število nastopajočih?
»Pravijo, da v tretje gre rado. No, tudi pri naših primorskih orkestrih poteka delo nemoteno, pravzaprav izredno delavno in godbeniki komaj čakajo, da pokažejo svoje delo in zvrhano mero truda in odpovedovanja. Letos bodo revije potekale v Cerknem, Divači, Šempetru pri Gorici, Miljah in Portorožu. Število orkestrov, ki se bodo predstavili ljubiteljem te zvrsti glasbe, se je z lanskih 20 povzpelo na 22 orkestrov. Sodelovali bodo orkestri iz Tolmina, Idrije, Loža, Pirana pa vse do Nabrežine in Brd. Gost letošnje revije bo Pihalni orkester s Korošcev -Sv. Barbare.«
Bo letošnja revija zadobila kakšno novo podobo?
»Prizadevali smo si spremeniti koncept koncertov, toda nove ideje težko prodrejo. Treba je pač nekaj časa, da se vse premelje in postavi na pravo mesto. V bistvu bo tudi letošnja revija potekala skorajda po kolesnicah prejšnjih dveh. Novost pa bo le v Portorožu, kjer bodo sodelujoči orkestri pripravili parado in po reviji, ki bo v Avditoriju, se bodo s krajšim koncertom predstavili na treh različnih krajih.
Svetovalec Rossi (Zelena lista) bo odslej govoril v furlanščini
TRST — V tem mesecu bo deželni svetovalec Zelene liste Federico Rossi v uradnih posegih v deželnem svetu uporabljal le furlanšči-no. Deželni svetovalec je namreč napovedal, da je pristopil k akciji o »odporu do jezika«, ki jo je na vsedržavni ravni oklicala Lelinami, to je Zveza nacionalnih jezikov manjšin. Rossi je na sredini seji deželne skupščine posegel trikrat, vedno v furlanščini, v vseh treh primerih pa so mu predsedujoči, enkrat predsednik Solimbergo, dvakrat pa podpredsednica De Piero Barbina, odvzeli besedo, ker to »ni v skladu s pravilnikom«. Predsednik Solimbergo ga je celo prekinil z besedami, češ da »qui si parla solo in italia-no«, kar je nemudoma sprožilo ostro reakcijo svetovalca Ivana Bratine, ker te besede, ki so »žaljive, spominjajo in obujajo mračne čase naše preteklosti«. Svetovalec Bratina je vsekakor izrazil solidarnost svetovalcu Rossiju in tudi kritiziral zadržanje podpredsednice De Piero Barbina, ki pripada isti stranki kot goriški slovenski svetovalec, ker je Rossiju odvzela besedo, češ da je to predvideno po pravilniku. Podpredsednica De Piero Barbina se je sicer pozneje »popravila« in skupščino
F-JK za boj proti aidsu
TRST — Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je te dni odobril zakonski osnutek odbornika za zdravstvo Brancatija, ki namenja v dveletju 1989/90 poldrugo milijardo lir za boj proti aidsu. Sredstva bodo uporabili v prvi vrsti za preventivno zdravljenje oz. diagnosticiranje, saj zdravila proti tej strašni okužbi ni. V ta namen bodo okrepili ustrezno službo v ambulantah, laboratorijih, imunotransfuzijskih centrih in bolnišniških oddelkih, ki so namenjeni obolelim za to virusno boleznijo.
Čeprav počasneje kot drugje v Italiji in na tujem se število seropozitivnih v naši deželi zadnje čase viša, saj jih je že več tisoč. Isto velja za prave bolnike z aidsom: medtem ko je bilo leta 1986 uradno preverjenih 5 primerov, so jih leta 1987 našteli 10, leta 1988 pa 14, a napovedi niso rožnate. V oddelku za kužne bolezni bolnice pri Sv. Magdaleni v Trstu se je število dni, ki so jih v njem prebili bolniki, zvišalo s 1.148 predlanskim na 2.303 v lanskem letu.
seznanila, da je v dogovoru s predsednikom Solimbergom poverila nalogo deželnemu uradu za proučevanje zakonskih vprašanj, naj prouči zadevo v želji, da bi se podobni dogodki ne ponavljali. »Smo pred letom '92, ko se vsestransko odpirajo meje Evrope -je polemično s predstavniki deželne vlade, predvsem z odbornikom Barnabo, ugotavljal svetovalec Bratina - zaradi česar bi bilo prav, da bi se pozanimali, kako je s tem vprašanjem...«
Razlog protesta, kot je objasnil sam svetovalec Rossi, je zakonski osnutek o zaščiti jezikovnih manjšin, ki že več kot leto dni leži v poslanski zbornici, ne da bi o njem razpravljali in ga odobrili. »Država, ki ne namerava izvajati ustave -je dejal Rossi- izpodkopava osnove demokracije.« Kot že rečeno je svetovalcu Rossiju izrazil solidarnost svetovalec Bratina, enaka usoda pa je pozneje na deželni seji doletela tudi demoproletarca Giorgia Caval-la, ki je hotel podati glasovalno izjavo o ljudski peticiji o namestitvi sinhrotrona v furlanščini. Tudi njemu je predsedujoča De Piero Barbina odvzela besedo.
A. S.
^°rSkiP^lnTor^
ZDRUŽENJE PIHALNIH ORKESTROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Prepričan sem, da je ta poteza velikega pomena tako za godbenike kot tudi za poslušalce, kajti nimamo veliko priložnosti, da bi se koncertno predstavili širši javnosti. Portorož je turistično mesto in zakaj ne bi turisti spoznali ustvarjanje primorskih orkestrov?
Nekaj novega je združenje le pripravilo. Mojster Adamič bo za naše orkestre napisal himno, ki bo vsebovala primorski melos. Ob četrti reviji jo bomo slišali iz instrumentov vseh orkestrov.«
Revija ni tekmovalna, toda vseeno verjetno preveva orkestre tekmovalno ustvarjalni duh. Kako boste strokovno spremljali letošnjo revijo?
»Združenje je pred veliko finančno zagato, ki ji ne vidimo izhoda. Prvi dve reviji je spremljal priznani strokovnjak prof. Miha Gunzek, ki je pred kratkim praznoval 70-letnico. Tudi letos bi ga radi imeli med nami, toda prav finančne težave so nam onemogočile, da se nam pridruži. Revijo bodo spremljali naši primorski glasbeniki, ki bodo svoja zapažanja sklenili skupaj z dirigenti po končani reviji. Takšna je pač usoda inflacije in gospodarske stiske. Morda pa se lahko iz tega izcimi kaj dobrega.«
Bo ob reviji izšla kakšna brošura ali kaj podobnega?
»Nič posebnega ne bo, ker pač ni finančnih sredstev. Tiskani so plakati, dotiskana je tudi prav majhna brošuri-ca, ki vsebuje samo program nastopajočih orkestrov. Za godbenike pa smo izdelali priponke v spomin tretje revije. Skromna zunanjost, toda že s prvim koncertom, ki bo v soboto, 6. maja, ob 20.30 uri v Cerknem, se bomo srečali z glasbeno bogatostjo, ki jo nudijo naši orkestri. Prepričali se bomo!
Naj še dodam, da si bodo koncerti sledili: v nedeljo, 7. 5., ob 17. uri v Divači, v soboto (13. 5. ob 20.30 uri) v Šempetru pri Gorici in v nedeljo (14. 5. ob 17. uri) v Miljah in Portorožu.«
—OKS—
Oglasni oddelek
sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Po sestanku Šinigoj-Milo vic-Krainer
Avtocesta Sentilj-Zagreb bo nared konec leta 1995
Proti koncu junija bodo po vsej verjetnosti že znane osnovne značilnosti načrta za izgradnjo avtoceste Šentilj-Maribor-Zagreb. Projekt izdeluje posebna skupina strokovnjakov, ki si je zadala cilj, da se sodobna in izredno pomembna cestna transverzala dovrši najpozneje do decembra 1995. Avtocesta bo dolga 117 kilometrov in bo omogočila znatno hitrejše zveze med Jugoslavijo ter Avstrijo in Srednjo Evropo.
O tem so se te dni pogovarjali v Mariboru predsenik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta Hr-vatske Antun Milovič in predsednik avstrijske Štajerske Josef Krainer. Avstrija je kajpak močno zainteresirana pri tem načrtu, saj bi nova in sodobno urejena avtocesta od Šentilja do Zagreba ob-
čutno razbremenila sedanje prometne tokove med sosednjimi obmejnimi predeli, hkrati pa olajšala in pospešila tranzitni promet iz osrčja Evrope proti bližnjevzhod-nim državam. Zaradi tega bi na Dunaju radi, da bi se gradnja začela čimprej in v ta namen so tudi pripravljeni primerno sodelovati, tudi finančno. Tako bo menda še ta mesec konzorcij avstrijskih bank in podjetij posredoval pristojnim jugoslovanskim dejavnikom prve ponudbe oziroma konkretne predloge o financiranju.
Predračunsko vrednost celovitega projekta ocenjujejo na okrog 760 milijonov dolarjev. Približno polovico vloženih sredstev naj bi amortizirali v 20 do 25 letih z iztržkom od cestnine.
Župan Richetti osvojil stališče MSI o problemu dvojezičnosti
Še eno darilo nacionalističnim krogom
Tržaški občinski odbor še dalje popušča pred pritiski nacionalističnih krogov. To je spet jasno prišlo do izraza v sredo na zasedanju občinskega sveta, na katerem je župan Richetti sprejel kot priporočilo stališče MSI, ki ga obvezuje, da poseže pri parlamentarcih proti uvedbi vsakršne dvojezičnosti pri poslovanju tržaške občinske uprave. Podobno demagoško stališče je svojčas osvojil tudi predsednik Dežele Biasutti, tržaški župan pa dosledno nadaljuje "pot", ki jo je začel njegov predhodnik Staffieri, ki je s posebno okrožnico prepovedal občinskim uslužbencem, da sprejemajo dopisnice v "tujem jeziku". Resolucija MSI je bila sicer nekoliko bolj "razčlenjena" (beri provokativna) in zato je odbor ni sprejel v celoti, osrednja politična misel pa je vendarle ob javnem zadovoljstvu neofašistov in liberalcev ostala, tako da je lahko desnica upravičeno zadovoljna. In to ne samo s to resolucijo, ampak s celotnim potekom občinske seje.
Skupščina je uvodoma zavrnila resolucijo Bekarja (Zelena alternativna lista) in Lokarja (SSk), ki je po nekaterih uvodnih političnih ugotovitvah pozivala župana in odbor, naj se zavzameta za pravično zaščito Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Bekar in Lokar sta tudi zahtevala od upraviteljev, naj z odgovornimi stališči nastopijo proti političnim špekulacijam v zvezi z zaščito manjšine in naj naredijo vse potrebne korake na poti uveljavitve kulture strpnosti in sožitja v duhu sodobnih evropskih načel. Ric-
hetti je pred razpravo poudaril, da je odbor pripravljen sprejeti le nekatere dele resolucije, Bekar in Lokar pa sta bila mnenja, da bi tako zadržanje vsebinsko in politično omejilo njun dokument, zato sta zahtevala, naj se o tem izreče skupščina.
Župan je tedaj dejal, da bo odbor glasoval proti resoluciji, krajša razprava pa je pokazala, da se v večinski
koaliciji vsi ne strinjajo s tem odklonilnim stališčem, posebno ne načelnik PSI Perelli, ki se je vzdržal glasovanja. Predstavnik PSI, ki je tudi pokrajinski tajnik svoje stranke, je podčrtal, da vsekakor ne gre za "eksplozivno" resolucijo in je dal razumeti, da bi jo lahko Richetti brez večjih težav osvojil. Perelli je tudi obsodil vsakršno predvolilno izkoriščanje tega vpraša-
nja. Komunist Spadaro je polemično vprašal Richettija in odbornike, ali se sramujejo, da so sprejeli stališče MSI, »tudi zato, ker so si s takim zadržanjem politično in moralno umazali roke«. Odločno proti Bekarjevim in Lokarjevim zahtevam je nastopil novopečeni liberalec, bivši melonar Her-met, ki je izrazil nasprotovanje zaščitnemu osnutku ministra Maccanica. Ponovil je, da bo PLI pristala le na tako imenovano poenoteno zaščitno besedilo, ki ga predlaga LpT, obenem pa bo zahtevala preštevanje Slovencev. Demokristjan Favotti je rekel, da je svetovalska skupina KD dolgo razmišljala o tej resoluciji, ki da »vsebuje nekatere pozitivne spodbude, v marsičem pa je preostra, zato bo skupina glasovala proti«. Dokument, ki je bil kot omenjeno zavrnjen, so podprli komunisti, SSk in zeleni, proti so glasovali demokristjani, LpT, MSI, PLI in socialistična odbornika Cecchini in De Gioia, dva predstavnika PSI (D'A-more in Perelli) pa sta se vzdržala.
Občinski odbor je pred razburljivim iztekom seje osvojil še melonarsko resolucijo, ki obvezuje Richettija, naj zahteva od vlade ureditev obstoječih normativov v prid manjšini ter »jasna jamstva, da morebitni zaščitni odlok ne bo ustvaril novih delovnih mest izključno za manjšino«. Iz resolucije (prvi podpisnik Staffieri) so izključili le zahtevo, naj rimska vlada enako zaščiti vse tržaške komponente (po vrstnem redu Italijane, Grke, Slovence, Žide, Nemce, Turke, Srbe, Hrvate...). Melonarji pa so bili vseeno zadovoljni.
S. T.
Z odbornico Pittonijevo
Zahodnokraški rajonski svet o decentralizaciji
Preteklo sredo se je na Proseku sestal rajonski svet za Zahodni Kras. Seje se je udeležila tudi občinska odbornica za decentralizacijo Ariella Pittoni, ki je rajonskim svetovalcem obrazložila svoj načrt za ponovno oživitev decentraliziranih upravnih enot. Pittonijeva namerava temeljito spremeniti pravilnik o poslovanju rajonskih svetov, ki naj bi razpolagali z lastnim proračunom, Občina pa jim bi poverila tudi razne upravne pristojnosti. Rajonski sveti bi tako sami skrbeli za vzdrževanje občinskih objektov in cest, za poslovanje občinskih industrijskih služb, imeli bi več pristojnosti na urbanističnem področju itd. Pittonijeva namerava tudi — zaradi negativne demografske rasti v tržaški občini — zmanjšati število rajonskih svetov in ponovno zarisati meje med njimi. Rajonskih svetov naj bi bilo le sedem in ne enajst kot doslej. Poleg tega si Pittonijeva prizadeva, da bi rajonski svetovalci uživali enake pravice kot njihovi kolegi, ki sedijo v občinskem svetu. To bi bilo še posebej važno, ker bi rajonski svetovalci lahko razpolagali z vsemi informacijami o delovanju občinske uprave, ki jim trenutno niso neposredno dostopne. Te spremembe naj bi občinski svet izglasoval v teku leta, veljati pa bi začele šele leta 1993.
V nadaljevanju seje je predsednik rajonskega sveta Renato Busetti prebral pismo staršev otrok, ki obiskujejo občinski otroški vrtec na Proseku in ki se pritožujejo nad nesprejemljivimi higienskimi razmerami v njem (po stavbi naj bi se potikale miši in podgane). Skrbi jih tudi varnost malčkov (le-ti lahko npr. kar sami odprejo glavna vrata in zbežijo na cesto), vsi dosedanji posegi pri pristojnih uradih Občine Trst pa niso zalegli. Rajonski svetovalci so soglasno sklenili, da bodo tudi sami pritisnili na občinsko upravo, da končno uredi to zadevo. (w)
Oster prepir prekinil občinsko sejo
Glasno prerekanje med svetovalcem SSk Lokarjem in županom Ric-hettijem je v sredo zvečer povzročilo nenavadno prekinitev občinske seje. Ozračje v občinski dvorani je bilo precej napeto, marsikdo je bil utrujen od dolge in naporne obravnave proračunskih resolucij, vključno z županom, ki je med razpravo nekajkrat očital svetovalcem večine in nekaterim odbornikom, da se bolj kot za sejo zanimajo za nogometno tekmo Napoli-Stuttgart. Zataknilo se je pri resoluciji št. 40 o odprtih vprašanjih kraškega območja, ki jo je predložil Lokar. Zupan je nekam na hitro sporočil, da odbor zavrača dokument, Lokar, ki se je že prej nekajkrat glasno sprl z Richettijem, pa je zahteval besedo, medtem ko je Richetti že dal v razpravo naslednjo resolucijo. Lokar je vseeno vztrajno zahteval besedo, župan pa mu je ni hotel dati. Prišlo je do prerekanja in kričanja, ki se je končalo s prekinitvijo zasedanja.
Občinski svet je pred tem zavrnil resolucijo KPI o številnih odprtih problemih Zahodnega in Vzhodnega Krasa, ki jo je utemeljila svetovalka Anamarija Kalc. Tudi pri tem je prišlo do "kratkega stika" med PSI in županom. Socialisti so se vzdržali glasovanja, njihov načelnik Perelli pa je izrazil začudenje, ker odbor ni sprejel temeljnih zahtev KPI, ki da so »v marsičem podobne zahtevam, PSI«. Resolucijo so poleg komunistov podprli še zeleni in Lokar, socialisti in socialdemokrat Berce so se vzdržali, vsi ostali pa so glasovali proti. Župan je pristal le na splošne obveze po metanizaciji tržaškega Krasa in na dokončno ureditev kanalizacije v obeh kraških rajonih. Poznavajoč številna kočljiva vprašanja kraškega teritorija pa je to očitno premalo.
Razstavo bodo odprli v ponedeljek
»Barve med Alpami in Jadranom« na sedežu zavarovalnice Generali
»Barve med Alpami in Jadranom« je naslov razstave, ki jo bodo v ponedeljek, 8. maja, ob 18.30 slovesno odprli na sedežu kulturnega krožka zavarovalnice Generali v Ul. Machiavelli 1 (5. nadstropje). Razstava, ki jo prirejata omenjeni krožek in Mednarodna kulturna skupina Hohensalzburg, bo gostila umetnike mlajše in starejše generacije iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Koroške in iz Salzburga. Na ogled bodo torej dela znanih in manj znanih, a uspešnih slikarjev. Svoja likovna dela bodo predstavili Franca Batich, Luigi Danelutti, Edoardo De-vetta, Maura Israel, Bruno Ponte, Eva Ronay, Lojze Spacal in Nelda Stravisi iz Trsta, Jože Ciuha in Bojan Gorenec iz Ljubljane, Luciano Del Zotto in Giordano Merlo iz Vidma, Fulvio Monai iz Gorice, Orlando Poian iz Tržiča, Gabriele Schurian iz Beljaka in Hugo Wulz iz Salzburga.
Razstavo je oblikovala Donatella Surian, besedilo za katalog pa je prispeval Luigi Danelutti, za katerega je Trst privilegirano mesto, saj je idealni kraj za sodelovanje med narodi. »V
senci njegovih neoklasičnih palač,« piše enfatično Danelutti, »brsti tisti duh in tista umetnost, ki je seveda še vedno srednjeevropska in ki je v bližnji preteklosti dala evropski kulturi nekatere od največjih sodobnih umetnikov: od Prešerna do Rilkeja, od Joy-cea do Sveva, od Rotha do Sabe, do Mascherinija...«
Razstava bo odprta do 12. maja.
Ne dotikajte se mladičev v gozdu!
Med izleti v naravo lahko v tem obdobju naletimo na mladiče gozdnih živali, predvsem srn in merjascev. Občina opozarja Tržačane, naj se živalic ne dotikajo, če nočejo povzročiti njihove smrti. Tudi če kaže, da so mladički zapuščeni, se jim ne smemo približati, kaj šele, da bi jih pobožali. Njihove matere bi takoj zavohale, da se jih je dotaknila človeška roka in bi svoje mladiče zapustile.
Danes prve prireditve v okviru tradicionalnega praznika
Dolina navdušeno pripravlja majenco
Z odprtjem razstave slikarjev amaterjev iz Brega se danes začenja tradicionalni majski praznik, s katerim vsako leto ponosno zaživi Dolina. Razstavo je kot po navadi v okviru majence priredilo vaško KD Valentin Vodnik. Vse do torka bodo v galeriji Torkla na ogled dela breških likovnikov, ki se s to umetniško zvrstjo ukvarjajo v prostem času kot amaterji. Današnjo otvoritev, ob 20.30, bo popestril tudi krajši kulturni spored, ko bodo veselo zaigrale frajtpnarce.
Že ob 18. uri pa se bo v prostorih občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu začelo ljudsko ocenjevanje vin, ki bodo v teh prazničnih dneh na razpolago v kiosku občinske razstave vin. Rezultati tega ljudskega ocenjevanja bodo prišli v poštev tudi za posebno nagrajevanje najboljših predstavljenih vin. Istega dne ob 19.30 se bo v gledališču sestala ocenjevalna komisija, ki bo določila nagrade, zasedanje komisije pa bo javno. Uradna otvoritev letošnje že XXXIII. občinske razstave vin bo jutri, 6. t. m., ob 18. uri, na vaškem trgu v Dolini. Po uvodnem pozdravu župana Švaba in odbornika Mihaliča bo na vrsti še podeljevanje nagrad.
Tudi letošnja majenca bo s svojim pravim pripravljalnim obredom v vsej moči zaživela v soboto zvečer. Do pozne noči je namreč »na sporedu« postavljanje maja. Pravzaprav so se priprave na ta trenutek začele že pred časom, vaški fantje in dekleta so se namreč začeli zbirati že konec februarja. Čeprav manj opazno — običaj pač za-
poveduje nekakšno tajnost — pa so se zbirali tudi možje, točneje ožja skupina poročenih vaščanov, ki so vestno (in na skrivaj) izbirali letošnjo češnjo.
Sobota bo torej za vse Dolinčane zelo dolg dan: fantje, še posebno parterji, morajo že zjutraj poskrbeti za čim lepše gabre, da bodo lahko z njimi okrasili vas. Mlajši člani dolinske fantovske in dekliške imajo svojo prvo važno nalogo, saj morajo nabrati dovolj zajčevine, s katero bodo pozno popoldan starejši fantje vezali krancle. Parter-ce in ostala dekleta bodo popoldne začele vezati pomaranče in limone, s katerimi bo treba pozno zvečer okrasiti češnjo. Medtem bodo mladinci še zadnjič opilili lentjeno in pripravili Gorico, na katero bodo možje zvečer prinesli ukradeno češnjo. Po »pravilih« tradicionalnega obredja bo nato na vrsti postavljanje maja, ki ga bodo — po izkušnjah prejšnjih let — dvignili pozno ponoči, lahko bi rekli le nekaj ur pred zoro.
Majenca se bo nadaljevala vse do torka, ko bo na vrsti slovesno podiranje maja. Za običajni nedeljski kulturni spored je dolinska mladina povabila v goste priznano ljubljansko folklorno skupino Tine Rožanc. Še pred tem nastopom pa se bo ob 15.30 s koncertom predstavil pihalni orkester Breg iz Doline. Po prihodu parterjev in parterc, ki bodo pod majem odprli ples, bo zaigral ansambel Marela iz Mengša. Ponedeljkov večer je seveda posvečen predvsem mladini: tudi letos bo nastopil popularni ljubljanski ansambel Agropop. (dam)
Člani WWF so se obrnili na sodnike
Policijske sile se v zadnjih časih vedno pogosteje ukvarjajo s prekrški proti naravnemu okolju. Tako so karabinjerji, davčna policija in tehniki Tržaške krajevne zdravstvene enote prejšnji teden preiskali kriško jamo pri starem kamnolomu Boschetti (pri starih kriških javah). Naravovarstveniki Svetovnega sklada za naravo WWF so namreč v okviru kampanje za zaščito jam tržaške pokrajine in hidrološkega bogastva prijavili sodnim oblastem lastnike mehanične delavnice, ki naj bi odlagali v omenjeno jamo strupene in škodljive odpadke.
Skupina jamarjev je pred kratkim odkrila, da so skalnate stene ob vhodu v 110 metrov globoko jamo (pod katero teče reka Timava) prekrite z gosto plastjo nafte in drugih strupenih tekočin, ki jih uporabljajo pri popravljanju tovornjakov in vozil. Jamarji se sicer niso spustili do dna, da bi ugotovili, ali so v jami tudi drugi odpadki, kot so odvržene baterije, avtomobilske gume ali rezervni deli. Prav zato — in sicer, da bi ugotovili, do kakšne mere je jama onesnažena - pa je WWF prijavil sodnim oblastem (preiskave vodi pretor Piervalerio Reinotti) lastnike delavnice.
Kaže vsekakor, da so lastniki delavnice, ki stoji prav nad kamnolomom in nad vhodom omenjene jame, že v preteklosti odlagali svoje odpadke v jamo. Prav tako pa kaže, da so jo pred približno poldrugim letom bonificirali in odstranili vse odpadke (naftne plasti na skalnati steni bi lahko bile torej precej stare). Preiskovalci bodo morali torej ugotoviti, ali so lastniki delavni-
ce tudi v zadnjem poldrugem letu odlagali odpadke v jamo. Ugotoviti pa bodo morali tudi, ali so nafta, avtomobilska olja in tekočine, ki jih oddajajo odvržene baterije, pronicale v reko Timavo. To bi namreč predstavljalo veliko nevarnost za človeško zdravje, saj dober del pitne vode črpamo na Tržaškem prav iz omenjene reke.
Mehanične in vse ostale obrtniške delavnice (celo pekarne) morajo natančno prijaviti vse odpadke, ki jih letno "proizvedejo". Tako so mehanične delavnice primorane oddati Obveznemu konzorciju za rabljena olja (Consorzio obbligatorio olii usati) seznam vseh odpadkov in v primeru
preiskave predstaviti tudi potrdila, ki jih oddajajo specializirane tvrdke za uničevanje odpadkov. Prav zato sodeluje pri preiskavah tudi davčna policija, ki bo lahko primerjala vse prijave — tako davčne prijave kot prijave o odpadkih — in ugotovila, ali obstajajo določene neskladnosti. Poleg tega pa bodo strokovne preiskave pokazale, kdaj je bila odvržena nafta, ki prekriva stene ob vhodu jame (predsedniški odloki za geološko zaščito in za zaščito vodnih virov so stopili v veljavo že pred sedmimi leti).
Na sliki delavnica nad zapuščenim kamnolomom Boschetti. Puščica kaže vhod v onesnaženo jamo.
Medtem ko so pogajanja s KZE še v teku
Brez pomoči kolegov iz Tržiča je Rdeči križ spet hudo okrnjen
Če je služba za prvo pomoč, ki jo opravlja Rdeči križ, v prejšnjih dneh kljub okrnitvi le vzdržala, pa se bo z današnjim dnem znašla v velikih težavah. Osebje Rdečega križa iz Tržiča, ki je v teh dneh priskočilo na pomoč tržaškim kolegom, se bo danes moralo vrniti na svoja redna delovna mesta (kaže, da tudi v Tržiču primanjkuje osebja). Na ta način bo tržaški RK razpolagal čez dan samo s tremi rešilci (kot smo že pisali, je okrnitvi botrovalo pomanjkanje osebja, ne pa sredstev oziroma rešilcev), tako da se bodo danes pojavile podobne težave kot v | torek, ko so začeli delati v okrnjeni postavi (v nekaterih primerih so bolniki ali : ponesrečenci morali čakati tudi več kot eno uro, medtem ko je osebje zaradi stiske delalo pod velikim psihološkim pritiskom).
Učinkovitost službe za prvo pomoč je torej pod velikim vprašajem, a ne samo za danes. Pogajanja s Tržaško krajevno zdravstveno enoto, ki je predlagala, da bi poenotili službo pod njenim nadzorom, se namreč še niso zaključila. Naj- J večje težave predstavljajo pravne nejasnosti, ki onemogočajo sporazumno reši-tev. Po zakonu 833 iz leta 1980 bi za službo za prvo pomoč morala skrbeti : zdravstvena okrožja, ki pa jih niso nikoli ustanovili, tako da je na tem področju v vsej Italiji velik kaos. Ker tega zakona niso nikoli izvajali, so se torej zgledovali po zakonu iz leta 1947, po katerem je bil za prvo pomoč odgovoren Rdeči križ. Deželni izvršilni načrt tudi predvideva, da je za prvo pomoč pristojna KZE, ki pa te naloge — zaradi pomanjkanja sredstev in osebja — ne more konkretno izvajati. Jasno je torej, da so te nejasnosti toliko pomembnejše v trenutku krize, in sicer ko je treba preurediti celotno službo (ne glede na to, da ima RK veliko sodobnejše rešilce, medtem ko KZE in SOGIT nimata na svojih reševalnih vozilih niti zdravnike).
Bodoče perspektive so torej precej nejasne, čeprav odgovorni zatrjujejo, da bodo v prihodnjih dneh preizkusili vse možnosti. Za sedaj pa ni na obzorju niti možnosti začasne rešitve, saj niti prefektura ali vojska ne moreta rešiti situacije. Tudi oni namreč razpolagajo s sredstvi, ne pa z rešilci!
Baročna harfa na razstavi o Joyceu
V okviru razstave »James Joyce — popotovanje se nadaljuje«, o kateri sm° že poročali in ki bo odprta do 14. maja, bo danes ob 18. uri na Gradu sv. Justa ^ razstavnih prostorih koncert s harfistko Giuliano Stecchino. Ta bo na baročn0 harfo zaigrala nekaj starih irskih skladb in odlomke iz opere za tenorista irl orkester, ki jo je po Joyceovih poezijah »Pomes Penyeach« uglasbil Claudi^ Bilucaglia. Razstavo in spremne prireditve sta organizirala Avtonomna letoviS' čarska in turistična ustanova in Krožek Maritain.

Na občnem zboru tudi minister Fracanzani in vsedržavni predsednik Pininfarina
Zasebni industrije! z zaupanjem gledajo
možnosti tržaškega gospodarstva
na rast m
Tržaško gospodarstvo kaže znake obnovljene življenjskosti, vendar bo potrebno veliko truda za utrditev doseženih rezultatov, pa tudi zato, da bi Trst — kot sicer celotna Furlanija-Ju-lijska krajina in sploh Italija ne zamudil velikih priložnosti, ki jih predstavljata poenotenje zahodnoevropskega tržišča po letu 1992 ter vsestransko odpiranje vzhodnoevropskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu. To je bila ena osrednjih ugotovitev občnega zbora tržaških industrij cev, ki je potekal včeraj dopoldne v gledališču Verdi in ki je razgrnil zanimiv pogled ne samo na krajevne, ampak tudi na širše gospodarske razmere, saj sta na njem govorila tudi predsednik vsedržavne zveze industrijcev (Confindustria) Ser-gio Pininfarina in minister za državne udeležbe Carlo Fracanzani.
Glavno poročilo je podal predsednik tržaških industrijcev Piero Tore-sella. Najprej se je kratko zaustavil pri vsedržavnih gospodarskih gibanjih in med drugim opozoril, da nadaljnjo rast italijanskega gospodarstva ovirata predvsem dva notranja dejavnika, in sicer ogromni državni deficit ter rastoča politična nestabilnost. Tega zadnjega pojava ni toliko čutiti v političnem vodstvu Furlanije-Julijske krajine, kateremu je Toresella priznal, da je znalo zmanjšati razkorak, ki je do nedavnega vladal med našo deželo in razvitejšimi deli Italije.
Toda politična stabilnost Furlanije-Julijske krajine po mnenju tržaških industrijcev ne sloni na enakopravni rasti vseh njenih delov, saj sta se v zadnjih letih videmska in pordenoska pokrajina veliko bolj razvijali kot tr-
žaška in goriška. Toresella ni okleval to stanje označiti kot »pax udinensis« in je za njegovo premostitev med drugim predlagal, naj bi bodočo deželno vlado sestavljali v enakem številu predstavniki Furlanije in predstavniki Julijske krajine.
Tržaški industrije! pripisujejo velik pomen zakonu za obmejna območja, ki bi ga moral parlament čimprej odobriti, glede samega Trsta pa zahtevajo, naj vlada čimprej sprejme ukrepe, ki bi omogočili ovrednotenje njegovih brezcarinskih con. Tržaško gospodarstvo bi se po njihovih ocenah moralo v bodoče usmeriti predvsem v visokokakovostno manufakturno industrijo, v produktivnejšo pristaniško dejavnost, v znanstveno raziskovanje in v razvite terciarne dejavnosti. Toresella
je zelo negativno ocenil dosedanjo politiko javnih udeležb na Tržaškem, pozitivno pa se je izrekel o zakonu št. 26 iz leta 1986 (znanem kot "paket"), čigar pozitivni učinki so sedaj že vidni.
Minister za javne udeležbe Fracanzani ni odgovoril na Toresellijeve očitke, saj je posegel pred njim, ker se mu je mudilo nazaj v Rim na sejo ministrskega sveta. Govoril je predvsem o tem, kako naj se italijansko gospodarstvo pripravi na poenotenje evropskega tržišča. Poudaril je potrebo po podjetniški učinkovitosti in po sodelovanju med zasebnim in javnim sektorjem, do kakršnega je v Trstu prišlo npr. v škedenjski železarni, pa tudi po prizadevanjih za hitro tehnološko prenavljanje gospodarskih dejavnostih, za kar bo na Tržaškem skrbel tudi ne-
davno ustanovljeni Center za gospodarske inovacije (BIG).
Predsednik zasebnih italijanskih industrijcev Pininfarina je glavno pozornost namenil vsedržavnemu gospodarskemu položaju. Kritično se je obregnil ob vladni davčni manever, zlasti ob t.i. tickete na zdravstvo, ki državi ne bodo zagotovili velikih dohodkov, po drugi strani pa ustvarjajo veliko nezadovoljstvo med ljudmi. Vendar je bil kritičen tudi do sindikatov in dejal, da je prograsitev splošne stavke za 10. maj napaka. Pininfarina je pozval sindikate, naj se raje zavzamejo za resno sanacijsko politiko in za učinkovite javne storitve. Strinjal se je s potrebo po sodelovanju med zasebnimi in javnimi podjetji, ki jo je izrazil minister Fracanzani, vendar je poudaril, da morajo tako za prva kot za druga veljati isti tržni zakoni, brez privilegijev, za katere sicer ne bo mesta na enotnem evropskem tržišču.
Tržaške industrijce in številne povabljence sta uvodoma pozdravila tudi tržaški župan Franco Richetti in predsednik deželne zveze industrijcev Gianfranco Zoppas, medtem ko je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti svoj pozdravni nagovor razvil v daljši poseg. K temu ga je najbrž spodbudil predvsem očitek tržaških industrijcev, da deželna uprava zanemarja Trst. Biasutti je dejal, da se njegov odbor dosledno zavzema za enotnost dežele in poudaril, da se pri razdeljevanju prispevkov in podpor ne ozira toliko na teritorialni izvor pobud, kolikor na njihovo kakovost.
Na sliki (foto Magajna) zbor tržaških industrijcev v gledališču Verdi.
V preiskavo vpletena tudi podžupan Seghene in odbornik Pacor
Škandal okrog vzdrževanja zelenic
Tržaško sodstvo je uvedlo širšo preiskavo o domnevnih nepravilnostih v odnosih med podjetjema Vivai Busa in Budin, ki se ukvarjata z gojenjem in prodajo rastlin, in med nekaterimi upravitelji Občine Trst in Avtonomnega zavoda za ljudske gradnje IACP. Vsa afera je ovita v strogo preiskovalno tajnost, zvedelo se je le, da je glavni tožilec Virdis že pred dnevi podpisal več sodnih sporočil (baje 16), policisti in finančni stražniki pa so včeraj zgodaj zjutraj preiskali kakih štirideset stanovanj in tudi urade IACP. Osumljence dolžijo zasebnih koristi pri opravljanju javnih funkcij, v afero pa sta med drugimi vpletena tudi tržaški podžupan Augusto Seghene in občinski odbornik Sergio Pacor. Slednji, ki svojčas odgovarjal za vzdrževanje občinskih zelenic, je baje vpleten kot odvetnik, ki naj bi bil v tesnih poklicnih odnosih z lastnikom podjetja Busa, ki ima rastlinjake in urade na Brandežiji pri Sv. Ivanu. Policisti in finančni stražniki so preiskali tudi stanovanja ravnatelja občinskega oddelka za zelene površine Vremca in nekaterih funkcionarjev IACP.
Sodnik Virdis, ki vodi to delikatno preiskavo, in njegova najožja sodelavca Drigani in De Nico-lo so včeraj ubrali pot strogega molka. Iz neuradnih virov se je izvedelo, da se preiskava nanaša
na neketere hude nepravilnosti finančnega značaja pri izvajanju občinskih licitacij v zvezi z vzdrževanjem javnega zelenja od 1. januarja 1986 do danes. Ni pa še povsem jasno, zakaj in v kakšni meri je v afero vpleten zavod IACP, ki sicer neposredno upravlja nekatere zelene površine ob javnih zgradbah, nekatere pa je dalo v zakup prav podjetjema Vivai Busa in Budin, ki ima sedež v Medeji na Goriškem. Policisti in finančni stražniki so včeraj dopoldne podrobno preiskali urade generalnega tajništva IACP in zaplenili vrsto pogodb, ki se nanašajo na licitacije v zvezi z vzdrževanjem zelenih površin.
V afero sta, kot omenjeno, vpletena tudi podžupan Seghene in odbornik Pacor, ki sta osumljena zasebne koristi v upravljanju javnih zadev. Tudi pri njiju so policisti zgodaj zjutraj opravili hišno preiskavo. Seghene je sinoči izdal tiskovno sporočilo, v katerem podčrtuje dejstvo, da hišna preiskava ni obrodila nobenih sadov. »Hočem vsekakor čimprej pojasniti izvor in povezave, na katerih temeljijo ti obrekovalni sumi na moj račun, zato sem naročil svojemu odvetniku, naj zahteva formalizacijo te preiskave, tako da bo resnica čimprej prišla na dan,« je podčrtal podžupan, ki
pravi, da nima s to afero nobenega opravka. Podobno stališče je zavzel tudi Pacor. Tržaška federacija KPI pa v tiskovnem sporočilu zahteva takojšen odstop Segheneja in Pacorja. Zahteva po odstopu obeh upraviteljev - pravi KPI - ni propagandistična poteza, ampak zahteva po prozornem in neoporečnem upravljanju javnih zadev, tako da bo lahko sodstvo na najboljši način nemoteno opravilo svoje delo.
Policisti so preiskali tudi hišo ravnatelja občinskega oddelka za vzdrževanje zelenih površin dr. Vladimira Vremca, ki nam je iz Palerma, kjer se nahaja po delovni dolžnosti, povedal, da so mu doma zaplenili edinole eno beležko. Potrdil nam je vsekakor, da s to afero nima nič skupnega. Sodnik Virdis je poslal policiste tudi v stanovanje funkcionarja IACP dr. Zorka Spetiča, ki nam je povedal, da so mu zaplenili nekaj osebnih papirjev. Spetič je dodal, da se v okviru IACP ukvarja edinole s specifičnim vprašanjem ljudskih gradenj ter da ni imel nikoli opravka s podjetjem Vivai Busa. Govori se, da je v afero vpleten tudi občinski odbornik za urbanistiko Cecchini, ki je sicer tudi funkcionar IACP.
S. T.
Drugostopenjska razsodba
Morilca iz Ul. Flavia obsodili na 24 let ječe
Prizivno porotno sodišče je včeraj obsodilo 42-letnega Maria Ulcigraia Oa 24 let zapora zaradi umora 42-letne ^bne Fiocco. Visoko kazen je treba Pripisati dejstvu, da ga je z razliko od Pfvostopenjskega sodišča - ki mu je Posodilo 18 let zaradi nenamernega Ottiora - priznalo za krivega namerne-9a umora. Prizivno porotno sodišče je Nadalje zaradi pomanjkanja dokazov JTostilo 29-letno Roberto Obran in .^'letnega Stefana Musenicha obtož-j^6i da Fioccovi nista nudila pomoči. a prvem procesu sta bila obsojena 4 mesece zapora. Za četrto obto-^Pko, 28-letno Patrizio Ferluga, pa je j/Pjostopenjsko sodišče potrdilo ka-^.P na 4 mesece zapora. Tudi ona je n obtožena, da Fioccovi ni nudila P°Pioči.
ttl5[vavi dogodek se je pripetil v noči c; P 15. in 16. decembrom 1986 v Ul-j^raijevem stanovanju v Ul. Flavia Pil ri'ci9ra' se je usodnega večera vr-pfjjbornov z družico Almo Fiocco in s0 gubico Patrizio Ferluga. Vsi trije bi) o Precej vinjeni, Ulcigrai pa je va P°sebno razgret, ker mu je Fiocco-tretlofi°Veciala, da ga misli zapustiti. V Zab0r| U besa jo je nato med prepirom Poč i v bok. Fioccova je preživela raj uaslednji dan, ne da bi ji Ulcig-silj riaPrba*;eiji’ ki so se medtem zgla-Piaos)- nie9ovem domu, ustrezno po-Peritn*'. froti večeru je umrla zaradi 's, bg ,ltisa- Obdukcija je tudi pokaza-?Clr'lvn'k-neSreinica Preživela. če bi ji 'ki lahko pravočasno pomagali.
Pridržana prognoza za 20-letnega mladeniča iz Nabrežine
Šest ranjenih v nesreči na Obalni cesti
Na Obalni cesti nad Brojenco se je včeraj okrog 17.30 pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je ranilo šest oseb, od katerih je ena v življenjski nevarnosti. To je 20-letni Igor Svetlič iz Nabrežine-Postaja 74, ki se je s kolesom vozil proti Trstu. Vzroke nesreče karabinjerji še preučujejo. Zaenkrat so ugotovili, da je najprej prišlo do čelno-bočnega trčenja med lado grške registracije, ki ga je proti Trstu vozil 25-letni grški študent Theodoros Sidiropoulos, in avtom lancia fulvia z goriško registracijo, katerega je proti Sesljanu upravljala 35-letna Graziella Bencich iz Ronk. Eden od dveh avtomobilov je po trčenju udaril še v kolesarja, ki je vozil za grškim avtomobilom, in ga odbil v spodnjo grapo.
Reševanje je bilo zelo zapleteno, saj je bilo treba spraviti v bolnišnico Sidi-ropulusa, njegove tri sopotnike, Ben-cichevo in dva otroka, ki sta se peljala z njo. Najbolj dramatično pa je bilo reševanje Igorja Svetliča, ki je hudo ranjen ležal pet metrov pod cesto. Bolničarji RK so ga zaradi strmega terena s težavo spravili na nosila, ta pa so nato gasilci dvignili s pomočjo žerjava. Zaradi zloma stegnenice, udarcev v prsni koš in trebušno votlino so zdravniki sprejeli kolesarja na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice in si pridržali prognozo. Dva Grka se bosta zdravila 40 oz. 60 dni, preostala dva pa sta se le lažje potolka. Bencic-heva bo okrevala v desetih dneh, otroka pa sta bila nepoškodovana.
Na sliki (foto Križmančič): razbitine avtomobilov
»Drugo rojstvo« malega Mattea
Zdravnikom oddelka za novorojenčke otroške bolnišnice Burlo Garofolo je v teh mesecih uspel neverjeten podvig, ki je vzburil radovednost številnih evropskih zdravnikov in znanstvenikov. Danes bo namreč zapustil bolnišnico mali Matteo Di Maio, ki se je rodil 21. januarja. To dejstvo bi bilo seveda povsem normalno, če ne bi mali Matteo zagledal luč sveta veliko prezgodaj, in sicer samo pet mesecev in pol po spočetju. Deček je ob rojstvu tehtal le 880 gramov in je v dneh takoj po rojstvu izgubil še 120 gramov. Ohraniti tako majhnega in šibkega otroka pri življenju je od vsega začetka zgledalo nemogoče, vendar so zdravniki naredili pravi čudež in so z velikimi prizadevanji uspeli vzrediti malega Mattea.
Danes tehta deček dva kilograma in 850 gramov, kar je povsem normalna teža za trimesečnega otroka, tako da ga bodo starši, ki so ves čas s skrbjo sledili njegovemu počasnemu "prerojevanju", lahko končno odnesli domov.
V vojašnici, a med ljudmi
Državna policija praznuje danes svoj praznik
Danes bodo v svetoivanski šoli za policijske pripravnike (Ul. Damiano Chiesa 11) proslavili državni praznik policije. Za razliko od zadnjih dveh let, ko je praznovanje potekalo na odprtem, in sicer na Trgu Unita, bodo tokrat praznovali v vojašnici, praznika pa se bodo kljub temu lahko udeležili tudi občani, saj je letošnje geslo prav »Skupaj med ljudmi«. V vojašnici bodo namreč razstavili opremo in orožje, s katerim razpolaga državna policija. Nekaj agentov pa bo prikazalo tudi primere najučinkovitejše tehnike za samoobrambo in za napad.
Praznik se bo začel ob 9.30 z mimohodom raznih policijskih enot (strelci, enote z izurjenimi psi, potapljači, smučarji, plezalci, leteči oddelek, prometna policija). Ob 10.10 bo prefekt De Felice pregledal enote, nato pa bo kvestor Servidio prebral sporočila ministra za notranje zadeve in šefa policije ter podal obračun delovanja policije v preteklem letu.
■ Združenje Italija-ZSSR prireja danes ob 18. uri v dvorani Baroncini predstavitev Bulgakove knjige »Morfina«. Sodeloval bo član moskovske zveze pisateljev prof. Sidorov.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
Pietro Cerkvenic
Pogreb bo jutri, 6. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče na Katinari.
Žalostno vest sporočajo žena Ne-verina, sin Paolo z Martino, hči Lui-sa z Dinom, bratje, sestri, svaki, svakinje, nečaki in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 5. maja 1989
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob težki izgubi dragega Piera Cerkveniča izrekamo družini iskreno sožalje
družine Kafol in J. Luin
Ob izgubi dolgoletnega odbornika Piera Cerkveniča izreka iskreno sožalje prizadeti družini odbor za postavitev spomenika padlim v NOB od Sv. Ane, iz Škednja in s Kolon-kovca.
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje rednemu članu Paolu Cerkveniču ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi očeta izreka iskreno sožalje Paolu in Luisi ter vsem svojcem
mladinska skupina TPPZ P. Tomažič.
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje rednemu članu Josipu De Ponteju ob izgubi dragega brata Nikota.
Ob tem hudem trenutku sočustvujejo s Petrom prijatelji iz telovadnice: Roy, Marina, Arabella, Mauro, Ricky, Arianna, Piero, Boris in Mau-ra.
Ob tem bolečem trenutku smo ti blizu, Peter!
Prijatelji Ugo, Silvio, Patrizia, Lea in Valentina
Ob smrti Nika Deponteja izrekajo bratu Pieru, zetu Angelu in svojcem iskreno sožalje
uslužbenci Občine Dolina
Ob izgubi dragega očeta in moža izreka iskreno sožalje gospe Almi in Petru
dr. Vladimir Vremec z družino
Ob izgubi Nika Deponteja izrekata bratu Pinotu in svojcem iskreno sožalje mešani pevski zbor in odbor SKD Slavec.
V krožku Che Guevara
Razprava o koreniti reformi načina služenja vojaškega roka
Krožek za družbene in politične vede Che Guevara in tržaška federacija Zveze komunistične mladine Italije sta v torek zvečer v dvorani v Ulici Madonnina priredili predavanje z naslovom »Eno leto v vojašnici: koristna izkušnja ali izgubljeni čas? Kakšne so alternative?«
Za uvod v razpravo je poskrbel študent Gianni Cumani. Za njim je spregovoril glavni gost večera, vsedržavni tajnik ZKMI, Tržačan Gianni Cuperlo. Cuperlo je opozoril, da se je že leta 1986 v Italiji razvnela polemika glede načina služenja vojaškega roka. Takrat je cela vrsta nabornikov naredila samomor in tako nehote na zelo dramatičen način opozorila na ta problem. Žal so se sredstva javnega obveščanja in vlada stvari lotili z napačnega konca. Takratni obrambni minister Spadolini je priredil nekaj koncertov za vojake, dovolil mamicam, da so nekajkrat obiskale svoje sinove po kasarnah in pri tem se je vsa zadeva končala. Cuperlo pa je bil mnenja, da so taki ukrepi za reševanje tako hudega problema povsem demagoški in nepravilni. Po njegovem je srž zadeve vprašanje, kakšen smisel ima danes služenje takšnega vojaškega roka. Dejal je, da je na pragu 21. stoletja nepojmljivo, da se mora na tisoč in tisoč mladih podrediti nedemokratičnemu in avtoritarnemu sistemu. S tem ti mladeniči za eno leto praktično postanejo brezpravni državljani. Cuperlo meni, da ni nujno, da bi obramba domovine slonela izključno na orožju in
na vojaških organizacijah. ZKMI se zavzema za to, da bi lahko naborniki svobodno izbirali med vojaškim ali civilnim služenjem. Zaradi tega bi morali ustanoviti državno civilno službo. Ta ustanova naj bi bila sestavni del obrambnega aparata, v njej pa bi služili tako fantje kot dekleta. To bi bil nov način obrambe, ki bi ščitil ljudi in državo, ko bi se pripetile razne nesreče, bodisi tiste vsakodnevne (npr. avtomobilske nesreče) kot v primeru večjih katastrof (potresi, gozdni požari itd.)
Glede vojaškega služenja — je dejal Cuperlo — ima ZKMI zelo jasne pojme: zahteva, da naj služenje vojaškega roka traja samo šest mesecev. Naborniki naj bi na dan prejemali vsaj
10.000	lir plače, tako da ne bi več bremenili družine. Komunistična mladina zahteva tudi, da bi vsak nabornik služil vojaški rok v deželi, v kateri prebiva. Bistveno pa je — je podčrtal Cuperlo — da bi zagotovili vojakom tudi v kasarnah vse tiste demokratične pravice, ki jim jih zagotavlja ustava italijanske republike. Zaradi tega si bo ZKMI prizadevala, da bi ustanovili sindikat, ki bi branil pravice vojakov-nabornikov.
Cuperlovemu poročilu je sledila živahna debata. Organizatorji večera so ob tej priložnosti organizirali tudi razstavo slik o življenju v tržaških kasarnah, ki jih je posnel fotograf časopisa Corriere della sera Luigi Tezzari in ki je svoj čas služil vojaški rok v kasarni pri Banih.	VVALTER ŠKERK
_________gledališča_____________
KULTURNI DOM
Nocoj ob 20.30 bo svečana akademija 15-letnice baletne šole SSG.
Predstava za šole bo danes ob 11. uri.
VERDI
V nedeljo, 7. t. m., ob 16. uri (red D) bo na sporedu šesta predstava Donizettijeve opere LINDA IZ CHAMOUNIKA. Dirigent bo Gianfranco Mašini, režiser pa Alberto Fassini.
Ponovitve pa bodo 9., 11. in 13. maja.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 (red petek) bo na sporedu Shakespearovo delo SEN KRESNE NOČI v izvedbi gledališke skupine Gla-uca Maurija. Režija G. Mauri. V abonmaju odrezek št. 11. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
GRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava Carpinterija in Faragune DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA. Režija: Francesco Macedonio. Ponovitve si bodo sledile do 21. maja po običajnem urniku.
koncerti
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1989. Pri blagajni gledališča Verdi (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za koncert Gerryja Mulligana, ki bo na sporedu v ponedeljek, 8. t. m., v gledališču Rossetti.
kino
ARISTON - 16.30, 22.15 Veelen, r. Sou-leymane Cisse.
EKCELSIOR - 18.15, 22.15 Fantasmi da legare, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Una donna in carriera, r. Mike Nic-hols, i. Melanie Griffith, Harrison Ford, Sigourney Weaver.
NAZIONALE I - 17.00, 22.15 Le strade della paura, r. Erič Red, i. Roy Schei-der, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Due iigli di..„ kom., r. F. Oz, i. S. Martin, M. Caine.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Le infer-miere delTamore, porn., □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Teguila Connection, dram., r. R. Towne, i. M. Gibson, M. Pfeiffer.
GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.00, 22.00 La dolce vita, r.
F. Fellini.
EDEN - 15.45, 22.10 Eccitazione prolon-
da, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.15, 22.00 II di-avolo rosa, □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Una pallottola spuntata, komič., r. D. Zucker, i. L. Ni-elsen, P. Presley.
LUMIERE FIGE - 16.30, 22.00 Matador, dram., r. M. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas, □□
ALCIONE - 16.30, 22.10 Ishtar, dram., ZDA 1988, r. E. May, i. Dustin Hoff-mann, VVarren Beatty.
RADIO - 15.30, 21.30 Le voglie bagnate di una moglie, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja do 18. t. m. svoja dela slikar PETER WALDEG.
V	galeriji Gartesius je odprta razstava slikarja Franca DEGRASSIJA.
V	galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - bo še jutri odprta razstava slikarja Carmela ZOTTIJA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo Bruna MUNARIJA.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 12.
maja odprta razstava slikarja Romana CONVERSANA.
V	razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah - Ul. Roma 20 - bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slikarke REVE’ - Renate Velicogna Bliznakoff.
V	Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 - bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slikarja Paola PASCUTTA. Urnik ogleda: ponedeljek, sreda in petek od 18. do 20. ure. Sobota in nedelja od 11. do 13. ure.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 5. maja 1989
DESIRAD
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob
5.14	in zatone ob 20.50.
Jutri, SOBOTA, 6. maja 1989
ZDEMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 4.12 najnižje -64 cm, ob 10.31 najvišje 34 cm, ob
15.54	najnižje -27 cm, ob 21.57 najvišje 59 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
20,4	stopinje, zračni tlak 1020,3 mb raste, veter 12 kilometrov na uro zahodnik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federico Ruzzier, Sa-mantha Stifanich, Martina Pantelich, Na-talie Kofol, Roberta Pantelich.
UMRLI SO: 85-letna Maria Vimari, 75-letna Nives Rogolini, 71-letni Nicolo De Ponte, 67-letni Pietro Cerkvenic, 67-letni Salvatore Šušteršič, 87-letna Lucia Cus-ma vd. Zuttioni, 33-letna lolanda Antolli por. Goruppi, 85-letna Antonina Mavilia, 76-letni Ettore Oplanich, 78-letna Mar-gherita Banchetti, 58-letni Sergio Carni-eli, 60-letni Vito Semez, 48-letna Clelia Hrovatič por. Kravos, 86-letni Paolo Ro-senfeld, 79-letna Velia Comar por. Alberti, 88-letna Paola Riavetz vd. Ghezzi, 90-letna Antonia lelusig vd. Starc, 55-letna Nedda Pečar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 2., do sobote, 6. maja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PROSLAVA ŠTIRIDESETLETNICE SLOVENSKE KLASIČNE GIMNAZIJE V TRSTU
KULTURNI DOM, jutri, 6. maja, ob 20. uri
NASTOPAJO:
dekliški zbor Athena pod vodstvom Stojana Kureta; pianistka Katja Milič;
violinist Črtomir Šiškovič ob spremljavi pianistke Mojce Šiškovič; dijaki Klasične gimnazije v enodejanki Proces na Vrdeli (Anonymus Carsicus)
Slavnostni govornik ALOJZ REBULA	Vabljeni vsi!
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
vabi na
odprtje razstave slikarjev amaterjev iz Brega
Danes, 5. t. m., ob 20.30 v galeriji Torkla
Razveselile vas bodo frajtonarce
TK
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20, Trst
Boris Pahor
TA OCEAN, STRAŠNO ODPRT, dnevniški zapiski MESTO V ZALIVU, prenovljena izdaja
Dvoje novih izdaj in dvojna predstavitev domačega avtorja je priložnost za srečanje, na katero vas založbi Slovenska matica iz Ljubljane in Založništvo tržaškega tiska prisrčno vabita danes, 5. t. m., ob 18. uri.
Veselilo nas bo, če boste tedaj naš gost.
prispevki
Maj ene a	’89
Dolina 5., 6., 7., 8. in 9. maja
Danes, 5. maja, od 18. do 22. ure LJUDSKO OCENJEVANJE VIN v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Jutri, 6. maja, ob 18. uri OTVORITEV RAZSTAVE VIN in NAGRAJEVANJE
od 20. ure dalje vso noč postavitev MAJA.
V	nedeljo, 7. maja, ob 15.30 pričetek kulturnega sporeda: koncert
Pihalnega orkestra BREG iz Doline in nastop folklorne skupine TINE ROŽANC iz Ljubljane
ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTERC, ples z ansamblom MARELA iz Mengša.
V	ponedeljek, 8. maja, od 20. ure dalje ples z ansamblom AGRO-
POP iz Ljubljane.
V	torek, 9. maja, ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG
ob 19. uri slovesno podiranje MAJA.
Občina Dolina - XXXIII. razstava domačih vin.
V Galeriji Torkla razstava slikarjev - amaterjev iz Brega.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Svečana akademija 15-letnice baletne šole
Nastopajo učenci baletne šole SSG in baletni solisti SNG Ljubljana
Danes, 5. maja, ob 20.30
Ob 11. uri zaključna predstava za šole
razne prireditve
izleti
Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine. Danes, 5. maja, ob 20.30 srečanje na temo: SONČNE IN SENČNE STRANI JUGOSLOVANSKE FEDERACIJE. Razgovor bosta uvedla dr. Ciril Ribičič, profesor ustavnega prava na pravni fakulteti v Ljubljani in član Zvezne in republiške ustavne komisije ter dr. Darko Bratina, profesor sociologije na tržaški univerzi in ravnatelj Slorija.
SKD Barkovlje priredi jutri, 6. maja, v barkovljanski cerkvi KONCERT NABOŽNIH PESMI. Nastopala bosta zbor Siedlerchor iz Eiserfelda ter MePZ M. Pertot iz Barkovelj. Začetek ob 20. uri.
Jutri, 6. maja, ob 20. uri bo v tržaškem Kulturnem domu PROSLAVA ob 40-let-nici ustanovitve klasične gimnazije v Trstu. Toplo vabljeni vsi, ne samo klasiki!
Dijaki tržaškega klasičnega^ liceja vabijo vse ljubitelje športa na ŠPORTNO SREČANJE, ki ga prirejajo ob priliki 40-letnice klasične gimnazije. Danes, 5. maja, se bodo ekipe šol iz Zagreba, Celovca, Vipave, Kopra, Gorice in Ljubljane pomerile v malem športnem nogometu in ženski odbojki. Začetek tekem je predviden ob 16.30 na Štadionu 1. maj. Finali tekem pa se bodo odigrali jutri, 6. maja , ob 10. uri.
Slovenski kulturni Vlub se bo jutri, 6. maja, namesto sestanka udeležil proslave ob priliki 40-letnice klasične gimnazije v Trstu.
SKD Tabor - Opčine. V nedeljo, 7. maja, ob 16.30 gostovanje dramske skupine Kulturnega društva Sovodnje s kriminalno komedijo Roberta Thomasa OSEM ŽENSK. Režija Emil Aberšek. Vabljeni!
Slavistično društvo v Trstu priredi 10. maja ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma literarni večer MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE. Nastopili bodo Rudi Šeligo, Dane Zajc, Lojze Kovačič, Ferdo Godina, Maja Vidmar, Erika Vouk, Aleksander Peršolja, Vinko Beličič, Irena Žerjal in Marko Kravos. Vabljeni!
Učenci in učitelji COŠ Šempolaj-Slivno vabijo na proslavo ob desetletnici poimenovanja šole v Šempolaju po Stanku Grudnu-Streli. Slovesnost bo v nedeljo, 7. maja, ob 17. uri.
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 13. in 14. maja, zanimiv dvodnevni izlet na Rožanske Kukove v Velebitskem pogorju. Na voljo je še nekaj prostih mest v avtobusu, čas za prijavo pa je še danes pri Vojki Pertot (tel. 766239) in pri ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) v uradnih urah. Uro odhoda bomo sporočili.
čestitke
Danes praznuje svoj 20. rojstni dan TANJA BOLE. Iz srca ji kličejo še na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu vsi Boletovi, družine Kalc in Gregori, predvsem pa Valter.
VOJTEH praznuje danes pomembem življenjski jubilej. Svojemu predsedniku nazdravljajo odborniki KD Valentin Vodnik.
Nekje v Budimpešti slavi danes pomemben življenjski jubilej Prosečanka MARINA. Obilo sreče, zadovoljstva, pevskega veselja in telesnokulturnega zagona v naskakovanju drugega tride-setletja ji želijo nedopustniški prijatelji.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V	spomin na strica Franca Pahorja darujeta Pepka in Franjo 25.000 lir za obnovo bolnice Franja in 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob_ Nadinega očeta daruje družina Janko Škrk (Salež)
20.000	lir za ŽPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Franca Pahorja daruje Marija Milič (Salež 48) 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Josipa Perčiča darujeta Jožko in Marica Obad 40.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na borca Dušana Furlana daruje dr. Sonja Mašera 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Za obnovo repentabrske cerkve darujejo: družina Karlo Grgič (Fernetiči)
100.000	lir, Angela Grgič (Fernetiči)
100.000	lir, Cvelbar (Repen) 100.000 lir, Doljak (Repen 11) 100.000 lir, N. N.
100.000	lir, Brajnik (81) 100.000 lir, Forza (Repen 136) 100.000 Ur ter Milič (Col 15)
100.000	lir.
V	spomin ob obletnici smrti Jožefa Guština daruje žena Marija 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na pok. starše Antona in Julije daruje hči Marija 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 31. obletnici smrti Ivana Puriča daruje Renata Škabar (Repen 137) 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 7. obletnici smrti Stanka Hmeljaka daruje žena 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob 6. obletnici smrti drage mame Marte Auer daruje hči Zorka 100.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	počastitev spomina tov. Dušana Furlana daruje Nevenka Pečar 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Namesto cvetja na grob pok. Franca Pahorja darujejo Anica, Ivanka in Milka Perčič 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Ob 15. obletnici smrti predragega očeta Karla daruje Renato Doljak z družino
50.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
V	počastitev spomina tov. Marčela Vi-dalija daruje Tončka od Banov 20.000 lir za Zadrugo Ban.
Za 40-letnico klasične gimnazije darujejo Srečka in Ivan Artač 30.000 lir, Majda Artač 30.000 lir ter družina Roncelli
20.000	lir.
mali oglasi
PRODAM fiat 127, 30.000 km, v odličnem stanju. Tel. 943388.
PRODAM tovornjak - prekucnik bre-mach dizel z nosilnostjo 15 stotov, v dobrem stanju. Tel. 200960 v večernih urah.
PRODAM razne predmete iz kristala. Tel. 226618.
PRODAM fiat 131, supermirafiori, s komaj menjanim motorjem in opravljenimi vsemi obnovitvenimi deli. Tel. 0481/882179.
OSMICO je odprl v Samatorci Renato Pieri. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Medji vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Emil Purič v Repnu št. 15. Toči teran.
OSMICO je odprl Maks Kralj v Slivnem št. 12.
VIKEND na Lokvah, opremljen, prodam. Tel. 0481/390688 ob uri kosila ali večerje.
IŠČEM hišno pomočnico. Tel. 912549 do 9. ure.
TRGOVINA jestvin išče prodajalko. Tel. 212197 od 12. do 13. ure.
ZAKONCEMA s priporočili, tudi z otrokom, nudimo stanovanje v vili pri Gr-Ijanu v zameno za pristransko delo in stalno službo čuvaja. Pisati na poštni predal (cassetta) št. 19/B SPI Trieste.
V BLIŽINI Primoštena dajem v najem za dve ali štiri osebe stanovanje. Tel. 823000 ob delovnih urah - Silvija.
KUPIM rabljeno pingpong mizo. Tel. 040/220110.
ZIDARSKI vajenec išče delo na Goriškem. Tel. 0481/78188.
PODARIM tri mopede in tri kolesa. Tel. 0481/882179.
DVOPOSTELJNO spalnico, belo lakirano, direktno iz trgovine prodamo za
2.200.000	lir namesto 4.000.000 lir. Tel. 416132.
menjalnica
4. 5. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1381,100	1370.—
Nemška marka........ 731,100	729.—
Francoski frank..... 216,450	214,50
Holandski florint ... 648,400	646,—
Belgijski frank.....	34,935	34,500
Funt šterling....... 2323,750	2310.—
Irski šterling....... 1952,100	1935.—
Danska krona........ 187,900	186,500
Grška drahma........	8,593	8.—
Kanadski dolar...... 1165,700	1140.—
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Japonski jen ....... 10,309	10.—
Švicarski frank..... 821,400	819.—
Avstrijski šiling... 103,872	103,250
Norveška krona...... 201,220	200.—
Švedska krona....... 215,370	213,500
Portugalski eskudo .	8,836	8,300
Španska peseta ....... 11,777	11,300
Avstralski dolar.... 1106,200	1050.—-
Jugoslov. dinar .... —	0,1
ECU................. 1521,700
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
Domneve pred podeljevanjem svetlikajočih se TV mačkov
filmske premiere
eva fornazarič
Cannes: koš filmskih premier
Bliža se dan šestega podeljevanja TV mačkov in domnev o dobitnikih je seveda vedno več. V stilu velikih mednarodnih nagrad pa so tudi organizatorji tega podeljevanja že javili nominacije. Zadnjo besedo pa bodo imeli seveda gledalci oz. bralci revije Sorrisi e canzoni z glasovnicami.
Oddaje so kot v preteklih letih razdeljene v 17 kategorij. Med varieteji so kandidati za nagrado La corrida, Fantastico 9 in Odiens, čeprav še ni odpisan Emilio; med glasbenimi oddajami Sanremski festival, Costanzo Show in Va' pensiero, čeprav bi kako
presenečenje lahko pripravil Arbore-jev DOC Club; med športnimi pa No-vantesimo minuto, La domenica spor-tiva in A tutto campo. Med italijanskimi nanizankami se potegujejo za nagrado Big Man, I ragazzi della 3 C in Rally, med TV filmi E non se ne vogli-ono andare, La piovra in Due fratelli, med nadaljevankami Una donna spez-zata, La Romana, Una lepre con la faccia da bambina-, med tujimi nadaljevankami Identita bruciata, Caino e Abele in Avventura nel grande Nord, tujimi nanizankami Dallas, Dynasty in Ispettore Derrick. Razgibano bo tekmovanje med kvizi II pranzo e servito, TeleMike in Bis, med igrami Tra mog-lie e marito, Domani sposi in Giochi senza frontiere, med otroško-mladin-skimi oddajami Bim bum bam, Big in Arriva Cristina. Težka bo verjetno izbira med poljudnoznanstvenimi in kulturnimi oddajami, med katerimi se pojavljajo Alla ricerca dellarca, Qu-ark in Jonathan, in med novinarskimi oddajami, med katerimi so naj novejša Radio Londra, Linea Diretta (voditelj oddaje Enzo Biagi je do sedaj »vnovčil« že 5 TV mačkov) in Diogene. Tu so nekam »bojevite« tudi oddaje Telefona Giallo in lo confesso.
Za TV mačke se potegujejo seveda tudi osebnosti: med moškimi »nerjaveči« Mike Bongiorno, »komisar« Miche-le Placido in Marco Columbro, ki je postal že pravi TV zvezdnik. Baje jih ogroža domiselni Giuliano Ferrara. Med damami Lorella Cuccarini, Loret-ta Goggi in Marisa Laurito.
Na gala podeljevanju, ki ga bosta vodila Mike Bongiorno in Heather Pa-risi (na sliki), bo karseda obljudena galerija gostov: Van Johnson, Christo-per Lambert, Stacy Keach, David Has-selhoff, Ugo Tognazzi, Alberto Sordi, Pippo Baudo, Jovanotti, Serena Grandi, Barbara de Rossi, Carla Gravina, Gino Bramieri, Gino Paoli, Giorgio Gaber, Vasco Rossi, Diana Ross, Ciny Lauper, Joe Cocker, Elton John in skupina Simply Red, skratka osebnosti za vse okuse.
CANNES — Bliža se sezona velikih letnih festivalov, odprl pa jo bo kot običajno Cannes, kjer bodo 11. maja slovesno otvorili 42. filmski festival. Glede na to, da je Cannes pravi filmski trg, kjer je na stojnicah tisočih producentov mogoče najti vse, kar bodo predvajali v kinodvoranah ob nastopu nove sezone, je najbrž prav, da festivalu posvetimo nekaj »premierske« pozornosti.
Kakšen festival se nam torej obeta? Začnimo kar pri stvareh, ki jih na festivalu ne bo. Med temi izstopa odsotnost Francisa Forda Coppole, ki ga je pred štirinajstimi dnevi na čelu mednarodne žirije zamenjal Wim Wenders. Manjka tudi mnogo filmskih naslovov, za katere so ljudje stavili, da bodo vključeni v festivalski program. Jugoslovansko filmsko zastavo bo tako moral braniti Emir Kusturi-ca, ki je v šarmantnem mestu na Ažurni obali že doma, saj je pred nekaj leti prejel najvišjo festivalsko nagrado. Dom za obešanje bo moral vsekakor braniti ugled jugoslovanske kinematografije in kulturnega življa še posebno sedaj, ko so selektorji dokončno črtali s programa film Bunker Palače Hotel, s katerim je Jugoslovan Enki Bilal (znan predvsem zaradi svojih stripov) prvič stopil v svet filma.
Na letošnji festival bodo seveda močno vplivale predvsem nekatere prisotnosti Američanov in Italijanov, pa tudi žensk, saj se bo tokrat v Cannesu kar gnetlo igralk, ki se bodo upravičeno potegovale za zlato palmo. V tekmovalni sekciji bodo Italijo zastopali filmi Francesco Liliane Cava-ni, Splendor Ettoreja Scole, Spomladanske vode Jerzyja Skolimowskega in Nuovo dnema Paradiso Giuseppa Tor-natoreja. O uradnih programih se bomo lahko še razpisali, ko bo festival doživel svojo predpremiersko predstavo.
Za pravo senzacijo je poskrbel britanski režiser David Lean, ki je s pravim »ljubezenskim zanosom« sestavil originalno kopijo svojega nepozabnega puščavskega epa Law-rence Arabski. Film, ki smo ga vsi gledali, je bil namreč za 21 minut krajši od verzije, ki si jo je zamislil režiser. Svetovna premiera prenovljenega filma (sam Peter OToole je pristal na ponovno dubliranje svojega Lawrenca, da je tudi »izgubljena« metraža postala del celote) bo 10. maja pospremila ugledne goste v srž festivala, ki se bo uradno pričel s projekcijo luksuznega ameriškega omnibusa New York Sto-ries v režiji Woodyja Allena, Martina Scorseseja in Francisa Forda Coppole. Film bodo predvajali izven tekmovalnega programa, ameriška reprezentanca, ki se poteguje za zlato palmo, pa se lahko ponaša z najnovejšimi deli Hugha Hudsona (Lost Angels), Jima Jarmusha (Mystery Train), Špika Leeja (Do The Right Thing) in debitanta Stevena Soderber-gha (Sex, Drugs and Video Tapes).
Kaj pa Francija? Državi, ki gosti festival in se pripravlja na praznovanje 200-letnice revolucije (tudi lepak festivala diši po letu 1789), bo pripadala zavidljiva prednost, da se bo predstavila z najbolj šarmantnimi in provokantnimi igralkami. V francoski reprezentanci bosta namreč Beatrice Dal-
le in Carole Bouguet (ki puristom pomeni predvsem predmet Bunuelovega poželenja, manj obremenjenim pa reklamno damo Chanela št. 5), Francija pa bo odigrala vse svoje karte na Marianni, ki je simbol revolucije.
Sicer bo Cannes res imel med gosti neko slavno Marian-no - nemško igralko Sagerbrechtovo, ki je še posebno »revolucionarna«, saj je postala svetovna filmska zvezda (prej je bila le ena slavnih nemških gledaliških igralk), ne da bi se odrekla svoji junonski postavi. Do danes bi lahko zaslovela le kot Fellinijeva ženska ali Russellova prikazen, k sreči pa je »le« najuglednejša interpretka Adlonovih filmov.
;; i::i

današnji televizijski in radijski sporedi
□t RA11
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: Santa Barbara
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
10.50	137. obletnica policije
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Discoring
15.00	Dok.: Leteči zmaj
16.00	Risanka, nato Big!
17.55	Danes v parlamentu
18.05	Zabavna oddaja: Zuppa e noccioline
19.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Film: I cacciatori del lago d'argento (kom., ZDA 1965, r. N. Tokar, i. Brian Keith, Vera Miles)
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10	Nočni rock: Jim Kerr
23.40	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Informativna oddaja: Lo
choc del futuro
0.45 Prvenstvo v peteroboju
RAi2_______________
6.35	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Allo sbaraglio (vojni, ZDA 1951, r. Robert Pirosh, i. Van Johnson, Lane Nakano)
10.25	Nanizanka: La signora e il fantasma
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaja angleščine in francoščine
11.35	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta in vesti
17.05	Nanizanka: II brivido delLimprevisto
17.30	Rubrika o zdravju
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Moonlighting
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Serata donore (vodi Pippo Baudo)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Dnevnik - posebnosti
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: II mosaico del cri-
mine (krim., ZDA 1968, r. James Goldstone, i. Harry Guardino)
RAI 3______________
12.00	Vabilo v gledališče: Pic-cola citta (Wilder, r. Sil-verio Blasi)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Aladinova svetilka
15.30	Film: O la borsa o la vita (kom., It. 1938, r. C. L. Bragaglia, i. Sergio in Rosetta Tofano)
16.40	Aktualno: Spaziolibero
17.00	Variete: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15	Nan.: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby (urednik Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Aktualnosti: Duello (vodi Giorgio Rossi)
22.15	Film: La fiamma del peccato (krim., ZDA 1944, r. Billy Wilder, i. Barbara Stanwyck, Fred Mac Murray)
23.10	Večerni dnevnik
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
|	RTV ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik, Mostovi, nadaljevanka Kajnov nasmeh (5. del)
12.25	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Mostovi
18.10	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije -Volk, petelin in botra lisica, nato češkoslovaška nadaljevanka Safari (11. del)
19.00	Risanka
19.10	TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Podvodna odkritja - Potopljeno mesto
21.00	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (18. del)
21.50	Dnevnik
22.00	Oddaja o kulturi: Pogledi
23.15	Film: Mala vera (dram., SZ 1988, r. Vasilij Pičul, i. Natalija Negoda, Ljudmila Zajčeva, Andrej Sokolov)
24.10	Video strani
TV Koper	j
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Košarka: NBA Today
16.00	TVD Novice
16.10	Dok.: Campo base
16.40	Nanizanka in film
18.50	Dnevnik
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Odmevi na razpravo o sinhrotronu GORICA — Z jugoslovanskega dneva na Espomegu TRST — Skupščina tržaških industrijcev
GORICA — Knjižnica Feigel
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
20.30	Boks: Damiani-DuPlooy
22.15	Dnevnik
22.25	Rubrika: Sottocanestro
23.30	Kolesarstvo: 12. etapa dirke po Španiji
23.50	Nočni boks
RTV Ljubljana 2
19.00	Vokalni kvintet Gorenjci in Miha Dovžan
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Tenis na istrski rivieri
21.20	The Hilliard Ensemble
22.45	En avtor, en film
CANALE 5______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia mat-rimoniale
15.30	Nanizanka: La časa nella prateria
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. 11 prezzo e giusto!
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro)
20.25	Rubrika: Radio Londra
20.30	Variete: II principe az-zurro (vodi Raffaella Carra)
22.35	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show 0-45 Rubrika: Premiere 0-55 Nanizanki: Baretta - L'-appuntamento, 1.50 Mannix - L uomo in ver-de
RETE 4_________________
7.40	Nanizanki: Lou Grant,
8.40	Switch
9.40	Film: Marisol contro i gangster (kom., Šp. 1962, r. Lucia Mingarro, i. Marisol)
11.30	Nanizanki: Petrocelli -La gabbia d'oro, 12.30 Agente Pepper - Violen-ce
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California -Convivenza difficile
17.45	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nan.: General Hospital, 19.301 Jefferson
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Duello nelLAtlan-tico (vojni, ZDA 1957, r. Dick Powell, i. Robert Mitchum, Curd Jiirgens)
22.25	Film: Contro 4 bandiere (vojni, It.-Fr.-Šp. 1979, r. Umberto Lenzi, i. George Peppard, George Hamilton)
0.25 Nanizanki: Vegas - Bredita, 1.25 Missione im-possibile - Cocaina
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milionf di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Babysitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: L'allenatore nel pallone (kom., It. 1984, r. Sergio Martino, i. Lino Banfi, Licinia Lentini)
22.25	Nanizanki: I-taliani,
22.55	Troppo forte - cer-casi Dori disperatamente
23.25	Šport: Grand Prix
0.35 Rubrika: Premiere
0.45 Nanizanki: Giudice di notte - Terremoto, 1.15 Kung-fu
ODEON__________________
8.00	Nad.: Signore e padrone,
9.00	Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Filmske novosti
10.15	Nan.: Capitan Nice
10.45	Nad.: Signore e padrone, 11.45Marcia nuziale
12.15	Nan.: Good times
12.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar (2. del), vmes risanke
19.00	Filmske novosti
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: A prova di pro-iettile (pust., ZDA 1987, r. Steve Carver, i. Gary Bu-sey, Henry Silva)
, 22.30 Športna rubrika
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC___________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I misteri di NancyDrew
16.00	TV film: Susan (krim., ZDA 1977, r. Richard Lang, i. Donna Mills)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Quei pazzi, pazzi sulle autostrade (kom., ZDA 1979, r. John Schle-singer, i. William Deva-ne, Beverly DlAngelo)
22.20	Nogometne vesti
23.05	Vesti in šport
TELEFRIULI____________
13.30	Dokumentarec
14.00	Musič box
17.30	Nad.: La valle dei pioppi,
18.00	Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Via Mala
22.30	Rubrika: Motor hews
23.00	Tednik: Tigi 7
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Rubrika: Il salotto di
Franca
1.30	Vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, Beležka; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Slovensko povojno pesništvo; 12.40 Z letošnje revije Primorska poje; 13.20 Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Otroški kotiček: Halo, kdo tam?;
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 56. del); 15.15 Pogovori z Jožijem; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Instrumentalni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Primorska poje; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila: 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Popijmo kavo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00.Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
19.00	Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
19.00	V svetu fantazije; 20.00 Mix Time;
21.00	Nočni val.
Ob včerajšnjem dnevu Jugoslavije na Espomegu
Predstavitev blagovnega terminala in proste carinske cone v Vrtojbi
Na mednarodnem blagovnem sejmu Espomego je bil včeraj dan Jugoslavije. Ob tej priložnosti so Gorico obiskale delegacije Gospodarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Hrvaške ter področnih zbornic z Reke, Kopra in Pule.
Poleg obiska sejma, kjer letos razstavlja nad dvajset slovenskih in hrvaških podjetij (v organizaciji Primexa iz Nove Gorice in Medobčinske gospodarske zbornice iz Nove Gorice) so si člani delegtacij, v spremstvu predstavnikov goriškega in novogoriškega gospodarstva, ogledali tudi blagovni terminal ob mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi in prvi del proste carinske cone v gradnji, blagovni terminal na italijanski strani ter se seznanili z uslugami, ki jih zagotavlja družba SDAG.
Popoldne je bilo na sedežu podjetja Primex v Rožni dolini zanimivo srečanje med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki in predstavniki javnih ustanov. Srečanje je pripravila Medobčinska gospodarska zbornica v sodelovanju s Primexom s ciljem predstavitve obstoječega mednarodnega blagovnega terminala v Vrtojbi in projekta bodoče proste cone, katere prvi del se pravkar dokončuje in je že v tem letu predvidena tudi vselitev prvih podjetij.
Informacijo o projektu proste carinske cone je udeležencem srečanja posredoval Danilo Bašin. Cona bo zajemala okrog 38 hektarjev površin, trenutno se končuje izgradnja prvega ob-
jekta, ki obsega okrog 7.300 kvadratnih metrov pokritih površin. Že do konca leta, naj bi se tu pričela dejavnost vsaj petih delovnih organizacij. Z okrog petdesetimi interesenti pa se vodijo pogovori glede morebitnega pristopa, oziroma vključitev v pobudo.
Bašin je nakazal tudi cilje nove gospodarske pobude, kjer naj bi našle mesto predvsem ekološko nesporne dejavnosti ter možnosti, ki naj bi pritegnile tuj kapital.
Prosta cona v Vrtojbi naj bi v znatni meri nadomestila vlogo industrijske proste cone, ki je bila v Osimskih dogovorih predvidena na Tržaškem in ki se žal ni uresničila.
Dosežke blagovnega terminala na italijanski strani in nove možnosti razvoja je prikazal podpredsednik družbe SDAG Giovanni Bisesi, ki pa je ob koncu svojega posega naglasil, da bodo obmejne strukture v celoti ovrednotene ob dograditvi avtoceste.
V imenu gostitelja je udeležence srečanja pozdravil generalni direktor Primexa Aleksander Lovec. Opozoril je na poslovne uspehe organizacije ter na težave na področju maloobmejne blagovne menjave, ki se kažejo v zelo izrazitem upadanju te dejavnosti. Pri-mex je namreč glavni investitor novega objekta. "Kljub temu da časi niso primerni za optimizem, smo prepričani, da se bo moral obseg blagovne menjave povečati, ker je to edini način za premeščanje težav v katerih se je znašlo jugoslovansko gospodarstvo. V
tem okviru bo carinska cona lahko odigrala pomembno vlogo," je dejal generalni direktor Primexa.
Udeležence srečanja je, poleg predsednika Medobčinske gospodarske zbornice Davorina Škarabota, pozdravil tudi Luciano Sacchetti, v imenu Goriške trgovinske zbornice.
Sledil je ogled na gradbišču carinske cone pri Vrtojbi in nato še ogled blagovnega terminala na italijanski strani. Zvečer je bil na razstavišču tradicionalni sprejem ob dnevu Jugoslavije.
Naj omenimo še, da je delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije vodil podpredsednik dr. Danijel Pučko, delegacijo Gospodarske zbornice Hrvaške pa dr. Mirko Trivanovič, načelnik urada za ekonomske odnose s tujino.
Srečanja se je udeležil tudi predstavnik generalnega konzulata SFRJ v Trstu, konzul Ilič.
19. mednarodni blagovni sejem se nadaljuje do nedelje. Danes zvečer bo v konferenčni dvorani na razstavišču posvetovanje, ki vsebinsko dopolnjuje včerajšnje pogovore. Predstavili bodo namreč prometne in obmejne strukture s katerimi razpolaga Goriška, oziroma njeno neposredno zaledje. Posvetovanje bo ob 18. uri.
Jutrišnji program vzporednih prireditev pa predvideva, od 9. do 13. ure, posvetovanje o problematikli odpravljanja arhitektonskih pregrad. Posvetovanje je organiziral rajonski svet za mestno središče.
Tridnevna kulturna prireditev Mladi za Združeno Evropo
»Združeno Evropo ustvarjamo tudi v naših krajih s premagovanjem miselnih in drugih pregrad med mladimi različnih jezikov in kultur. Združena Evropa pomeni utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med učenci italijanskega, slovenskega in furlanskega jezika.« V tem duhu in s temi besedami, ki so jih izrekli otroci z Goriškega, se je v Verdijevem gledališču odvijala kulturna prireditev za nagrado Evrope, ki jo je organiziral odbor za evropeistično in mednarodno aktivnost pri goriškem šolskem skrbništvu.
Tridnevnega srečanja pevskih, folklornih in gledaliških skupin osnovnih in nižjih srednjih šol so se udeležili tudi predstavniki slovenskih učencev in dijakov. Na prvem večeru se je namreč predstavil zbor učencev osnovne šole Oton Župančič iz Gorice, ki ga je vodila Katerina Tabaj. Ob naših osnovnošolcih pa so nastopili tudi člani gledališke skupine podružnice šole Ivan Trinko iz Doberdoba ter pevski zbor iste šole. Na tridnevni prireditvi, ki se zaključi danes, je nastopilo 26 skupin z Goriškega.
Na sliki otroški pevski zbor osnovne šole Oton Župančič v Verdijevem gledališču, (foto Pavšič)
Še boljša kakovost briških vin s primernimi posegi v vinogradih
Drevi v Doberdobu
Predstavitev zbirke Oblaki so rudeči
V Doberdobu bo danes zanimiv kulturni dogodek. Predstavili bodo namreč zbirko pesmi "Oblaki so rudeči" izbor ljudske in umetne poezije iz prve svetovne vojne, ki jo je uredil Janez Povše. Nemara je zanimivost izbora v dejstvu, da so v knjigi zbrane pesmi in zapisi znanih in neznanih avtorjev, ki so priložnostno, na straneh revij, časopisov in koledarjev, sprotno izpovedovali svoja doživljanja prve svetovne vojne, ki je globoko zarezala svoje sledove prav v naše kraje in naš kolektivni spomin. Kulturno društvo Jezero je želelo popestriti predstavitev omenjene knjige, zato se je povezalo z Občinsko knjižnico Doberdob, ki je eden od nosilcev dogodka. Na samem večeru bo knjigo uvedel prof. Karlo Černič, poleg sestavljalca pesniške zbirke pa bodo sodelovali še moški pevski zbor Jezero, s krajšim izborom recitacij Laura Furlan, Iztok Devetak in Barbara Rustja - člani Gledališke skupine Gorica - istočasno pa bo na ogled tudi priložnostna razstava fotografij iz prve svetovne vojne, ki jo je pripravil Karlo Ferletič.
Obeta se torej zanimiv kulturni večer, ki bo seveda dal možnost tudi gledalcem, da s svojimi vprašanji in komentarji oživijo poglavitne silnice in resnice o prvi svetovni vojni.
Predstavitev knjige "Oblaki so rudeči" bo danes ob 20.30 v prostorih Kulturnega društva Jezero v Doberdobu.
Stavbi v Ulici Randaccio, kjer so bile dolgo let nastanjene slovenske šole, bosta spet služili svojemu namenu. Poslopji namerava kupiti goriška pokrajinska uprava ter ju primerno prenoviti v sedež italijanskega znanstvenega liceja. Zadevni sklep o odkupu je bil sprejet na zadnji seji pokrajinskega sveta, kjer se je razvila tudi
V delovanju konzorcija za zaščito briških vin bo treba v prihodnje večjo pozornost nameniti vinogradom, oziroma zagotavljanju najbolj primernih pogojev pridelovanja. Doslej je konzorcij namenjal največ pozornosti kle-tarenju in pri tem dosegel zavidljive uspehe, saj so kakovostna briška vina v dveh desetletjih dosegla sam vrh italijanske vinske proizvodnje. Lahko pa se povzpejo tudi v vrh evropske in svetovne lestvice. Obeta se torej nekoliko drugačna usmeritev. Tako izhaja z nedeljskega občnega zbora članov omenjenega konzorcija, kjer je poročilo o dejavnosti v letu 1988 imel predsednik, grof Douglas Attems. Sicer pa segajo začetki te nove usmeritve že kakšno leto nazaj. Tako so že leta 1986 ustanovili pri konzorciju službo za vinogradništvo, ki jo vodi dr. Paolo An-toniazzi. Leto kasneje je konzorcij v sodelovanju z Deželnim središčem za raziskave v kmetijstvu in Pokrajino začel triletno raziskavo o rodovitnosti zemljišč namenjenih vinogradom v Brdih, v sodelovanju z videmsko univerzo pa se izvaja posebna raziskava o trtnih zajedavcih. Omeniti velja tudi načrt preurejanja vinogradov v Brdih, ki ga konzorcij pripravlja v sodelovanju z deželno ustanovo za razvoj kmetijstva (ERSA).
Zanimiv je program novih pobud. Tako nameravajo že v teku leta usta-
obširna razprava o načrtu posegov na področju šolskih gradenj.
Do leta 1976 se je v obeh stavbah redno odvijal pouk.
Iz varnostnih razlogov so šole, po potresu leta 1976, preselili v stavbo semenišča.
Na sliki: poslopje v Ulici Randaccio (foto Čubej)
noviti nekakšen arhiv podatkov za briška vina DOC, v načrtu je uvajanje službe, ki naj bi dajala praktična navodila za usmerjeno zatiranje trtnih zajedalcev s ciljem omejevanja uporabe škropiv, neka novosti se obeta tudi na področju neposredne komercializacije kakovostnih briških vin.
Občnega zbora članov konzorcija se je udeležil tudi načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Paolo Micolini.
Pianist Sgouros jutri na Zemonu
Jutri ob 20.30 bodo na svoj račun prišli ljubitelji klasične glasbe, saj bo na dvorcu Zemono pri Vipavi nastopil svetovnoznani grški pianist Dimitris Sgouros. Sloviti glasbeni umetnik bo na samostojnem nastopu podal nekaj skladb Bussonija, Chopina, Balakireva in Liszta.
Rajonska sveta
Drevi sta napovedani dve seji rajonskih svetov. Ob 20.30 se bodo zbrali svetovalci za Stražice in svetovalci za Svetogorsko četrt in Placuto. V Straži-cah bodo med drugim obravnavali novi pravilnik smetarske službe.
Na Vittoria Spolverinija, vidca, ki še zmeraj zatrjuje, da se mu prikazuje Mati Božja, je javnost skoraj že pozabila, čeprav se nekaj gorečnežev še zmeraj zbira na njivi, blizu Soče pri Fari. Včeraj se je Vittorio Spolverini znašel na zatožni klopi na goriški pre-turi in bil tudi obsojen. Obsodba - 20 dni aresta (arest je bil sicer spremenjen v denarno kazen 500 tisoč lir) , globa v znesku 280 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov - bo nedvomno spet nekoliko pripomogla k dvigu "ugleda" osebe, ki zatrjuje, da ima stike z nadnaravnim.
Spolverini je bil obtožen, da je kršil določila člena št. 18 zakona o javni varnosti. Priredil je množično zborovanje in ni ob tem obvestil pristojnih oblasti. Ovadba je v zvezi z Danijevim pohodom na Travnik in v (takrat zaprto) travniško cerkev, 20. novembra in 20. decembra.
Sodnik je zaslišal obtoženca in vrsto prič. Tako javni tožilec kakor zagovornik sta predlagala oprostitev.
Drugačnega mnenja je bil sodnik, ki je vidca obsodil na zgoraj omenjeno kazen. Obsojenec je že takoj po razsodbi in na njemu svojstven način -rad ima namreč veliko reklame - napovedal, da bo vložil priziv in na prizivni razpravi dokazal, da se je prvos-topnejski sodnik zmotil.
Kazenska razprava proti Spolverini-ju je trajala dobršen del jutra, sledilo pa ji je precej radovednežev ter nekaj
Svetogorski rajonski svetovalci pa bodo obravnavali poleg odstopa dosedanjega predsednika sveta Podbersi-ga, še letni obračun poslovanja in ocenili potek praznika obrtnikov.
Zbornik o L. Bratužu
V pokrajinski sejni dvorani bodo drevi ob 18.30 predstavili zbornik simpozija o Lojzetu Bratužu. Izid publikacije, ki zajema gradivo strokovnega posvetovanja ob 50-letnici smrti znanega goriškega skladatelja in nekaj drugega gradiva, je omogočila goriška Pokrajina. Zbornik bo predstavil dr. Rafko Dolhar.
Pojasnila glede davčnih prijav
Od ponedeljka, 8. maja, bodo na sedežu finančne uprave, Verdijev korzo 52, odprli poseben urad za informacije v zvezi z izpolnjevanjem davčnih prijav. Urad bo odprt ob delavnikih od 9. do 13. ure. Finančna uprava obvešča tudi, da občani lahko zaprosijo za pojasnila tudi v uradih za neposredne davke v Gorici in Tržiču.
najbolj vdanih privržencev. O vidcu bo treba torej še pisati, če ne prej, ob prizivni razpravi.
razna obvestila
Natečaj za najboljšo domačo salamo
bo v nedeljo, 7. maja, ob 10. uri v domu Andrej Budal v Štandrežu. Vabljeni so tekmovalci z obeh strani meje. Kdor se želi udeležiti natečaja, naj se prijavi pri Alojzu Paškulinu, Ul. Montello 23 (tel. 21800) ali v domu Andrej Budal neposredno pred tekmovanjem.
Slovensko planinsko društvo Gorica vabi člane in prijatelje, na 10. spominski pohod Števerjan-Gonjače, ki bo v nedeljo 7. maja. Zbirališče v Dvoru v Števerj-nu od 8. ure dalje.
Društvo obenem obvešča, da bo v nedeljo, 14. maja, tradicionalno planinsko srečanje na Trstelju.
Športno kulturno društvo Danica obvešča, da bo seja odbora v sredo, 10. maja, ob 20.30 v Športnem centru na Vrhu.
Sekcija VZPI v Doberdobu prireja kosilo za člane. To bo v soboto, 13. maja ob 13. uri v Solkanu. Kdor se želi udeležiti kosila, naj se pravočasno prijavi v trgovini pri Mili do vključno 8. maja.
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da bodo do nadaljnjega pobirali smeti po sledečem razporedu: v Jamljah, Dolu in Poljanah bodo smeti pobirali ob ponedeljkih in četrtkih, v Doberdobu pa ob torkih in petkih.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŽNICA »DAMIR FEIGEL«
vabita na odprtje prostorov
Slovenske ljudske knjižnice »DAMIR FEIGEL« v Gorici
Križna ulica 3 - Via Croce 3 DANES, 5. MAJA 1989, OB 18.30
_________prispevki____________
Za vzdrževanje športnega in kulturnega središča na Vrhu je Mario Vižintin z Vrha daroval 20 tisoč lir, v počastitev spomina tete Angele.
V spomin na Dušana Furlana je Gorazd Vesel daroval 100 tisoč lir v sklad za obnovo bolnice Franje.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 23. do 29. aprila.
OKLICI: elektrotehnik Gomaa Gomaa in trgovka Tiziana Tulisso, pleskar Clau-dio Devetak in tiskarka Luisa Mele, zavarovalni agent Marco Cicuta in uradnica Elena Klavcic, uradnik Nunzio Terro-ne in uradnica Susanna Grusovin, modelar Enrico Zorzenon in trgovska pomočnica Lucia Salvador!, zdravnik Massimo Spanghero in zdravnica Tiziana Mesia-no, uradnik Luca Peresson in uradnica Elisa Macuz.
POROČILI SO SE: vratar Fabio Varlez in Cinzia Mauri, zidar Maurizio Polo in uradnica Alessandra Tangolo.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »La chiesa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 20.00 "Premio Europa". Nastopajo goriški osnovnošolci in nižješolci. Jutri 18.00-22.00 »Sotto accusa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le casalinghe preferiscono gli stalloni«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Dirigent Anton Nanut.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Rain man«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Valerio Pecora-ri iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11-uri Stefania Furlan (sestra Agostina) iz Ul. sv. Klare 14 na glavno pokopališče.
Stavbi v Ulici Randaccio bosta spet služili šoli
Videc Dani obsojen na preturi v zvezi s pohodom na Travniku
Knjiga je izšla pred kratkim v Studia humanitatis
Problemi splošne lingvistike jezikoslovca Emila Benvenisteja
Jezikoslovec Emile Benveniste (umrl leta 1976) je prav gotovo ena najvidnejših intelektualnih figur, ki so se v 20. stoletju ubadale s problemi jezika. Doma iz francoskega okolja in že od mladih let vneti raziskovalec, je Benveniste že pred vojno veliko svoje pozornosti namenil formiranju t. i. indoevropskih jezikov, iz katerih je nastala tudi večina naših, današnjih evropskih jezikov. Kmalu je postal izvedenec za etimologijo, se veliko ukvarjal zlasti s staro perzijščino, pa tudi z armenščino, hetitščino in drugimi indoevropskimi jeziki starejšega porekla. Na oddelku za primerjalno gramatiko je nasledil prof. Meilleta, tedaj vodilnega jezikoslovca na pariški šoli. Toda Benvenistovo zanimanje se je, posebno po vojni, iz historičnega preučevanja vsebolj nagibalo k splošnim, teoretičnim problemom jezika. Prav tu pa se začenja njegovo nejplodovitejše obdobje.
Iztočnica, pravi zgodovinski prelom, ki pomeni novost v primerjavi z vsem, kar je bilo do tedaj povedanega o naravi jezika, predstavlja posthumno izdano delo Ferdinanda de Saussura. Njegova 'Predavanja iz splošne lingvistike" (1916) so izpostavila celo vrsto novih vprašanj. Poleg formalnih, teoretičnih in konceptualnih razdelitev, ki jih je Saussure uvedel, npr. -jezik (obči sistem pravilj/govorica (in-divid. človekov govor), ali pa - označevalec (signansj/označenec (signa-tum), sinhronija/diahronija itd., poleg tega so se namreč zastavljala zelo široka in globalna vprašanja. Na primer -kakšna je realnost jezika? Je res, da se vseskozi spreminja? Toda kako lahko potem ostaja isti? Kakšen je vpliv jezika na razvoj človekove duševnosti?
Vsa moderna lingvistika se praktično začenja s temi vprašanji, na katera historično jezikoslovje ni znalo zadovoljivo odgovoriti. S svojim plodnim raziskovanjem in nadaljevanjem obče jezikoslovne problematike je Benveniste kmalu postal eden naj večjih strokovnjakov na tem področju. Njegova mnogovrstna dela in razprave odlikuje strokovno podkovan, partikularen pristop, hkrati pa se tudi pri na-
videz majhnih vprašanjih avtor ne izogiba splošnih ugotovitev pri obravnavani snovi. To daje njegovemu delu enkraten značaj: ima naravo prelomnega, pionirskega posega, hkrati pa nastopa kot klasika.
Knjiga, ki je nedavno tega izšla pri zbirki Studia humanitatis, je po izvirniku iz leta 1966 naslovljena Problemi splošne lingvistike I. Prevod sta opravila Igor Žagar in Bernard Nežmah, dva mlajša raziskovalca, ki se ukvarjata s teoretičnim jezikoslovjem. Delo prinaša sežetek nekaterih pomembnih Benvenistovih razprav, ki so tematsko porazdeljene v več poglavij. Res je prihod tega pomembnega jezikoslovnega dela na Slovensko nekoliko pozen, a ni v ničemer zastarel, pa čeprav se ravno na področju lingvistike teorije razvijajo z bliskovito naglico. Razlog za to je že omenjena narava Benvenistovih analiz, ki imajo poleg partikularnosti hkrati tudi značaj klasike. Vsebina knjige, po kateri lahko prosto izbiramo poglavja, bo tudi navadnemu bralcu prinesla marsikaj zanimivega za njegovo splošno izobrazbo. Avtor oriše v prvih poglavjih splošen pogled na razvoj lingvistike v zadnjem stoletju, v osrednjem delu posveča posebno pozornost naravi jezikovne komunikacije, sporazumevanja, meditira o naravi jezikovnega znaka itd. Zanimivo je poglavje Človek v jeziku, ki vsebuje marsikatero filozofsko implikacijo; tu lahko preberemo razpravo o naravi zaimkov, o subjektivnosti v govorici itd. Zadnjih nekaj razprav pa avtor posveti povsem konkretnim primerom prenašanja leksike (pos. besed) iz starih indoevropskih jezikov prek grščine in latinščine do današnjih dni.
Omeniti velja, da so Benvenistovo delo najresneje, morda še bolj kot sami jezikoslovci, povzeli ravno filozofi. Znano je, da se je moderna filozofija z veliko resnosti posvetila lingvističnim izsledkom, oz. naravi preproste človeške govorice. Končno je vsa moderna evropska misel povezana s stvaritvijo in rabo nekaj deset bistvenih besed, ki tvorijo našo skupno dobrino. Benvenistove razprave so v tem oziru
pomemben prispevek. Naj navedem en primer, kako se jezikoslovno razpravljanje mimogrede sprevrže v filozofski problem. Ko avtor spregovori o naravi zaimkov na začetku poudari, da se le-ti, kot oblike, ki se nanašajo na iste kategorije izrazov (osebni, kazalni zaimki itn.), pojavijo v vseh jezikih. Osnovno mesto pripada seveda besedici - jaz, ki se vselej postavlja v odnosu do nekega - ti. Tretja oseba - on, pa niti ni več oseba, saj je on lahko kdorkoli oz. karkoli. Intersubjektivna razsežnost, ki jo običajno pojmujemo kot odnos posameznika do družbe, je v resnici zgolj posledica jezikovne členitve na jaz/ti. A na katero realnost se ta jaz in ti nanašata? Jaz, ta besedica, ki nam je najbolj intimna, ki je vsakemu od nas najbolj notranja, s katero se vsakdo identificira, je hkrati najbolj univerzalna. Namreč - vsak človek na tem svetu pravi - jaz. Na koga se torej ta jaz nanaša? Originalna poteza zaimka je v tem, pravi avtor, da ne napotuje na "realnost", niti ne na "objektivni" položaj. Jaz lahko definiramo le v terminih govorjenja, označuje osebo, ki izreka instanco govora, ki vsebuje "jaz". Nanaša se zgolj na govorno realnost. Isto velja za "tu" in "zdaj". Vsi termini za čas izhajajo iz tega, da najprej rečem - zdaj, (in od tod naprej - jutri, včeraj...), a ta zdaj ima podobno naravo kot - "jaz". Nanaša se zgolj na akt mojega izrekanja. Je torej povsem subjektivne narave, ki jo omogoča govorica. Pri tem ne gre pozabiti, da otrok tja do pol tretjega leta samega sebe imenuje v tretji osebi, kot on, po imenu, tako kot je bil slišal od staršev. Šele proti tretjemu letu starosti bo otrok rekel - jaz, kar ni nepomembno za veznik njegove subjektivnosti. Z nekaterimi slikovitimi primeri opiše Benveniste tudi temeljno razliko človeške govorice od živalske signaletike.
Naj na koncu bralce opozorimo še na možnst, da se naročijo na četrti letnik SH (Kersnikova 4, Ljubljana). Cene knjig so na ta način veliko nižje, obeta se pa v letošnjem letu spet cela vrsta zanimivih del iz sodobne humanistike.	IGOR Škamperle
Zlatan Vrkljan: Vitezi (olje na platnu, 1988)
Knjigi so pred kratkim predstavili v piranski knjižnici
Rožančeva Topla greda in Tasičeva Demokracija
David Tasič
V piranski knjižnici sta bili predstavljeni dve novejši izdaji Karantanije (neodvisne založbe v ustanavljanju) — Topla greda, dramsko delo Marjana Rožanca, ter Demokracija — duh iz steklenice, izbor trinajstih že objavljenih intervjujev Davida Tasiča, ki se ju je poleg obeh avtorjev udeležil še sodelavec pri obeh izdajah Peter Božič.
Problem knjige v Sloveniji in pisane besede sploh, da o goli literaturi sploh ne govorimo, je problem zase v morju Problemov, ki nam ga ponujajo dandanašnji in ga že zaradi nekaterih slepil 'abko okličemo kar za ironičnega. Specifičnost realnih socializmov (ali celo samo enega) je v slovenskem matičnem prostoru že predolgo prisotna, na bi se jo lahko odvadili kar tako, cez noč. In v tej navadi, ki je marsikod Prerasla v razvado, je težko za svoje ^Prejeti kaj drugega, saj se zdi (vseka-K°r samo zdi), da nam je prav vse s Področja politike pisano na kožo.
Z današnje točke gledano je narav-ost smešno, kaj vse je bilo v socialis-lcni zgodovini (navadno začasno) prepovedano kot politično nevarno ali faj sumljivo. No, ne le zdaj, ko se je °raj domala prenehalo s spreneve-
danjem, temveč ves čas, je bilo vedno dovolj tistih, ki so sproti učili dojemljivosti za te reči, tako da si lahko prav vsak, pa tudi naj mlajši objestnež, zna razložiti še zmeraj v poltemo zaviti duh po drugačnih časih, ko sta še obstajala, bi se lahko reklo, bolj pristna strah in pogum, saj sta bila, če ne drugega, še povsem neodvisna od tržne in kratkočasja za vsako ceno željne miselnosti.
Rožančeva Topla greda (prepovedana še od prve uprizoritve leta 64, ko je bila z zrežiranim incidentom prekinjena), se je vendarle rodila v času z že določenimi izkušnjami. Prav zato sama posebej ne more imeti zgolj literarnega namena, čeprav bi se v njej lahko skrivala pisateljeva osebna prizadetost, prej bi se lahko reklo, da je bila eden izmed mnogih preizkusov plastičnosti tedanje oblasti. Po uspešnem proboju kakšnega izmed teh, za takratne čase dokaj provokantskih del, bi seveda sledila vedno bolj hrabra dela, znano pa je, da so se vsi takšni poskusi do pred kratkim končali kaj klavrno. Zato se tu lahko upravičeno postavlja vprašanje (ne v negativnem smislu), koliko so (in so bili) pisatelji pisatelji in koliko kaj drugega.
Zdaj tu leži to Rožančevo delo preprosto kot kos kruha na mizi (kmalu bo tudi uresničeno na odrskih deskah), resnično in človeško, kar je v tem spornem času najvažnejše. Lahko je pa tudi dokument, kako lahko kakšna oblast ustvari svoje umetno ozračje, ki si mora zaradi pomanjkanja idej poiskati prostor drugod, tudi v čistem zraku osnovnih posameznikovih vprašanj in opozarjanj na nenehno krivico, ki se godi v medčloveških odnosih.
Na drugi strani so pa Tasičevi intervjuji že stvar novejše zgodovine in so zato bolj samozavestna zadeva. No, še tudi na začetku teh "velikih šestih let", kakor sam imenuje zadnje šestlet-je, je bilo na tako hraber način nevarno plavati v političnih vodah, zato, morda bolj kot njegovo današnje politično mnenje, ki ima prejkoslej zelo pozitivno preddispozicijo, šteje ta njegova postavljenost v prve vrste, ki so zahtevale korenite spremembe v sistemu, še takrat, ko za njimi ni bilo množic.
Obe deli sta bržčas v tem trenutku več kot samo vredni branja, a čez čas bo pač važno samo to. In prvega bo še dolgo spremljala radovednost, drugega pa bodo krasili zares vrhunski intervjuji. ANDREJ ŽNIDARČIČ
Puljski filmski festival konec avgusta
Letošnji 36. festival jugoslovanskega igranega filma v Pulju se bo začel šele konec avgusta. Tako so se konec aprila dogovorili na skupščini puljskega festivala predstavniki najrazličnejših družbenih in festivalskih forumov. Festival bo potekal od 18. do 25. avgusta, kar naj bi zagotovilo, da bo v puljskih hotelih za vse goste in udeležence festivala dovolj prostora, cene hotelskih zmogljivosti pa bodo nižje kar za 40 odstotkov.
Na skupščini so prišla na dan tudi nova gledanja na
namen in vsebino festivala. Udeleženci so bili soglasni, da lahko puljski festival živi le kot jugoslovanska sinteza, ki nikogar ne ogroža in z nikomer ne tekmuje. Dogovorili so se nadalje, da bo skupščino festivala letos nadomestil svet, ki bo imel enajst članov — priznanih filmskih ustvarjalcev. Vsi filmi bodo enakopravno tekmovali za nagrade, o katerih bo odločala petčlanska žirija, ki jo bo imenoval svet festivala. Po predvidevanjih bo letos tekmovalo na puljskem filskem festivalu vsega le 15 filmov.
Drevi v Solkanu zadnja premiera sezone novogoriškega gledališča
Jovanovičeva Jasnovidka v PDG
V Primorskem dramskem gledališču bo drevi zadnja premiera v letošnji sezoni, praizvedba teksta Dušana Jovanoviča Jasnovidka ali Dan mrtvih. Pankrtska igra z žarnskimi motnjami uprizarja zmedo jugoslovanskega družbeno-političnega sve-
ta v njegovih komičnih in tudi grozljivih dimenzijah. V njej pa nastopajo Marjanca Krošl, Sergej Ferrari, Boris Kerč, Teja Glažar, Dragica Kokot, Radoš Bolčina, Dušanka Ristič, Nevenka Vrančič, Iztok Mlakar, Stane Leban, Ivo Barišič, Jože Hrovat in
Milan Vodopivec. Predstavo je s sodelovanjem dramaturginje Diane Koloini, scenografke, Simone Perne, kostumografke Cvete Mirnik, skladatelja Mirka Vuksanoviča, koreografa Janeza Mejača in lektorja Srečka Fišerja pripravil režiser Zvone Šedlbauer.
Formula ena v Monte Carlu
Senna pred Proštom
Na kolesarski dirki po Španiji
Nespremenjeno po bledi etapi
MONTE CARLO — Na včerajšnjih prvih poskusnih vožnjah avtomobilske formule ena za veliko nagrado Mo-naca se ni zgodilo čisto nič razburljivega. Oba pilota Mclarna, Senna in Prost, sta bila daleč najhitrejša, na tretje mesto pa se je uvrstil edini predstavnik Ferrarija Mansell.
VRSTNI RED VČARAJŠNJIH POSKUSNIH VOŽNJAH: 1. Senna (mclaren, Braz.) r24"126; 2. Prost (mclaren, Fr.) 1'24"671; 3. Mansell (ferrari, VB) 1'25"363; 4. Boutsen (willi-ams, Bel.) 1'25"540; 5. Targuini (AGS, It.) 1'26"603; 6. War-wick (arrows, VB) 1'26"606 itd.
Zmaga Hiršzona in Flegla v dvojicah
PORTOROŽ — Na mednarodnem teniškem turnirju -mastersu, so včeraj sklenili tekmovanja v dvojicah. Zmagala je jugoslovansko-češkoslovaška kombinacija Hiršzon in Flegl, ki je z 6:0, 2:6 in 6:3 premagala švedsko dvojico Christianssen - Nilssen.
V današnje finale posameznikov, ki se bo pričelo ob 15.30 na osrednjem igrišču, sta se uvrstila 21-letni Čehoslo-vak Roubiček (po pričakovanju) in Avstrijec Schaller. POLFINALNA IZIDA: Dosedel - Schaller 4:6 (1:6) in Grasso -Roubiček 4:6 (2:6). (Kreft)
LERIDA — Enajsto etapo kolesarske dirke po Španiji je v končnem naletu osvojil Anglež Malcolm Elliott, ki je za las prehitel belgijskega sprinterja Planckaerta. Etapa (Vina-roz - Lerida, 179,800 km) je bila v bistvu nezanimiva, Kolumbijec Omar Hernandez pa je ohranil prvo mesto pa skupni lestvici.
SKUPNA LESTVICA: 1. Hernandez (Kol.) 48.49'32"; 2. Hilse (ZRN) po 59"; 3. Sanchez (Šp.) po 1T4" itd.
Danes start dirke Alpe-Adria
ZAGREB - Danes bo v Zagrebu kakih sto kolesarjev startalo na tradicionalni kolesareski dirki Alpe - Adria, ki se bo zaključila 10. t.m v Ljubljani. Pokrovitelj te 23. izvedbe je dežela F-JK, dirke pa se udeležuje kakih dvajset klubskih, deželnih in državnih ekip iz Evrope in ZDA.
Viki Grošelj osvojil Lotse
KATMANDU — Slovenski alpinist Viki Grošelj je 30. aprila osvojil svoj šesti osemtisočak in sicer četrto najvišjo goro na svetu, Lotse (8511 m). Osvojil jo je alpskem stilu brez kisika.
Jutri ob 16. uri v Borovem športnem centru v Trstu
Revija najmlajših Športne šole
Po 27. kolu v 1. jugoslovanski nogometni ligi
Crvena zvezda ogroža Vojvodino
Po lanskoletnem premoru, ko je Športna šola Trst organizirala le interni nastop treh skupin, ki so redno vadile v Športni šoli, bo jutri spet revija najmlajših, šesta po vrsti. S to prireditvijo se bomo spomnili celo treh obletnic, in sicer 10-letnice delovanja predšolskih skupin v Športni šoli, 30-letnice športnega združenja Bor ter 120-letnice organiziranega slovenskega športa v Trstu. Te zadnje obletnice se spomnimo predvsem zato, ker imamo s takratnimi Sokoli nekaj sličnih skupnih točk. Bodisi oni, kot mi v Športni šoli, so skrbeli in skrbimo za podmladek ter za zgodnje vključevanje že predšolskih otrok v organizirano vadbo. Skrbeli so za otrokov zdrav razvoj, socialni razvoj ter za čut narodne ripadnosti. Eden od prvenstvenih ciljev portne šole ob njeni ustanovitvi je bil ravno zgodnje vključevanje mestnih otrok v slovensko okolje. Po desetletnem delovanju lahko trdim, da nam je to, pa čeprav v majhni meri, tudi uspelo. V desetih letih je prestopilo prag vadbenih
prostorov na stotine malčkov iz otroških vrtcev. Nekateri so že višješolci. Imena otrok, ki so bili deležni vadbe v Športni šoli pa zasledimo v raznih športnih panogah, kjer se uspešno udejstvujejo. Nekateri so dosegli odlične uspehe že v vsedržavnem merilu. Ti rezultati nam potrjujejo, da je bilo delo dobro zasnovano, kajti predšolski in tudi osnovnošolski otrok mora pridobiti osnovne motorične spretnosti, gibalne navade, ki so predpogoj za uspešno udejstvovanje v športni panogi. Obžalujem le to, da se znotraj Športnega združenja Bor društva v glavnem ne zavedajo pomembnosti zgodnjega pridobivanja osnovnega motoričnega znanja. Otroke usmerjajo v zgodnjo specializacijo, ki se pa dolgoročno ne izplača. Hišo lahko gradimo le na dobrih trdnih temeljih. Osnovna motorična znanja so temelji za bodočo športno aktivnost.
A povrnimo se k jutrišnji prireditvi. Otroci bodo z mimohodom otvorili revijo, po krajšem priložnostnem govoru pa
bodo nastopili najprej najmlajši člani Športne šole, dvo, triletni malčki skupno z mamico ali očkom, ki vadijo na stadionu 1. maj. Sledil bo otroški vrtec iz Milj, ki bo nastopal skupno z gosti revije ter dvojezičnim vrtcem iz Špetra v Benečiji. Mlajša in starejša skupina vrtca v Dijaškem domu nam bosta pokazali delček psihomotorike, ki jo v tem vrtcu vadi animatorka Zveze slovenskih kulturnih društev Neva Bach. Gostje revije bodo tokrat prvič otroci iz Zgonika, ki vadijo pri Športnem krožku Kras. Med vrtci, ki nimajo redne organizirane vadbe, se je vabilu Športne šole odzval vrtec iz Skednja. Predstavili pa se bodo tudi malčki od Sv. Jakoba, kjer je združenje staršev organiziralo redno vadbo. Revijo bo kot običajno zaključila skupina otrok, ki vadi na stadionu 1. maj, torej gostitelj tega srečanja. Nastop se bo pričel ob 16. uri, zbirališče otrok pa je predvideno v »balonu« v Borovem športnem centru ob
15-45-	LOREDANA KRALJ
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
S tekmo Budučnost - Dinamo (3:1) se je končalo 27. kolo jugoslovanskega prvoligaškega prvenstva, v katerem je bil daleč v ospredju pozornosti beograjski derbi med C. zvezdo in Partizanom, ki ga je gladko dobilo Zvezdino moštvo ter tako znova napovedalo kandidaturo za naslov prvaka.
Doslej so tako rekoč vsi derbiji razočarali, toda zadnji je bil na zelo solidni ravni. Crvena zvezda in Partizan sta kljub dežju pred 50.000 gledalci prikazala spektakularno igro, v kateri je bilo več negotovosti kot bi lahko sklepali po izidu. Junak tekme je bil Zvezdin vratar Davidovič, med igralci pa je še zlasti blestel Zvezdin dirigent Robert Prosinečki. Dosegel je sijajen prvi gol (strelca drugih dveh sta bila Lukič in Stošič, za Partizana pa Ščepkovič) ter v velikem slogu povezoval igro. Pri tem je zasenčil celo slovitega klubskega soigralca Dragana Stojkoviča. Očitno je, da se ta dvajsetletnik že razvija v enegaa najboljših igralcev evropskega novega vala, prejšnji teden pa je z zmagovitim golom na tekmi mladih reprezentanc Francije in Jugoslavije nase še enkrat opozoril mednarodno sceno. Prosinečki bi na evropskem tržišču gotovo dobil za Stojkovičem največjo vsoto, toda po sedanjih principih zveznega kapetana Miljana Miljaniča bo moral na transfer počakati vsaj do leta 1994. V zvezi z derbijem kaže omeniti tudi to, da so bila med tekmo odprta vsa vrata na štadionu. Prireditelji so se namreč bali reprize Sheffielda. Dež je sicer miril strasti, toda kljub temu je bilo "vroče". Sodnik je moral tekmo celo prekiniti, kajti navijači so štadion dobesedno zavili z dimno zaveso. Sledila je še druga prekinitev, ko sta dva navijača preskočila ograjo in se napotila na igrišče, toda vse skupaj se je vendarle kar srečno končalo, če izvzamemo nekaj razbitih nosov in škode v okolici štadiona.
Vodilna Vojvodina je v gusteh pri Željezničarju doživela doslej najhujši polom - 0:3. Novosadčani sicer niso igrali tako slabo, toda Sarajevčani so bili res učinkoviti, Vojvodina pa je pri zaključnih strelih povsem odpovedala. Željezničarja je vendarle vodil ljubljanski trener Nedeljko Gugolj, ki je napovedal odhod že po zadnji tekmi v Zenici, ko ga je fizično napadel neki klubski delavec. S to zmago si je Gugolj seveda utrdil položaj na Železničarjevi klopi, Sarajevčani pa so zdaj tudi že malo bolj na varnem kar zadeva obstanek v ligi. V Skopju je Hajduk zmagal z Vardarjem šele po streljanju enajstmetrovk, zaslužil pa si je tudi drugo točko. Spličani so bili namreč po igri precej boljši, izenačujoči gol pa so dobili po izredno sporni enajstmetrovki.
Ob Radu, ki je doma nepričakovano izgubil s Sarajevom in spravil v nevarnost uvrstitev v tekmovanje za pokal UEFA, je najbolj neprijetno presenečenje doma z Radničkim doživela Ri-jeka. Gostje iz Niša so bili namreč bliže zmagi že po igri, pri enajstmetrovkah pa je Rečane pokopal spodrsljaj Ekmeščiča. Rijeka je tako spet v zelo nevarnih vodah za obstanek, vse bolj negotov pa je tudi položaj trenerja Vrankoviča, ki mu delo ne uspeva več tako uspešno kot nekoč, ko je uveljavljal vselej nove rodove igralcev. Neuspehe Rijeke pa gre nedvomno pripisati tudi slabi formi najboljšega reškega igralca Mladenoviča, ki je očitno preveč zaposlen z iskanjem kluba v tujini.
LESTVICA PO 27. KOLU: Vojvodina 33, Crvena zvezda 29, Hajduk in Rad 28, Osijek 27, Dinamo in Velež 25, Vardar 24, Radnički 23, Spartak in Budučnost 22, Partizan, Sloboda in Sarajevo 21, Rijeka 20, Željezničar 19, Napredek 17, Čelik 15.
PRIHODNJE KOLO (7. 5.): Sloboda - Osijek, Napredek - Budučnost, Dinamo - Vardar, Hajduk - Rad, Sarajevo -Crvena zvezda, Partizan - Željezničar, Vojvodina - Velež, Čelik - Rijeka, Radnički - Spartak.
Mladinske igre v lokostrelstvu
Lep uspeh naših
Prejšnjo nedeljo so se mladi člani lokostrelskega društva Naš prapor Si-rion udeležili mladinskih iger v Krmi-nu. Novinci, to so Marko Devetak, Igor Paoletti in Devid Kovic, so se zelo vneto in resno pripravljali na to tekmovanje, na katerem so dosegli zelo dobre rezultate, še posebno Paoletti, ki je zasedel odlično 2. mesto s 467 točkami. Kovic je bil 4. mesto s 374 točkami, medtem ko je bil Devetak 7. z 260 točkami. (S.M.)
Dve drugi mesti na mladinskih igrah v krosu
Pred kratkim so bile na atletskem stadionu pri Kolonji mladinske igre v teku »čez drn in strn«, katerega so se udeležili tudi učenci slovenskih osnovnih šol. Skupno je tekmovalo kakih 300 otrok osnovnih šol tržaške občine. Deklice so tekle na progi dolgi 600 m, fantki pa 800 metrov.
V moški konkurenci je odlično drugo mesto zasedel David Bogateč (šola Sirk - Križ, letnik 1978), v ženski pa prav tako odlično drugo Mara Bogateč (šola Zupančič - Sv. Ivan, letnik 1979). (M.Š.)
Ob rojstvu male
PAOLE
ki je obogatila družino Cirile in Valterja Cigui in se pridružila malemu Mateju teniška sekcija Gaja čestita staršem, mali Paoli pa želi veliko sreče in življenjskih uspehov.
	

V moškem prvenstvu under 14 je ekipa Vala Tekno Progres premočno osvojila pokrajinski naslov. Sicer va-lovci, tokrat postava under 15, so postavljeni pred izredno zahtevno preizkušnjo, saj bodo to nedeljo v telovadnici UGG v Gorici sodelovali na deželnem finalu, ki ga organizira prav domače društvo OK Val. Mlada slovenska postava je prepričljivo osvojila pokrajinski naslov, sedaj pa upajmo, da bo ta uspeh ponovila tudi na deželni ravni. Sicer bo na tem finalu sodelovala tudi Sloga, tako da bomo imeli kar dve naši predstavnici v boju za deželni naslov.
Spored srečanj je naslednji: ob 9.30 OK Val Naš prapor - ASFRJ Čedad; ob 10.00 Sloga - Prata.
1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A
IZIDI 14. KOLA: S. Luigi - Libertas Gorizia 3:0, SIS Lucinico - Cormons 3:0, Azzurra - Soča Čerimpex 3:0, Mos-sa - Libertas Capriva 3:1.
LESTVICA: S. Luigi 28, Libertas Cormons 22, Lucinico 20, Mossa 12, Azzurra in Libertas Capriva 10, Soča Čerimpex 6, Libertas Gorizia 2. SKUPINA B
LESTVICA: Corridoni 26, Farra 24, Agorest 20, Grado 16, ACLI Ronchi 12, Intrepida 10, Fincantieri in Villacher Bier 2.
1. MOŠKA DIVIZIJA
LESTVICA: S. Luigi 32, Intrepida Mariano 30, Naš prapor 26, Caldini 22, Grado 18, 01ympia 16, Torriana 14, Corridoni in Mossa 10, ACLI Ronchi 8, OK Val 4, Cormons 2.
2. ŽENSKA DIVIZIJA
KONČNA LESTVICA: Villesse 14, 01ympia 12, Morarese 8, Mossa 6, ACLI Ronchi 0.
UNDER 16 MOŠKI
KONČNA LESTVICA: Fincantieri 12, Turriaco 6, S. Luigi 4, Mossa 2.
UNDER 15 ŽENSKE
KONČNA LESTVICA: ACLI Ronchi 22, Villesse 18, Villacher Bier in Pieris 16, 01ympia 6, Torriana 4, Agorest 2.
UNDER 14 ŽENSKE SKUPINA B
PRO ROMANS - DOM AGOREST 1:2 (13:15, 8:15, 15:12)
DOM AGOREST: Sošol, Jakin, Jelen, Marson, Soban, Volk, Peric, Vižintin, Lavrenčič.
V zadnjem kolu je mlada ekipa Doma Agorest v gosteh premagala Pro Romans. Mlade slovenske odbojkarice so tokrat predvajale dopadljivo igro. (Miran Strgar)
IZIDI 10. KOLA: Šanson - Intrepida 3:0, Torriana - Libertas Gorizia 3:0, Pro Romans - Agorest 1:2.
LESTVICA: Šanson Lucinico 30, Torriana 20, Agorest 14, Pro Romans 11, Intrepida 7, Libertas Gorizia 6.
UNDER 14 MOŠKI
IZIDI 6. KOLA: Ronchi - OK Val Tekno Progres 1:2.
LESTVICA: OK Val Tekno Progres 17, ACLI Ronchi 5, Olvmpia 3, Torriana 2. Torriana mora odigrati še tri srečanja, 01ympia dve in ACLI Ronchi eno. (mj)
Na sliki: ženska postava 01ympie, ki je zasedla končno 2. mesto v prvenstvu 2. ženske divizije. (Foto Jarc)
Breda Pahor
totocakio
Atalanta - Cesena	1	
Bologna - Napoli	2	
Fiorentina - Como	1	
Verona - Piša	X	
Juventus - Inter	X 2	
Milan - Torino	1	
Pescara - Lazio	X	
Roma - Ascoli	1	
Barletta - Catanzaro	X 2	
Cremonese - Padova	X 2	
Genoa - Bari	1 X	
Monza - Parma	1 X	2
Taranto - Brescia	1 X	2
Breda Pahor, urednica na televizijski agenciji Alpe-Adria, se je ob koncu šestdesetih let aktivno in uspešno bavila z odbojko. Odigrala je vrsto prvenstev pri Boru, ko se je boril za napredovanje v A ligo! Leta 1968 pa je bila članica mladinske ekipe tega društva, ko je prvič v svoji zgodovini osvojilo 2. mesto v državi. Rekreacijsko se je tudi bavila z mnogimi športi, predvsem na SŠI. Plesala je tudi v TFS Stu ledi in bila članica predsedstva ZSKD. Maks Krasna je prejšnji teden zadel 7 izidov.
	danes igra	za vas -	danes igra za vas			konjske dirke - konjske dirke
V	Bologni je Fullmer (sk. X) v formi in je resen kandidat za končno zmago. V sk. 1 bi se moral za zmago boriti Grasforte, ki ima dober izhodiščni položaj, presenečenje pa lahko pripravi Gladio Ped (sk. 2), ki se je vedno dobro uvrstil.
V	Montecatiniju bo tekma zelo zanimiva in ni kakega resnega favorita. Poskusimo s sk. 2 s konjem Gil KS, v sk. X pa bi omenili konja Duty LG, ki se lahko bori za zmago. V sk. 1 se bo Biolun gotovo boril s prvimi.
Na dirki v Tarantu se bo za uspeh potegoval Donoway CI (sk. 2), boriti pa se bo moral proti Bagaru (sk. X), v sk. 1 je odlični Dosone.
Na drugi tekmi v Tarantu se bo za zmago meril Gasman (sk. X), ki ima dober izhodiščni položaj, v sk. 2 pa je Bisliante v izredni formi in seveda pride v poštev za zmago. V sk. 1 bo lahko presenetil Gradesty.
V	Padovi lahko poskusimo bazo s sk. X, saj je Clac Bi najboljši konj. V sk. 2 moramo omeniti Fuoco Pra, ki se lahko dobro uvrsti. V sk. 1 treba paziti
na Bagalkola, ki ima odlično izhodišče.
Kot vedno bo v Trstu dirka zelo zanimiva. Mi smo za Fullgala (sk. 2), ki je že osvojil podobno shemo. V sk. X se lahko izkaže Garduccio, v sk. 1 pa je dober Eurimaco Cik.
Dirka Tris
Naši favoriti: Gasmann (4), Dugan (2), Exceptional BI (15). Dodatek za sis-temiste: Fingent BI (20), Elix Nad (16), Epos (1).
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
2
X
2
X
X
1
X
2
2
X
	šport	na primo,	'skem
Non stop za kajakaše in kanuiste
Med prvomajskimi prazniki na Primorskem ni bilo ligaških tekmovanj, zvrstilo pa se je več drugih prireditev, ki so popestrile praznično dogajanje. Med najbolj aktivnimi so bili kajakaši in kanuisti na divjih vodah. Mednarodni slalom pri Trnovem ob Soči je minil v neprijetnem vremenu in 143 tekmovalcev iz 9 držav je na narasli reki Soči imelo težko delo. Od solkanskih je bil najuspešnejši Marjan Štrukelj s 3. mestom med kajakaši. Na Osilnici pa je bilo odprto prvenstvo Jugoslavije, na katerem je s po enim prvim in drugim mestom izstopal Jernej Abramič. Zmagal je tudi Kancler v kanuju. Grobiša je medtem z Ljubljančanom Magletom nastopil na tekmi svetovnega pokala v spustu na Čehoslovaškem. V C-2 sta bila spet nepremagljiva in trdno vodita v skupnem seštevku svetovnega pokala.
V	nedeljo bo reka Soča znova prizorišče pomembnega mednarodnega kajakaškega tekmovanja. Tokrat se bodo na njenih brzicah srečali tekmovalci v spustu na tretji letošnji preizkušnji za svetovno serijo. Pet km dolga proga od Srpenice do Trnovega je dovolj težavna in atraktivna, da zahteva od vseh nastopajočih maksimum znanja in moči. To bo obenem zudi izbirna tekma za sestavo državne reprezentance za nastop na SP letos junija v ZDA. Tekmovanje za svetovno serijo se bo v nedeljo začelo ob 11. uri s Startom v Srpenici. Cilj pa je v bližini vasi Trnovo.
V	Ankaranu je bil prvi lokostrelski turnir za letošnji alpski pokal. Nastopilo je 149 strelcev iz 4 držav in doseženi so bili vrhunski rezultati. Najboljši je bil Tržačan Di Bub, ki je v prostem slogu nastreljal 983 krogov.
Od nogometnih ekip je igral le Koper, ki je v srečanju medrepubliške lige gostoval v Zagrebu in izgubil po streljanju 11-metrovk.
Omeniti velja še uspeh mlade novogoriške šahistke Grosarjeve, ki je na republiškem prvenstvu v Mariboru za pionirke zasedla 2. mesto. (DK)
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ ŠTEVERJAN
množično vsi na
10. SPOMINSKI POHOD ŠTEVERJAN - GONJAČE
V NEDELJO, 7. MAJA, ob 9.30 v Števerjanu
Zvečer ples in zabava z ansamblom
AGROPOP
Na državnem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu
Naši predstavniki so se izkazali
Kot smo že pisali, je v Novari pred dnevi potekalo mladinsko namiznoteniško državno prvenstvo. Vzporedno s tekmovanjem posameznikov in dvojic je bilo tudi ekipno tekmovanje. Vstopnico za to pomembno preizkušnjo so si priborili posamezniki na petih obveznih državnih turnirjih oz. na treh deželnih preizkušnjah, mladinske ekipe pa so ta »izpit« opravile na dveh deželnih turnirjih.
Pravico do nastopa na DP si je zagotovilo kar 6 krasovcev (Elena Colja, Igor Milič, Martina Ravbar, Biserka Simone-ta, Jasna Simoneta, Katja Štoka), ki so z doseženimi rezultati potrdili kakovostno rast zahodnokraškega društva.
Starejša pionirka Biserka Simoneta je v svoji konkurenci osvojila odlično 5. mesto. Na poti do velikega uspeha je premagala Cristino Rinaldi (21:7, 21:13), Hano Alesiani (21:16, 17:21, 22:20), Lauro Toso (21:6, 21:15) in borovko Ano Bersan (21:8, 21:18). V šestem kolu je zelo tesno izgubila proti Marzii Pann (št. 3 na državni lestvici starejših pionirk) z izidom (19:21, 21:10, 21:18). V četrtfinalu je Simo-netovo premagala Negrisolijeva, članica državne reprezentance in med vodilnimi naraščajnicami v Evropi (21:16, 21:11).
Kras Globtrade je v Novari dosegel še dva vidnejša rezultata: dve deveti mesti. Med mlajšimi pionirkami ga je osvojila Katja Štoka, Martina Ravbar pa med mladinkami. Štokova, ki vse bolj napreduje, je premagala številko 9 med mlajšimi pionirkami, Donatello Barbera (21:12, 21:7) in številko 5 Nadio Gortino (21:10, 21:14), ni pa bila kos polfinalistki Silvii Gorini (-16, -13) in Monji Franchi, s kate-
ro je odigrala tri sete (18:21, 21:16, 21:15). Martina Ravbar je v mladinski konkurenci z 2:0 odpravila Pirasovo, s peto mladinko Chiaro Crespi je izgubila in zatem dosegla pomembno zmago v treh setih nad Lauro Noli (št.8 - Martina je na državni lestvici 25.) V borbi za nadaljevanje tekmovanja jo je premagala peta članica članske državne reprezentance Heike Oberrauch.
Po daljšem premoru zaradi poškodbe je tekmoval tudi mladinec Igor Milič. V prvem srečanju je Marcelu Arciglii odvzel set in prepričljivo z 2:0 premagal Paccagnama.
Krašovci so nastopili tudi v dvojicah: v konkurenci naraščajnikov - je borovka Jadranka Cergolj igrala v paru s Katjo Štoka, mešano dvojico sta predstavljala Moreno Baričevič (Chiadino) in Katja Štoka. Par Martina Ravbar in Elena Colja je nastopil v mladinski kategoriji, Elena Colja z Riccardom Melandrijem (LN) in Martina Ravbar - Igor Milič v mešanih dvojicah. Vsi našteti pari so bili izločeni v prvem kolu. Največ je obetala dvojica Igor Milič - Alessandro Cosciani (LN), ki je v prvem setu drugega kola že vodila 16:19 proti dvojici Mondello - Co-mito, a ji ni uspelo obdržati prednosti (21:19, 21:17).
Krasova kvalificirana ekipa mlajših pionirk (Katja Štoka, Jasna Simoneta) je morala zapustiti tekmovanje v četrtfinalu. S 3:0 ju je premagala ekipa AISS Ro-signano (Silvia Gorini, Azzurra Marchi), mladinsko ekipo (Elena Colja - Martina Ravbar) pa je le za las s 3:2 premagala
Freebeach Muravera v sestavi Francesca Sattu in Magda Pisano.
Kras Globtrade se je tako ponovno potrdil tudi na DP. S širokim zaledjem naraščaja, ki ga trenira v svojem društvu, tudi rezultati ne bodo izostali, upamo, da še boljši od teh v Novari. (JJ)
Sedaj pa preidimo k uspehom, ki so jih dosegle mlade namiznoteniške igralke Bora, ki jih trenira požrtvovalni in tehnično pripravljeni Marino Filipas. Državnega prvenstva so se udeležile Ana Bersan, Lara Posega in Jadranka Cergolj. Najbolj se je izkazal naraščajniški par Ana Bersan in Lara Posega, ki je delil odlično tretje mesto v državi. V drugem kolu je presenetljivo gladko (2:0) premagal nosilke 4. skupine par Franchi -Franchi, v polfinalu pa je le zaradi nezbranosti podlegel nosilkam štev. 2 paru Marchesan - Dini iz Verone po nadvse napetem srečanju. Pri izidu v setih 1:1 ter pri izidu 19:19 v odločilnem setu so (razadi roba) žal izgubili to nadvse važno srečanje. Omeniti moramo, da Ana in Lara nista sploh bili nosilki skupine, tako da je uspeh še toliko bolj pomemben.
Pri starejših pionirkah pa je Bersanova dosegla res dobro 7. mesto. Prvo kolo je izgubila z odlično Franchijevo, nato pa je v repesažah kar štirikrat zmagala do poraza z Biserko Simoneto. Poudariti moramo, da je par Bersan - Posega edini (pač zaradi mladosti), ki ne bo prestopil kategorije na naslednjem državnem prvenstvu, poleg tega pa je tudi Cergolje-va kar dve leti mlajša od svojij vrstnic v kategoriji. Bodočnost je torej njihova...
Košarka: v prvenstvu D lige
Zadnji boj Bon Radenska
Naslova ne gre seveda jemati dobesedno, kajti če je po eni strani res, da bodo Borovi košarkarji odigrali svoje zadnje uradno srečanje v rednem delu prvenstva, je prav tako res, da ni mogoče vnaprej izključevati naknadnih obveznosti Turcinovic-hevega moštva v morebitnih dodatnih tekmah.
Stanje je sila zapleteno, saj bo šele po nedeljskem zadnjem kolu jasno, ali bodo dodatne tekme sploh potrebne in ali bodo v to kombinacijo vpletene tri ekipe ali pa samo dve.
Vemo, da po toči ne pomaga zvoniti, vendar bi še enkrat poudarili, da so borovci v nedeljo zamudili enkratno priložnost, da bi prišli do neproblematične rešitve po problematični sezoni.
Spored zadnjega Kola predvideva neposredni dvoboj med zadnjeuvrščenima postavama Miane in Ormelle. Obema moštvoma bi zmaga lahko pomenila novih upanj za obstanek, zato je pričakovati, da bodo v Mianah bili neizprosen boj. Kar nekaj izgledov za eleganten beg iz nevarne cone imajo košarkarji Interja 1904, ki bodo sprejeli v goste Lancia Vida iz Latisane, ki si je obstanek v ligi že priigrala in bo verjetno nastopila povsem spokojno.	r
Težji posel pa bodo imeli Borovi košarkarji ki jih bo v zadnjem kolu obiskal tretjeuvrščeni Roncade, ki pa nima več možnosti, da bi izboljšal svoje izhodišče v končnici prvenstva To bi na) teoretično povečalo možnosti Radenske, nad katero pa visi še neznanka prisotnosti Davida Pregarca. Slednjega sta sodnika na zadnji tekmi namreč izključila zaradi ugovarjanja in zato obstaja nevarnost, da bi disciplinska komisija košarkarske zveze igralcu naložila prepoved igranja za eno kolo. To seveda mu bi ne bilo nepopravljivo, medtem ko bi bilo nemogoče poseči v primeru, da bi omenjeno prepoved zveza določila za več kol, kajti v tem slučaju ni mogoče izničiti kazni s plačilom globe. Sicer pa je to za Pregarca edina letošja izključitev, tako da bi moralo biti vse v redu.
In da nadaljujemo s pojasnjevanjem: če Bor Radenska osvoji točki, ohrani status D-ligaša, v nasprotnem primeru bo potrebno odigrati dodatno srečanje z zmagovalcem dvoboja Miane • Urmelle ali pa celo še z Interjem, kar bi pomenilo, da bi borovci sklenili sezono na isti način kot lani. (Cancia)
Zaostale tekme promocijskega prvenstva
Brežani za obstanek
Košarkarji Brega Adriatherm bodo jutri odigrali prvo izmed dveh zaostalih tekem, od katerih je odvisen tudi njihov obstanek v ligi. V dolinski telovadnici bodo Čokovi varovanci igrali proti Stelli Azzurri, ki bo morala zatem igrati tudi z Libertasom. Položaj Brežanov je v tem trenutku izredno kritičen, tako da morajo zmagati v obeh preostalih srečanjih, kajti stanje je tako, da ne dopušča nobenih špekulacijskih računic ali ugibanj v stilu »če mi, če oni...«.
Libertas ima sedaj točki več od Brega in mora nadoknaditi še tri tekme (Stella Azzurra, Ferroviario in Breg), kar pomeni, da ima vsekakor več možnosti, da si zagotovi obstanek v ligi.
Bregovi košarkarji pa imajo tako možnost jutri zvečer in prihodnjo soboto, ko bo na sporedu dvoboj s tržaškim Libertasom.
Naj še navedemo, da bo za določitev moštva, ki bo prihodnje leto nastopalo v D ligi, potrebno odigrati izločilni mini turnir, katerega se bodo udeležili Scoglietto, miljski Inter in miljski CGI. V eni izmed tolikih zaostalih tekem so namreč košarkarji miljskega Interja premagali Kontovelovo postavo z izidom 107:80 (52:44). (Cancia)
Košarkarska promocijska liga na Goriškem
Domovci se še mučijo
Domovci bodo v predzadnjem kolu letošnjega promocijskega prvenstva igrali na tujem proti zadnjeuvrščenemu Libertasu. V prejšnjih dveh kolih so Dornikovi varovanci doživeli pekoča poraza, Obakrat so sicer nastopili brez poškodovanega centra Podberšiča, v nedeljo pa bo morda ponovno stopil na igrišče.
Libertas, ki je sicer v letošnjem prvenstvu le trikrat zmagala, je trdoživa ekipa, ki se bori vse do poslednjih minut srečanja. Belo-rdeči so v prvem srečanju na domačih tleh nedeljskega nasprotnika premagali, tokrat pa bodo morali res napeti vse sile, če želijo odnesti prepotreben par točk v boju za obstanek v ligi. Srečanje med Libertasom in Domom G ometal Simek bo v nedeljo ob 11. uri v športni palači v Podgori. (af)
Ob koncu 3. nogometne AL (skupina I)
Napredek Sovodenj Vključevanje mladih
Z zmago in napredovanjem Pro Far-re se je pred tednom dni zaključilo goriško prvenstvo 3. nogometne amaterske lige, v katerem je v skupini I nastopila tudi enajsterica Sovodenj. Spangherjevi varovanci so na končni lestvici zasedli 8. mesto, kar je vsekakor bolje kot lani, ko so slovenski nogometaši obtičali na dnu razpredelnice.
Bežen pregled osnovnih podatkov kaže, da so Sovodenjci zabeležili 9 zmag, 6 remijev in doživeli 11 porazov. Vsega skupaj so dosegli 29 golov, prejeli pa enega več. Zanimivo pa je, da so od skupnih 24 točk v prvem delu prvenstva zbrali le 8, 16 pa v drugem, kar pomeni, da so se skoraj enakovredno kosali z najboljšimi.
O letošnjem prvenstvu sovodenjske enajsterice smo se pogovarjali z društvenim članom in odgovornim za stike z igralci, Igorjem Petejanom, katerega smo vprašali za oceno pravkar sklenjenega tekmovanja.
»Na kratko lahko rečem, da smo dosegli to, kar smo si pričakovali. Vedeti je namreč treba, da smo v začetku sezone opravili več sprememb, začenši s trenerjem. V ekipo smo vključili tudi nekaj mlajših igralcev, saj smo v začetku nastopili brez nekaterih starejših nogometašev, ki so se ekipi pridružili kasneje. V prvi vrsti mislim na Čevdka, Acconcio in Bicciata, ki so med prvenstvom samim pokazali, kolikšnega pomena je njihov doprinos ekipi.«
»Ocena o naši ekipi,« je nadaljeval Petejan, »je še toliko bolj pozitivna, če pomislimo, da smo zelo slabo začeli, saj smo v uvodnih tekmah doživljali le poraze, tako da se je igralcev in vodstva že oprijelo malodušje. Z vključitvijo izkušenih igralcev pa se je naša igra kaj kmalu popravila in rekel bi, da smo bili kos tudi najboljšim v prvenstvu. Zanimivo je namreč, da smo v drugem delu zbrali kar 16 točk in v marsikaterem primeru spravili v težave celo vodeče ekipe, kot so bile Pro Farra, Torre, Moraro in Audax.«
Povedal si že, da ste v ekipo vključili nekaj mlajših igralcev. Kakšna je ocena njihovega nastopa?
»Verjetno smo prav na tem področju imeli največ zadoščenja. Za enajsteri-
co je letos nastopilo več igralcev, ki niso še dopolnili 20. leta starosti (Ladi Tomšič, Pavel Hmeljak, Marko Gulin, Marko Fajt), kar nam zagotavlja, da bomo tudi v prihodnje lahko računali na te fante. Posebno pohvalo pa si gotovo zasluži komaj 17-letni Ladi Tomšič, ki je pokazal zvrhano mero znanja in kar je najpomembneje, resen pristop k delu.«
»Iz zgoraj navedenega je jasno,« je še dejal Petejan, »da kot društvo želimo to mlajšo skupino še okrepiti in s tem naši postavi zagotoviti boljši jutri. Možnosti, da bomo v tem našem prizadevanju uspeli, vsekakor obstajajo. V stiku smo že z nekaterimi mlajšimi slovenskim igralci, ki trenutno nastopajo v italijanskih klubih, da bi se vključili v našo skupino in s tem ustvarili dobro ekipo, ki bi lahko računala na napredovanje. To je sicer tudi pogoj, da bo z nami ostal trener Span-gher.«
Štandreška Juventina si je skoraj matematično že zagotovila napredovanje v 1. amatersko ligo, vi in Doberdoba pa s težavo tekmujete v 3. amaterski ligi. Ali ni morda napočil čas, da bi se z Mladostjo stvarneje pogovorili o skupnem sodelovanju?
»Resnici na ljubo moram reči, da smo o tem pred leti že govorili in bili celo pobudniki skupnega srečanja, ki se je izjalovilo. Menim, da smo naš prispevek k združevanju dali in pokazali pripravljenost na vsako dogovarjanje. Očitno pri nekaterih drugih ta misel ni še dozorela, saj smo večkrat naleteli na gluha ušesa in na nerazumevanje. Zato smo sklenili, da bomo ubrali pot pomladitve ekipe in na tej podlagi tudi gradili našo bodočnost. To pa ne pomeni, da nismo pripravljeni začeti pogovor o združevanju. Pobudo tokrat pa prepuščamo drugim.«
Prvenstvo je sklenjeno. Kaj vas čaka v poletnih mesecih?«
»Nič posebnega. Predno igralci za nekaj časa pospravijo nogometne čevlje, bomo sodelovali na nogometnem turnirju v Avstriji (14. maja), potem pa vsi na počitnice. Konec avgusta se bomo zopet srečali, da se pripravimo na novo in, upajmo, za nas uspešnejšo sezono.«
RUDI PAVŠIČ
		■			obvestila - obvestila		1!	
JK ČUPA
vabi člane na delovno akcijo jutri, 6. t. m., ob 14. uri, za ureditev društvenih prostorov pred začetkom poletne sezone.
ŠK KRAS
obvešča, da v okviru občinske proslave 44-letnice osvoboditve prireja jutri, 6. t. m., nočni netekmovalni pohod mimo spomenikov NOB v občini Zgonik. Zbirališče ob 19.30 pri spomeniku v Gabrovcu. Vabljeni.
JK ČUPA
išče honorarno tajnico ali tajnika (dvakrat tedensko). Eventualni interesenti naj se javijo na društvenem sedežu v Sesljanu ob sobotah med 16. in 18. uro. SKD BARKOVLJE
prireja na lastnem igrišču v Ul. Cerre-to 12 teniški tečaj za študente in odrasle. Tečaj se bo začel jutri, 6. t. m., ob 17. uri in ga bo vodil Igor Lasič. Vpisovanje in pojasnila v trgovini La Calza-tura v Ul. Udine št. 3, tel. 363452.
SK DEVIN
vabi vse člane, prijatelje in predstavnike društev na 15. redni občni zbor, ki bo danes, 5. t. m., ob 20. uri v klubskih prostorih (osnovna šola Cerovlje).
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 9. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠZ Sloga v Bazovici (Gospodarska zadruga) seja odbojkarske komisije. Dnevni red: volitve FIPAV (trenerji in pokrajinski odbor), pionirski turnir, odbojkarski tečaj v Zgoniku (september ’89) ter razno.
ZSŠDI
obvešča, da bo v torek, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu ŠD Polet na Opčinah (Prosvetni dom) seja košarkarske komisije in trenerskega aktiva. Dnevni red: udejstvovanje naših trenerjev na seminarjih v obdobju od 20. 6. do 25. 6. (evropsko prvenstvo), organizacija skupne košarkarske tekme v obdobju od 15. 8. do 30. 8. in razno.
lili	naši	nogometaši,	mladinskih	lig	(tm		n
NAJMLAJŠI
PRIMORJE - ZAULE RABUIESE 11
(1:1)
STRELEC za Primorje: Mitja Emili PRIMORJE: Franza, Vili Emili Kan-le, Trampuž, Pahor, Gherbassi, Štolfa, ^hvi, Gruden, Sardoč, M. Emili (v d, p. Puntar).
. Razlika med ekipama je bila precej-snja, zlasti v drugem polčasu. Takemu hasprotniku bi morali naši nasuti ko-Pico zadetkov. Priložnosti za gol ni Uianjkalo, vendar jih proseški napa-ualci niso izkoristili najbolje, predvsem zaradi neodločnosti in slabega uneva sodnika. Resnici na ljubo so K°tnikovi varovanci imeli tudi precej smole, saj so tudi trikrat zadeli vratni-g°' dvakrat z Grudnom in enkrat s urdočem. V prvem polčasu so rdeče-Umeni ustvarili veliko priložnosti, v hi od teh je Gruden odlično podal do “fbenega Emilija, ki je spretno dose-2 1 gol. Z edinim strelom v vsej tekmi P® so gostje remizirali. Solidno je igral 1 Emili. V nadaljevanju so Proseča-, Prevladovali na igrišču, a delno Štolf '■ ki ^ nerazumljivo izključil f0’ m delno smola, sta botrovali iz-i Jeni točki. V tem delu sta dobro *a Gherbassi in Trampuž.
CICIBANI - POPRVENSTVO
(2d))ORJE B ' CGS B	3:0
Pp^bCA; Šemec 2, Carli 1. ka pM,ORJE: Husu, Braini, Ostrouš-fcuk-T, rh' Lovrečič, Šemec, A. Škrlj, Ž. b^zzolfa' ^arb°' ivl. Škrlj, Budin, Spi-
Po dveh visokih porazih je tudi za mlajše predstavnike naših cicibanov prišla zmaga, čeprav je res, da so za to ekipo igrali štirje standardni igralci postave, ki se bori za naslov. Po spodbudnem začetku so naši kmalu povedli s Šemcem, ki je dosegel tudi drugi zadetek.
v drugem polčasu so nastopili vsi mlajši igralci. Vseeno bi rdeče-rumeni lahko večkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Tretji in zadnji zadetek je prišel iz 11-metrovke, katero je Carli učinkovito izvedel. Pohvalo si zaradi borbenosti zasluži Braini.
(Gherbassi)
CICIBANI - GORIŠKA SKUPINA
SANROCGHESE - SOVODNJE 3:1
(2:0)
STRELEC za Sovodnje: Kristjan Devetak v 27'
SOVODNJE: Florenin, Zafanin (Marušič), Ožbolt, Petejan, Peteani, Pelleg-rin (Fajt), K. Devetak, E. B. Kovic, Boš-kin, Piras, Cotič, Mottica, Devetak.
Mladi Sovodenjci so s strahom začeli srečanje na težkem igrišču in proti zelo dobri ekipi Sanroccheseja. Po napaki v obrambi in napaki vratarja Flo-renina, so domačini povedli z 2:0.
V drugem polčasu so Sovodenjci zaigrali bolj zavzeto in napadalno in v 27. min. znižali izid na 1:2. Potem so še zavzeto napadali, toda tri minute zatem so domačini povišali vodstvo iz kazenskega strela. Mladi Sovodenjci so tako bržkone doživeli odločilni poraz v boju za prvo mesto na lestvici.
(E. Čurlič)
1. MOŠKA DIVIZIJA
67:82
POLET FURLANI - SOKOL
(37:44)
POLET FURLANI: Malalan 28, Grani-er, Berdon, Gerdol 6, Jančar 2, Sestan, Škerlavaj 15, Feri 8, Baitz 9.
SOKOL: Terčon 7, Pertot, Ušaj 7, Ve-lussi 13, Pahor 10, Caharija 12, Devetak 11, Pupis 3, Sedmak 3, Klanjšček 14.
SODNIK: Cirsma. TRI TOČKE: Malalan 2, Terčon 1, Velussi 1, Ušaj 1.
V zaostalem srečanju 1. divizije je po pričakovanju slavil zmago Sokol, ki je tudi tokrat, kot na prvi tekmi v Nabrežini, predvsem uveljavil svojo premoč v skoku pod košema. Tokrat pa so se morali Nabrežine; bolj potruditi, da so strli odpor sicer od poškodb zdesetkanih Opencev. Poletovci so bili namreč v prvem polčasu povsem enakovredni gostom (v 15. min. so celo vodili z 29:27). V drugem polčasu so sokolove! dosegli prednost 10-15 točk, ki so jo v bistvu ohranili do konca srečanja. (A. Granier)
DEŽELNI KADETI
98:54
SERVOLANA- SOKOL
(44:20)
SOKOL: Martin Crevatin 10 (0:3), Samo Pertot 18 (2:5), Martin Pertot 14 (2:3), Andrej Pertot 3 (1:3), Aleksi Cosma 1 (1:2), Damjan Štolfa 8.
PON: Martin Crevatin (33).
V zaostalem srečanju so sokolovci visoko klonili proti močnemu moštvu Ser-volane. Sokolovci so, čeprav v okrnjeni postavi dobro igrali. Potem ko je Martin Crevatin napravil peto osebno napako so igrali brez menjav, kar se je poznalo pri končnem rezultatu. Pri sokolovcih se je zaradi borbenosti izkazal Damjan Štolfa,
ki je v tej tekmi dokazal česa je zmožen.
(A. Pertot)
NARAŠČAJNIKI
POLET FURLANI - INTER 1904	71:73
(35:34)
POLET FURLANI: Vavpetič 13, Gerli 2, Talocchi, Vremec 12, Clarich 2, Raubar 7, Vatta 4, Vidali 4, Gruden 27, Marucel-li.
S tesnim porazom v zaostalem srečanju so poletovci končali letošnje napore v prvenstvu naraščajnikov. Tekma je bila, kot kaže sam izid, zelo izenačena. Ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu, gostje pa so prav v končnih minutah izkoristili nekaj nepazljivosti v Poletovi obrambi in so tako tudi zmagali. Poleg običajnega Mateja Grudna, ki je bil gotovo najboljši košarkar na igrišču, je treba pohvaliti vse ostale poletovce za zvrhano mero požrtvovalnosti. (A. Granier)
TROFEJA JADRAN
Osrednji dogodek 6. kola turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran za letnike 1977 in mlajše, ki je bilo tokrat v Repnu, je bila gotovo tekma med Kontovelom in Borom. To srečanje je v bistvu odločalo o drugem končnem mestu na lestvici tega turnirja.
Tekma je bila vseskozi izenačena, kar kažejo tudi posamezne četrtine (11:11, 21:19, 13:7, 10:16), še posebno napet pa je bil konec tekme, ko so Kontovelci vodili le za dve točki (55:53), borovci pa so šest sekund pred koncem srečanja imeli na razpolago dva prosta meta. Niso pa ju izkoristili in tekma se je tako končala z minimalno razliko dveh točk v korist Kontovelcev.
V ostalih dveh srečanjih pa je šlo vse po pričakovanju. Poletovci, ki so nastopili v glavnem z mlajšimi košarkarji, niso mogli ničesar proti moštvu SGT. Še kar dober odpor pa so nudili Brežani soko-lovcem.
Do konca tega turnirja manjka le še eno kolo. Le-to pa bo proti koncu meseca na Opčinah, ko bo tudi nagrajevanje tega turnirja.
IZIDI 6. KOLA
SGT - POLET	104:25
SOCIETA GINNASTICA TRIESTINA: Giordano 8, Bradaschia 6, Slavich 16, Bruni 24, Tiziani 2, Zavagno 12, Marzari 24, Piussi 2, Ouerin 10, De Gioia.
POLET: Ferfolja, Milič, Brundula, E. Lakovič, Hrovatin, Franco 12, D. Taučer 8, Rebecchi, Grilanc, Corbatti, I. Lakovič 5, E. Taučer, Šturman.
KONTOVEL - BOR	55:53
KONTOVEL: Rizzante 1, Spadoni 5, Drasič, F. Štoka 2, Foraus 6, B. Starc 8, Colja 9, Agostini, Škerk 13, Spacal 1, M. Starc 2, D. Stoka, A. Štoka 2, Rustja 6.
BOR: Jagodic 3, Colja 4, Jogan 8, Turk 4, Sancin 10, Uršič 2, Oberdan 13, Mac Marcon 4, Požar 5, Štokelj.
SOKOL - BREG	58:37
SOKOL: Umek 22, Ferlan 4, Masten 8, Legiša, Vidoni 6, K. Širca 9, Peric 7, T. Širca, Kocjan 2.
BREG: R_. Kocjančič 8, Mura, Gigante 2, Lista 2, Štefančič, S. Kocjančič, Slavec 4, Žiberna 4, Žerjal, Debeliš 2, Cova, P. Žerjal 15.
LESTVICA: Don Bosco 10, Bor in Kon-tovel 8, Sokol in SGT 4, Polet 2, Breg 0.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Kontovel, SGT - Sokol; Bor - Don Bosco, prost Polet.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- djn, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
5. maja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja	ZTT	^,an '*a,'ians,te
in tiska p—^ Trs,	^
Na prošnjo predsednika sodišča iz Agrigenta
Komisija Višjega sodnega sveta premestila sodnika Riggia v Rim
Bounty bodo polepšali
RIM — Predsednik porotnega sodišča iz Agrigenta Gi-anfranco Riggio bo odslej svetnik na rimskem porotnem sodišču. Tako odločitev sta včeraj sprejeli prva in tretja komisija Višjega sodnega sveta, ki sta tako sprejeli zahtevo sodnika iz Agrigenta po premestitvi v Rim, Firence, Cata-nio ali Caltanissetto. Sklep obeh komisij je takoj soglasno potrdil tudi plenum Višjega sodnega sveta. Gianfranco Riggio je trenutno na dopustu, novo delovno dolžnost pa naj bi prevzel šele prihodnji mesec.
S sprejemom Riggiove zahteve po premestitvi je bila tako zadeva Riggio za prvo komisijo Višjega sodnega sveta arhivirana, toda nadaljuje se postopek v protimafijskem odboru in v disciplinski komisiji.
Protimafijski odbor namerava še posebej podrobno raziskati okoliščine, v katerih se je tisk dokopal do nekaterih vesti, ki ne bi smele biti dostopne javnosti. Zato je precej verjetno, da bodo v zvezi z zadevo Riggio morali zaslišati tudi višjega komisarja za boj proti mafiji Domenica Sico in njegovega najtesnejšega sodelavca Franca Misianija. Nekateri člani protimafijskega odbora pa bodo morda želeli še enkrat pregledati intervju, ki ga je Gianfranco Riggio dal 29. marca za TG 1.
S tem intervjujem je Riggio razvnel mnoge polemike, saj je takrat sporočil, da ne namerava sprejeti mesta v »protimafijski ekipi« Domenica Sice, istočasno pa je poslušalce seznanil z grožnjami, s katerimi naj bi grozili članom njegove družine, če bi sprejel mesto v Palermu.
Svoje delo pa bo nadaljevala tudi disciplinska komisija, ki naj bi ugotovila morebitno krivdo agrigentskega sodnika v celotni zadevi. Disciplinska komisija je začela svoje delo na zahtevo pravosodnega ministrstva in na zahtevo državnega pravdnika kasacijskega sodišča. Preiskava naj bi bila končana že v kratkem, skoraj gotovo pa je, da bo disciplinska komisija Gianfrancu Riggiu izrekla ustrezen disciplinski ukrep zaradi njegovega domnevno napačnega obnašanja potem, ko naj bi mu po lastnih izjavah grozili.
Za kakšnen disciplinski ukrep naj bi šlo, pa je v tem trenutku najbrž še nemogoče napovedovati. Nekateri sicer trdijo, da ne bo šlo le za navaden opomin, saj naj bi bila to preblaga kazen za domnevne Riggiove napake. Zato so v krogih blizu Višjega sodnega sveta že začele krožiti govorice, da bo predsednik porotnega sodišča iz Agrigenta po vsej verjetnosti kaznovan z začasno prepovedjo opravljanja vseh sodnih dolžnosti.
Na Novi Kaledoniji v atentatu ubit voditelj separatističnega gibanja Kanak
NOUMEA (NOVA KALEDONIJA) — Jean Marie Tjibaou, 53-letni voditelj separatističnega novokaledonske-ga gibanja »Kanak« je na otoku Ouvea padel pod streli pripadnikov neke skrajno levičarske teroristične organizacije. V atentatu je bil težko ranjen tudi njegov najtesnejši sodelavec Yei-wene Yeiwene. Njegovo zdravstveno stanje je tako kritično, da zdravniki nimajo nobenega upanja.
Podrobnosti atentata niso znane. Dvojica je odpotovala na otok Ouveo ob današnji prvi obletnici poboja 19 kanaških separatistov, ki jih je ubila francoska vojska pri osvobajanju skupine ujetih žandarjev.
Atentat bi lahko porušil težko doseženo politično ravnotežje na tej francoski prekomorski posesti. Prejšnjo
zimo je namreč Jean Marie Tjibaou s francoskim premierom Michelom Roc-hardom in z voditeljem francoske bele manjšine Jacguesom Lafleurjem podpisal kompromisni sporazum o bodočnosti Nove Kaledonije. Po tem sporazumu, naj bi bil leta 1998 v Novi Kaledoniji referendum, na katerem bi prebivalstvo odločalo o samostojnosti.
Nova Kaledonija se nahaja med Avstralijo in Polinezijo, otočje meri 16.750 kvadratnih kilometrov, a ima samo 150 tisoč prebivalcev. 43 odstotkov je Melanezijcev (Kanak) in 37 odstotkov je belcev (Caldoches), potomcev nekdanjih francoskih kaznjencev, ostalo prebivalstvo sestavljajo Indonezijci in Vietnamci.
Novokaledonske oblasti se sedaj bojijo, da bi atentat povzročil nov val nasilja in še radikalnejše kratkoročne zahteve separatistov.
Jamajki, kjer bodo snemali film Otok zakladov	■1
Popravilo tankerja Exxon Valdez bo trajalo še najmanj mesec dni
Tanker Exxon Valdez, ki je 24. marca nasedel v morju pri Aljaski in povzročil pravo ekološko katastrofo, bo še najmanj mesec dni ostal na popravilu na Snaked Islandu na Aljaski	(Telefoto AP)
Za obhajila potrošimo 3 tisoč milijard lir
RIM — Med spominske dneve, ki jih je treba primerno ibeležiti, spadata brez dvoma tudi prvo obhajilo in bir-a. Letos bo vsaj enega od teh zakramentov prejelo pri-ižno 600 tisoč otrok starih pretežno od 10 do 13 let. Ze :oraj tradicija je namreč, da ta dva verska obreda opravijo v maju. Poleg izrecno verskega pomena pa ima tako Iružinsko« slavje tudi izreden komercialni pomen, vreden ikih 3 tisoč milijard lir.	. .
Še vedno so v navadi spominki, ki jih birmanci in ob-ijanci podarijo prijateljem in sorodnikom; tako je mogoče specializiranih tgovinah kupiti čisto preproste vrečke iz !a ali pa prave umetniške izdelke iz porcelana in krista-
Skratka, bonboniere birmancev in obhajancev bi bile dmerne tudi za najbolj izbirčno nevesto. Temu primerne > seveda tudi cene. Drugi vozel, ki ga je treba ob tej 'iložnosti pravočasno razvozlati, je garderoba. Zlasti delce je treba primerno okinčati, nič manj elegantne pa ne nejo biti ponosne mame in ganjene botrice. Ponekod pa orajo starši prispevati tudi za okrasitev cerkve, kjer pote-i obred. Skratka, birma oziroma obhajilo stane vsako ružino približno poldrugi milijon lir.
»Zgodovinski« dan pa je hkrati priložnost za razne tete i strice, ki se kaj radi pomerijo v iznajdljivosti pri obdaro-anju. Levji delež imajo pri tem najrazličnejša, bolj ali lanj modna in dragocena peresa, sledijo prav tako bolj ah mnj modne in dragocene ure. Statistika ugotavlja, da se i take predmete potroši več kot 1.900 milijard. Kaže pa, a ima mularija najraje hišne računalnike in da se za rugo šaro ne zmeni veliko, zato se prodaja teh nadležnih elov pohištva znatno poveča prav med majem in junijem.
Kmalu novi urniki trgovin?
RIM — Urnike italijanskih trgovin na drobno je treba prilagoditi urnikom v drugih državah Evropske skupnosti. To skuša uresničiti vladni zakonski osnutek, ki ga je podtajnik pri ministrstvu za industrijo Gianni Ravaglia včeraj predstavil združenju porabnikov.
Vladni načrt predvideva neobvezno tedensko zaporo trgovin, urnike od 9. do 20., obenem pa možnost, da lahko trgovci dvakrat tedensko podaljšajo ta urnik za dve uri. V bistvu bi lahko bile trgovine v poletnem času odprte do 22. ure. Zakonski osnutek predvideva obenem dopoldansko poslovanje v medte-denskih praznikih, predvidena so tudi dežurstva, ki bi jih določili na pokrajinski ravni.
Združenje potrošnikov je pozitivno ocenilo to pobudo, poudarja pa, da bi moral biti ukrep bolj obvezujoč.
Umrla je pobudnica spolne revolucije
ST. CLEMENT (KALIFORNIJA) — Christine Jorgensen je pred 37 leti nehote začela svojevrstno spolno revolucijo. Takrat je bila stara 27 let in se je zelo uspešno ukvarjala s fotografijo. V resnici pa je bila moški, ki se je v svoji koži zelo slabo počutil. George, tako se je namreč v resnici imenovala, je nekega dne odpotoval v Kjbbenhavn, kjer so zdravniki opravili prvo operacijo za spremembo spola. V Nev/ York se je vrnila kot Christine, očarljiva plavolaska, za katero se je ozrl marsikateri moški.
Christine Jorgensen je včeraj umrla za rakom. Zadnje mesece življenja je prebila v bolnišnici, podvrgla se je številnim operacijam in težkim terapijam, vendar zaman: nadvladala je bolezen. Jorgensenova je vse življenje po operaciji živela zelo diskretno, čeprav ji ni manjkalo ponudb za snemanje predvsem pornografskih filmov. Uveljavila se je kot menežerka uglednih nočnih barov, imela je tudi zaročenca, vendar se ni nikoli poročila, ker ji newydrške oblasti niso priznale spremembe spola. Na anagrafskem uradu je vselej ostala zapisana z moškim imenom. O sebi je le malo govorila, malo pred smrtjo pa je priznala: »Ponosna sem, da sem prva začela boj proti lažni morali, ki žal še danes mnogim transeksualcem greni življenje.«
Zmagoslavni ples kabulskih vojakov
KABUL - Zmagoslavni ples afganistanskega vojaka v Kabulu (na sliki AP), ki se veseli preboja na cesti Kabul-sovjetska meja, zgovorno dokazuje, da mudžahedinom ne uspe resneje ogrožati Nadžibulahovega režima. Če pa upoštevamo, da režimskim vojakom ni uspel samo preboj, temveč so tudi »očistili« širše območje ob tej strateško pomembni cesti, je lahko vsakomur jasno, da so se tolikokrat napovedane ofenzive mudžahedinov izjalovile.
Po podatkih, ki prihajajo iz najrazličnejših virov, je afganistanskemu letalstvu uspelo izničiti prenosne protiletalske rakete, ki so jih ZDA izročile mudžahedinom. Ob iztrelitvi teh raket piloti bliskovito pikirajo, rakete pa jim uspejo slediti le do neke predhodno določene višine, pod njo so letala varna, v nizkem letu pa lahko nemoteno bombardirajo in obstreljujejo mudžahedinske položaje, ki jih je prav izstrelitev protiletalskih raket razkrila. S tem je pojasnjeno, zakaj imajo mudžahedini v zadnjih tednih tolikšne izgube predvsem pri Džalalabadu.	.
Poglavje zase je pomanjkanje težke oborožitve, ki b edina zagotovila mudžahedinom rušenje utrjenih postojank vladnih sil. Take oborožitve pa mudžahedini ne morejo prepeljati do mest po stezah in težko prehodnih karavanskih poteh, ker bi bili na udaru vladnega letalstva, glavn ceste pa so v rokah režimskih enot.