PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,	_ .	,,
Abb. postale i gruppo (,ena 500 lir
Lelo XXXVIII. Št. 276 (11.404)
TRST, sreda, 15. decembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK ie začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v oovcu pri Gorenjt Trebuši, od 16. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ SO GOVORIU_ VIDNl PREDSTA VNIKI SKORAJ VSEH POLITIČNIH STRANK
Težko gospodarsko stanje in «bolgarski primer v ospredja razprave o zaupnici Fanianijevi vladi
Kritična ocena komunista Tor tor e tla, ki je med drugim omenil nerešena gospodarska vprašanja Trsta - Tudi socialist Martelli dvoumen pri napovedi, kako dolgo bo trajala sedanja vlada
(Od našega poročevalca)
RIM — S posegom namestnika tajnika PSI Martellija se je v bistvu končala razprava o zaupnici v poslanski zbornici. Na vrsti so še posegi vseli radikalnih poslancev, ki pa so obsojeni govoriti pred prazno
se vedno bolj šini. V tem okviru je Tortorella omenil hud položaj, v katerem se nahaja Trst in njegovo gospodarstvo zaradi zastoja v iz-
zbomico. Trenutno tako še ni znano, kdaj 1>o Fanfani odgovoril posa-1 menjavi s sosedno Jugoslavijo. V
meznim govornikom, kdaj bodo glasovalne izjave in kdaj glasovanje samo. O izidu glasovanja ne more biti nobenega dvoma, saj imajo štiri stranke vladne koalicije zadostno večino v parlamentu, da se jim ni treba bati presenečenj. V vrstah stranke relativne večine, kjer je mnogo nezadovoljnežev tako zaradi naraščajoče moči tajnika De Mite (pri tem moramo ugotoviti, da je De Mita od kongresa KD sem v veliki meri izgubil svoj avellinski naglas in se izraža v spodobni italijanščini), kot zaradi sestave* vlade. ko je marsikatera skupina zna traj krščanske demokracije ostala razočarana.
Razen Zanoneja. ki je spregovoril v ponedeljek, so včeraj govorili najvidnejši predstavniki strank. Začel je komunist Tortorella. ki je ponovil vrsto ugotovitev znanih že iz Chiaromontejevega posega v senatu. Očital je vladi, da v njej ni enotnosti, da so mnenja različna že o sami trajnosti: vsaka stranka a-li politična sila daje o življenju vlade svojo oceno. Gre za vlado, ki, po mnenju Tortorelie. ne bo kos velikim problemom, ki tarejo Italijo,
začenši z gospodarsko krizo. In prav ta stalna negotovost zaskrblja komunistično partijo, zato so tudi predlagali reformo mehanizma za sestavo vlade. Začasnost in lotizaci-ja so samo prvi napaki te vlade, nikakor pa ne edini; kljub stalnemu sklicevanju na konkretnost Fan-fatiijev program ni v skladu s politiko varčevanja in stabilizacije, o katerem je govor: pomanjkljiva je analiza krize, v kateri se nahaja italijanska država L. v katero je zabredla zaradi svoje podpoi-niškc in klientelarne politike, ki so sad dolgoletne demokristjanske oblasti. Nihče se baje ne zaveda krivičnosti davčne politike, ki vedno znova prizadene zgolj odvisne delavce.
Kar zadeva vprašanje cene delovne sile je trenutno v teku hud napad delodajalcev na odvisne delavce in tudi glede tega vprašanja bo vlada morala poseči, v tem času pa brezposelnost narašča, število vpisanih v dopolnilno blagajno pa
llllllllllltimillllllllMIIMIimilMIHIHMIlllMllllfUllllMIIUIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlMlllllIilUIIIMIIIIIIII
ITALIJANSKI NOTRANJEPOLITIČNI ZAPLETI -
Vpletenost Bolgarije še vedno buri duhove
Anticipirali so sejo pristojnega parlamentarnega odbora V petek bo Celenk v Sofiji poudaril svojo nedolžnost
RIM — Včeraj so povsem nepričakovano anticipirali na današnji dan sejo parlamentarnega odbora za informacije in varnost, ki bo razpravljal o «zadevi Bolgarija*. Prvotno je bila seja napovedana za 21. december, dan po razpravi v poslanski zbornici. Sedanje sklicanje skuša bržkone utišiti polemiko, ki je izbruhnila med političnimi silami ob spoznanju, da so jim toliko časa prikrivali bolgarsko vpletenost. Po vsem sodeč pa ne bo današnja seja bistveno spremenila po ložaja. Načelniki SISDE prefekt De Francesco. SISMI general Luaare in CESIS prefekt Sparano bodo ob novih', kar je navsezadnje vsem znano. Ministra Rognoni in Lagorijo nista še najavljena, lahko pa bi po vedala marsikaj zanimivega.
Vsekakor med politiki dobesedno vre. Kljub demantijem postaja vedno bolj jasno, da je marsikateri član bivše Spadolinijeve vlade vedel za »bolgarsko sled*. Farnesina je včeraj odločno zanikala da bi ji bilo kaj znanega pred 11. novembrom, ko je rimski preiskovalni sodnik Martolla zaprosi’ zunanje ministrstvo o diplomatskem statusu treh bolgarskih državi ianov vpletenih v preiskavo o atentatu na papeža- Podobno je ukrepal včeraj Spadolini,
Tajnik PSI Craxi je včeraj skušal nekoliko omiliti vso zadevo, češ da so vso zadevo prikrivali politikom zaradi preiskovalne tajnosti. Kaj pa v bistvu misli, so včeraj povedali drugi predstavniki PSI. član vodstva stranke senator Silvano Signo-ri je odločno zahteval, da je treba vsej zadevi priti do dna. Po nje govih besedah pa je neizpodbitno, da različne poti vodijo v Bolgarijo in bržkone še dalje do pomembnejše države Namig na Sovjetsko zve zo ni bil niti prikrit, saj je Signon spregovoril tudi o bivšem načelniku bolgarske tajnoobveščevalne službe Svredlevu, ki je po begu na Zahod spregovoril o podrejenosti bolgarskega KDS sovjetskemu KGB. Si-gnori je tudi očital, da so ministri dvakrat utišili svojega predsednika republike, ko je spregovoril o tu'ih centralah ita'canskega terorizma. Šele Agca. Scricciolo in Sa vasta so dokazali, da se ni Pertim motil.
Na področju same preiskave Pa včeraj ni bilo bistvenil’ novosti. Iz Sofije pa je prišla presenetljiva vest. da je Bekir Celenk zanikal vse obtožbe italijanskih ■ sodnikov in da bo v petek skupaj z ženo Sergeja Antonova. Aivasovom in Ko-levom sodeloval na tiskovni kotile-renči, ki ji bo načeloval glavni direktor bolgarske agencija «BTA» Bojan Traikov Celenka niso torej priprli, le preprečili so. da bi padel v roke turškim agentom. Dokler ostaja v Bolgarih bo navsezadnje govoril, kar si želijo njegovi go stitelji.
RIM - Mi.sovci so odrekli sodelovanje pri prcdNktaici zastopstva i-talijanskega parlamenta ki bo odpotovala jutri v Argentino, da pri pravi prihod parlamentarne dele
gači je,	katere	naloga	je, da	se
sreča z italijanskimi priseljenci in razišče	usodo	množice	rdesajiare-
čidosov* italijanskega porekla.
Kreisky bo sprejel koroške Slovence
DUNAJ — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je v razgovoru s tujimi novinarji	potrdil	da bo	januarja	sprejel	delegaciji obeh	o
srednjih organizacij koroških Slovencev.
parlamentu, je dejal predstavnik KPI. leži nekaj ukrepov, o katerih še ni stekla debata in kateri še niso bili odobreni.
Tudi Tortorella je spregovoril o terorizmu in morebitnih mednarodnih povezavah. Ni bilo nikoli brez smiselno govoriti, da so imele tero ristične dejavnosti v Italiji destabi-lizacijski namen. Kar prihaja zadnje čase na dan glede povezave bolgarskih obveščevalnih služb z nekaterimi dogodki, do katerih je prišlo v Italiji, je izredno hudo. Zato je treba take pojave najostreje obsoditi, jih pojasniti in preprečiti. Pri tem pa se je Tortorella vprašal, kako je mogoče, da italijanska obveščevalna služba o vsem tem ni bila na tekočem ter omenil morebitne odgovornosti v vodstvu teh služb. Poleg tega so tu tudi poli tične odgovornosti, o katerih predsednik Fanfani ni spregovoril.
Glede mednarodne politike je Tor. torella dejal, da se v vsem zahodnem svetu stopnjuje odpor proti nadaljevanju oboroževalne tekme. Celo ameriški predstavniški dom je odrekel Reaganu sredstva za izdelavo raketnega sistema MX, le v Italiji vladi ne pade niti na misel, da bi vsaj začasno prekinila gradnjo raketnega oporišča v Comisu.
Z vprašanjem terorizma in mednarodnih povezav je začel svoj po seg tudi demokristjanski tajnik De Mita, ki je pri tem poudaril pozitivno vlogo, ki so jo po njegovem mnenju imeli sodstvo in državni aparati. Postaja čedalje bolj jasno, da je Italija v središču mednarodnih destabilizacijskih poskusov, ki
,;e ta rekel, da ima sedanja vlada na razpolago čas, ki ji ga botlc odmerile politične stranke, k; jo podpirajo. Martelli je izrazil pozi livno mnenje o vladnem programu, ki je nujno omejen in sicer za ebdobje šestili mesecev. To nika kor ne pomeni, da bo vlada imela šest mesecev življenja. Pri teni je Martelli ostal nekoliko nejasen kot .je bil najasen Craxi, ko je rekel, da je Fanfanijeva vlada zadnja vlada sedanje zakonodajne dobe. Čez šest mesecev bodo namreč upravne volitve, ki bodo omo gočile volivcem, da izrečejo prvo oceno o vladi.
Tudi Martelli .je govoril o aferi v zvezi z atentatom na papeža in mednarodnih povezavah terorizma.
Omenil je. da so socialisti že v začetku leta 1981 v parlamentu go varili o mednarodnih povezavah teroristov. O tem .je še pred atentatom na papeža govoril Dredsed-nik republike Pertini. Očital je no tranjemu ministru Rognoniju in zunanjemu ministru Colombu, da nista sprejela ustreznih ukrepov. Tudi danes, ko je dovolj jasno, da gre za mednarodno zaroto, nekateri pozivajo k umerjenosti in previdnosti. Socialisti vsekakor zahtevajo pojasnitev afere tei pozivajo vlado, ki ji dajejo vso svojo pod poro, naj podpre prizadevanja sodstva. da bi razkrili krivce in morebitne odgovornosti.
IVAN FISCHER
NA VČERAJŠNJI SEJI CIPE
Dokončen sklep: 2.850 milijard nam ne vrnejo
RIM — Sedaj je sklep tudi dokončen in uraden: vlada letos ne bo povrnila drugega obroka 2.850 milijard lir »davčnega grabeža*, o ziroma previsokih davkov, ki jih je krivično vnovčila zgolj zaradi inflacije. Tako je odločil včeraj medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, ki je upošteval podatke državnega statističnega zavoda IST AT, da bosta letos tako inflacija kot poi-prečna rast plač presegli 16 odstotkov in da rast produktivnosti dela ne bo tolikšna, da bi njena polovica krila razliko med obema.
Nič ni pomagalo, da so sindikati odločno in utemeljeno oporekali verodostojnosti podatkov ISTAT. Na sobotnem sestanku s pristojnimi ministri so dosegli le obljubo, da bo do teh 2.850 milijard uporabili za davčne razbremenitve, ki naj bi jih dosegli v prihodnjem letu z re formo davčnih količnikov. Torej kot po navadi: najprej gotove žrtve, nato (morebitne) olajšave. Danes se bodo vsekakor začela zadevna pogajanja med sindikati in finančnim ministrom Fortejem.
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA F-JK
Kljub nasprotovanju Slovencev začetek razprave o rezervatih
Zahteva slovenskih organizacij, da bi v deželnem svetu xiložili razpravo o zakonskem osnutku o deželnih posegih na področju naravnih j>arkov in rezervatov, ki jo je predvideval dnevni red včerajšnjega zasedanja skupščine, ni bila sprejeta. Slovenske orga nizacije so, kot znano, to odlo žitev zahtevale, da bi se predstavniki deželne uprave najprej posvetovali s predstavniki slovenskih organizacij, ki edine lahko prispevajo k pravilni rešitvi zaščite teritorija, in šele nato v deželnem svetu predstavili omenjeni zakonski osnutek.
Formalno zahtevo o odložitvi razprave o omenjenem zakonskem osnutku .je na včerajšnji deželni seji postavil predsednik Slovenske skupnosti Štoka: ki hib podpori svetovalcev KPI. PSI. PDUP, DP in Furlanskega gibanja je bil njegov predlog zavrnjen:	predstavniki KD. LpT,
PLI in neofašistične stranke so
namreč razpolagali z višjim številom glasov, tako da se .je razprava o tem zakonskem osnutku, ki bo gotovo negativno vplival na družbenogospodarski ter etnični razvoj naše skupnosti, lahko začela. Nadaljevala in zaključila se bo danes, ob koncu pa bo deželni svet. po vsej verjetnosti, ta zakonski osnutek z večino gla sov tudi sprejel.
. V popoldanskih urah pa je bilo to vprašan.ie glavpa. tema razprave na sestanku med predstavniki Kmečke zveze ir Slovenskih organizacij ter pristojnim odbornikom Colonijem in člani odgo vorne deželne komisije. Predstavniki slovenskih organizacij so predvsem poudarili, da je treba v okviru tega zakonskega osnutka predvsem predvideti posege za družbenogospodarski razvoj kraškega teritorija in prebivalstva, ki na njem živi. Pf drobnejše poročilo o obeli dogodkih objavljamo na drug: strani.
PREMIKI ZEMLJE V DVEH GOSTO NASELJENIH MESTNIH OKRAJIH
Zemeljski usad velikega obsega v Anconi povzročil hudo razdejanje in veliko škodo
Več tisoč meščanov brez strehe - Evakuirali so tudi dve bolnišnici in dom za ostarele - Hude poškodbe na cestah in železnici
ANCONA — Več kot 150 poškodovanih in izpraznjenih hiš, 3.500 oseb brez strehe in milijardna škoda: to je posledica zemeljskega usada, ki je povzročil v Anconi pravo razdejanje.
Premiki zemlje so se začeli v ponedeljek ob 23.45. Tedaj so nam-jih" deinokratTčne sile ter trdna 1 rei nclia,<!r' prestrašeni prebivalci iz višjih predelov Ancone telefonsko
...	...	ultiiAciilS nacilna <1 a n iilmca IiSua	uLkiah Ia Im i\aL'a in flauil/il aA
povezanost italijanskega > ljudstva j ol>vestH) gasilce, da njihove hiše sumljivo škripajo in pokajo. Gasilci so —^___________.._________________^
godki so spravili v nevarnost od nase med Italijo in Bolgarijo, je
javov: tla so »e začela lomiti, stene so Ne razmikale, hiše pa drsele proti dolini, ker se je sprožil ze-
dejai De Mita ter pri tem dodal.	......	.. ..
da Sofija najbrž ni konec sveta j celjski usad izrednih razmerij. V
in da je treba ugotoviti, kam še pelje sled mednarodnega terorizma. Opozoril je tudi na Morove besede, ki je pred smrtjo opozar;al na dejstvo. da je Italija ena ključnih držav za mednarodno stabilnost, še zlasti na območju Sredozemlja. Sicer pa je De Mita ponovno zavrnil sleherno možnost sodelovanja s komunisti ter dejal, da za to še ni napočil čas.
Mnogo pričakovanja .je bilo za poseg namestnika tajvčka PSI. Mar (elli je takoj citiral Fanfanija, ko
širini kakih dveh km in dolžini treh km je zajel dva anconska okraja, Posatore in Vlilo Barducci.
Stanje je postalo tem bolj drama tično, ker stoji prav na tem p:.d ročju tudi kompleks bolnišnic, zavetišče za ostarele in druge javne stavbe.
Reševalna akcija je stekla v nekaj minutah in zahvaljujoč se dejstvu. da je bilo premikanje usada proti jadranski obali razmeroma počasno, je bilo mogoče opraviti vso operacijo brez ene same smrtne
PO ZAUPNEM SESTANKU S SKUPINO SENATORJEV
Reagan razglasil kompromis s kongresom glede raket MX
WASHINGTON — Predsednik ZDA Ronald Rea gan je sklical sinoči na hitro tiskovno konferen co, v kateri je izjavil, da je dosegel z ameriškim kongresom kompromis o izdelavi in namestitvi novih medcelinskih jedrskih raket «MX». Po tem kompromisu, naj bi kongres odcbril milijardo dolarjev za prvo fazo izgradnje pod pogojem, da Reagan predloži nov načrt za umestitev raket z možnimi variantami, ki naj bi osta le na izbiro parlamentarcem. Dogovor naj bi bi) plod dogovora med predsednikom in skupino se natorjev, tako republikancev, kot demokratov, ki sicer pripadajo opoziciji.
Vest. ki jo je Reagan ražglasil z običajno teatralnostjo, obkrožen s samimi republikanskimi se natorji, je vzbudila seveda veliko zanimanje, obe nem pa nemalo dvomov in pomislekov. Predsed nik senatne komisije za vojsko To\ver je dodal, da naj bi kongres potrdil naložbo 988 milijonov dolarjev, a da 1» zaustavil izplačilo, dokler ne bo Reagan predložil nov načrt, bržkone drugačen od prvotnega »gostega izstrelišča*. z ustreznimi informacijami o alternativnih možnostih.
Dvomi se upravičeno porajajo, upoštevajoč da je številnejša skupščina ameriškega kongresa, predstavniški dom, šele pred kratkim zavrnila z veliko večino, h kateri so prispevali tudi številni republikanci, Reaganov načrt o raketah «MX», navzlic njegovim vztrajnim pritiskom in prigovarjanjem. Tudi po včerajšnji Reaganovi izjavi je predsednik tega doma, demokrat Thomas 0'Neill prek svoga glasnika izjavil, da nič ne ve o kakšnem kompromisu. Še več, poudaril je. da bi bili poslanci morda pripravljeni kvečjemu na dodelitev sredstev za nadaljevanje študij o raketi «MX», nikakor pa ne za njeno izdelavo in namestitev, kar »bi preseglo možnost razumnega kompromisa*.
Po drugi strani je pa tudi težko verjeti, da bi sc Reagan tolikanj zaletel in da bi govoril tja v en dan. Imen demokratskih senatorjev, ki naj bi sodelovali pri sestanku, s katerega naj bi izšel kompromis, seveda niso razkrili. Znana pa je moč a meriškega vojnoindustrijskega kompleksa, pred katero je svaril celo bivši predsednik gen. Eistnhower, ki lahko «spreobrne« marsikaterega parlamentarca. Vsekakor se je obzorje za «MX» ponovno odprlo.
žrtve (če ne štejemo nekega starčka, ki je dobil infarkt in umrl).
Najprej so izpraznili onkološko in radiološko bolnišnico ter dom za ostarele in tako spravili na varno približno ECO oseb. Istočasno je bil dan tudi alarm za ostale prebivalce tega področja, ki so v naglici zapuščali stavbe, saj je bilo drsenje zemlje res počasno, vendar kljub temu mnogo hitrejše, kot ob podobnih priložnostih drugod. Na po moč je prihitela vojska, gasilci, poiicija in drugi, ki so takoj razmestili pobegle v šole in druga javna poslopja, ki so ležala na stabilnem zemljišču, številne brezdomce pa so prepeljali tudi v sosednje turistične kraje in .tih namestili po tam kajšnjih hotelih.
Minister za civilno zaščito Fortu na, ki je zjutraj obiskal Ancono, da bi v imenu vlade koordiniral akcijo za pomoč mostu, je videl žalostno sliko. Usad se je spustit proti dolini z griča Fornetto in zdaj grozi, da bo zajel še širše področje. saj se drsenje zemlje še vedno ni ustavilo. Če se bo še na prej nadaljevalo bo treba izprazniti še nadaljnjih 150 stavb in ta ko bo brez strehe še nekaj tisoč Ancončanov.
Katastrofa pa je prinesla še no ve nevšečnosti. Usad je namreč prekinil v mestu vodovod plin. elektriko, 19.000 družin je ostalo brez telefonske medmestne poveza ve. zrušenih pa .je tud. 10 km električnega daljnovoda. Najhuje je l.judi prizadelo pomanjkanje plina in zato v tem hladnem vremenu krepko prezebajo, pa tudi z vodo so težave. Dovažajo jo s cisternami, toda tudi mnoge ceste so tako uničene, da .ie dovoz teža ven.
Usad ie namreč prizade) tudi prometne zveze. V usadišču so po nekod kar do pet metrov visoke nabrekline, drugod pa dva, tri me Ire globoke razpoke. Zato so zaprli tudi več cest, del avtoceste in železniško progo. Vlaki, k: prihajajo iz .Ancone, imajo v Milanu tudi do deset ur zamude.
Toda napredovanje drseče zemlje ogroža v zadnjih urah tudi medicin-
PO DVODNEVNI RAZPRAVI 0 PREKINITVI VOJAŠKEGA STANJA NA POLJSKEM
V soboto glasovanje o normalizaciji
VARŠAVA — Poljski sejm je včeraj zaključil prvo zasedanje, posvečeno bližnji pre krnitvi vojaškega stanja. Tokrat so poslanci poslušali obrazložitvi obeh zakonskih načrtov, ki uokvirjata postopek za normalizacijo raz mer in urejata bistvene pravne vidike za obdobje, ki bo sledilo prekinitvi, ne pa tudi dokončni in popolni odpravi vojaškega stanja, ki že dobro leto velja na Poljskem. Po včerajšnji razpravi sta zakonska predloga roma la v roke parlamentarnih komisij za pravo sodje. notranje zadeve in zakonodajo, ki ju bodo dokončno oblikovale in ju na zasedanju. napovedanem za 18. december, predlo žile parlamentu v odobritev.
Poljski predstavnik na madridski konferen ci o varnosti in sodelovanju v Evropi, Jožef VViejacz, je časnikarjem na včerajšnji tiskovni konferenci razložil predlagane ukrepe za politično normalizacijo v državi. Kot ključne je navedel osvoboditev velike večine interni rančev, ponovno vzpostavitev pravic in svoboščin, ki so bile v veljavi pred uvedbo izred nega stanja, demilitarizacijo tovarn in pod jetij ter ponovno obuditev dejavnosti ukinje nih združenj, med katere pa ne spada sindikat Solidarnost, ki je bil razpuščen. Po \Viejaczo vih besedah so odločitev poljskih oblasti omogočili dokajšnja normalizacija političnih razmer, uspešna zajezitev gospodarskega nazadovanja — v zadnjih mesecih je proizvodnja
dosegla 9otlstotni porast — ter nenazadnje občutno izboljšanje odnosov med cerkvijo in državo. Poljska bo trdno vztrajala na poti »socialistične prenovitve* in skrbela, da se ne bi ponovile zgrešene politične izbire prete klih let.
Poljska vlada je včeraj oznanila ukinitev vseh oblik kulturnega in znanstvenega sodelovanja z ameriško informacijsko agencijo USICA, h kateri spada tudi radio Glas Amerike, ter z vsemi drugimi vladnimi agencijami, ki izvajajo protipoljsko dejavnost. Zelo ostro je reagirala tudi na uradno sporočilo ministrskega sveta NATO. ki da zaradi vmešavanja v poljske zadeve krši zaključno listino helsinške konference.
Premikanje zemlje ni rušilo le stavb ampak tudi ceste in železniške proge. Te so ponekod uničene do take “erc:..da Jih trenutno niti ne morejo popraviti, zlasti, ker se premikanje usada še vedno ni ustavilo.
Na sliki: poškodovano cestišče in železnica, ki vodita iz mesta ob jadranski obali
sko fakulteto strokovnjaki pa že proučujejo možnost, da bi premestili tudi pokopališče, saj je velika nevarnost, da bo usad odprl grobo ve.
Oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi nesrečo čim bolj omilili. Na prefekturi se je pod vodstvom ministra Fortune sestal posebni koordinacijski odbor, ki je začrtal reševalno akcijo širših razmerij. Ustanovili so koordinacijski center, kjer se stekajo vse informacije in delijo navodila. Vlada je v sklad za prvo pomoč nakazala 300 milijonov lir, kar pa je v bistvu zelo malo, saj je anconski župan zahteval, poleg druge pomoči, tudi denarni znesek v višini treh milijard lir.
Kaj je povzročilo nenadni premik zemlje v Anconi je težko reči.
Strokovnjaki menijo, da sodi ta dogodek v okvir splošno znane geo loške nestabilnosti italijanskega o-zemlja kateremu je področje Ancone še posebno podvrženo, poleg tega je, verjetno, svoj delež doprinesel tudi potres, ki je pred nekaj leti prizadel to mesto.
Vsekakor, škoda je ogromna in vse kaže, da bo še večja, velika sreča v nesreči pa je to. da usad ni povzročil nobene smrtne žrtve.
(.Telefoto AP)
Včeraj izročili nagrade AVNOJ
BEOGRAD — Na slovesni seji od bora za nagrado AVNOJ so v palači federacije izročili letošnjim do bitnikora to največje priznanje za ustvarjalnost in delo posebnega pomena za razvoj SFRJ. Iz Slovenije so to visoko družbeno priznanje dobili Dragotin Cvetko, Edvard Ravnikar, Andrej Zupančič in tovarna avtomobilov in motorjev TAM Maribor.
Nagrajencem je priznanja izročil predsednik skupščine SFRJ Raif Dizdarevič. slovesnosti pa so se med drugimi uglednimi gosti udeležili tudi Cvijetin Mijatovič, Lazar Koliševski. Mitja Ribičič in Milka Planinc, (dd)
Zemeljski usad v Anconi je pognal na cesto na tisoče prebivalcev, ki so ostali brez strehe. Mnogi so rešili iz ruševin le to, kar so uspeli odnesti s seboj. Na sliki vidimo družino, ki je vse svoje rešeno imetje povezala v culo, poleg tega pa jim je ostal tudi psiček (Telefoto AP)
..........................................................muli
POTRES V JEMENU: 1082 MRTVIH
SANAA - Po zadnjih podatkih, ki verjetno še niso dokončni, je po-
k‘	prU*de' Severnl •'‘‘men terjal 1082 človeških
življenj, 1140 pa Je bilo ranjencev. Potres je prizadel obširno območje in povzročil veliko materialno škodo v 142 mestih v pokrajini Dha-mar, kakih 100 kilometrov južno od glavnega mesta Sanaa. V Severni Jemen so že prispele številne reševalne skupine tudi iz drugih držav, predvsem 1* Saudske Arabije in is Južnega Jemena.
NA VČERAJŠNJI REDNI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Predhodnega posvetovanja s slovenskimi ustanovami ni bilo razprava o kraških rezervatih pa se je kljub temu začela
Predlog svetovalca Štoke o odložitvi je deželni svet z večino glasov zavrnil ■ Podprli so ga predstavniki KPl, PSI, PDUP, DP, Fg in seveda SSk, proti pa so glasovali KD, LpT, PLI in misovec • Razprava se bo zaključila danes
Kljub temu da se deželni odbor Sploh ni posvetoval s slovenskimi organizacijami, ki delujejo na Krasu, v zvezi z zakonskim osnutkom štev. 326/A o deželnih posegih na področju naravnih parkov in rezervatov, ki bodo brez vsakega dvoma nega tivno vplivali na družbenogospodarski ter etnični razvoj naše narodnostne skupnosti, se je včeraj dopoldne v deželnem svetu začela razprava o omenjenem zakonskem o-snutku; zaključila se bo danes, po vsej verjetnosti na popoldanskem zasedanju skupščine; v splošno razpravo mora poseči še pet svetovalcev, nakar bosta spregovorila poročevalec Angeli (KD) in pristojni odbornik Coloni (KD); sledila bo razprava o posameznih členih in o amand majih, ki so bili k njim predloženi. Glasovalnim izjavam bo sledilo glasovanje, s katerim bo skupščina o-menjeni zakonski osnutek po vsej verjetnosti tudi odobrila.
Zaman je bila torej zahteva slovenskih organizacij, ki so v ponedeljek odposlale brzojavko predsedniku deželnega odbora Comelliju, v kateri so ga prosile za posredovanje za odložitev razprave o tem zakonskem osnutku in ga istočasno pozvale, naj pred začetkom le-te omogoči posvetovanje s predstavniki slovenskih organizacij, ki edine lahko prispevajo k pravilni rešitvi na ravne zaščite kraškega teritorija.
Formalno zahtevo po odložitvi razprave je na včerajšnji seji deželnega sveta, katere so se udeležili tudi številni predstavniki slovenskih organizacij, postavil predstavnik SSk Štoka. Utemeljil jo je predvsem z dejstvom, da številne organizacije, predvsem Kmečka zveza, ki delujejo na tem teritoriju, niso bile sploh vprašane za mnenje o vsebini zakonskega osnutka, v zvezi s katerim je podčrtal nujnost, da ga je treba poglobiti. Vsekakor pa je pristavil, da je SSk glasovala proti deželnemu urbanističnemu načrtu (PUR), tako da se sedaj ne boji glasovati tudi proti temu zakonskemu osnutku.
Razlogi, ki jih je Štoka navedel kot utemeljitev zahteve po odložitvi razprave so bili po mnenju poročevalca Angeli ja neutemeljeni; dejal je, da se je dežela posvetovala s številnimi organizacijami, ustanovami, občinami, KGS in z vsemi tistimi, s katerimi se ji je zdelo potrebno. Tudi odbornik Coloni je bil proti odložitvi; če zakona ne izglasujemo sedaj — je dejal — ga moramo odložiti na prihodnje leto, kar pomeni izgubo predvidenega finančnega nakazila. Če bo zakonski osnutek odobren, je še dejal pristojni odbornik, bomo imeli na razpolago za te namene eno milijardo in sedemsto milijonov lir. Ob vsem tem je še dodal, da je bila začetna vsebina tega osnutka, močno spremenjena in izboljšana.
Štokov predlog o odložitvi pa je podprl svetovalec Iskra (KPI); potem ko je poudaril, da je vsebina sedanjega zakonskega osnutka močno spremenjena v primerjavi z o-nim, ki jo je predložil deželni odbor, je v odgovor na Colonijeve trditve dejal, da je lahko res. da je zakonski osnutek v sedanji obliki izboljšan, treba je pač vprašanje po-
globiti. Vsekakor pa je skupščino seznanil z velikim nezadovoljstvom slovenskih kmetov, prebivalcev Krasa in organizacij, ki jih zastopajo, glede vseh tistih ukrepov, ki se v zadnjem času sprejemajo za ta teritorij. Te probleme bi bilo treba podrobno proučiti — je dejal in pristavil — da se mu zato zdi povsem u-pravičena zahteva po dložitvi razprave. Vsekakor pa je ponovno poudaril, da je treba enkrat za vselej povedati, kaj se namerava storiti s tem teritorijem.
Štokov predlog o odložitvi je bil nato postavljen na glasovanje in z večino glasov (21 proti 13, dva svetovalca sta se vzdržala) zavrnjen. Podprli so ga svetovalci KPI, PSI, PDUP, DP, Furlanskega gibanja in seveda SSk; proti je glasovala KD skupno z LpT, liberalci in enim misovcem, medtem ko se je drugi predstavnik neofašistične stranke vzdržal skupno s socialdemokratskim predsednikom pristojne deželne komisije, ki je na osnovi predloga deželnega odbora pripravila sedanjo vsebino zakonskega osnutka.
Po tem prvem delu, kateremu so prisotni predstavniki slovenskih organizacij sledili z veliko pozornostjo, saj je šlo za vprašanje, ki bo v prihodnje odločilno pogojevalo prihodnost terotorija, na katerem živijo in delujejo, se je v skupščini začela razprava, za katero se je prijavilo deset svetovalcev. Na včerajšnji seji so govorili Bologna (neodvisen), Štoka (SSk), Cavallo (DP), Baraz-zutti (PDUP) in Pellis (LpT); na današnji seji pa bodo še misovec Ca-sula, Puppini (Furlansko gibanje), Dal Mas (PSDI), Magrini (KPI) in Carpenedo (KD).
Potem ko je Bologna napovedal, da se bo po vsej verjetnosti pri končnem glasovanju vzdržal, je Štoka v svojem posegu predvsem obžaloval, da ni bil sprejet predlog o odložitvi; problem bi bilo treba podrobneje poglobiti, kar bi navsezadnje koristilo tudi deželnemu odboru. Ponovno je potrdil, da je odložitev zahteval, ker se deželna uprava ni posvetovala s slovenskimi organizacijami iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, kar bi morala storiti, predvsem pa da se ni posvetovala s tako predstavniško organizacijo kot je Kmečka zveza; izrazil je mnenje, da je s tem v zvezi šlo za. pozabljivost. Poudaril je, da je Kras treba zaščititi, toda ne s takšnimi posegi, ki bi škodovali njegovemu prebivalstvu, zakonski osnutek v razpravi
de tega nikakor ne prepričuje. Kot predstavnik stranke večine je Štoka ob koncu zahteval od odbora, naj naredi vse kar je v njegovi moči za zaščito Krasa in slovenskega prebivalstva, ki na njem živi.
Negativen glas sta o zakonskem osnutku napovedala tako demoprole-tarec Cavallo kot predstavnik PD UP Barazzutti, Lista za Trst pa se bo po besedah Pellisa vzdržala.
Obvestilo uporabnikom kmetijskih strojev (UMA)
Konec meseca bo zapadel rok, v katerem je treba dvigniti goriva za kmetijsko uporabo, ki so bila dodeljena uporabnikom kmetijskih strojev (UMA) za leto 1982. V primeru, da bi zainteresirani ne dvignili za-
prošene količine goriva v omenjenem roku, jim bodo odvzete knjižice UMA, poleg tega pa bodo morali plačati globo, ki bo lahko dosegla tristo tisoč lir.
Z razliko z drugimi meseci, razdeljujejo gorivo v decembru vsak dan v tednu. Tajništvo Kmečke zveze svetuje vsem zainteresiranim, ki morajo dvigniti velike količine goriva, naj se telefonsko dogovorijo (Consorzio agrario tel. 613-003) z distribucijsko službo konzorcija; isto naj storijo tudi skupine zainteresiranih iz iste vasi ali predela. Na tak način jim bo dodeljeno gorivo dostavljeno naravnost na dom.
• V soboto, 18. t.m., ob 12. uri bo v časnikarskem krožku na Korzu 12 tradicionalno snidenje med novinarji in predstavniki oblasti pred skorajšnjim koncem leta.
Spacalova scena za «Triptih» ki ga je uglasbil A. Illersberg
Drevi bo v gledališču Verdi premiera »Triptiha«, to je poeme More Hoja Torrespinija, ki jo je uglasbil Antonio Illersberg. Delo bo dirigiral Daniele Zanettovich, režiser pa je Luisa Crismani. Naj zapišemo, da je sceno in kostume za glasbeno poemo pripravil znani slovenski slikar Lojze Spacal. Na zgornji sliki vidimo prizor iz glasbene poeme in nekatere spacalove scenske elemente, ki dajejo celo svojevrstno atmosfero
Pobuda za odpravo strelišča na Opčinah
Ob letošnji počastitvi spomina Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka. Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala želimo podpisane ustanove, ki nosimo ime Pinka Tomažiča in tovarišev, obrazložiti in sprožiti pobudo za odpravo strelišča. Spričo izjemnosti pobude vabimo vse, ki so jim pri srcu spomin na ustreljene in vrednote svobode, miru in človeškega dostojanstva, ki so zanje padli, da se srečanja zanesljivo udeležijo. Srečanje bo v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 19. dec takoj po slovesni proslavi na openskem strelišču ob 15. uri. SKD Tabor bo ob tej priložnosti ponovilo lepljenko »P. Tomažič in tovariši«. Spisal in režiral Drago Gorup.
Knjižnica
Pinko Tomažič in tovariši Krožek za politične in socialne vede Pinko Tomažič Osnovna šola
Pinko Tomažič v Trebčah TPPZ Pinko Tomažič
• V okviru »glasbenih srečanj« bo
jutri, 16. t.m., ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert Dua Vatta -Bortolin (flavta in klavir). Izvajal bo skladbe Mozarta. Bacha, Doni-zettija, Faureja in Poulenca.
•■■••■••••••••••••••••••••••■'■•■■•••••■••••••••••••■•••••■•■•••■•■•■■■•••••••■••■■•■••■M t	■ ii vil l•■>ll■■llv•ll1■lMlvtl■lllll||||C|||■■■■||||||||||■|||•l■l•||||||lall|vvf|l • ii iiiii g ■	i |ll■l■lllllllll■l■llftlf■■l■ll■■■lll■lll■ll■tll■l■■l■*■llll■	i	■ ti	■ni iipattiii ii i
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
Resnično zanimiv pogovor o delu Matjaža Kmecla «Mutasti bratje
Uvodne besede so podali avtor dela, ravnatelj SSG Miroslav Košuta, režiser Jože Babič in igralec Anton Petje
Sinoči je bil v Slovenskem klubu večer posvečen igri Matjaža Kmecla «Mutasti bratje«, ki jo je uprizorilo Slovensko stalno gledališče. Veliko število ljudi, ki se je udeležilo včerajšnjega večera, je bil po noven dokaz zanimanja, ki vlada pri nas za to slovensko noviteto. Nič čudnega, saj gre za delo, ki govori o zamejski problematiki, točneje o usodi koroških Slovencev, hkrati pa zraste v predstavo z obče človeškimi sporočili.
O predstavi so včeraj spregovorili avtor teksta Matjaž Kmecl, ravnatelj SSG Miroslav Košuta, režiser predstave Jože Babič in igralec Anton Petje. Košuta je poudaril, da je predstava izjemen dogodek v našem gledališču in nato obrazložil, kako je prišlo do sodelovanja med gledališčem in avtorjem, to je do sodelovanja, ki se je izkazalo kot plodno in tudi vznemirljivo fcfcčanje. A
ilMliiMiiimHiiiiilliitHIiiiniimimfiiiitiiiiiliiimriniMiiuiiiiiiifiiiiliuiiMitiiiiiiililimmitiiftmiiiiiiiiiiHii
Slovenske organizacije pri odborniku Coloniju
V zvezi z razpravo v deželnem svetu o zakonskem, osnutku o deželnih posegih na področju narav nih parkov in rezervatov, so se včeraj popoldne člani pristojne deželne komisije, ki ji načeluje so cialdemokrat Dal Mas, srečali s predstavniki Kmečke zveze in o-stalih slovenskih organizacij Sestanka se .je udeležil tudi pristojni (•dbornik za načrtovanje Coioni ter
UGLEDNI GOSTJE V UREDNIŠTVU
Pred sinočnjo predstavitvijo 15. knjige «Razprave in gradivo« v mali dvorani Kulturnega doma, so o-biskali naše uredništvo ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Silvo Devetak in več znanstvenih delavcev inštituta. Gostje so se v razgovoru s člani uredništva seznanili z zgodovino, vlogo in problemi slovenskega zamejske ga dnevnika, pogovor pa je tekel tudi o boljšem sodelovanju med inštitutom in Primorskim dnevnikom. Gostje so si potem ogledali še tiskarno Založništva tržaškega tiska.
V spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu Draga Mirošiča je potem obiskal uredništvo tudi predsednik sveta Inštituta za narodnostna vprašanja in predsednik komi-
sije za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije Rudi Čačinovič. Tudi z njim se je razvi’ pogovor predvsem o vlogi, ki jo ima Primorski dnevnik kot dnevni glasnik boja Slovencev v liliji za narodnostne pravice, pa tudi o vlogi, ki jo ima kot povezovalni člen med manjšino in matičnim narodom. Prav zato pa se je Rudi Čačinovič tudi zavzel za večjo razširjenost Primorskega dnevnika v Sloveniji. Beseda je tekla tudi o učinkih jugoslovanskih u-krepov ob meji in ;a življenje naše narodnostne skupnosti.
Na slikah: zgoraj — gostje Inštituta za narodnostna vprašanja v tiskarni ZTT; spodaj - Rudi Čačinovič med razgovorom v uredništvu.
svetovalca Iskra (KPI) in Štoka (SSk).
Predstavniki slovenskih organizacij so na sestanku ponovno po vedali, zakaj nasprotuješ parkom in rezervatom — v njihovi ustanovitvi namreč ne vidijo nobene zaščite specifičnih interesov slo venske narodnostne skupnosti ki na tem teritoriju živi in ga ohranja — in poudarili, da se že od vsega začetka zavzemajo za za ščito tistih tradicionalnih dejavno sti, ki so značilna za Kras. Pri-stoinim deželnim predstavnikom so tudi poudarili, da je treba v za ltonski osnutek, ki je sedaj v razpravi, vključiti ukrepe za specifično zaščito narodnostne skupnosti in da je treba upoštevati spe cifične produktivne dejavnosti tega teritorija. Skratka:	podpirati je
treba družbenogospodarski razvoj Krasa. Poudarili so tudi, da mora upravljanje parkov in rezervatov, če jih je že treba ustanoviti, biti poverjeno ustanovam ki so naj bolj blizu kraškemu prebivalstvu, to .je Kraški gorski skupnosti.
Odbornik Coloni .je s svoje stra ni najprej obžaloval, da ni bilo glede tega zakonskega osnutka po svetovanja med deželno upravo in slovenskimi organizacijami. Vsekakor pa .je dejal, da se s tem za konskim osnutkom prehaja v ope rativno fazo zaščite teritorija, ki bo imela pozitivne posledice tudi za družbenogospodarski razvoj tudi na tem predelu.
Enotni sindikat uslužbencev trgovin je oklical za danes 4-urno vsedržavno stavko zaposlenih v trgovinah, odločil pa se je tudi za še nadaljnje 4 ure stavke, ki jih bodo v prihodnjih dneh razčlenili po posameznih deželah. Sindikat je sprejel sklep iz protesta zaradi zavlačevanj pogajanj za obnovo delovne pogodbe zaposlenih v trgovinah.
Razna obvestila
Sekcija Zveze borcev ANPI in vaški aktivisti OF priredijo v soboto, 18. t.m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu praznik včlanjevanja. Sodelujeta moški pevski zbor Vesna in harmonikarski ansambel Glasbene matice s Proseka - Kontovela.
ŠD Breg obvešča, da so rezerva cije za silvestrovanje, ki bo v gledališču France Prešeren na razpolago pri blagajni gledališča od jutri dalje od 20. do 21. ure — tel. 228490.
Mladinski krožek «F. Prešeren« iz Boljunca vabi na ples, ki bo v nedeljo, 19. decembra, ob 20.30 v Kul turnem domu «F. Prešeren« v Bo ljuncu.
55-letniki občine Dolina priredijo družabni večer v gostilni «Pri Studencu«. dne 18. decembra 1982 Kdor se misli večera udeležiti, naj se ja vi še jutri, 16. t.m., na tel. številko 228-409 ali 228-586 od 19. do 20. ure.
Matjaž Kmecl je spregovoril o nekaterih bistvenih motivih svojega dela in o razmišljanju, ki ga je vodilo pri pisanju. Dejal je, da se igra nanaša na specifično in konkretno situacijo koroških Slovencev in na usodo manjšine in manjšin, hkrati pa želi biti parabola za neko širšo usodo naroda in ljudi. Pri tem je poudaril moralno bistvo vztrajanja in tega, da človek naredi «iz življenja čimveč«, čeprav je lahko življenje, ki ga ima, polno grenkih sadežev. Odporništvo od tega življenja in zanikovanja svoje lastne identitete peljeta do pravega molka.
Režiser Jože Babič je sprego-
12. januarja 1983 pismeni izpit za habilitacijo vrtnaric
Otroške vrtnarice, ki so se prijavile na natečaj za pridobitev habilitacije za poučevanje v državnih otroških vrtcih bodo polagale pismeni del izpita dne 12. januarja 1983. Pismeno nalogo bodo pisale na italijanskem klasičnem liceju Petrarca (Ul. Ros-setti 74). Začetek izpita ob 8. uri. Kandidatinje morajo prinesti s sabo veljaven osebni dokument s sliko.
voril o postavitvi dela, o težavah, s katerimi so se srečevali on in i-gralci in poudaril, da gre za predstavo, ki prebija modele meščanske dramaturgije. Pri tem raste v konflikte in jih pušča nerazrešene, kar na svojstven način odpira pot razmišljanju. O igralskih izkušnjah in o svojem odnosu do dela je spregovoril Anton Petje in brez dvoma odkril marsikatero zanimivo razmerje v samem delu.
Uvodnim besedam je sledila širša debata, ki je odkrila tudi različne poglede na delo «Mutasti bratje«, a je žal, zaradi prostorske stiske, ne moremo posredovati bral cem.
dvoma za enega izmed najpomembnejših italijanskih pesnikov tega stoletja in zato se ga bodo v rojstnem mestu spomnili z vsemi častmi.
Pod pokroviteljstvom tržaške občine je bil tako ustanovljen poseben odbor za pripravo proslav. Predvidene so okrogle mize in srečanja književnikov in strokovnjakov. V ljudskem vrtu v Ul. Giulia pa bodo postavili Sabi doprsni kip.
Drevi javni sestanek v Gročani
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek, ki bo danes 15. decembra, ob 20. uri v občinski hiši v Gročani. za obravnavo problemov krajevnih skupnosti Gročana, Pesek in Draga.
Občina Dolina
S SINOČNJE PREDSTAVITVE V KULTURNEM DOMU
Revija «Razprave in gradivo»: pomembna obogatitev za našo narodnostno skupnost
Publikacijo so predstavili Milan Pahor v imenu NŠK, ravnatelj SLORI Darko Bratina ter predsednik sveta in ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja Rudi Čačinovič in Silvo Devetak
V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu so včeraj predstavili javnosti petnajsto številko revije »Razprave in gradivo«, ki jo izdaja Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Ta številka publikacije je v celoti posvečena aktualnim problemom Slovencev v Italiji in obsega vrsto razprav o raznih a-spektih narodnostnega življenja naše narodnostne skupnosti ter dragoceno gradivo, ki bo služilo za nadaljnje poglabljanje te problematike. Posebej pa je treba poudariti, da je publikacija sad tesnega in plodnega sodelovanja med Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane in Slovenskim raziskovalnim inštitutom iz Trsta. Pri pobudi so sodelovali tudi drugi slovenski in italijanski raziskovalci s področja manjšinskega vprašanja.
To sodelovanje med raziskovalni-. v : :..;ar";-.	■ / j.
ma inštitucijama se je odražalo tudi v sami prireditvi včerajšnjega srečanja, pri katerem je sodelovala tudi Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Prav njen predstavnik Milan Pahor je srečanje odprl s pozdravom številnim udeležencem, med katerimi so bili poleg številnih predstavnikov vseh treh ustanov in nekaterih sodelavcev za to posebno številko revije, tudi številni predstavniki političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov in organizacij tako iz zamejstva kot iz matične domovine. Med njimi naj omenimo generalnega konzula SFRJ Draga Mirošiča, predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Danila Turka, predsednika SKGZ Borisa Raceta. senatorko Jelko Gerbec, Marijo Vilfan, Branka Babičp, črta Kplpnca. in druge. V manjšem številu so se vabilu od-
(MiiiiiiiiiiimiitiiMifimifiiiiiiiiiiiiiiiiMimMntiiiiiiiiMiMiiMmiiifiiMiMiiiiiiMiiimMitinmiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiifiMiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimin
PRVE UGOTOVITVE POPISA KMETIJSTVA
Tržaška občina: manj obdelanih površin
V občini se bavi s kmetijstvom le en odstotek prebivalstva
Prihodnje leto in sicer 9. marca bodo v Trstu proslavili 100-letnico rojstva Umberta Sabe. Gre brez
Konec preteklega meseca se je zaključil popis kmetijstva v naši pokrajini. Odtlej skušajo izvedenci statističnih služb izluščiti iz odgovorov posameznih kmetovalcev, kakšno je dejansko stanje kmetijskih dejavnosti pri nas; za podrobno in celovito analizo podatkov bo gotovo potrebno še kar precej časa, kljub temu pa je že sedaj mogoče izvleči iz obsežnega gradiva nekaj okvirnih ugotovitev.
Tako je na primer popis poka zal, da je obdelane le deset odstotkov celotne površine tržaške občine (podatki se nanašajo izključno na tržaško občino), to je znatno manj kot pred desetimi leti. S kmetijskimi dejavnostmi se bavi le en odstotek prebivalstva (kakih 2.500 ljudi), na področju tržaške občine pa deluje približno tisoč kmetijskih posestev. (Za kmetijsko posestvo je osrednji statistični urad smatral vsa tista posestva, ki dajejo kmetoval-
cu tudi minimalen vir zaslužka). Posestva so povečini zelo majhna, v povprečju delata na njih po dve ali tri osebe.
Kmetovalci tržaške občine se ba-vijo s kmetijstvom le nekaj ur dnevno, kmetijstvo ne predstavlja za večino od njih poglavitnega vira zaslužka; v veliki večini imajo drugo delo in se šele po delu lotijo poslov na kmetiji.	'
V primerjavi z izpred desetih let se je povečalo področje neobdelane površine. Mnogo je površin, ki so bile še do pred kratkim obdelane, a so jih nato kmetje opustili, in to predvsem na Krasu. Vzroke za porast neobdelane površine gre nadalje iskati po odgovorih kmetovalcev v številnih razlastitvah, zaradi prodaje, oziroma kupovanja zemljišč na podeželju, na katerem si nato meščani zgradijo vikend hišico, postavijo montažno hišo, pripeljejo rulotko; nadalje zaradi do-
■niiiiiiMiiiiniiiiuiiiMiiniinmiiMiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiitiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiiMimiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiMitfiiMiiiiitiiiii
Z DEŽELNEGA POSVETA CGIL CISL-U1L IN SINDIKATOV UPOKOJENCEV
Težave ostarelih in upokojencev so stvar vseh sindikalnih sil
Poseg deželnega odbornika Renzullija * Živahna razprava razgalila številne probleme in nakazala pot za ustrezne rešitve
Včerajšnji posvet o ostarelih in njihovi aktivni vlogi v družbi, ki so ga priredili deželna zveza CG IL - CISL - UIL in sindikati upokojencev, je v prvi vrsti zadostil potrebi, da se težave starih ljudi in upokojencev bolj podrobno opredelijo znotraj celotnega sindikalnega gibanja.
Problemi niso novi. Okvirno poročalo, ki ga je podal tajnik Enotnega deželnega sindikalnega centra Turello, jih je pa tako združilo in analiziralo, da ga lahko smatramo za nekako platformo potreb ostarelih. Sedanja gospodarska kriza pesti vse, je ugotovil Turello, podčrtati pa je treba, da v prvi vrsti prav upokojence in stare ljudi. Da preprečimo emarginacijo ostarelih (v tržaški pokrajini je ena tretjina prebivalstva stara nad 65 let) je treba poseči predvsem na treh področjih; gospodarskem, družbenem in zdravstvenem. To pomeni, da vlada mora izvesti reformo pokojnin, da je treba uresničiti zdravstveno reformo, še posebnega pomena pa so posegi na socialnem
področju, saj vemo, da so najbolj ogroženi tisti ostareli, ki so sami brez denarja. Ker je to področje še najbolj pereče, ga je Turello poglobljeno obravnaval. Pomanjkljivosti je ogromno. Predvsem manjka vsedržavna zakonodaja, ki naj bi ga opredeljevala in normirala, kar seveda pomeni, konec koncev, tudi finančna sredstva. To pa pogojuje razvoj vseh tistih struktur, kj bi ostarelim omogočile boljšo kvaliteto življenja. Sem spadajo o-skrba na domu, alternativne službe za kratkotrajno hospitalizacijo, socialni centri, delna zaposlitev, samoupravno in zadružno vodenje posameznih pobud, kot so življenje v domovih - skupnostih, socialni centri itd. Kar pa je v tem oziru v nebo vpijoč problem je še vedno poudarjena razlika med socialnim in zdravstvenim vidikom.
Da je v resnici tako, je pričala včeraj tudi prisotnost deželnega odbornika za skrbstvo Renzullija, medtem ko se vabilu sindikatov ni odzval deželni odbornik za zdrav-
stvo. Antonini. V svojem posegu je Renzulli podčrtal pozitivne u-krepe, ki naj bi jih deželni odbor sprejel. Gre po njegovem za deželni zakon 35 o oskrbi, (pri tem je poudaril, da se ga nekatere občine sploh niso poslužile) in za zakon št. 83, ki ureja «družbena bivališča«. Sam je priznal, dr je med deželnimi cdborništvi za zdravstvo in skrbstvo velik razkorak.
Da je odbornik Renzulli preveč «na lahko« rešil deželni odbor raznih odgovornosti, ko je izjavil, da je dežela podelila praktično vse odgovornosti posameznim občinskim upravam, je bilo mnenje tudi člana deželnega predsedstva Anci Pes-sata, ki je opozoril na številne naloge, ki čakajo te krajevne usta nove. V debati se je nato zvrstilo veliko število govornikov iz vse dežele, ki so kot prvi operativni zaključek posveta videli v srečanju vseh enotnih sindikalnih organizacij z deželnim odborom za rešitev najbolj perečih problemov ostarelih v petih sindikalnih komprenzorijih v deželi.
ločil regulacijskega načrta. Največji osipi obdelane površine je bilo o-paziti okrog Opčin: Opčine postajajo z vedno novimi gradnjami vse bclj podobne samostojnemu mestecu in vse bolj izgubljajo prvotni videz kraške vasi.
Seveda so za zmanjšanje obdelane površine odvisni še drugi faktorji: eden od teh je na primer staranje oseb, ki se bavijo s kmetijstvom. Kmetje ne dobijo »zamenjave«. ker se mladi raje odseljujejo ali pa si poiščejo delo v tovarnah, kot pa da bi ostali na kmetiji. Priletni kmetovalec ne more opraviti na kmetiji vsega tistega dela, ki ga ja opravljal, ko je bil še pri polni moči, prav zato se s krčenjem njegovega dela logično krči tudi obdelana površina na njegovi kmetiji.
Ob vseh teh negativnih aspektih je popis opozoril tudi na nekatere sicer bolj osamljene, a kljub temu dokaj pomenljive primere novega pristopanja k zemlji. Nekaj mladih se je, zaradi hude krize, ki pesti industrijski sektor, odločilo, da bo začelo z obdelovanjem zemlje: nekaj obdelovalne površine so vzeli v najem in na njej začeli svojo kmetijsko dejavnost. Nekaj takih primerov so zabeležili pri Naselju sv. Sergija.
Od vseh kmetijskih dejavnosti je v tržaški občini najbolj razvejano vinogradništvo, le na področju Bazovice prevladuje živinoreja. Prav v zvezi z vinogradništvom pa gre omeniti nadaljnji zaskrbljujoč podatek: pred enajstimi leti so v tržaški občini gojili trto na približno 130 hektarih zemlje; v teh enajstih letih se je površina vinogradov zmanjšala kar za četrtino.
f Čestitke
Naš nono REPI MERVIČ iz Devina slavi danes svoj 80. rojstni dan. Čestitajo mu sinovi, hčerka, zet, snaha in vsi štirje vnuki.
Danes bo ugasnil tri svečke naš mali BORUT ŽEP AL. Vse lepo in dobro mu želijo starši in nonoti.
Šolske vesti
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois vabi starše na roditeljske sestanke, ki bodo danes, 15. decembra, ob 18. uri za: 3. a, 3. b, 4. a, 4. b, 5. a in 5. b razred; jutri, 16. decembra, ob 18. uri za: L, 2. in 3. razred geometrov. Vsi sestanki se vrše v šolskih prostorih. Najprej bodo kratki razredni sestanki, nato pa priložnost za razgovor s posameznimi predmetnimi profesorji.
zvali tudi predstavniki nekaterih italijanskih raziskovalnih ustanov.
Po uvodnih besedah Milana Pahorja, je o pomenu publikacije spregovoril predsednik sveta Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Rudi Čačinovič, ki je že samo srečanje označil kot dokaz, da narodnosti na eni in drugi strani meje niso in ne smejo biti ovira dobremu sodelovanju med sosednimi državami in narodnostmi, temveč so lahko in morajo biti most prijateljstva in boljšega medsebojnega razumevanja. Srečanje in predvsem objava raziskav sta pomembna posebno danes, je dejal Čačinovič, ko zaradi različnih ukrepov v zaščito jugoslovanske valute in zunanje likvidnosti Jugoslavije napovedujejo nekateri stagnacijo obmejnega sodelovanja. Nekateri ukrepi so sicer trenutno ostro zasekali v prakso, zgrajeno in ustaljeno na podlagi različnih meddržavnih sporazumov, toda sedanji napori zasledujejo vzpostavitev redne in ustaljene prakse ob meji, četudi ob istočasni poostritvi posledic vseh zlorab. «Nič ne sme in ne more prekiniti že utrjene poti razumevanja in sodelovanja, je nadaljeval govornik, res pa je, da v prihodnje ni več mogoče, da bi ta razvoj uspešno gradili in razvijali z miselnostjo preteklosti in z zastarelo gospodarsko in trgovsko prag-matiko. Pospešiti in uresničiti moramo predvsem višjo raven gospodarskega sodelovanja, kot jo predvidevajo osimski sporazumi.«
Glede pobude, ki jo predstavlja publikacija revije, je nato še dejal, da bo sodelovanje slovenskih znanstvenikov iz zamejstva in matične domovine, združeno s sodelovanjem italijanskih znanstvenikov, lahko zgradilo trdne mostove prek meja in omogočilo nujno izmenjavo mnenj in ugotovitev. Bo pa tudi objektiven kažipot za izvrševanje konkretnih nalog na vseh področjih sožitja.	»
Podobne misli o koristnosti pobude je izrazil tudi ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu dr. Darko Bratina, ki je posebej poudaril pomen sodelovanja med omenjenimi inštitucijami ter dejal, da se pozornost do slovenskega vprašanja v Italiji v zadnjem času pozitivno razv:ja. Prav zato je potrebno, da na bolj - tista! jen način spoznavamo sami sebe, naše razvojne možnosti in perspektive ter da obenem nudimo tudi večinskemu narodu priložnost za boljše spoznavanje naše stvar nosti. Med drugim se je s;iomnil pomembne vloge, ki o je pri vsem tem imel pokojni dr. Karel Ši-škovič.
Podrobneje je o publikaciji spregovoril ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja Silvo Devetak. Najprej je orisal področja dela Inštituta, med katera sodi tudi raziskovalno delo, ki zadeva položaj manjšin narodov Jugoslavije v sosednih državah in še posebej slovenskih manjšin v Italiji. Avstriji in na Madžarskem Tudi Devetak je poudaril pomembnost znanstvenega deleža, ki ga predstavlja ta posebna številka revije in se pri tem poimensko zahvalil vsem. ki so prispevali svoje razprave Po vrsti se je zahvalil predsedniku Inštituta Čačinoviču, Borisu Racetu, Dragu Štoki, Viljemu černu, Ales-sandru Pizzorussu, Ernestu Petriču, Ivanu Bratini. Miranu Komacu, Dariju Cupinu, Nadi Vilhar, A-lešu Lokarju, Lucijanu Vugi, Samu Pahorju, Albini Nečak - Luk, Pavlu Stran ju, Suzani Pertot - Legiša, Filibertu Benedetiču, Saši Žabjeku, Petru Beltramu, Dušanu Jakominu, Sonji Novak - Lukanovič, Veri Klopčič, Riccardu Ruttarju. Fer rucciu Clavori, Paolu Petricigu in Miranu Komacu, ki je zbral gradivo.
Predstavitvi je sledila razprava, ki je potrdila vsestransko koristnost in pomen publikacije. Za Iz dajo knjige so med drugim izrekli priznanje - zahvalo predsednik SKGZ Race, deželni svetovalec. Štoka ter predstavnik SZDL Turk.
Gledališča
VERDI
Danes, 15. t.m., ob 20. uri premiera opere »Triptih* Antonia lile sberga, pod vodstvom Danijela Za nettovicha, v režiji Luise Crismani Scene je pripravil Lojze Spacal. So deluje tudi otroški pevski zbor «Vo ci Bianche* iz Trsta pod vodstvom Edde Galvani. Red A/E. V petek začetek prodaje vstopnic pri blagajni gledališča.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red prost) gostuje Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo «Pene di amor perdute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji bla gajni.
AVDITORIJ
Danes ob 9.00 in 11 uri: Podrec-cove lutke »Ostržek ...tako*. Zadnji teden.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Velika dvorana
Danes, 15. t.m., ob 19.30: tretji koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana.
Od 12. do 22. decembra Dnevi avstrijske kulture.
Sprejemna dvorana
Danes, 15. t.m., ob 17. uri: otvoritev razstave Shakespeare in nje gov čas.
Srednja dvorana
Jutri, 16. t.m., ob 19 30: New Swing Quartet — Večer črnskih pesmi.
V	petek, 17. t.m., ob 20. uri: Boj na požiralniku. Premiera slovenskega filma.
Mala dvorana
V	soboto, 18. t.m., ob 19. uri: Vaclav Havel «Avdienca/Vernissage».
Vstopnic* so v prodaji pri niagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje od 9. do' 14 ure in od 17. do 19 ure oziroma do začetka predstave v soboto od 9 do 13 ure
KINODVORANA ARISTON
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV — VIBA FILM Pod pokroviteljstvom oddelka za kulturne ustanove tržaške občine
V okviru festivala festivalov bosta predstavljena dva slovenska filma
Ob 16. uri in 20.30 «Razseljena oseba* — režiser Marjan Ciglič Ob 17.30 in 22. uri «Rdeči Boogie* — režiser Karpo Godina Ob 19. uri srečanje z avtorji. Večerni predstavi bosta opremljeni s simultanim prevajanjem.
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
priredi danes, 15. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih
VEČER DIAPOZITIVOV Z MARIOM MAGAJNO
(Potovanja po Braziliji)
Vabljeni !
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane vabi člane Društva zamejskih likovnikov, da se udeležijo
NATEČAJA
ZA OSNUTEK SPOMENIKA
Podatki so na ogled v Tržaški knjigarni.
^SLOVENSKO
^GLEDAUŠČE V TRSTU
MATJAŽ KMECL
MUTASTI BRATJE
poljudna Igra v dveh dejanjih Krstna uprizoritev REŽIJA: JOŽE BABIC
Danes, 15. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED D -mladinski v sredo jutri, 16. decembra 1982, ob 20.30 - ABONMA RED E -mladinski v četrtek v petek, 17. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED H — mladinski
v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri — ABONMA RED G -(popoldne na dan praznika)
‘Kino
Razstave
Cappella Undergrou.id Zaprto.
Ariston 17 30—22.00 «Rdeči boogie*. 16.00—20.30 «Razseljena oseba*.
Eden Zaprto.
Nazionale 16.00 «Bruce Lee — il le-gendario*.
Ritz 16.30 «Bomber». Bud Spencer.
Grattacielo 16.30 «Spaghetti house*. Nino Manfredi in Leo Gullotta.
Fenice 16.30 «Tenebre». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 17.00 «Pink Floyd: The vvall*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Condannate al piacere*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Porky's». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »Una notte con vostro onore*.
Cristallo 16.30 «Angelo della vendet-ta». Prepovedan mladini pod 14.
Moderno 16.00 «Blade Runner*.
Radio 15.30 «La porcellona*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Guerra tra po-lizie*. Fi'm za vsakogar.
Lumiere 15.30 »Morte a Venezia*. Režija L. Visconti. Film za vsakogar.
V prosvetnem domu na Opčinah
razstavlja Atilij Kralj. Razstava, ki jo prireja SKD Tabor, je odprta od 17. do 19. ure. V sredo, 22. decembra, ob 20.30 bo predavanje z diapozitivi «Uvod v zgodovino umet-j nosti*.
Predavanja
SLU! vabi jutri, 16.	t.m., v
Gregorčičevo dvorano v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri na predstavitev knjige «Za-ščitena območja* O knjigi bosta spregovorila prof. Stane Peterlin in prof. Livio Poldini, diapozitive pa bo prikazal prof. Walter Simonetti. Vabljeni!
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Končerti
Glasbena matica priredi v sredo, 22. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert mešanega pevskega zbora «Ivo Lola Ribar* iz Beograda, ki ga vodi Milanov Pančič. Predprodaja vstopnic na sedežu Glasbene matice Ul. R. Manna 29 in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Glasbena matica Trst priredi v petek. 17. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu 4. abonmajski koncert. Nastopa zagrebški kvartet. Na sporedu so dela L. van Beethovna, Maksa Strmčnika in Atonina Dvoraka. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
r
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 15. decembra KRISTINA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16 22 — Dolžina dneva 8.43 — Luna vzide ob 7.33 in zatone ob 16.31. Jutri, ČETRTEK, 16. decembra ALBINA
•eme včeraj: najvišja temperatu 9 stopinj, najnižja 7 stopinj, ob . uri 7,5 stopinje, zračni tlak 1016 b narašča, brezvetrje, vlaga 53-stotna, nebo pooblačeno, morje irno, temperatura morja 11,5 sto-
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI STA SE: Simona Colom ban in Patrizia Colomban.
UMRLI SO 62 letni Marcello Pe-tronio, 68 letna Vittoria Sbrojavac-ca por. Pischianz, 62-letni Corrado Zaccaria, 78-letna Maria Coslovich vd. Cociani, 76-letni Giuseppe Zgo-lia, 75-letna Anatolia Tasso, 92 let na Anna Flandia vd. Cavalieri. 89-letna Ameba Nicon por. Papasizza. 77-letni Antonio Degrassi, 59 letni Luciano Rismondo, 68-letni Ettore Benvenuti, 91 letna Eleonora Mat-tiassi vd. Biberi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
1. Oriani 2. Trg Venezia 2. Ul. F. ero 112, U' Baiamonti 50, Zgonik, je (Drevored Mazzini 1).
8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) 1. Roma 15 in Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44, Zgonik, Milje (Drevored Mazzini 1).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 124. Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek: tel 225 141: Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina tel 200 121; Sesljan: tel. 209 197:
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627 predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441.
Slovenski deželni zavod za poklicno Izobraževanje
sklicuje
3. REDNI OBČNI ZBOR
Danes, 15. decembra 1982, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika Poročilo ravnatelja Poročilo nadzornega odbora in razrešnica Sprejem novih članic Volitve upravnega in nadzornega odbora Razno
2.
3.
4.
5.
V okviru četrtkovih večerov priredi Mladinski krožek v Dolini zanimivo predavanje na temo «Uvod evangelija mladosti*. Pričetek ob
19.30.	Vabljena posebno mladina.
Osnovna šola Prežihov Voranc in
KD Valentin Vodnik priredita danes. 15. t.m., ob 10. uri lutkovno predstavo «MARTIN KRPAN* v gledališču France Prešeren v Bo-1 juncu. Predstava je namenjena u-čencem osnovnih šol dolinske občine.
Godba na pihala Vesna iz Križa
priredi v nedeljo, 19. t.m., ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu božični koncert.
KD Primorec Trebče priredi v petek, 17. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah večer narečnih tekstov in pesmi — «Vse manj je dobrih osmič*. Nastopa kabaret skupina, ki jo sestavljajo Miran Košuta, Igor Malalan, Marjan Kemperle, Boris Devetak in Miloš Jugovič.
PD Slovenec vabi v soboto, 18. de-j cembra, ob 20.30 v gledališče Fran-1 ce Prešeren v Boljunec na gosto-1 vanje dramske skupine pobratenega prosvetnega društva Ivan Cankar iz Tabora z igro «Via mala*.
KD Vesna vabi v petek, 17. t.m., ob 20.30 v dom Alberta Sirka - Križ na odprtje razstave del Franka Vec-chieta. Pel bo dekliški zbor Vesna.
PD Mačkoljc priredi v nedeljo, 19. decembra, sklepno prireditev ob 30-letnici svojega delovanja. Slovesnost bo v srenjski hiši s pričetkom ob
16.30.
Godbeno društvo Nabrežina priredi v nedeljo, 19. decembra, ob 16.30 že tradicionalni zaključni letni koncert v nabrežinski telovadnici. Sodeluje tudi zbor Igo Gruden iz Nabrežine.

Ul. sv. Frančiška 20
Vljudno vas vabimo jutri, 16. decembra, ob 18. uri na samostojno razstavo
LOJZE SPACAL
Slike in kolaži malega formata
Ob priliki bo predstavljena grafična mapa. ki jo je izdal mednarodni center za grafiko v Benetkah.
ZLATARNA ■ URARNA
«Svizzera»
dl A. Sorace
I SEIKO I
DOXA

Izleti
Društvo slovenskih upokojencev
sporoča, da bo odhod avtobusa v Goriška Brda danes, 15. t.m., ob 8. uri izpred sodnijske palače.
kri
HANCA Ol CREDITO pl TRI-EStg niŽASKA KREDITNA BANKA
'A•JoaV ‘ t 'v	S. P. A.
rhsT - ULICA r. FILZMO - 1
15.42. 1982	
Ameriški dolar	1.405,—
Kanadski dolar	1.125.—
Švicarski frank	674.—
Danska krona	160.—
Norveška krona	197.—^
Švedska krona	188,—
Holandski florint	520.-
Francoski frank	201.—
Belgijski frank	25.—
Funt šterling	2.260.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	574.—
Avstrijski šiling	81.-
Portugalski escudo	14,—
Pezeta	10,50
Jen	5,—
Avstralski dolar	1.290.-
Drahma	16.-
Debeli dinar	20,50
Srednji dinar	20,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
TRST
ULICA S. SPIRIDIONE 12 Tel. 60-252
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OB MEDNARODNEM LETU OSTARELIH
Večja skrb za potrebe starejših in pomoči potrebnih občanov
Na razširjenem sestanku v Sovodnjah so razpravljali o najbolj nujnih primerih družbene pomoči potrebnih občanov - Evidentiranje splošnega stanja - Pristojnosti na socioasistencialnem področju naj bi v prihodnje prevzela KZE
Kaj
cinah
OSM1CO je odprl Boris Bandi, Pre-beneg 24. Cenjenim gostom nudi domačo kapljico.
PRODAM zazidljiv' tere: v Borštu. Telefonirati od 16. do 20. ure na št. 040/54-363.
FERLUGA Silvijo pri Piščancih je odprl osmico in vabi cenjene goste na domačo kapljico.
PRODAM fiat 500 L v odličnem stanju. Tel. 213820 vsak dan od 17. do 20. ure.
PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje ke ramike — marmor — porfid. Za podrobnosti tel. 040/823636.
KUPIM malo črpalko za pretakanje vina. Telefon 040/753838.
KUPIM ali vzamem v najem večjo hišo z vrtom v predmestju ali na zapadnem Krasu. Telefon (040) 794672 interna 54.
PRODAMO tipično kraško hišo. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/751684.
PRODAM kole za trte in drva (akacija) — Izidor Sirk, Podgora tel. 0481/391338.
PRODAM novo ape P 601. Informa cije na tel. 040/229246
PRODAM fiat 131 1300, letnik 75 v dobrem stanju. Tel. 040/227284.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
ZLATARNA Nivea Tu! nudi po ugodnih cenah zlate in srebrne pred mete. Odkupuje tudi vaše zlate predmete. Mačkolje 130, telefon 231887.
20-LETNO dekle z višjo šolsko izo brazbo in osemmesečno uradniško prakso išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/274978.
CVETLIČARKO z večletno prakso i ščemo. Teleron 040/62200 ali 630481.
PRODAM vinograd 4500 kv.m. Giuseppe Canciani Dolina 104.
STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390.
lahko naredijo v manjših ob-na tako imenovanem socioasistencialnem področju in to v letu, ki je bilo proglašeno za leto ostarelih občanov? O tem vpraša nju, pravzaprav o teh vprašanjih, kajti paleta potreb dokaj široka, .je tekla beseda na nedavnem posvetu, ki ga je sklicala občin ska uprava v Sovodnjah in na ka terega so bili, poleg svetovalcev, povabljeni še predsedniki kulturnih in športnih društev, duhovniki ter občinski zdravnik.
Udeležba je bila zadovoljiva, u-godno pa ocenjujejo sam potek sestanka. Resda niso rešili nobenega konkretnega vprašanja, saj to niti ni bilo v namenu, pač pa je sestanek bistveno pripomogel k oblikovanju zaokroženega vpogleda o dejanskih potrebah in primerih na območju celotne občine ter v posameznih vaser. Obravnavali na j bi sicer samo vprašanja ostarelih osamelih ir. pomoči potrebnih občanov, vendar so zaradi povezanosti tematike evidentirali tudi druge pomoči potrebne kategorije občanov: duševno in telesno prizadete, alkoholike, občane, ki so potrebni stalnega ali občasnega zdravljenja.
Pristojnosti, še bolj pa finančne možnosti občine so na tem področju sila omejene, je pojasnil na sestanku podžupan. Doslej so razpoložljiva sredstva (nekaj nad 10 milijonov lir v zadnjih letih) uporabili v glavnem za plačevanje oskrbnine za onemogle občane in take, ki nimajo lastnih sredstev za vzdr zevanje. Trenutno so občine še zme raj pristojne za posege na socioasistencialnem področju v dokončni fazi izvajanja zdravstvene reforme pa naj bi pristojnost tudi tu prevzela krajevna zdravstvena ustanova. In prav tu se začenjajo težave, saj je celotna zadeva šele v fazi dogovarjanja, niti ni povsem jasno, kako naj bi to službo pravzaprav organizirali, glavna pomanj kljivost pa .je menda prav v pomanjkanju specializiranega osebja
V prehodnem obdobju naj bi so-cioasistencialno službo na teritoriju zagotavljali v nekakšni konsorciai-ni obliki, pri čemer bi imela, na področju goriške KZE glavno be sedo goriška občina. V bistvu naj bi šlo za nekakšno nadaljevanje službe, ki jo .je prej opravljal zdrav stveni konzorcij (ki je bil sicer uradno razpuščen). Občine pa nai h: v ta sklad prispevale del sredstev. ki .jih v ta namen prejemajo od dežele. S takim predlogam se marsikje ne strinjajo in tudi v Sovodnjah ne, saj izkušnje iz prete klosti niso najbolj pozitivne. Zato pa si prizadevajo za čimprejšnjo uresničitev reforme zdiavstva in prenos vseh pristojnosti na KZE, tudi kar zadeva socioasistencialr.e posege. V tem smislu si bodo predstavniki občine prizadevali v pri stojnih organih, na sestanku zbra ni podatki pa bodo služili kot os nova za kar se da ustrezno orga nizacijo službe.
Na sestanku je bilo tudi nakazano vprašanje glede nameščanja ustreznega osebja z znanjem slovenščine, kar bi bilo edino pravil-
GLASBENA MATICA
v sodelovanju z ZSKD in ZS KP priredi jutri, 16. t.m., ob 20.30 v KULTURNEM DOMU v Gorici 2. abonmajski koncert.
Nastopa:
ZAGREBŠKI GODALNI KVARTET
Vabljeni!
no ob upoštevanju dejstva, velika večina prebivalstva čini slovenske narodnosti.
da je v ob
Podgorsko tovarno bo upravljala družba Indusvi
V ponedeljek je bil na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu sestanek, na katerem so ponovno preučili trenutni položaj gle de reševanja krize v podgorski tekstilna tovarni. Izgleda. da je dežela v zadnjem času nekoliko spremenila svoj odnos o načinu u-pravljanja podjetja v prehodnem obdobju. Upravo podjetja v Pod gori naj bi zaupali družbi Indusvi in ne več dosedanjemu upravnemu
pred-
odboru, oziroma njegovemu redniku Romaniju.
To je bistvena novost v odnosu na oktobra letos podpisani sporazum o obnovitvi proizvodnje in po stopku za sanacijo. Ostale točke ostajajo še naprej veljavne. Proizvodnjo v tovarni naj bi po predvidevanju obnovili prihodnji mesec.
Predlog sindikatov o prosti coni
Področna sindikalna zveza CGIL - CTSL - UIL priredi v soboto, 18. decembra, ob 9. uri, v dvorani pokrajinskega v Gorici, javno razpravo o goriški prosti coni. Sindikati bodo predstavili svoj osnutek zakona o razvijanju goriške proste cone.
millllllllMIIMMIIMIimiMIMMimMIIIIIMIIIMMIIIHimillllllllfUfiiiiiiitiiiiilliiiiiiiiiHiiMmimnitiitllllllllUM
OB STOLETNICI PISNIKOVEGA ROJSTVA
V ŠTEVERJANU BO V SOBOTO POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE
Šola bo nosila ime briškega pesnika Alojza Gradnika - Slavnostni govornik bo pisatelj Denis Poniž
V Števerjanu bo v soboto popoldne ob 16. uri svečano poimenovanje števerjanske osnovne šole po pesniku Alojzu Gradniku. Števerjanski u-čitelji ter starši so že pred leti izbrali ime briškega pesnika za njihovo šolo in sedaj, po običajno dolgem birokratskem postopku, bodo šolo poimenovali. Upoštevali so tudi letošnjo stoletnico Gradnikovega rojstva.
Na pročelju šole se že blesti dvojezični naziv šole in ime tega briškega pesnika. Njegov doprsni kip, delo kiparja Negovana Nemca, bo postavljen v preddverju šole. Na sobotno prireditev so povabili ugledne goste iz zamejstva in domovine, prišli bodo seveda tudi vsi Števerjanci. Slavnoslni govornik bo pisatelj Denis Poniž. Na otvoritveni svečanosti, ob odkritju kipa, bosta sodelovala qba števerjarjska zbora, društev Sedej in Briški grič. V prostorni telovadnici bo prireditev šolskih otrok, ,Hi so naštudirali program Gradnikovih pesmi.
Za to priliko bo na voljo vsem. ki jo bodo želeli, tudi spominska brošura. v kateri bodo prispevki učencev, beseda o pesniku, ter zgodovina števerjanske šole, oziroma števe-rjanskih šol, tudi v besedah starejših občanov.
V zaporu zaradi mamila
Za zapahi sta se znašla, zaradi posesti in tihotapstva mamil, 2J
letna Fulvia Marchesan iz Gorice, Ul. Pascoli 17 ter 21-letni pomorščak Venceslav Devetak prav tako iz Gorice, Drevored Venezia 21. Marchesanovo so prijeli te dni na mednarodnem mejnem orehodu pri Rdeči hiši. Marchesanova. ki je nameravala v Jugoslavijo, je l-mela pri sebi 63 gramov hašiša. V njenem stanovanju so kasneje našli še 600 gramov mamila Pre iskovalci so ugotovili tudi, da je Marchesanovi posredoval mamilo Venceslav Devetak.
Zimovanje RMV
Taborniki gremo letos na zimovanje v Bovec. Po Veliki planini, Livku, črnem vrhu nad Jesenicami, Pohorju, Škofji Loki — vse te kraje
smo večkrat obiskali v zimskem času — smo se prvič odločili za kaninska smučišča. V Alpskem turističnem centru bomo od 26. do 29. decembra. Zbirališče bo 26. decembra ob 8. uri pri Rdeči hiši; nato bomo odpotovali s posebnim avtobusom v Bovec.
Na zimovanju bomo predvsem smuča'i — če bo le vreme dopušča lo — vendar ne le to: na vrsti bodo tudi taborniška tehnika, družabne igre, spoznavanje kraja. Kdor
bo želel, bo lahko zjutraj s'edil brezplačno pouku smučanja. Zimovalci naj prinesejo s seboj tudi izletniško obutev.
Srečanje z Brankom Babičem v knjižnici v Novi Gorici
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani Knrzo Italia 10, tel. 84576.
V prostorih Goriške knjižnice »Franceta Bevka* v Novi Gorici je bilo prejšnji večer prisrčno srečanje s soustvarjalcem novejše primorske zgodovine, revolucionarjem Brankom Babičem. Priredili so ga knjižnica ob sodelovanju z založbo Lipa iz Kopra in Založništvom tržaškega tiska, ki sta ob Babičevi 70-letnici izdali knjigo njegovih spominov z naslovom »Primorska ni klonila*.
Gosta je predstavila kustosinja Goriškega muzeja Slavica Plahuta, ki je potem natančno analizirala knjigo, ki obravnava razne faze in obdobja narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. O avtorju je dejala, da je bil voditelj Osvobodilne fronte, Komunistične partije in tudi pomembna vojaška osebnost in s tem sotvorec naše novejše zgodovine, njegova knjiga pa je »spomenik Primorski in njenim ljudem*. Menila je, da knjiga «Primorska ni klonila* presega memoarski značaj in predstavlja že skoraj znanstveno delo, ki je tako lahko izhodišče za nadaljnja preučevanja raznih dogodkov med narodnoosvobodilnim bojem.
Branko Babič je potem razčlenil vsebino knjige in poudaril, da je z njo želel dati globalen pregled razvoja narodnoosvobodilnega boja na Primorskem, ki je bil v primerjavi z bojem drugod v Sloveniji ali morda v Jugoslaviji v marsičem svojski in specifičen. Knjiga je zanj memoarsko delo, pri čemer pa je v njej obravnavanih vrsta vprašanj, ki jih lahko v posebnih delih poglobijo zgodovinarji. Dejal je tudi, da »je v knjigi idealno prisoten vsak primorski človek, borec ali aktivist narodnoosvobodilnega boja*.
Udeleženci srečanja so po predstavitvi knjige vpraševali avtorja o raznih podrobnostih. Veliko je bilo govora o razmerah med vojno oziroma pri organiziranju narodnoosvobodilnega boja v Trstu, o odnosih med slovensko in jugoslovansko partijo in italijansko partijo v tistem obdobju. Branko Babič je v odgovoru na neko vprašanje opozoril, da je bila Gorica med vojno velikega pomena za našo vstajo in da v teh krajih ni bilo takih konfliktov in težav, kot so na primer bili v Trstu. «Preko Gorice smo razvijali svoj vpliv in sodelovanje tudi v Furlanijo,* je dodal.
Jožko Humar iz Nove Gorice je menil, da bi morali primer Branka Babiča, ki je napisal knjigo »s tako toplo in človeško vsebino* posnemati tudi drugi, ki so soustvarjali novejšo zgodovino Primorske. Ob tem je predstavnik založbe Lipa, ki je zastopal tudi Založništvo tržaškega tiska, Jože Hočevar, dejal, da ima-
UlllltMIIHHtMIIIIIttHIIHIIHIHHItlMHI Itlllt‘Hilli
PO ODOBRITVI DEŽELNEGA PRISPEVKA

V pripravi izvršilni načrt za kanalizacijo v Rupi in na Peči
Dela bodo predvidoma pričeli izvajati prihodnjo jesen • Občinska uprava ima zaenkrat na razpolago 300 milijonov lir
V prihodnjem letu naj bi začeli z deli za vgraditev kanalizacijskega omrežja na območju Rupe in Peči. Občinski svet v Sovodnjah je namreč na zadnji seji sprejel sklep, da se izdelava izvršilnega načrta za prvo skupino del poveri inž. Pessini, ki je že pred dobrim letom pripravil tudi okvirni načrt za celotno občino. Trenutno ima občinska uprava na razpolago 300 milijonov lir.
Po predvidevanjih naj bi sredstva zadoščala za ureditev kanalizacije v Rupi in dobršen del kanalizacije na Peči. Območja, ki jih tokrat ne bodo zajeli v načrt, bodo upoštevali pri pripravi in izvajanju načrta druge skupine del, ki naj bi obsegal predvidoma ureditev kanalizacije v Gabrjah in dopolnitev omrežja na Peči.
Celotna dokumentacija bo pripravljena že čez nekaj mesecev, vendar pa se dela predvidoma ne bodo pri čela pred koncem poletja, oziroma

Pisma uredništvu
0 pogleA nekaterih na današnji položaj ob meji
Govoriti in pisati o meji je seveda zadnje čase zelo sodobno. Nič čudnega za prebivalstvo, ki živi ob taki vrsti umetne tvorbe. Še manj čudno, če taka tvorba pogojuje gospodarsko življenje nekaj sto tisoč ljudi. Zgodi se, da se ti sto-tisoči naenkrat zavedo, kaj je v resnici pomenilo in pomeni odpravljanje takih zaprek. Naša narod nostna skupnost se je tega pojava vedno zavedala in ga tudi ovrednotila in bogatila. Naivno pa je olepševati resnico z oceno, da so se s takim mnenjem vsi strinjali. Tudi znotraj manjšine niso vedno vsi bili za stike z matico vsaj s samoupravno Slovenijo ne. Zlasti pa .je prosto prehajanje meje mo tilo nekatere sloje meščanov italijanskega materinega (ali priučenega) jezika, kar so tudi izražali s številnimi primeri svojega vedenja in ocenjevanja po trgovinah, na parkiriščih in v javnem prometu.
Poznamo pa tudi primere javne ga pisanja, ki ga ni nikoii nihče preklical, kolikor je znano. Poglejmo, kako izzveni decembra, kar je bilo napisano julija v nekem časopisu, ki izhaja v glavnem mestu in ki ga lahko dobimo tudi na šolah z itali janskim učnim jezikom v Gorici.
(Prevod) »Slednjič ne sovraži črnogorsko sodrgo v Trstu samo
"desnica", ki ji je pa treba priznati zaslugo, da je dala prvi po_ ziv, kar jo je drago stalo, temveč ljudje vseh političnih prepričanj. Tudi zaradi gospodarskih razlogov, ko tukajšnji trgovci s sužnji no vačijo tiste cigane, da bi jih pod plačali in s tem povečali vrste brezposelnih med našim kvalificiranim delavstvom, ki je bilo že toliko prizadeto, ko so eno za drugo zaprli ladjedelnice v Trstu in Mi ljali.
Oh, da! naveličani smo prihodov umazanih Bosancev, Hercegovcev. Slavoncev, novih Uskokov ki preplavljajo Trst s smel mi in zasilni mi iežišči; naveličani smo trum vlačug in njihovih zaščitnikov. Dovolj je: hvala bogu je Beograd pred kratkim izda! odredbo pret: tihotapi jan ju kave. Sedaj pričakujemo odgovarjajoči sklep Rima, ki ne more in ne sme kasniti.
Ni to prva protislovanska povorka in ne bo zadnja. Vrste bodo postajale vedno številnejše. Naš na mer, je priklicati vse generacije; hočemo, da sodelujejo in si niso med sabo v laseh Geslo združe ni bomo močnejši" je še vedno veljavno in niti trobojnica niti istrski prapori ne smejo ostati spravljeni v predalih.
Naj zaplapolajo naše zastave! Nosimo jih na drogovih, a če je potreb-
no služijo obrnjene za prepoditev tujcev: "obrnjeno kopje služi za spodbujanje volov" so pravili sta ri Rimljani. Mi še dodajamo: glede na to, da imamo za oranje stroje, je kopje v opomin Jelki in Av reliji, da ne bi na planoti več sa njali o dvomljivo nedolžnih pove zavah z roparskim in objestnim tujcem ki bi se rad z nasilnostjo vredno Džingiskana razširil do bre gov Tilmenta.* (konec prevoda)
Mi nismo zgubili ne vere ne upa nja: ne tisti na planoti, ne tisti v mestih: za sproščeno prehajanje meje smo se zavzemali v medna rodno zapletenejših okoliščinah: mi vemo: jjočasi a vztrajno se bo sproščeno prehajanje ponovno vzpostavljalo. Pozivamo pa vse tiste, ki isto mislijo in želijo, da bi u-resničevanje novih možnosti bilo pristnejše in si ne bi nihče samozadovoljno mel roke ob dobičkonosnih poslih z zavestjo, da za reševanje patriotične časti poskrbijo pisci člankov podobnih onemu zgo raj. ki stavijo v en koš ljudi vseh političnih prepričanj. Nasprotno, od državljanov Evrope pričakujemo, da se od take miselnosti oddvojijo in ne dovolijo, da se s takim pi sanjem zastruplja srednješolska mladina, ki bo, kakorkoli obrnemo stvari, ob tej meji živela naslednja desetletja.
Aldc Rupel
v jeseni. Po odobritvi izvršilnega načrta bo morala namreč občina rešiti še razmeroma dolgotrajen postopek v zvezi z najemom posojila pri ustanovi Cassa depositi e presti-ti, za kar ima sicer že zagotovljen deželni prispevek.
Poleg vkopanja cevi za odtok od plak in meteorske vode (deževnice) predvideva načrt tudi izgradnjo manjše prečiščevalne naprave, ne kje v bližini Vipave. Mesto še ni bilo določeno, ker je treba biti pri izbiri sila pazljivi in upoštevati predvsem nevarnost poplav. Kanalizacijo na Peči bodo prav tako povezali z manjšo, samostojno prečiščevalno postajo, za območje Gabrij pa sta predvideni celo dve taki napravi.
Jutri spet dražba za prodajo tovarne Tee Friuli
Na goriškem sodišču bo jutri druga javna dražba za prodajo nepremičnin in opreme krminske • podjetja Tee Friuli. Tako kakor prvič (junija letos) predvidoma tu di jutri ne bo kupca saj je izhodiščna cena, ki jo postavlja stečajni skrbnik še zmeraj previso ka. Jutri popoldne, ob 16. uri. bo v tovarni skupščina delavcev. Skupščina bo javna. Delavc. bodo jutri poskrbeli tudi za 'talno pri sotnost pred vhodom v tovarno.
ta obe založniški hiši v programu nadaljnjo izdajanje memoarskih del. Tako piše knjigo Julij Beltram, znan politični voditelj iz naših krajev. Založbi tudi želita, da bi Branko Babič nadaljeval s pisanjem in da bi izdal delo o dogodkih v Trstu v težavnem obdobju od leta 1948 do 1954. To je bil čas kom.n-forma, ostrih političnih spopadov v Trstu in potem sklenitve znanega Londonskega memoranduma, ki .je v bistvu že določil ozemeljsko razmejitev med Italijo in Jugoslavijo.
Koncert free jazza drevi v avditoriju
V goriškem avditoriju bo drevi, ob 20.30, v priredbi deželne gledališke ustanove, koncert glasbe od bluesa do jree jazza s sodelovanjem Silvia Donatija in Giannija Bassa. Silvio D orati, tržaški pianist in komorist jazza, je zelo znan v mednarodnih krogih.
Sovjetski film
drevi v Kulturnem domu
V Kulturnem domu bosta danes, ob 18. in 21. uri, dve predstavi rednega ciklusa filmskih predstav ob sredah, ki ga prirejata Kinoatelje in Piccolo cineforum. Na sporedu je sovjetski film iz leta 1980 »Mosca črede alle lacrime* režiserja
Vladimirja Mensova. Film je v Italiji doživel velik uspeh.
Težave pri dobavi pitne vode v tlorici
na-
Občinsko podjetje v Gorici poveduje za prihodnje dni teža*e pri oskrbi z vodo. izpraznitev u-metnega jezerca pri Stra žicah, kjer se je porušila pregrada, je namreč povzročila tudi znižanje gladine podtalnice v zajetju za vodovodne omrežje. Zaradi okvare na črpališču Mrziek, pa te dni dobivamo tudi manjše količine vode iz Nove Gorice. Težave bodo zatorej še bolj zaznavne. V prihodnjih dneh bodo v omrežje pošilja li manjše količine vode, kar se bo poznalo zlasti v višjih nadstropjih.
Razna obvestila
šolske vesti
■ > ^
Kino
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo. Ul. E. Toti 52. tel. 72701.
PREDSTAVILI SO GA TISKU
NAČRT VIDEMSKE KPI ZA RAZOROŽITEV FURLANIJE
Cilj je preprečiti atomski napad v primeru spopada med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike
Videmska federacija KPI je predložila načrt za razorožitev Furlanije, da bi v primeru nekonvencionalnega spopada med velesilama preprečili atomski napad. Predlog so osvetlili tisku najvidnejši predstavniki stranke, Lizzero, Baracetti, Ga-sparotto, Boldrini in D’A!essio. Pobuda furlanskih komunistov sodi v okvir široko zasnovane miroljubne akcije komunistov v Italiji proti nameščanju raket z atomskimi konicami.
Pobudniki predloga so nanizali predloge, kako se izogniti atomskemu bombardiranju in vsem strašnim posledicam, ki bi jih povzročilo. Najprej naj bi sprejeli načrt za ome-
Dijaki trgovskega zavoda Ivan Cankar priredijo v sodelovanju z Mladinskim krožkom iz Gorice, dijaški ples, v soboto, 18. '.m., v Kulturnem domu. Vabila na razpolago pri dijakih šole in na sedežu MK.
Ustanovni občni zbor Društva slovenskih upokojencev na Goriškem bo v četrtek, 16.	.m., ob 15.30 v
predavalnici v Ulici della Croce 3.
Mladinski krožek v Gorici bo v Kulturnem domu priredil silvestrovanje. Rezervacije miz v Ulici Croce 3 (tel. 84-495) vsak torek in petek od 17.30 do 19.30 in ob raznih prireditvah pri blagajni Kulturnega doma. Igral bo ansambel Ara Ma-kao.
V Sovodnjah bo, v priredbi kulturnega društva, tudi letos silvestrovanje v Kulturnem domu. Prijave sprejemajo v pekarni Cotič ter Zlatka Pelicon, Wilma Butkovič in Vilko Fajt.
V dvorani zavoda Lenassl bo prihodnjo sredo, 22. decembra, ob 11. uri božičnica učencev slovenske osnovne šole, ki ima učilnice v tej stavbi. VaN.ieni!
i loriru
VERDI 18.00—22.00 »Poltergeist (de-moniache presenze)*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 18.00 - 22.0« »Malamore*. Prepovedan mladini pod 18. leten*.
VITTORIA 17.30—22.00 «Tntroduzio-ne erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Trši*
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Di chi * la mia vita?*
PRINCIPE Danes zaprto.
Mora (iorlra in okolico
SOČA 18.00—20.00 »Na zapadu nič novega*. Ameriški vojni film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Dama v avtobusu*. Brazilski erotični film.
DESKLE 19.30 »Pazi, da ne bo gneče*. Italijanska komedija.
1
H
"II
|
I
;

I;
I
li
I
I
i
jitev vojaških služnosti, načrt, ki ga je svojčas sprejel obrambni minister in ga ni nikoli izvedel. Kot drugo naj bi se odpovedali gradnji štirih skladišč orožja na območju Furlanije. Na drug kraj, vsekakor v drugo deželo, naj bi premestili letalski poligon v kraju Dandolo, ker predstavlja nevarnost za celo območje. Prav tako naj bi prenehali vaje s težkim orožjem. Ukinili naj bi prisotnost vojaštva. Naslednje točke se nanašajo na odškodnino krajevnim ustanovam zaradi služnosti in predlagajo spremembo zakona o vojaških služnostih, pri čemer naj bi deželi in krajevnim u-stanovam prisodili večjo pristojnost

?!:
Ml
OB USPELEM KONCERTU V GLEDALIŠČU V BOLJUNCU
Angelo Baiguera, ali o hrepenenju in protislovjih nekega pevca
Pesem kot opis alkoholnih noči obupa in hrepenenja ali pa odrešenje jutrišnjega dne - Številna mlada publika z navdušenjem sprejela glasbeno izvajanje kantavtorja in njegove skupine
Da je kvalitetna lahka glasba redno navdušujoča za mlado generacijo. je v soboto zvečer dokazal italijanski kantavtor Angelo Baiguera. ki je pel v nabito polni dvorani gledališča rFrance Prešeren» v Buljuncu. Koncert je organizirala občina Dolina v o-kviru kulturne dejavnosti za mladino, kot je v uvodnem govoru izjavil župan Edvin Švab. namenjen pa ie bil zame iškim Slovencem v Italiji, na željo pevca samega.
Kaj pa koncert sam? Prežel je bil s komaj prikrilo otožnostjo, ki je trdi rock zvoki niso mogli dodobra zabrisati. Baiguera je pevec enostavnih, morda malo deka-denčnih besednih iger in poltonov, ki se sprostijo le v njegovih nežnih ljubezenskih pesmih. Ni čudno torej, da je tako najbolj pristen v talci pesmi, kot je Adale.rca. ki je po svoje genialna, saj je Bai-gucri v tej poeziji uspelo dodali vse prvine umirjenega rocka, ne da bi razbil nežnosti besedila. Baigue-rova problematika je jasna, saj je ve prikriva, pa ji niti ne daje pretirane važnosti ali celo didaskalič-nosti. Le la je izključno njegova, sili pa na dan v obliki želja in stremljenju po sanjah in večnih u tvarah, za katere ve, da v tem svetu niso mogoče, zato pa se lahko sprostijo in zaživijo le v njegovih pesmih. Talen je seveda na prvem mestu ljubezen, pa tudi o-sebni eksistencialni problem o kdnčni premostitvi lastnih protisto vij. zaradi katerih se je žal tre- _ ba vedno spuščati v mučne kom promise, od tod pa do meditativno — socialne problematike ni dolgega koraka (pesmi kot so Cattive notiz•>, Si pud volare, in še druge). Pevec ve, da pri splošnih krivicah ne more posredovati, ta občutek nemoči pa se razrašča v naklonjenost in liričnost pri opisovanju (ki ni nikdar odkrito) zavrženih. raznovrstnih izgnancev in premagancev, skratka tistih, ki jih je življenje pregazilo ali pa jim obrnilo hrbet na zadnjem koraku.
Koncert je Baiguera začel s pesmijo <t.Ljuba*, ki bo izšla v njegovi tretji veliki plošči, ki bo izšla marca prihodnjega leta. Naslednja pesem * L'alba* je pravi bi ser. Jutro je izbira: lahko pomeni začetek ali pa konec nečesa, konec ljubezni ali začetek novega upanja, ali pa samo nadaljnje 'odlašanje na naslednji dan, s tem pa ponovno rojevanje prejšnjih situacij, ki jim ne bo tako nikoli konca. Pe srni rBenvenuto» in *E’ proprio lun sta bili ustvarjeni za publiko in pa za ploščo, ki se kot taka mora prodajati, torej za komercialni premet. Le-tega imata vse prvine: hiter rock, oglušujoči zvoki baterije in elektr čn.h kitar, skratka pesmi v funkciji ritma, ki je očaral prisotno publiko, ki je bila v glavpem zelo mlada. Naravno je torej, da sta bila «bisa» prav ti dve pesmi, komercialna špekulacija pa je tudi tokrat ostala prikrila ...
Problematična je pesem cVento che vieni, vento che vah, ki jo je Baiguera zapel samo akustično (in je ne bo po njegovi lastni izjavi več ponavljal, saj je mladi publiki razbila ritmično kontinuiteto koncerta). Težko zgrešiš pesem, če v njo pesniško postaviš določene datume (ki prav gotovo niso tisti, ko se prvič zaposliš ali pa npr.
V BoTuncu prijetna prireditev namenjena starejšim vaščanom
j V nedeljo je KD France Prešeren priredilo v mali dvorani isto j imenskega gledališča v Boljuncu po-1 poldan za starejše vaščane, saj je j letošnje leto posvečeno prav prilet ! nim osebam, kajti tudi tisti, ki so i uspešno prebrodili mlada leta in j se nagibajo t> jesen življenja, mo-1 rajo najti svoje dejavno in pravično j mesto v občečloveški sredini. /Ko J gre človek v pokoj — mimogrede, lito izraz je zelo grd — no, ko gre j človek v penzijo, je v pozdravnem j nagovoru dejala Tatjana Turko, in ' ve s tem otrese vseh obveznosti, se Ine sme kar tako vdati v usodo in J si predstavljati.' da ni več rtiko-jmur potreben. Nasprotno! Starejši j lahko zaživijo novo obliko življe-i nja.' če se le zavedajo, da so doži-i veli marsikaj, česar mladi niso o-| krnili.*
j Starejši Boijunčani so napo’nili malo dvorano gledališča ne samo s svojo prisotnostjo, temveč tudi z vedrim in živahnim razpoloženjem, ki se je ob prijetni glasbi še stopili i evalo. Popoldne so popestrili tudi številni gostje, ki so dejavno posegli o program.
S toplo besedo jih je pozdravil župan občine Dolim Švab, z recitali jemi pa igralec Stane Raztresen,
'Mirna Kapelj, ki je prebrala svoje črtice in pesmi in pa stara ljudska \pestrica iz Boljunca Tončka Alberti, j ki ob takšnih priložnostih rada pove 1sovaščanom kakšno rimano iz svo-ijega dolgega in bogatega življenja. ‘Kol gost je bila prisotna tudi znana taktivistka in odldcovanka _ z garibaldinsko zvezdo Vera Kralj od 'iDamja.
Lepa pobuda boljunskega društva \je doživela spodbuden uspeh in ka «Z"lo bi jo posnemati tudi v drugih (krajih — in to ne samo v breškem kolu...
(ris)

zaključiš študij . . .), ki pomenijo prelom v čustvenem življenju posameznika in hrepenenje po določenih trenutkih, ki se ne vrnejo nikoli več, vse to pa opisano v o-kviru nemoči v alkoholnih nočeh obupa in hrepenenja. Taka pesem, žal, ne bo nikoli dobila mesta v plošči, spomeniku konkretnosti . . .
Baiguera je nastopil s svojo novo glasbeno skupino, ki ga bo sedaj spremljala celo leto dni na turneji po Italiji. Od glasbenikov sta se najbolj izkazala baterisl Alberto Callfgari, saj je prav on dodal določeni «feeling» nekaterim pesmim. ki bi v obratnem primeru ostale kot slabo zabeljena jed, ter kitarist Mi mino Rossi. Leta je bil vsestransko odličen. Rossi že celo večnost ni zgrešil enega koncerta.
njegove solo izvedbe pa so večkrat vrhunske. Prav čudno je. da se «veliki» (De Andre. Dalla, De Gre-gori. . .) niso zavedali njegovih u-metniških vrlin. Kitara bas Sergio Sdraule in Elvio Moralto na klavirju nista še uigrana, pa tudi Do-nalo Riccesi s saicm je bil nekoliko raztresen in ni ujel pravega rHma koncerta.
Publika je pevca sprejela še kar toplo, navduševala se je ob hitrih rockih, diskretno pa ploskala ob bolj počasnih ritmih, torej normalna generacijska reakcija, ki pa je obenem dokaz, da je take koncerte še vredno organizirati kot združevalni moment mladih z mladimi ob določeni motivaciji, ki daje glasbo na najvišje stopničke.
DUŠAN JELINČIČ
V SOBOTO V MALI DVORANI GLEDA LISCA VERDI
Koncert v počastitev 100-letnice rojstva skladatelja A. Illersberga
Mešani zbor «Formazionc coralc» je izvedel skladateljevo rapsodijo tržaških pesmi «Vecia Triestc, canta!» - Kot Jošt je sodeloval zbor KD <Y. Vodnih iz Doline
V dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ridotto Verdi) je bil v soboto prvi od dveh koncertov v počastitev spomina tržaškega glasbenika Antonia Illersberga ob 100-letnici njegovega rojstva. Drugi koncert lx> v sredo, '22. t.m. Koncerta prirejajo Združenje it a lijanskih pevskih zborov v Trstu. Krožek za kulturo in umetnost. Avtonomna letovišcarska .n turistična ustanova ter Tržaški Lloyd, vendar je ‘ glavn. organizator Združenje pevskih zborov, v katero .je včlanjenih 8 zborov, predseduje pa mu M. Macclii.
Nastopili so štirje zbori: Mia dinski zbor /Centro eiovanile Cia ret» pod vodstvom Fabia Nesbe-de. zbor «Val Rosandra* Cral -Eapt pod vodstvom Paola de Cri stini,'a. zbor /Fortnazione ccrale* (v bistvu zbor prireditelja) pod
vodstvom Maria Macchi.ia in kot gost slovenski moški /.bor KD /Valentin Vodnik* iz Doline ood vodstvom Ignacija Ote. Mešani zbor «Formazione corale* je edini v celoti izvajal Ulersbergove kompozicije in sicer njegovo znano rapsodijo tržaških melodij pod naslovom «Vecia Trieste, cantaD Od ostalih zborov je edini «V. Vodnik* zapel eno Dlersbergovo pesem «Noslalgia di Trieste*, ki jo je naštudiral namensko za ta nastop. Poleg te .je zbor «V. Vodnik* zapel še Crocejevo -Kantate Domino*. Mirkovo «Na trgu* in Srebotn.jakovo -/Rezijansko*. Zbor /Val Rosandra* Cral Eapt. k: ie zbor uslužbencev in nameščencev tržaškega pristanišča pa ie uo-ieg Croce.jeve /Lasciatem' mirar*. Gallusove «Ecce qucmodo mori tur iustus* m Schafterjeve v D-
m benatterjeve v
.....................»•■•••I*..........■■••■••»>■»..M.................................................................................................m,n,....................
i
KONČNO OBJAVILI URADNE SLIKE NOVE FIATOVE LIMUZINE
«Fiat uno» novost furinskega obrata
Zadnje dni januarja bodo italijanskim kupcem na razpolago dve razli-Posebna skrb za aerodinamičnost in za varčevanje
cici
Po tolikem pričakovanju so končno objavili prve uradne slike nove Fiatove limuzine «uno», ki se uvršča v razred 10(10 kubikov. v praksi med «127» in «ritmom». Po vsem sodeč bi morala biti «uno» nova Fiatova uspešnica, ki bi turinskemu obratu omogočila ponoven vzpon na domačem in tujem trgu. Trenutno sta predvideni dve raziičjci: z 930-kubičnim motorjem in 45 KM (-runo 45*) ter s 1100-kubičnim motorjem in 55 KM («uno 55»), ki bosta na razpolago italijanskim kupcem že zadnje dni januarja. Maja bodo cuno* pričeli izvažati, za tuji trg pa bo na razpolago še različica s 1300-kubičnini 7noT.br jerti in '7tl KM («uno 70»)..Poleti„1983 .se jim bo pridružil' še model s 1.300-ku-
bičnim dizlovim motorjem.
V načrtovanje nove limuzine je Fiatov obrat vložil 1000 milijard lir, da bi izdelal vozilo v razredu, kjer se bije najhujša kon-kurem a. Že iz prvih slik je jasno, da .je novo vozilo zelo kompaktno. «Uno» je sad računalniške obdelave, kar mu daje zelo aerodinamično obliko s količnikom zračnega upora Cx, ki znaša 0,35. Oblike so zato zelo čiste in enostavne, celo šipe so tako vgrajene, da do najmanjše mere zmanjšujejo zračni upor. Motor je štirivaljni s predrtim pogonom in s štiri ali peistopenjskim menjalnikom, obese so posamične za vsako kolo, zavore pa kot običajno za ta razred so na prednjih kolerih kolutne na zadnjih
pa bobnaste. Teža naj ne oi presegala 700 kilogramov.
Po vsem sodeč bi morala biti «uno» še kar udobna, kljub temu da je za 7 cm krajša od «127». Njene razsežnosti so namreč 3,04x1,55 metra, visoka pa bo približno kot "panda*. Trenutno ni še povsem jasno, kakšno bo udo bje na zadnjih sedežih, saj je to že klasična hiba tovrstnih majhnih limuzin.
Vsekakor tudi «uno» upošteva sedanji trend široke rabe elektronike, kar pozitivno vpliva na porabo goriva, saj trdijo, da bi morala runo 45» porabili le ka kih 6.5 litra goriva na 10C k(fl., času in varčevanju prilagojeno bodo izdelali varčno različico «Energy Savina* kot pri /ritmu*.
gorivom
Trenutno ni cena še znana, spo ročili jo bodo v prihodnjih dr.eh, ko se bomo še povrnili na ta nov Fiatov model. Turinski obrat ie namreč sprožil širokopotezna propagandno akcijo, kov je še ni vi-de'a Italija.
Kot rečeno bo za italijanske kupce na razpolago januar*a ko bosta obrata Mirafiori in Ki vab,a dnevno izdelala po 200 vozil, da bo zadn;e dni januarja na razpolago že 20 tisoč vozil.
lersbergovi priredbi «La posta ne! la, foresta* zapel tudi Valensa Vo duška «La nina blanca*, priredbo po španskem napevu. Mladinski zbor je izVajal dela Halmosa, Fe lisa, Vecclvi.in Coplanda in eno neznanega avtorja.
Med zbori ,,e razumljivo požel mnogo aplavzov otroški zbor ki .je pel še kar ubrano, največ pa zbor /Formazione čarale*, ki ca je ža to priložnost vodil Illers-bergov učenec iz mladih let Mario Mačehi. V nabite nolni dvorani so znane tržaške melodije izzivale mladostne spomine sta re.iše generacije in tudi še sred nje, mlajša jih v poplavi modernih viž gotovo že manj pozna in ceni. Čeprav zbor obstaja le ma lo časa, je vendarle pel prijetno in še kar ubrano z občasno izstopajočimi soprani. Po kvaliteti ue tja. je prednjači! zbor «Va) Ro sandra*. Razpolaga > dobrimi tenorji in basi, dobro vzdrži intonacijo in poje s poudarjeno tež njo po polifonskem interpretira nju, zato sta tudi Crocejeva in Gallusova bili najboljši, lepo pa je zapel tudi Voduškovo priredbo
Zboru «Valentin Vodnik* je najbolj uspela Srebotnjakoma /Rezijanska*, pri lllersbergovi se .je poznalo, da je še ni osvojil, šepala pa je tudi intonacija Mirkova je glasovno prijetno odra žala razpoloženjsko melanholijo, -Crocejevu na .je izzvenela prema lo ubrano in ne dovolj kompakt no. Vsekakor zna zbor precej več. kot .je pokazal tokrat. Občinstvo pa ga je — in to ie vredno po udarka — zelo dobro sprejelo in nagradilo s toplim aplavzom, kar je še en dokaz, da pesem zdru žuje. V dvorani bi namre" slo venske poslušalce lahko preste! na prste dveh rok.
O osebnosti skladatelja Illersberga (v sredo bo v Verdiju premiera njegove edine opere «Tiir,-tico») .je simpatično, anekdotično in z globoko humanimi poudarki spregovoril njegov učenec Mario Mačehi. Prikazal je celovito no-dobo človeka, ki je bi! pumem ben glasbeni ustvarjalec, pedagog, zborovodja, inštrumenta'ist skla datelj, humanist in antifašist, (jk)
IIMIII MM! MII IIHIIMMIIIIIMIIIIIII IH lllll Hill III tlllltflllllllllMMItimilllll MIMI ItlKIMIIMMIIIIII III* ■***(• IMI Milit
GRE ZA GOJENCE ITALIJANSKE ŠOLE «G. GALILEI»
Obisk šolarjev iz Umaga v občini Devin-Nabrežina
Ogled Rižarne, spredem na županstvu in sn‘den‘e s krajevnimi vrstniki obeh tu živetih narodnosti
Mala Fiatova limuzina «uno» v različici s troje vrati (predvidena je tudi proizvodnja s petimi vrati). Aerodinamična oblika in vgraditev najsodobnejših elektronskih naprav omogočata občutno zmanjšanje porabe goriva, ki bo bržkone glavni adut novega avtomobila.
IIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIMIIIIMIMIIIMIMIIMIIMIIMIIIIIIIIflllllllllMMIIMIMIIIIIMmilllllllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIII«
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti pok. Guština Kralja darujejo sestre in brat
15.000	lir za cerkev sv. Andreja iz Trebč, 15.000 lir za godbo «Parma» iz Trebč, 10.000 lir za sekcijo KPI «Zorko Kralj* in 10.000 Ur za ŠD Primorec.
Ob razdeljevanju garibaldinskih kolajn v Trebčah daruje Božidar šušmelj 10.000 lir za Zvezo borcev,
10.000	Ur za godbo na pihala /Parma* Trebče in 5.000 lir za vzdrževanje spomenika v Trebčah.
Ob prvi obletnici smrti moža Silvestra Grgiča daruje žena Zelka
10.000	za ŠD Zarja in 10.000 Ur za pogrebno društvo Zarje.
Sošolci in nosilci krste pok. Marije Giuliani darujejo 50.000 Ur za ŠD Primorje.
Nosilci krste pok. Matije Bukovca darujejo 15.000 lir za ŠD Primorje.
Rudolf Ivančič daruje 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na pokojne starše daruje Karmelo Maver 10.000 Ur za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob dr. Marčela Verča daruje Olga Ban
10.000	lir za Tržaški oktet.
V	spomin na Karla Besednjaka ob mesecu smrti prispeva Jelka Gerbec 50.000 lir za Kulturno dru štvo Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Jožice Benčič vd. Dobrila daruje Evgen Kalc z družino 10.000 Ur za obnavljajoče KD Ivan Cankar Sv. Jakob.
Namesto cvetja na grob pok. dr. Verča daruje Anica Peitot 10.000 lir za Kulturni dom.
Marija Bratoš daruje 18 000 Ur za SKD Tabor.
Ofc 5. obletnici smrti dr. Angela Kukanje daruje družina Franja Kosovela 10.000 lir za Dijaško matico
V	spomin na dr. Marčela Verča daruje družina Franja Kosovela
10.000	Ur za Dijaško matico.
V	zadn je slovo dragi Jožici Ben čič vd. Dobrila poklanjata Silva in Livijo Valenčič 20.000 lir za Dijaško matico.
Cb 50-lptnici smrti očeta Jakoba Kalca darujeta Marcelin in Vicky
15.000	lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Učitelja Draga in Branislav Lupine darujeta 10.000 lir za nagrobni kamen msgr. A. Rozmana.
Frančiška Pertot, Adrijana in Marino ter Sergij in Rosana darujejo 20.000 ljr za Kulturni dom Prosek - Konto vel.
Marjo žuljan. Adrijana in Marino darujejo 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. F ranca Perto-ta darujeta Anica in Vojko Buka-vec 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na prijatelja Matijo Bu-kavca daruje Zofka Kapun 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kon tovel.
V	počastitev spomina pok. Milana Hrovatina darujejo sestre Go lob 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Frančita Pertota darujeta Slavko in Magda Kalc
10.000	lir za Godbeno društvo Pro-
sck.
E0-letniki iz Križa darujejo 20.000 lir za KD Vesna, 20.000 za ŠD Mia dina in 20.000 lir za kriško godbo.
V	spomin na pok. Marcela Ven'a darujeta Lidija in Pino Čepar 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Milana Hrovatina darujeta Ada In Miran Čok 20.00!) Ur za Skupnost -Družina Opčine.
Ob 4. obletnici smrti dragega moža Pina Lakoviča se ga spominja žena Olga in daruje 20.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Milana Hrovatina darujejo družine Bjsca m Pdrosa
10.000	za TPPZ in 10.000 Ur za KD Lonjer Katinara.
V	spomin na Jožico Benčič vd. Dobrila darujeta Viktorija m Mario Petelin 10.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dr. Marčela Verča daruje Vojko Ferluga
10.000	Ur za Društvo slovenskih u-pokojencev.
Ob plačanju članarine za leto 1983 daruje Slava Košuta 4.000 in Justa Bizjak 4.000 Ur za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob pok. Ru dija Gabriellija darujejo družine Kalc, Baldissin in Corsucci 15.000 za Skupnost Družina Opčine in
15.000	Ur za ŠZ Gaja.
• *
POPRAVEK
V	počastitev spomina Romana Furlana darujeta Vida in Rudi Kovačič 10.000 in ne 1.000 lir za KD Barkovlje.
V okviru pobud, ki jih narekuje listina o pobratenju med de vin-sko-nabrežirisko občino in občino Umag v Istri, in ki se sprotno programirajo iz leta v leto, so se v petek, 10. decembia. mudili na obisku v najbolj zahodni občini tržaške pokrajine mladinci in mladinke, ki obiskujejo 6., 7. in 8. razred italijanske osnovne šole /Galileo GaUlei* v Umagu. Dopotovali so z avtobusom, bilo jih je okrog štirideset, spremljalo jih je tudi sedem učnih moči pa še ravnatelj šole.
Preden so pripotovali na devin sko nabrežinsko ozemlje, so se ustavili gostje v Rižarni pri Sv. Soboti, kjer jim je odbornik Vocci obrazložil pomen tega raiodnega spomenika in njegovo zgodovino. Sledilo je srečanje z dijaki italijanske nižje srednje šole v Naselju San Mauro, nakar je goste na nabreiinskem županstvu sprejel župan Škerk. Zatem je bilo v nabrežinski telovadnici srečanje z dijaki slovenske ter italijanske nižje sred ije šole; tam so spregovorili vsi trije ravnatelji, prišlo je do tradicionalne izmenjave daril, a umaški šolarji so tudi priredili krajši koncert lastne godbe na pihala.
Zatem so obiskali dom onemoglih v že omenjenem Naselju S. Mauro v Sesljanu. kjer so znova koncertirali, potem ko so jim sprego-
vorili priložnostno spet najvišja predstavniki devinsko - nabrežin-ske občine. Nazadnje so se gostje z avtobusom odpeljali še na o gled slaikidavne štivanske ce; kvi ce in izliva Timave pa tudi ru ševin starega gradu v Devipu.
Tako za goste kot za gostitelje je to snidenje pomenilo važen člen v verigi predvidenih ali zaželenih medsebojnih obiskov v duhu tvor nega sodelovanja, ki je lahko po budnikom prizadevanj za kar naj bolj prijateljsko sožitje med prebivalci tostran in onkraj meje sa mo v čast.
ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Boseo 20. tel.: 796348 in Miramarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na-obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO, Alfetta 1800 78, 77, 76. Giuliet-ta 1600. 1300 78, Alfasud 1200 TI 77, Alfasud Sprint veloce 1500 80, Duetto 1600 78, FIAT 131 Ra-cing 2000 80, 131 Supermirafio-ri 1600 79, Panda 45 81, Ritmo 75 super 81, Ritmo Abarth 2000 82, Panda 30 80. RENAULT TL 78, 5 TS 78. MERCEDES Benz 200 80, 280 SE 71. VOLKSVVAGEN Golf cabrialet 80. Golf diesel GLD 80, Golf Polo 82. FORD Fiesta S 1100 81. INNOCENTI Mini 90 SL 80, Mini Metro 82. JAGUAR XJG N 281. RANGE ROVER 4 vrata 82. KAVVASAKI 400 80. HONDA Carton 650 82.
NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI IMAJO 3 MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!
V PETEK V BAZOVICI
Predavanje o položaju SFRJ doma in v svetu
V petek, 17. decembra, ob 20.30 bo v partizanskem domu v Ba zovici,. gost tržaškega partizanske ga zbora «Pitiko Tomažič*, tov Bogdan Gorjan, član zveznega od bora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije in član komisije za mednarodne stike za predsedstvo Zveze združenj borcev NOV Slo venije. Predaval bo na temo: /Politični in gospodarski položaj Socialistične federativne republike Jugoslavije doma in v svetu*. Večera se bo udeležil tudi generalni konzul Socialistične federa tivne republike Jugoslavije tov. Drago Mirošič in predstavniki VZPI - ANPI ter Združenje aktivistov na Tržaškem ozemlju in predstavnik Zveze invalidov. Po predavanju bo ansambel izvedel kratek program. Ogledali si bomo bogato razstavo o 10-letni dejavnosti Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* in na koncu bodo povabljeni gostje na domačo kapljico in prigrizek.
VW gleda na Kitajsko
PEKING — Nemški avtomobilski velikan Volkswagen je baje dosegel sporazum za prenovitev avtomobilske tovarne v Šanghaju, kjer bodo v bolj ali manj bližnji bodočnosti montirali novi VW santano. Ko bodo tovarno prenovili , bo slednja že pred koncem leta 1985 zmogla 20.000 avtov letno in 100.000 motorjev, v daljši perspektivi pa naj bi proizvodnja dosegla 30.000 avtov letno. Po vesteh iz Pekinga bo VW prispeval 50 od sto kapitala, 35 od sto 1» prispevala Shaghai traetor and automobile Co., nadaljnjih 15 odst. pa kitajska banka.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.30	- 12.00 Šport: Ženski spust za svetovni pokal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Kulturne novosti
13.30	TV dnevnik
14.00	/Puccini* - Zadnja epizoda
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pisma redakciji
15.00	šola in vzgoja
15.30	Epidemija - TV film iz serie «Daniel Boone»
16.20	Cirkusi sveta - Cirkus Smart
17.00	TV dnevnik - Flash
17.05	Neposredno iz studia
17.10	Bolj zvit od lisice - TV film
17.30	Festival lahke glasbe
18.50	«Hapy magic* - TV film iz serije «F'onzie»
19.45	Almanah
20.00	Tv dnevnik
20.30	/Kojak* - TV film
21.25	Glasbena oddaja z Juliom Iglesiasom
22.20	Marconijev dan 1982
22.40	Srečanje s kinematografijo
23.50	Športna sreda: Nogomet Belgija - Škotska Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	šola in vzgoja
14.00	Tandem
14.05	Glasbeno - govorni program
1.	del
14.20	Risanka
14.30	Glasbeno - govorni rogram
2.	del
14.50	Zelo čudno: razne zanimivosti
15.45	V studiu
16.00	šola in vzgoja
16.30	Planet
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Izvor človeštva - 2. nadaljevanje
18.40	Športni dnevnik
18.50	Kup laži - TV film iz serie «Le strade di San Francisco*
19.45	TV dnevnik
20.30	Zgodovinska oddaja: «Slike iz dobe fašizma* - /Tutti gli uomini del duce*
21.35	Smučanje za svetovni pokal -Piancavallo
22.30	TV dnevnik
22.40	Berlin - Alexanderplatz: deveto nadaljevanje
Tretji kanal
16.30	Božične navade v deželah Italije
17.30	«Irski prašiček* - detektivka
TRST A
7.00,	8.00, 10.00,	13.00, 14.00.
17.00,	19.00 Poročila, 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih. Pripravlja Lida Turk; 8.4a Glasbena matineja': .10.10 rS koncertnega in opernega reiiertoar ja: 11.30- 14.00 Poldnevnišk, -azgle-di: Beležka; 12.00 Pod Matajur-jan; 12.40 Moški zbo:- Novega sv.
I Antona iz Trsta (vedi Edi Race j:
I 13.20 Nacionalno vprašanje v zad-I njih desetletjih cesarsko-kraljeve-| ga Trsta: 14.10 Roman v nadal e-’ vanjih: F". Tomizza: /Boljše življenje*; 14.40 Glasbene skice;
14.55	Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna: IG.00 Almanah- Tri sloven ske sestre: 130 let Družbe sv. Mo barja; 16.35 Instrumentalni solisti;
17.10	Mi in glasba: Mladi izvajal-
ci: pianistka Rosanda Kralj, letošnja diplomantka iz razreda bref. Gomira Demšarja na šoli Glasbene matice v Trstu; 18.00 \Ta goriškem valu: 18.30 Priljubljeni motivi: 20.00 - 22.50 Antonio illersberg:	Triptih («Carneval»,
«Nadal», «La strada e le stele*). Neposreden prenos iz tržaškega ibčinskega gledališča »Giuseppe /erdi* ob 100-letnlci skladateljevega rojstva. V odmoru (ob 21.45) Poročila.
KOPER
(Slove-t.sk1 program)
6.00.	6.30, 7.15. 13.00, 14.00 Po '•očila: 16.00 Primorski dnevnik:
6 15 Obvestila in EP: 6 37 Objave: 6.45 Cestne razmere: 7.00 Na svet Radia Koper: 7.05 Filmski spored: 7.25 Dnevni radijski in TV spored: 7.28 Zaključek: 7.30' Val 202: 13.15 Kinospor<>d; 13.30 Zanimivosti: 13.45 Nasvet Radia Koper; 14.10 - 15.00 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev do telefonu, glasba; 14.30 Z na širni glasbenimi umetniki: 14 50 EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah: 16.15 Ak tualna tema; 16.30 Objave in glasba; 16.35 Glasbeni kiosk: 16 55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30 10 30. 11.30,
12.30,	13.30, 14.30,	15.30. 16.30.
17.30,	18 30 Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranja oddaja: 9.32 Lucianov! dopisi: 10.00 Glasbena oddaja, 10:10 Otroška oddaja: 10.32 Glasbeni kotiček: 10.40 Mozaik- 11.00 Kirn-1132 Pesem tedna; 11.35 Rock glasba: 12.00 Na urvi strani; 12 05 Glasba po željah; 12.50 Glasbena oddaja: 14.33 Neposredni iz stu dia; 15.00 Turistične informacije;
15.10	Brez besed; 15.32 Oddaja o ekonomiji: 15.35 Crash; 16 00 Ki nematografija danes- 16.07 Zig-zag: 16.15 Igra orkester Edig Gal-letti; 16.45 Pisma iz...; 17.00 Poje
18.30	Glasbene novosti
19.00	TV dnevnik
19.35	Prazniki, tradicije, glasba in okolje
20.05	Šola in vzgoja
20.40	V letu Gospodovem - TV film. Igrajo: N. Manfredi. C. Cardinale, E. M. Salerno, R. Hossein, U. Tognazzi in drugi
22.40	TV dnevnik - Set
23.25	Deželni dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35	10.35 TV v šoli
12.55	Titograd: Nogomet Jugoslavija - VVales, prenos
17.20	Poročila
17.25	Ciciban, dober dan
17.40	Samo Katka
18.10	Okrogli svet
18.25	Koroški obzornik
18.40	Niške zborovske slovesnosti
19.25	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Pusta dežela - film tedna
21.30	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov
21.35	Miniature: Gradovi ob Krki
21.55	Poročila
Koper
13.30	- 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Sindikati in vprašanje o-starelih
TRST — Predstavitev knjige »Raz Piave in gradivo*
GORICA — Razstava Milana Rijavca
PORDENON — Razstava jugoslovanskih likovnikov TRST — Mnenja o premieri »Mutasti bratje*
Ob koncu pa šc napoved predvajanja filmov »Rdeči boogie* in «Razseljena oseba* v kinodvorani Ariston
15.45 Nogomet: Titograd Jugoslavija Wales
17.15	Z nami pred kamero 17.20 TVD novice
18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD stičišče
20.15	Košarka (Zagreb)
Cibona - Ford Caiitfi
21.35 TVD danes
21.50	Visok pritisk - glasbena od daja
22.50	TVD danes
Radmila Bakočevič; 17.32 Glas bena oddaja; 18.10 Zborovsko pe tje: 18.45 Slišimo se zopet jutri:
19.00	Zaključek programov.
RADIO 1
8.00,	10.00, H.00, 12.00, 13.00 lp.00. .19.00. 21.00. 23.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutranja oddaja: 9.02 Radio in jaz; 9.58 Zeleni val;
10.30	.Pesem v času: 11.00 Prost’ kotiček: 11.10 Glasba, glasba in besedilo...; 11.31 Radijska nada Ijevanka «1 yinti»; 12.03 Ul. Asta go Tenda: 13.25 Poštna Kočija:
13.35	Masjer: 14.28 Zgodovina ko zmetike: 15.03 Poljudna znanost:
16.00	Kulturne aktualnosti: 17 30 Ma.ster under 18: 18 00 Glasbena oddaja: 18.30 Najnovejše plošče; 18 58 Zeleni val; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Radio 1; 21.03 «La oorsa del gu sto*; 21.48 Violončelist Mark War shavskv: 22.22 Avtoradio flash:
22.27	Audiobo.v. 22.50 Danes v parlamentu: 22.58 Zeleni val; 23.10 Telefonski pogovori:1 23.28 Za ključek programov.
LJUBLJANA
6.00.	6.30, 7.00. 8.00, 9.00, 10 00.
11.00,	12.01). 14.00.	19.00, 21.00
22.00,	23.00 Poročila: 6.10 in 6.45 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.25 V naših spo redov; 7.30 Z radiom na poti: 0.05 Pisan svet pravljic in zgodb:
8.30	Govorimo makedonsko in sr bohrva.ško: 9.05 Glasbena matine ja B. Ipavec. E. Liszt O. Nico lai, A. Dvofak, Z. Kodaly; 10.05 Rezervirano za...: 10.40 Lokalni radijske postaje se vključujejo,
11.05	Ali poznate...?; 11.35 S pes mi jo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki zabavni orkestri: 12.30 Kmetijsk nasveti: 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture: 13.00 Danes du 13. ure: Iz naših krajev - Iz na šili sporedov: 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporoča .jo vam...- 14105 Razmišljamo, u-gol a vi ia mo...: 14.25 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo: 14.55 Minute za EP; 15.0o Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba; 15.50 Radio danes, ra dio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri: 18.00 Peter E ben: Ljubezen in smrt: 18.15 Naš gost: 18.30 Mladi na glasbenih revijah ir. tekmovanjih: 18.55 Mi nute za EP: 19.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč-otroci: 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin: 20.00 Na.i na rodi pojo: 20.35 Pianist Aieksan der Toradze igra: Sonato v Es-duru J. Haydna; 21.05 C. Monte verdi: odlomki iz opere «Orfej»: 22.15 Informativna oddala v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki.
SSuZZviii s. p. a.
Gorica - C.so Italija 169 • Tel. 84056 83131 . 84093
Vam nudi vsak mesec nove priložnosti za nakup novega avtomobila FIAT
• VSAK DAN VAS PRIČAKUJE V SALONU RABLJENIH AVTOMOBIl OV
VAS ZASTOPNIK
aaaa
SMUČANJE
V SLALOMU ZA SP V COURMAYEURJU
Stenmark spet na najvišji stopnici
Na drugo mesto se je uvrstil Strand - Slaba druga vožnja bratov Mahre - Križaj odlični peti - Danes na sporedu ženski smuk
COURMAYEUR — Letošnji prvi slalom za svetovni pokal je bil nekakšno notranjo prvenstvo švedske vasi Tarnaby. Na prvem mestu Stenmark, na drugem Strand, to je bil končni vrstni red te zelo pri čakovane preizkušnje. Ob Stenmar ku se torej tudi Strand strmo vzpe n.ja navzgor in kaže, da njegova zmaga v Bormiu ni bila naključna
Na včerajšnjem slalomu v Cour mayeurju je nastopilo skoraj sto smučarjev, med njimi tudi vsi Ju goslovani z izjemo Strela, ki po znani poškodbi »samo* orizadevno trenira z mladinsko reprezentanco. Jugoslavija je zabeležila iep uspeh z »večnim* Bojanom Križajem, a tudi Cerkovnik in Petrovič sta do dazala, da za šampionom iz Tr žiča vendarle ne zeva praznina.
Kmalu bi prišlo včeraj do velikega presenečenja. Brata Steve in Phil Mahre sta v prvi vožnji nju
Tako v Courmayeurju
VRSTNI RED
1.	Stenmark (Šve.)	1’42”12
2.	Strand (Šve.)	po 31/100
3.	P. Mahre (ZDA)	71/100
4.	S. Mahre (ZDA)	1”24
5.	Križaj (Jug.)	1”78
6.	Orlainsky (Av.)	3"27
7.	De Chiesa (It.)	2”34
12.	MaMy(It.)	*”36
13.	Edalini (It.)	4”51
21.	Cerkvenik (Jug.)	5”25
23.	Petrovič (Jug.)	5”19
27.	Benedik (Jug.)	6"56
LESTVICA SP (moški)
1. Miiller (Švi.) 40 točk: 2. Wei-ra(her (Av.) 33; 3. Stenmark (Šve.) 25;	4. Zurbrlggen (Švi.) 23;	5.
Strand (Šve.), Liischer (Švi.) in Klammer (Av.) 20; 8. Križaj (Jug.) 18; 9. Orlainsky (Av.) 16; 10. P. Mahre (ZDA) 15; 28. Franko (Jug.) 9.
je pognala s proge in tako so šle sanje po vodi. Niti dvojčka Mahre nista zablestela in sta si pokvarila uvrstitev. Nasprotno, pa sta Šveda vozila na vse ali nič. Stenmark ki je startal kot prvi smučar drugega teka, je z njemu svojsko eksplozivnostjo prehitel vse in pri stal na prvem mestu. Nikomur ga ni uspelo spodbiti z vodilne pozi < ije. Tudi Strand je pognal na vso moč in bil drugi. Bojan Kiižaj je najbrž vozil preveč oprezno, da bi lahko upal na višjo uvrstitev, ven dar je tudi peto mesto spodbudno, saj dober začetek veliko zaleže, točke pa tudi. Upati je, da bo Križaj v tem stilu tudi nadaljeval.
Italijani so zasedli 7. mesto z De Chieso, pa tudi Mall> (12.) in Edalini (13.) sta bila solidna, kot tud' Cerkovnik in Petrovič.
SMUČARSKI TEK
Norvežan Gunnar prvi
TRENTO — Na mednarodnem smučarskem teku, veljavnem za trofejo FIS »Val di Sole* je petnajst
kilometrov dolgo progo najhitreje pretekel Norvežan Gunnar, ki je na cilju prehitel rojaka Haakona in Italijana Vanzetto.
UMETNOSTNO DRSANJE
Sinoči v Sarajevu začetek mladinskega SP
SARAJEVO — Sinoči so v Sarajevu slovesno odprli novo zimsko dvorano »Zetra* in s tem tudi svetovno mladinsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Nova dvorana bo prizorišče bojev na olimpladl leta 1984, zato je sinočnja otvoritev 1-mela praznični prizvok.
Tekmovanje in dvoran-' je otvorll predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranch.
Proga v Cortini
CORTTNA — Po daljšem času bodo 6. januarja prihodnjega leta ponovno odprli progo za bob v Cortini.
KOŠARKA
Pokal pokalnih prvakov
Olimpija zopet uspešna
Sinoči je v Ljubljani premagala francosko moštvo Asvela * Polanec (22 točk) je bil najboljši strelec
Olimpija — Asvel 92:89 (47:51)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Blaznik, Brodnik 2, Polanec 22 (6:8), Subotič 21 (3:5). Hauptman 6, Todorovič, Vilfan 17 (1:4), šantelj 8 (4:6), Vujačič 14, Mičunovič 2.
ASVEL VILLEURBANNE: Gilles 15 (5:6), Martin, Batts 14 (2:2), Rigo 10, Vabobe 4 (0:2), Servolle, Szanyiel 20 (8:8), Boston 26.
SODNIKA: Soltysian (Poljska) in Reinbacher (Avstrija).
ON: Olimpija 23: Asvel 22. PON: Vilfan (34), Subotič (38).
LJUBLJANA - Olimpija je tudi v drugem nastopu v četrtfinalni skupini pokala pokalnih prvakov zmagala. Po uspehu doma nad češkoslovaškim moštvom Interja so Ljubljančani namreč sinoči v dvorani Slovana na Kodeljevem (hala Tivoli je zasedena) premagali francosko moštvo Asvela.
V prvem polčasu so bili gostje stalno v vodstvu predvsem po zaslugi obeh Američanov Battsa in Bostona. V nadaljevanju pa so Ljub-
ljančani le zbraneje zaigrali in tudi zasluženo zmagali. Tekma ni bila na posebni tehnični ravni, saj so bili košarkarji obeh ekip dokaj nervozni.
Najboljša v ljubljanskih vrstah sta bila Polanec in Subotič, (nb)
■lili.......................................................................................................n.......
NOGOMET
KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA EP
nega prvega letošnjega «uradnega* slaloma odločno prevzela vodstvo. Do nastopa Stranda sta vodila, Šved pa se je vrinil mednju. Križaj je startal s številko osem, bil oh merjenju vmesnega časa četrti, na končni lestvici prve vožnje pa je pristal na šestem mestu. Prvo ja kostno skupino .je zaključil nastop Stenmarka, ki je bil le peti. Tedai pa senzacija. Bivši zmagovalec svetovnega pokala Andreas Wenzel je vozil izredno tekoče, tako se je prebil na prvo mesto in dal razumeti, da .je letos spet v dobri formi.	...
VVenzel pa v drugi vožnji ni zdržal. Prevelika želja po zmagi ga
Jugoslavija išče vizam za Pariz
Veselinovičeva vrsta mora danes v Titogradu proti \Valesu nujno zmagati - Nastopila bosta tudi Deverič in Kranjčar
TITOGRAD - Danes ob 13. uri se bo začelo srečanje med Jugoslavijo in Walesom, ki velja za kvalifikacije za nastop na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1984. Tekma je zelo pomembna predvsem za Jugoslovane, ki morajo nujno zmagati, če hočejo še gojiti upanje na osvojitev prvega mesta v 4. skupini.
V Titogradu že nekaj dni dežuje. Igrišče bo danes težko za igro, ta ko da jugoslovanski tabor ni nič kaj preveč zadovoljen. Veselinovič je včeraj izjavil, da bo zaradi tega današnja tekma zelo problematična, kajti razmočeno igrišče prav gotovo ne odgovarja domačim nogometašem. Zato se bo treba boriti do zadnjega atoma moči. prevzeti pobudo in stalno ogrožati nasprotnika. Po drugi strani je trener gostov Mike England dokaj zadovoljn, saj pravi, da rtiu tako vreme odgovar-
ja, zaradi česar ne skriva upanja v dober rezultat, kar bi Walesu še naprej dajalo možnosti za prvo me sto v skupini.
Veselinovič bo v moštvo spet vne sel nekaj novosti. Ponovno bo nastopil Deverič, ki se na tekmi z Norveško ni izkazal, največ zanimanja pa vzbuja nastop Dinamove-ga srednjega napadalca Kranjčarja. Ta naj bi vnesel nekaj reda na sredino igrišča, ki se je v prvih dveh tekmah izkazala kot najslabši del moštva. V obrambi bo nastopil Z.


Janko Pertot 86-letnik
L etos poteka stoletnica organiziranega športa v zamejstvu. Leta 1882 namreč so v Trstu ustanovili podružnico Južnega Sokola. Eden takratnih « junakov*, ki je vse življenje «poklonil» športu oziroma gimnastiki, je naš barkovljanski rojak Janko Pertot. ki je včeraj slavil visok jubilej — 85 let.
Janko Pertot, danes živi v Sežani, kjer smo ga te dni obiskan in kot nam je povedal, še danes (in to vsak dan) redno telovadi in se sprehaja po kraški pokrajini
Pertot je bil eden pobudnikov in organizatorjev prvomajskih shodov v Trstu od leta 194T dalje. Vse vaje, ki so se izvajale na stadionu pri Sv. Ani prej in na stadionu «Prvi maj* kasneje, jih je sam sestavljal. Bil je pripadnik takratnega Sokola in kot član te organizacije se je udeležil vsesokolskega zleta v Pragi leta 1938 in nazadnje s tržaškimi telovadci leta 1948.
Janko Pertot je večji del svojega življenja preživel v Sežani, k er je ogromno pripomogel k razvoju telesne kulture, saj je bil in je še danes aktivni član TVD Partizan Sežana. Za delo na polju telesne vzgn e je dobil mnoga odličja. Leta 1973 je prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju telesne kulture, leta 1971 posebno priznanje za zasluge na telesnovzgojnem področju... in še bi lahko naštevali. Mladi rodovi imajo gotovo živ zgled pravega in neutrudljivega športnika. Janko, še na mnoga leta ti želijo vsi, ki v športu in telesni kulturi vidijo ne samo razvoj telesa ampak sredstva za zbliževanje med mla-
Tako v Titogradu
Postavi:
JUGOSLAVIJA: Svilar, Stojkovič, Z. Cvetkovič, Trifunovič, Ferhato-vič, Hndžibegič, Deverič, Nikolič, Kranjčar, Gudelj, Živkovič.
WALES: Davies, Jones, Rotclife, Nichols, Priče. Jarkett, M. James, Fllvnn, Rush, Thomas, Mahoney.
SODNIK: Ponnet (Belgija).
Tekmo 'bo nemvšredno prenašata" ljubljanska TV ob 12 55,
Dosedanji izidi
Wales - Norveška 1:0; Norveška - Jugoslavija 3:1; Bolgarija - Norveška 2:2; Bolgarija - Jugoslavija 0:1.
LESTVICA 4. SKUPINE
vo premagala Wales z 2:0. Tekma je veljala v okviru kvalifikacij za EP «under 21», po včerajšnji zmagi pa imajo Jugoslovani velike iz-glede, da osvojijo prvo mesto v svoji skupini.
»Modri* so zaigrali predvsem v drugem polčasu, ko je stopil na i-grišče Mance, zelo napadalno in prizadevno ter strli odpor gostov. Domačini s j si ustvarili niz priložnosti, od katerih je Mance dve spremenil v gol (v 48. in 83. min.) ter s tem zapečatil usodo Walesa.
Jugoslavija je igrala v postavi: Pudar. Brnovič, Rac. Miloševič. Els ner. Radanovič. Kaitaz. čapl.iič, B. Cvetkovič (v d.p. Mance), Gračan in Džinovič.
LESTVICA
JUGOSLAVIJA	3	2	1	0	6:2	5
BOLGARIJA	2	1	0	1	2:2	2
NORVEŠKA	3	0	2	1	2:4	2
WALES --------2	0	1	1	0:2	1
V POKALU PRVAKOV
Danes v Zagrebu Cibona - Ford
V drugem kolu finalne skupine košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov bo danes v Zagrebu domača Cibona igrala proti Fordu iz Cantuja.
Srečanje se bo pričelo ob 17.45
Milanski Billy pa bo igral jutri proti moskovskemu moštvu CSKA.
Naj omenimo še. da bo derbi v jutrišnjem kolu Koračevega pokala v Rimu, k.jer bosta igrali domača Bancoroma in beograjska Cr-vena zvezda.
DISCIPLINSKI UKREPI
Huda kazen Binovi
RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je zaradi nedeljskih izgredov v Rietiju na tekmi Binova - Cidneo kaznova la klub iz Rietija s tremi koli ne igranja na lastnem igrišču. Za eno kole pa .je bil izključen Sanesi (Binova).
Vaditelji tržaškega Sokola leta 1913
Vaditelji tržaškega Sokola, ki jih je fotograf »ojel* L aprila 1913. Na sliki: prva vrsta, sede: Prelc, Ura-nek, Polič (sestra dirigenta Mirka Poliča), Ambrožičeva, Perhavc por. Ambrožič, Cotič, Milena por. Lavrenčič, Eleonora (Lorca) Ferluga (sestra advokata Ferluge), Cirila Cotič; druga vrsta, stoje: prvi nepoznan, ostali: Miklavec (iz Ljubljane), Jereb, Lozej (Rojančan), dr. Peric, dr. Šavnik, Leban; tretja vrsta: Egon Jezeršek, Gruden, Vladimir in Ljudevit Kuščar, Celešnik
ODBOJKA
V NEDELJO V INTERLIGI ZA PIONIRKE
Brda, Koper in Kanal zopet boljši
Zdravniška potrdila
CIUDAD MEXICO — Boksarska zveza WBC je odločila, da bodo morali vsi boksarji, ki se bodo potegovali v dvobojih za svetovni na slov, v roku dveh m°'ecev izročiti zvezi zdravniška potrdila o svojem zdravstvenem stanju.
V Reggio Calabril
Catanzaro — Udinese
MILAN — Nedeljsko tekmo v 1. italijanski ligi med Catanzarom in Udinesejem bodo odigrali v Reggiu Calabrii, ker je bil Catanzaro kaznovan s prepovedjo igranja na do-
m *' * *>m
HOKEJ NA LEDU
j udi «p.avi» v Vareseju
VARESE — V petek se bo začel mednarodni turnir, ki je namenjen igralcem pod 20 letom. Tekmovanja se bodo udeležile državne reprezentance Švice, ZRN. Jugoslavije in Italije.
V nedeljo zjutraj je bilo na stadionu «1. maj* v Trstu , vse živo, saj se je nadaljevala odbojkarska interliga za pionirke.
Prisotnih je bilo kar enajst ekip, ki so odigrale skupno devet tekem.
Brda, Koper in Kanal so še enkrat dokazali, da so boljši konkurenti. O tekmah lahko rečemo, da so bile nekatere prijetne in napete, mlade igralke pa kažejo iz kola v kolo večji napredek. Spet druga srečanja pa so potekala enosmerno, saj je razlika v tehničnem znanju med ekipami večkrat zelo velika. Cilj in-teriige je vsekakor ta, da mlade Dionirke kar največ nastopajo.
IZIDI:
Sloga - Sokol 2:0 (15:8, 15:9); Brda - Breg 2:0 (16:14, 15:3); Bor -»Janko Premrl Vojko* 2:0 (15:8, 15:8); Semedela - Solkan 2:0 (15:7, 15:9); Brda - Semedela 2:1 (13:15, 15:3, 15:4); Koper - Sokol 2:0 (15:2, 15:2); Kanal - Sokol 2:0 (15:6, 15:5); «Janko Premrl Vojko* - Nova Gorica 2:0 (15:12, 15:12); Kanal - Sloga 2:0 (15:3, 15:11).
Postave naših ekip:
BOR:	Favaretto, Centazzo, Fo-
raus, Stopar, Pečar, Ukmar, Bandelj in Valenčič..
BREG: Štrajn, Elena, Elizabeta in L. Žerjal, Sancin, Maranzina, Tavčar, Pertot, Velikonja.
SLOGA: Čuk. Colja, Bizjak, Bra toš, Rebula, Križmančič Kokoravec, Škcrlavaj, Vremec, Guštin.
SOKOL: Rudež. Pizziga, Jazbec, Radetič, Perdec, I-egiša.
Do konca prvega dela prvenstva manjkati še tri tekme, ki jih morajo odigrati Bor, Kontove! in Breg. Ob koncu bomo tudi objavili popolno lestvico tega prvega dela. Povratni del se bo verjetno začel marca. (INKA)
1. MOŠKA DIVIZIJA
Drevi slovenski derbi Olympia - Naš prapor
V drugem kolu 1. moške divizije na Goriškem se bosta drevi v Gorici spoprijeli v slovenskem derbiju šesterki 01ympie iz (Jorice ter Na-
Norveška
VVales
Jugoslavija
Bolgarija
3 1 1 1 5:4 3 1 1 0 () 1:0 2 2 1 0 1 2:3 2 2 0 1 1 2:3 1
Cvetkovič, tako da se bo član Rad-ničkega Nikolič pomaknil v vezno vrsto. Kdo pa bo dal gole? To je seveda problem, kajti na tako težkem igrišču nimata Deverič in Živkovič veliko možnosti. Ali bo to potem priložnost za najbolj?ega ju-gcriovr’nekega nogometaša Gudlja?
Vsekakor pomeni današnja tekma težak izpit za Jugoslovane. Wales je moštvo, ki igra tipični »britanski* nogomet.
V EP »under 21»
Prepričljiva zmaga Jugoslavije
Jugoslavija — VVales 2:0 (0:0)
•m«.........................
Naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih
MLADINCI
DRŽAVNO PRVENSTVO
IZIDI
Italmonfalcone - AB Udine 76:129; Arte Gorica - Bic 73:109; Italmon falcone - Jadran 70:76.
DEŽELNO PRVENSTVO
IZIDI
Inter 1904 - SABA 107:65; Ferro viario Inter 1904 62:67: Scogliet-to - Saba 80:65; Inter Milje Stel-la Azzurra 76:79; Bor - Alabar-da n.o.
LESTVICA
Inter 1904 6; Ferroviario. Stella Azzurra 4: Inter Milje, Bor, Saba, Scoglietto 2; Alabarda in Polet 0.
PRIHODNJE KOLO: Inter Milje Bor (18. 12. ob 18.00), Ferroviario Saba, Inter 1904 - Scoglietto. Ala barda Polet (19. 12. ob 13.00).
KADETI
«TROFEJA MESTA GORICE* Dom - Mobilcasa Krmin 87:88 (27:48)
DOM: Gruzovin 11 (1:6), Makuc
Poberaj 4	(2:3), Pahor, Koder-
mac 4.
PON:	Gruzovin (7), Kocjančič
(12), Bric (17), Kcšuta (19), Kodermac (19), Orzan 20).
Donovcem je po izredno razbur ljivem koncu tekme za las ušla zmaga. Vsekakor pa so si naši zapravili tekmo že v prvem polčasu, ko so izgubljali za 20 točk. Kot sicer vedno so v prvem delu igrali zelo nezbrano in predvsem v napadu so bili izredno netočni. V drugem polčasu jc trener Hvalič igral vse za vse in dal navodila za »pressing*. Tako so se domovci z zelo agresivno obrambo in hitrimi protinapadi nevarno približali ra sprotnikorn. V tem delu sta se še posebno izkazala Kodermac in Kor šič, ki sta prestregla veliko žog.
(S.L.)
Bor B — Scoglietto 78:115 (32:53)
BOR B: De Carli 16 (6:14), Be-tocchi, Crapesi 4, Parisi 10, Coma-ri 14, Bradassj 14 (2:3), Tavčar 17, (5:12), Sik 3 (1:3), Vechiet, Paoli.

Rekreativci iz Ljubljane v gosteh v Gorici
V petek, 10. decembra, je prišlo v telovadnici Kulturnega doma '■ Gorici do zanimivega srečanja na področju rekreacijske dejavnosti. Odseku Slovenskega planinskega dru štva, ki se bavi s splošno telovad bo, odbojko, smučanjem in izleti v gore so prišli v goste rekreativci iz Ljubljane ki se zbirajo v podobni dejavnosti pri športnem zdru ženju Slovan.
Dvaindvajset jih je prišlo, kot
se spodobi rekreativcem, pes čez
državno mejo pri Rdeči hiši, da bi se po dogovoru pomerili v nekaj setih odbojke. Po pozdravu pred sednika SPDG V. Klc.mšela so odigrali dva seta s skupino gon-ških rekreativcev, kjer so se ti izkazali za boljše, nakar sta sledila še dva seta s pomešanimi moštvi.
Po odbojki so se Ljubljančani pridružili redni vadbi goriške skupine (vseh je bilo preko sedemde set). Na koncu sta si skupini za menjali našitke in značke ter si obljubili, da se prihodnjič srečata
V Ljubl'iam'	Rupel
dino, za zbliževanje med narodi,	NIKŠIČ - Jugoslovanska mlada 11 d:«- Ko^ 31' (2j^
za boljši jutri- (M. Š.)	reprezentanca je včeraj prepnčlji- cjančič 4, Orzan 29 (9.14), Košuta,
............................................n............................................-........................"........................................
|	^	.. . ..................... ............... „	_	I
Borovi kadeti so v nedeljo zopet izgubili. Scoglietto je bil stalno v vodstvu in njegova zmaga je bila povsem zas'užena. Borovci so se nasprotniku upirali d<j 8. minute pr: vega polčasa, nato pa so telesno močnejši igralci Scoaliefa ulovili skoraj vse odbite žoge in točno metali na koš. Med borovci je edino Aleksij Tavčar igral na običajni ravni. (Da)
IZIDI
Stella Azzurra - BarColana 71:80, Sokol - Bor A 76:69: Libertas Ferroviario B 64:62; Kontovel - Fer roviario A 61:115.
LESTVICA
Libertas 8; Ferroviario A, Sokol 6; Inter Milje, Barcolana 4; Scoglietto, Bor A. Bor B, Stela Azzurra 2; Ferroviario B in Kontovel 0.
PRIHODNJE KOLO: Bor A Fer roviario B (18. 12. ob 15.30). Li bertas - Sokol (18. 12. ob 16.30), Scoglietto Inter Milje, Konlovel -Bor B (19. 12. ob 9.00), Stella Az zurra - Ferroviario A.
BOR: Birsa 2, Carli 6, šik 14, A. Vodopivec 4, D. Vodopivec 4, Bla ževič 6, Panjek 8, Lippolis, Grahorja 2, Turk.
V prijateljski košarkarski tekmi sta se spoprijeli ekipi Poleta in Bora. Zasluženo so zmagali doma Čini, ki so zaigrali veliko bolj požrtvovalno in borbeno in že v samem začetku, z delnim izidom 18:0, odločili tekmo v lastno korist. O-meniti gre dober nastop Skerka. Kocmana in Čebulca pri Poletu ter Sika in D. Vodopivca pri Boru (Marko)
MINIBASKET >' «Turnir Zini & Rosenvvasser*
IZIDI
Ricreatori - Don Besco A 26:122, Don Bosco A Ferroviario A 74:27; SGT - Saba 89:17; Don Bosco B Servolana A 46:44; Ente Porto Camb 16:60; Inter 1904 - Libertas B 127:38; Libertas A - Servolana B 49:43: Servolana B - Ricreatori C 65:26; Inter 1904 Servolana C 40:33; Grandi Motori . Sokol 15:19; Bor -Ferroviario B 52:51. (M.R.)
šega prapora (Pevma, Oslavje in St. Maver).
V prvem kolu je ekipa 01ympie premagala ekipo Soče, odbojkarji z vznožja Brd pa so nerodno izgubili proti moštvu Arci Pieris.
Po pašem predvidevanju bi moralo biti drevišnje srečanje precej izenačeno in zanimivo, saj si bosta stali nasproti dve izmed najboljših ekip letošnjega prvenstva.
Tekma 01ympia - Naš prapor bo drevi v telovadnici šole ITI »G. Galilei* v Gorici (Ulica Puccini) s pričetkom ob 21. uri. (ik-)
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Polet - Saba 85:74 (42:39)
POLET: Ferluga 4, Sedmak 7, Martini, Kerpan 2. Pisani J, Edi Sosič 2, Adrijan Sosič 33, Gantar, Vitez 22, Daneu 12.
Proti ekipi, ki je trenutno brez točk na zadnjem mestu na lestvici, so poletovci dosegli drugo zaporedno zmago in tako delno popravili svoj položaj v tem prvenstvu. Openci so tekmo začeli na najboljši način, saj so brez večjih težav napadali nasprot nikovo »cono*, tako da so že v sredini prvega polčasa imeli 13 točk prednosti (27:14). Tedaj pa kriza, ki je žal za naše moštvo že stara znanka: pojavila se je nerazumljiva nervoza, izgubljene toge, nepazljiva obramba.
Daleč najboljša sta bila tokrat A-drijan Sosič in Vitez, medtem ko so ostali (če izvzamemo Daneva) pokazali premalo odločnosti in preveč nervoze. (Loris Tavčar)
Kontovel — Stella Azzurra 34:78 (20:31)
KONTOVEL: Ban 15 (1:3), Volpi, Udovič 8 (2:3), Šb.ka 6. Velussi, Kneipp, Čuk 5 (1:1), Lisjak Buka-vec (0:3), Č*melj.
V doslej svoji najslabši ,ekmi je Kontovel visoko izgubil doma proti moštvu SMle Azzurre. Že dejstvo, da so naši košarka 'ji v vsem srečanju dosegli le 34 točk, jasno kaže, da so igrali daleč pod svojimi sposobnostmi.
Gross In Meyfarthova športnika leta
BONN — Plavalec Michael Groa in Ulrike Meyfarth (skok v višino) sta bila proglašena za športnika leta v Zahodni Nefnčiji.
NAŠI NOGOMETAŠ V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH
•Športna sreda*
RIM — V današnji televizijski od daji »športna sreda*, ki se bo začela ob 23. 50 na prvi televizijski mreži, bo na sporedu polurni p<£ snetek mednarodne tekme za El Belgija — Škotska. Jutri pa bo med oddajo «TG — 2 Sport-sette* na sporedu košarkarsko srečahje Cibona Zagreb — Ford Cantu.
NAJMLAJŠI
Skupina B
Zarja — Primorec 3:0 (1:0)
ZARJA: Kočevar, Cicotti, Leban, R. Kalc, Babich. Stržaj, Boneta, Kerstich, Zeugnk, Žagar, M. Kalc, Oliva, Paulina.
PRIMOREC: Purič, Ferluga, Ciuk, B. Kralj, M. Kralj, Špehar, V. Carli, Škabar, A. Carli, Canziani; Fonda. Bellafontana, Luxa, Čuk.
STRELCA: Zeugna (2) in Žagar.
Kljub razmočenemu igrišču so najmlajši Zarje in Primorca s prikazano igro povsem zadovoljili. Zmaga je sicer pripadla zarjanom, Tre-benci pa so jim bili skozi vso tekmo enakovreden nasprotnik in si tako gladkega poraza prav gotovo niso zaslužili. Zaradi dobre obrambne igre obeh moštev je igra potekala večinoma na sredini igrišča. Edino priložnost za zadetek je imela Zarja in Zeugna jo je spretno izkoristil. V drugem polčasu sta se obe ekipi zelo potrudili, Zarji pa je uspelo še dvakrat premagati nasprotnikovega vratarja.
V	vrstah Zarje so se izkazali Zeugna, R. Kalc in Kočevar, med i-gralci Primorca pa B. Kralj, Škerk in Škabar. (P.B.)
V	tem prvenstvu so odigrali le nekaj zaostalih tekem.
IZIDI
Zarja - Primorec 3:0; S. Luigi -S. Andrea 0:2; Campanelle - Chiar bola n.o.
LESTVICA
S. Andrea 21; Supercaffč 19: 0-limpia 16; CGS 14; S. Luigi, Cam-
panelle 13; Chiarbola 9; Opicina in Zarja 8; Roianese 7; Vesna 2; Primorec 1.
NARAŠČAJNIKI S. Andrea — Primorje 6:2
(0:1)
PRIMORJE: C-ettin. Doljak, Nabergoj, Gašperlin, Purič. Šuc, Si-mat, Zidarič, Terčon, Zancolich, Ca stellani.
STRELEC za Primorje: v 19. in 63. minuti Simat.
Tudi v nedeljski tekmi proti S.
Andrea so »rdeče rumeni* visoko izgubili. Medtem ko so v prvem delu srečanja Prosečani igrali dobro in tudi zasluženo vodili z 1:0, so Prosečani po odmoru nepričakovano povsem odpovedali in prepustili i-gro domačinom, ki so kar šestkrat zatresli proseško mrežo. (H.V.)
(ZAOSTALO SREČANJE''
Campanelle — Primorje 4:0
(1:0)
PRIMORJE: Gettin, Doljak. Nabergoj, Gašperlin, Purič, šuc, Si-
IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI •
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Valnatisone — Luclnico 1:0
VALNATISONE: Beuzer, Franzo-lini, Ipssa, Drecogna, Nolfo (Zilli), Mesaglio, Stulin I (Birtig), Cen-cig, Secli, Stulin H, Zuanella.
V nedeljskem 13. kolu je ekipa Valnatisone kljub vseskozi boljši i-gri zgubila proti vodečemu na lestvici in je tako z osmimi točkami ostala na trinajstem mestu lestvice.
2. AMATERSKA LIGA Villanova — Savognese 2:0
SAVOGNESE: Predan, Neo Co-lombo, Zanutto, De Sabbata, Cer noia I, Cernoia II, Pozzurro, Bor dcn. Rol, Podierszach, Miani.
Audace — Torreanese 2:2
AUDACE: D'Andrea, Jussa, To-masetig, Buonasera (Ipnotico), Pi-
latto Vogrig, Chiacig. Chiabai, Pa-ravan, Carbonaro, Tomasig.
Po 13. kolu v C skupini 2, amaterske lige je vodeči Cussignacco še povečal svojo prednost in ima sedaj 5 točk več od drugouvrščene Olimpie in šest od tretjeuvrščenega Audaceja, Savognanese pa je i H točkami na enajstem mestu.
3. AMATERSKA LIGA Pulfero — Stella Azzurra 3:3
(2:0)
PULFERO: Gujon, Jussa, R. Bor don (M. Martinig), Zampari, S. Martinig, Cosson, M. Busolini, Jus-sig, V. Busolini, Vogrig, P. Bordon.
STRELCI za Pulfero: v 6. in 10. min. Jussig, v 70. min. Martinig.
V 11 .kolu je Pulfero osvojil novo točko in je sedaj s sedmimi na sredini lestvice.
mat, Celea, Terčon, Zancolich, Ca-stellani.
V zaostalem srečanju je proseško Primorje v gosteh proti ekipi Campanelle visoko izgubilo Sam izid srečanja jasno kaže. da so bili domačini boljši od Prosečanov, ki so bili enakovredni nasprotniku le v prvem polčasu. V nadaljevanju pa so se Tržačani razigrali in zasuli Prosečanom še -ri gole. (H.V.)
IZIDI 11. KOLA
Roianese - Campanelle 5:1: Mug-gesana - Blue Star 2:2; S, Andrea - Primorje 6:2; Zaule Montebello 3:4; S. Vito Fortitudo 2:4; Olim pia - Triestina 0:4.
LESTVICA
Triestina 20; Roianese, Montebello 16; Fortitudo 15; Campanelle, S. Andrea 14; Olimpia, Zaule 9; Mug-gesana. Chiarbola 8; S. Vito. Blue Star 6; Primorje 2.
CICIBANI
Portuale — Primorje 5:0
(2:0)
PRIMORJE: Blason. Logossi, Štoka, M. Štoka, Gerbassi, Spadoni, Počkaj.
V zaostalem srečanju so cicibani Portualeja premagali Prosečane s kar petimi goli razlike. Fizično slabši igralci Primorja nič niso mogli proti boljšemu nasprotniku, ki je brez večjih težav prišel do zadetkov tako v prvem kot v drugem polčasu. (H.V.)
DEČKI
Kontovel A — Kontovel B
108: 43 (54:14)
| KONTOVEL A: Compare 16. Flo-reančik 6, Fingerla 4, Dolhar 14, Sterni 15, Ban 8, Gruden 12, Terčon 20, Venier 9, Pertot 4.
KONTOVEL B: Pertot 9, Regent, Rupel 3, Husu 1, Baracci 3, Štoka 10, Gregori 3, Sedmak 5, Peric, Škrk 8.
Kontovel A je v soboto zasluženo osvojil društveni derbi in prvi točki na lestvici. Kontovel A je stopil na igrišče z drugo peterko. Že iz prvih minut je bilo razvidno, da bo brez težav zmagal. Končni udarec pa je dobil Kontovel B v zadnjih treh mi nutah prvega polčasa, ko je bil rezultat že 34:14 v korist ekipe A.
Omeniti pa moramo tudi. da .je Kontovel B še kar dobro igral, če upoštevamo, da se ti neizkušeni košarkarji malo časa bavijo s košarko. (Ašo)
IZIDI
Servolana - Don Bosco 65:52; Sa ba SGT 66:64; Kontovel B - Kontovel A 43:108; Grandi Motori -Ricreatori 81:68: Bot prost.
LESTVICA
Grandi Motori, Servolana 4; Don Bosco. SGT, Saba in Kontovel A 2: Bor, Kontovel B in Ricreatori 0.
PRIHODNJE KOLO: Kontovel B Servolana (18. 12. ob 15.30), SGT -Grandi Motori, Bor - Saba (19. 12. ob 9.00), Ricreatori - Don Bosco.
«PROPAGANDA»
PRIJATELJSKA TEKMA
Polet - Bor 77:46 (40:19)
POLET: Skerk 22. Kocman 24, Čebulec 26, Ciani 2, Prelec 2, Pol-dini 1, Berdon, Renar, Andolšek, Šuber.

OBVESTILA
$D Mladina
obvešča, da lahko plačate zadnji obrok za zimovanje v Kranjski gori od 13. do 18. decembra v trgovini »Pri kostanju* vsak dan ob delovnih urah, ali v domu Albert Sirk vsak večer od 20.30 do 22. ure. Vsakdo naj prinese tudi osebni dokument.
* * •
Smučarska odseka &D Mladina in £D Breg
obveščata, da zaradi neugodnih snežnih razmer odpade dokončno tečaj na Kohli. V primeru ugodnejših razmer bodo izvedli samo izlet 19. t.m. Vsi zainteresirani naj se zglasijo najkasneje danes,, 15. t.m., da potrdijc svojo prisotnost. * • •
Teniška sekcija SZ Gaja
priredi v petek, 17. t.m., ob 20.30 v restavraciji »Carso* na Repen-tabru društveno večerjo za člane in prijatelje. Oh tej priložnosti bodo tudi nagrajeni zmagovalci društvenega tumirla. Prijave po tel. 763229 ali 227240 • * *
SZ Bor — atletska sekcija
obvešča, da bo seja odbora sekcije danes, 15. t.m., ob 19. uri, na stadionu «1. maj*.
• • •
Odbojkarska sekcija SZ Bor
obvešča vse mlade odbojkarje da bodo treningi sa začetnike vsako
sredo ob 15.30 in v petkih ob 15. uri v telovadnici liceja »F. Prešeren*.
V SOBOTO V GORICI
Telovadna akademija v Kulturnem domu
Ob prvi obletnici Kulturnega doma v Gorici, nameravajo slovenska športna društva z go iškega prirediti telovadno akademijo, ki ima kot glavni cilj, da prikaže vse delovanje, ki se odvija v telovadnici Doma.
Pomembno pa je, da je ta športna prireditev prvenstveno namenjena učencem in dijakom slovenskih šol v Gorici. Akademija bo na sporedu v soboto, 18. decembra, s pričetkom ob 10.31). Glede samega programa prireditve, pa bomo še poročali
PLAVANJE
V Trstu 5()-melrski pokril bazen?
TRST — Med srečanjem ob koncu sezone tržaškega plavalnega društva je predsednik italijanske plavalne zveze Perrucci izjavil, da bodo v našem mestu kmalu zgradili 50-metrski pokrit bazen. Občinski odbornik za šport De Gioia je ob njem zagotovil, da bo poskrbel za premostitev birokratskih ovir za čimprejšnjo izpeljavo zamisli.
Uiedmstvo, uprava, oglasni oddtlak
IRS1 Ul. Montacchi 6. PP 559	Tal. (040) 79 46 72 (4 linija) TIX 460270
Podružnico Gorica. Dravorod 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — celoletna 59.000
V Sf-RJ številko 6.00 din. ob nedeljah 6,00 din, 20 zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 dm, za organizacije m podjetjo mesečno 120,00 letno 1200,00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADII — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad,, telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., vis 43 mm)
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožaljo 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel
Poštni tekoči račun za Italijo Zoložništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
v Italiji pri SPI.
15. decembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaje)
in tiska I
ZTT
Trst
Člen italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
NA KITAJSKEM ŽIVI 50 MANJŠIN
Letos poleti so na Kitajskem izvedli popis pre bivalstva, kar ni lahka zadeva v državi, ki je velika skrraj kot cela Evropa (vključno z evrop skim delcnn SZ) in šteje še polovico več prebi valstva. Prejšnji popis je bil izveden leta 1301. ko je država štela vsaj 300 milijonov prebivalcev manj in je bil zelo površen.
Popis je za tako veliko in zapleteno državo, kot je Kitajska, bistvena prilika, da vladajoči po litiki ugotovijo, kako se razvija prebivalstvo na posameznih območjih, kako se premika iz podeželja v mesta, koliko je mladih, kako se razvija razmerje med posameznimi narodnostmi in podobno.
V trenutku popisa je bilo nuštetih 1.008.175.288 Kitajcev, oziroma točneje, kitajskih državljanov. Tem bi bilo treba dodati še tiste, ki živijo r.a Taiwanu. v Hongkongu; teh jc kakih 24 milijo nov. Med obema popisoma je prebivalstvo nara ščalo po 2 odst. na leto (štirikrat več kot v S16-veniji). medtem ko vlada teži. da bi to rast zmanjšala na 1 odst.
Danes -živijo v mestih že štiri petine prebival stva in vlada meni. da je skrajni čas. da se to gibanje ustavi, kajti sicer bodo tudi kitajska mesta v kratkem spoznala bedo : slumov*. revnih če trti. kjer prebivalci žive pod osnovnim nivojem higiene. Med kulturno revolucijo in tudi po njej je veliko mladih šlo iz mest delat na podeželje. Ta selitev ni imela le ideološki pomen bratskega povezovanja mesta s podeželjem*. amrak je odgovarjala tudi jasnim gospodarskim problemom, kot je na primer še danes mladinska brezposel nost v mestih. Cena. ki jo je bilo treba plačati za to potezo je bila, da so preseljene generacije dale veliko manj tehnično specializiranih kadrov.
Pred desetimi leti je »skrajna levica» kitajske KP izvedla še eno pomembno potezo, ki se danes spet vrača v misli sedanjim voditeljem: milijoii prebivalcev zlasti mladih iz obljudenih osrednjih pokrajin je bilo poslanih na obmejna območja, ki so redkeje naseljena: na njih žive
večinoma narodne manjšine in imajo kot vsa mej na območja, tudi precejšen strateški pomen. V kitajskem primeru ta strateški pomen sovpada tudi z gospodarskim, kajti na teh območjih je precej dragocenih rudnih ležišč. Z razliko od prejšnjih voditeljev je Deng Xiao-ping mnenja, da je treba te ljudi plačati za vloženi trud, kajti — po novem — vsako delo mora biti plačano tudi na Kitajskem. Delo na mejah je celo še po sebno dobro plačano.
Narodne manjšine v mejah kitajske države so problem zase. Po številu tvorijo le 6 odst. vsega kitajskega prebivalstva (kar znaša vseeno nad 60 milijonov), po površini, pa živijo na ozemlju, ki tvori 60 odst. celotne državne površine.
Komunistična partija Kitajske se je lotila vpra sanja narodnih manjšin že na svojem drugem kongresu leta 1922. ko je nakazala bodoči ustroj države na istih zveznih načelih kot tedanji vzor. SZ. Na tretjem kongresu, leto pozneje, pa je bilo izrecno rečeno, da se bodo te pokrajine, zlasti Tibet. Mongolija, Sinkiang in druge, priključile Kitajski le na pcdlagi samoodločbe. Do druge svetovne vojne je bila ta pravica večkrat poudar jena, v začasni ustavi iz leta 1949 pa se samoodločba ne omenja več: na njenem mestu se pojavi izraz »avtonomijam, češ da je narodnostni problem vezan na razredni boj in bo torej rešen z uresničitvijo komunizma. V praksi so bila vsa obmečja. kjer so žive'e manjšine, proglašena za avtonomna; tako je bilo ustanovi enih a avtonem nih dežel, 29 pokrajin in 65 manjših upravnih enot.
Utemeljitev sistema avtonomij, namesto nek danjega federativnega vzora, ni težka za kitaj ske politike: Kitajska ima 2000-letno državno tradicijo. Poleg tega bi uvedba federacije povzročila velike probleme, kajti na kitajskem ozemlju živi preko 50 narodnosti, poleg prevladujoče »Han*. Nekatere od teh so razpršene po celem ozemlju in torej pomešane z ostalimi. Malokatera pokrajina je narodnostno »cistam. In končno, prevladujoča narodnost Han je najbolj razvita in zato bi prevelika nepovezanost bolj škodila kot pa kori stila manjšinam.
Problem zase je pokrajina Sinkiang, žarišče napetosti med rusko in kitajsko državo v teku celega zadnjega stoletja. Ob svojem nastajanju je namreč kitajska država, med led 1945 in 1919, tvegala da se razdr bi. Mongolija jč na podlagi dc-govora s SZ postala samostojna, Tibet je iskal zavezništva na Zahodu. Drugod so se pojavljala gibanja za neodvisnost, seveda s tujo pomočjo.
Sinkiang je izredno pomembna pokrajina, čeprav je pol njene površine puščava. Velika je kot pet Italij in je od vedno povzročala vladi v Pekingu največ skrbi. Nacionalizem prebivalstva je tu črpal svojo moč predvsem iz vere večine: islama. Po letu 1957 'e centralna vlada pospešila razvoj te pokrajine in s tem tudi svoj vpliv preko narodnostne komponente Han.
Danes pojmuje kitajska vlada svoje manjšine, zlasti tiste na zahodni meji, kot »prehodno ob-ifldCJfe* hied .jedrom države in ostalimi neodvisnimi državami.
Srečanje Shultz - Mitterrand
BENEŠKI DNEVNIK
Možnost skupnih pobud na območju Matajurja
0 tem so pred dnevi obširno razpravljali v Tolminu
Ameriški državni tajnik George Sluiltz jc iz Rima včeraj odpotoval v Pariz, kjer se je sestal s francoskim predsednikom Mitterrandom. Danes bo Shultz odpotoval v Madrid, kjer se bo sestal z novimi španskimi voditelji	(Telefoto AP)
ČEDAD — V okviru dvostranskega sodelovanja, ki ga z italijanske strani koordinirata Avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova za Čedad in Nadiške doline ter gorska skupnost, sta se v Tolminu sestali italijanska in jugoslovanska delegacija, da bi razpravljali o turističnem razvoju Matajurja na o-beh pobočjih. Italijansko delegacijo so sestavljali predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove Giuseppe Paussa. predsednik gorske skupnosti Giuseppe Chiuch, deželni svetovalec Romano Speco-gna in Aldo Ferrari. Z jugoslovan ske strani so bili prisotni tolminski župan Torkar, predsednik odbora
ODLOČNEJŠI PRISTOP SOCIALISTIČNE VLADE FELIPA GONZALEZA
ŠPANIJA TERJA NUJNO SPOŠTO VANJE OB VEZ 0 VKLJUČITVI V SKUPNO EVROPSKO TRŽIŠČE
Madrid pogojuje integracijo v NATO s pospešenim postopkom za vstop v EGS
(Od dopisniku Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Prvo srečanje meu špansko socialistično vlado in zahodnoevropsko skupnostjo je pokazalo. da potrpežljivost v Madridu, ki že pet let trka na vrata EGS. polugoma popušča Novi šef Špan ske diplomacije Francisco Moran je kolegom v palači Chariemagne zatrdil, da je bilo doslej že dovolj slovesnih izjav o zainteresiranosti deseterice za sprejem Španije v svoje vrste in da v Madridu hočejo konkretnih dokazov zahodnoevropske zagretosti za razširitev skupnega trga na Iberi.iski polotok.
španski socialisti so nezadovoljni s počasnim potekom pega ani. ki jih resda zavira kopica navz-križi.i, še bolj pa naraščajoče prepričanje zahodnoevropska skupnosti, da si ta hip ne more privoščiti vključitve Španije, če ne želi
tvegati bankrota »zelene politike/, najbolj ranljivega člena v EGS. Kmetijska politika bo po dvelet n eni »premoru/, ko je naraščanje svetovnih cen omogočilo več manevrskega prostora, kajti izdatki za 1 izvozne subvencije so se znižali, znova terjala več denarja in v palači Berlaymoi)t že mrzlično izračunavajo, koliko denarja bo v prihodnjem proračunskem letu po trebno odriniti za odkuo pridelkov in subvencionirano prodajo na tujem. V času neurejenih zahodno evropskih kmetijskih financ, bi vstop Španije imel uničuioče učm ke. kajti poročal bi se dotok pridelkov. s katerimi v EGb že sedaj ne vedo. kako in ka'. (olive vino. zelenjava, južno sadje).
Toda Španci, ki so pred petimi leti, ko so formalno zaprosili za
zanje, zahtevajo uresničitev obljub Pogajanja trajajo že tri leta in že od znane Giscardove izjave, da je potrebno najprej prebaviti posledice ppvih dveh razširitev EGS in se šele nato pogajati o Španiji in Portugalski, se v deseterici previdno izogibajo drezanju v vročo (Špan sko) kašo.
Francisco Moran, uglajeni ma dridski diplomat z metuljčkom, .ie predor nove španske vlade sprožil z močno bojevito izjavo, češ da vsaka nadaljnja zamdda v pogaja njih slabša položaj v Španiji (tudi socialisti igrajo na karto, da bo in tegraci.ja v EGS podprla špansko demokracijo in prirezala peroti ar madi), odlaga rešitve za nakopičene probleme in zmanjšuje špansko zaupanje v zahodnoevropske načrte na Iberi.jskem polotoku. Petre
vstop in dobili zagotovila, da je I bon je natančno izdelani koledar Evropska skupnost zainteresirana I itogajanj s točno določenimi časov-

ll DOKUMENTA PREDSEDSTVA UNIJE ITALIJANOV
Nujno je treba spremeniti določila o obveznem pologu
BEOGRAD — Predsedstvo Unije I ki jih utegnejo sprožiti, ter pouda Italijanov za Istro in Reko, družile rja neovrgljivo potrebo po vzdrže-ncpolitične organizacije, ki predstav-1 vanju stikov in osebnih vezi z dru-
PRIMORSKE VESTI
l.ia italijansko narodnostno skupnost na Istrskem polotoku, je od jugoslovanske zvezne vlade zahtevalo nujni popravek tako imenovanega »pologa za izhod iz države*, da bi zagotovili nadaljevanje sedanjih od nosov sodelovanja in stikov z matičnim narodom.
Da bi nemudoma in vsaj delno rešili hude težave, ki so nastale jx> u-vedbi jugoslovanskih omejevalnih ukrepov, je predsedstvo Unije Italijanov zahtevalo, naj se olajšave, ki so predvidene za državljane na za časnem delu v tujini, razširijo tudi na območja, naseljena s pripadniki italijanske narodnostne skupnosti.
Besedilo dokumenta, ki ga je sprejelo predsedstvo Unije Italijanov, jc na vidnem mestu objavil dnevnik La voce del popolo, pod naslovom: »Žago tori ti kontinuiranost odnosov pre ko meje*. Časnik navaja, da kljub zavesti o težavah, ki so porodile o mejevalne ukrepe, ni moč mimo zaskrbljenosti ob negativnih učinkih,
/inskimi člani, sorodniki in prija telji. ki žive v Italiji.
Dokument tudi (x>dčrtuje, da so o simski sporazumi potrdili načela vzdrževania in ohranjanja kulfumih stikov in odnosov sodelovanja z matičnim narodom, opozarja na vlogo smpstu*. ki jo jugoslovanske narodnosti — in še posebno italijanska — igrajo v odnosu do sosednih narodov in navaja vrsto pobud, stikov, srečanj, manifestacij, pobratenj, študijskih zasedanj ter kulturnih in jezikovnih seminarjev, ki jih je organizirala ali vzpodbujala Unija in ki so sedaj prekinjeni.

m ? ; - . >
'„ KM

Janez Zemljarič na slovenski obali spregovoril o gospodarskih težavah
Potrebno je soočanje z resničnostjo in sprejemanje začasnega padca standarda - Razmišljati o morebitni preusmeritvi dela samoprispevkov za finansiranje dejavnosti
KOPER - Tisti, ki mislijo, da je Ireba delavce v organizacijah zdru ženega dela, ki so zabredle v težave, spodbujati k večji produktivnosti z višjimi osebnimi dohodki, so v veliki zmoti. Motiviranost za večjo produktivnost mora namreč sloneti na realnih obračunih sedanje-
naše družbe, nasprotno: soočanje z resničnostjo in problemi, ki jih i-mamo pomeni, da krepimo temelje sistema, ki ga gradimo in ob ukrepih, ki jih prejemamo, ne gre obupavati. Takole je med drugim včeraj dopoldan, ko je delegacija republiške skupščine pod vodstvom
ga poslovanja in na perspektivnih i predsednik Vinka Hafnerja obiskala
programih razvoja. S tem. da se soočamo z resničnostjo in sprejemamo začasen padec standarda, še daleč ne spodkopavamo temeljev
.................
Neobičajna misija plesalk
slovensko obalo, oziroma ko prš k o in piransko občino, razmišljal predsednik izvršnega sveta skupščine bRS Janez Zemljarič.
Veleposlanik Calamia nadaljuje obisk v istrskih občinah
KOPER - Italijanski ve leposlanik v Beogradu Pietro Calamia. ki nadaljuje svoj obisk po Istri, se je včeraj sestal s predstavniki občinskih skupščin Buj, Poreča in Kopra. Pogovarjali so se pred vsem o vprašanjih v zvezi z maloobmejnim premetom ta ko osebnim kot blagovnim. Nakazana je bila tudi mož nost ustanovitve mešane italijansko jugoslovanske bro-1 darske družbe. Veleposlanik je pozitivno ocenil dejstvo, da se v Istri 17.000 slovenskih in hrvaških učencev uči italijan ščine, kar bo privedlo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in razumevanju. V večer nih ur ali pa je italijanski generalni konzul v Kopru Ludo-vieo Tassom Estense di Ca stelvecchio priredi’ sprejem, ki so se ga udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Slovenije, s Hrvaške in iz Furlanije - Julijske krajine.
Baletni trio »Chantelle*. ki ga sestavljajo 23-Iefna Julie Dunn, 25-let-na Maggie Hind in 22-letna Tina Underhill. bo poskrbel, da ne bo britanske voiake na Palklandiii mučilo domotožje med božičnimi in novoletnimi pomniki	(Telefoto AP)
Po dokaj obsežni predstavitvi go spodarske situacije v koprski občini, za katero je značilno, da je v zadnjem letu sicer ustvarila precejšnja sredstva za reprodukcijo l (2,03 milijarde dinarjev) in da industrija in transport predstavljata vodilni panogi ob dokaj razviti tr-j govini in gradbeništvu, da pa upada njena izvozna uspešnost. V celoti je razlika po podatkih občine po kritju uvoza z izvozom pri blagu okrog 65 odstotna sicer pa 118 odstotna, kar gre predvsem v račun precejšnjega deviznega priliva pri storitvah. Predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Janez Zemljarič je poudaril, da si morajo na Obali in v koprski občini še bolj potruditi. da bodo v prihodnjem letu povečali izVoz. To, da izvoz tako blaga kot storitev zaostaja za lanskimi dosežki, si pač preprosto ne moremo privoščiti, čeprav marsikaj poskušamo opravičiti z objektivnimi okoliščinami. Orientacija v w	izvoz je naša temeljna naloga in to
t™ je treba z vsemi napori tucli do-“	seči. Z investicijsko politiko, ki ne
prispeva k večji izvozni naravnosti, lx> tudi treba prekiniti, je menil Zemljarič in dejal, da bo to bržkone prizadelo marsikatero gradnjo na področju družbenih dejavnosti. Pri tem smo si s sredstvi samoprispevkov močno povečali porabo (s poslovanjem nove bolnišnice v Izoli na primer se stroški povečajo za 100 milijonov dinarjev) in tu bo treba intenzivneje razmišljati o po budah, da bi morebiti del sredstev iz samoprispevkov namenili za grad njo objektov za določen čas preusmerili kar za finansiranje dejavnosti. To je treba na področju družbene dejavnosti tudi racionalizirati. Je res potrebnih za zdravstvo 13 tozdov? Boljša organiziranost, odločnejše poslovanje bo na podro-
čju agroživilstva — ob uspelem re ferendumu o ustanoviti novega sozda laliko prispevalo tudi k boljši oskrbljenosti tega območja z vsemi proizvodi. V koprski občini na primer ta čas y mesnicah ponujajo le 30 odstotkov količin govejega mesa oziroma mesa sploh, ki jih potrebuje tukajšnje prebivalstvo.
V koprskem Totnosu. ki se sooča s sanacijo, so gostje podprli prizadevanje novega vodstva in celotnega kolektiva za povečanje produktivnosti in naravnost na tuje tržišče, brez šifer Tomos ne bo preživel. Razširitev odnosov s tujimi
bodo storili vse, da bi prihodnje leto izboljšali preskrbo z gorivom, tujim tiskom in blagom za široko porabo. Tako bi odpravili vzroke, ki so v dobršni meri povzročili letošnji padec obiska tujih turistov ter ustvarili pogoje za približno 30 odstotno povečanje deviznega turističnega priliva, ki naj bi znašal približno milijardo do larjev.
»Prizadevali si bomo, da ne bi ponovili napak iz letošnjega leta. ki turistično ni bilo uspešro, saj je od konca oktobra turizem prinesel 726.5 milijona dolarjev iziro ma za približno 24 odstotkov manj
partnerji tovarnami v Gani, Italiji | kot v enakem lanskem obdobju, in na Nizozemskem, iskanje čim I Takšen prihodek je registriran pri
večjega števila domačih kooperantov pa je do nedavnega uvoz retro-materialov kar 35 odstotkov reprodukcijskih materialov potrebnih za nemoteno proizvodnjo (letos so ta odstotek uspeli znižati že na 15 odstotkov) so naloge katerih rešitev je nad vse pomembna za nadaljnji razvoj Tomosa. Zemljarič je poudaril, da je pravilna usmeritev Tomosa, ki je za svoj izvoz povečal dosedanjih 10 ali 15 odstotkov na 50 odstotkov. To seveda ne bo mogoče takoj, saj prihodnje leto kanejo izvoziti za 8 milijonov dolarjev izdelkov, kar seveda ni njihov končni cilj. V bodoče pa na.j bi se izvoz povečal kar na 40 milijonov dolarjev. Prizadevati si bodo morali tudi za kakovostnejšo cenejšo proizvodnjo, ki bo v svetu tudi konkurenčna. To je kot so povedali predstavniki Tomosa eden od njihovih ciljev.
Janez Zemljarič je dejal tudi. da je treba čimprej razrešiti težave oz. probleme, ki so nastali po sprejetju ukrepov zveznega izvršnega sveta v zvezi z maloobmejnim oseb n im prometom.
DUŠAN GRČA
Prizadevanje SFRJ za povečanje tujega turizma
BEOGRAD — Zvezn: sekretar za tržišče in splošne gospodarske za deve Luka Reljjič je na konferenci za tuje novinarje poudaril, da
Narodni banki Jugoslavije. Kot o-cenjujejo pa .je hkrati pri zasebnikih ostalo več kot 300 milijonov dolarjev,* je dejal Rejič.
»Turizem je letos razočaral pred vsem zaradi naših napak, posebej v preskrbi. Zato bomo hkrati t razširitvijo in obogatitvijo ponudbe poskušali v prvi vrsti odpraviti te napake, saj kl.iub težavam ostajajo pogoji za izboljšanje preskrbe*.
V zvezi s tem je zvezni sekretar za tržišče poudaril, da so sedanji administrativni ukrepi v preskrbi začasni in da bodo ustvarjali pogoje za njihovo čimprejšnjo ukinitev.
nimi roki. .je pribil španski zuna nji minister.
Cilj vlade Felipa Gonzalc/a je vsekakor doseči vstop v EGS, še preden poteče mandat pravkar izvoljenemu »cortesu*. torej se preri letom 1986. časa je torej na ore-tek. a v Madridu se dobro zavedajo. da se zamude in odlaganja, s katerimi se jc srečevala najprej Suarezova in nato Sotelova krščan sko-demokratska vlada, utegnejo ponoviti.
Kajti v zahodnoevropski skupno sti trenutno nikakor niso voljni odločno zarezati v kmetijsko politiko, vsaj v njene temeljne zasnove ne, kar pomeni istočasno blokado po gajanj s Španijo. Le-te namreč ni mogoče vključiti v 'zeleno politiko', če poprej ne naidejo načina za financiriitfie dodatnega toka (presežnih' kmetijskih pridelkov. Thornova komisija si sicer priza deva, da bi zahodnoevropske kme tijske cene postopoma približala svetovnim, kar bi sprostilo denar za subvencije, a glede na nenehne zahteve mogočnega kmetijskega lobbyja za zvišanje cen pridelkov, so Tbornuve želje kaj malo uresničljive.
španski pogajalci so včeraj dvignili temperaturo tudi z zahtevo, da želijo sodelovati v dogovaria n ju o reformnih ukrepih za sredozemsko kmetijstvo, četudi torma) no še niso člani EGS. Slednje ie kaj lahko pojasniti: španska kme tijska struktura je kajpak sredozemska in sodelovanje Madrida bi bilo torej logično, a za načrtom o reformi se v resnici skrivajo koncesije Italiji. Franciji in Grčiji ki se bedo po vstopu Španije soočile z novo konkurentko.
Kljub temu da se je pote/a Cal va Šotela. ko .ie vstop Španije v NATO, za kar .je bila zahodnoev ropska skupnost krepko zainteresirana. pogo.jeval s premikom v pogajanjih o vključitvi v EGS. izja lovila, kajti v severnoatlantsko za vezništvo je Španija prišla nrezao daj, se v Madridu očitno niso odpovedali igranju na /karto NATO*. Francisco Moran .je konec tedna r>a sedežu pakta pojasnil, da je proces integracije Španija v atlantske strukture do nadaljnjega zamr zn.jen, Španija pa ostaia «zvesta n trdna članica* do referenduma, na katerem bodo določili stopnjo so delovania v paktu.
Danski zunanji minister Uffe El-lemann • Jensen, ki .je tokrat zadnjič predsedoval ministrskemu sve tu EGS. ,je špansko diplomatsko ofenzivo pospremil s suho ugotovitvijo, da »napeti pogajalski koledar*, ki ga je izdelala ZR Nemčija kot predsedujoča članica od ja nuar.ia dalje, izpričuje ‘eljo EGS. da pospeši pogajanja o vključitvi Španije. A šef danske diplomacije je «pozabil», da v bonsitem pogajalskem koledarju ni nobenega da turna ali obveznosti, kdaj naj Špa ni.ia končno postane članica zahodnoevropske skupnosti.
BOŽO MAŠANOVIC
za razvoj Matajurja inž. Rejec, arhitekt Klavora, odbornik za urbanistiko Kosorog in predsednik Zveze komunistov iz Tolmina.
Chiuch. ki je izrazil željo, da se čimprej normalizira obmejni promet. se je navezal na vsebino prejšnjih srečanj in izrazil politično voljo, da obe strani sodelujeta pri reševanju vprašanja vsestranskega razvoja Matajurja. Predlagal je tudi določene posege na deželni in državni ravni za sprostitev prehodov čez mejo na tem območju. Na ta način, je poudaril, bomo lažje dosegli gospodarske, socialne, turistične in športne cilje, ki smo si jih zastavili. To stališče sta podprla tudi Paussa in Ferrari. Oba sta predlagala pobude, ki bi lahko spodbujale gospodarstvenike, da investirajo na tem območju, in tako ustvarijo osnovne infrastrukture ter dopolnijo že obstoječe športne naprave. Deželni svetovalec Specogna je osvetlil zakone in pobude dežele F-JK za razvoj tega območja ir. se obvezal, da bo ukrenil vse potrebno. da se čimprej srečanje predstavniki obeh dežel in rešijo zlasti finančno vprašanje. Izrazil je tudi mnenje, da mora biti načrt razvoja Matajurja v skladu z razvojem vseh Nadiških dolin.
Arhitekt Klavora je z natančnimi podatki prikazal geološke, socialne, turistične in gospodarske analize tega področja, ki so bile narejene s strani Slovenije. O tem vprašanju je spregovoril tudi inž. Rejec. Tolminski župan je zagotovil, da si bo prizadeval pri vseh pristojnih organih. da pospešijo razvoj Matajurja. Toda z jugoslovanske strani, je dejal, se dela ne bodo začela pred 1985. letom.
Srečanje, na katerem je sodelo val tudi gospodarstvenik Dino Del Medico, so zaključili z obvezo, da se v kratkem sestaneta delegaciji italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov, da bi primerjali in dopolnili analize in načrte, ki so jih dosedaj pripravile obe strani.
Še o športnem centru na Matajurju
MATAJUR - Prebivalci Matajurja so se pred nekaj dnevi sestali * javnimi upravitelji občine Sovodnje in z njenim županom Cudrigem, da bi osvetlili nejasne točke načrta P IP za razvoj Matajurja. Razjasnili so lastnikom vprašanje uporabe zemljišč. kjer bodo priredili smučišča in jim zajamčili zaščito okolja. Občina se bo zavzela, so poudarili na sestanku, da se odpravi škoda, ki so jo prebivalci Matajurja utrpeli prejšnja leta in zagotavlja, da predvideva načrt razvoj ne le zimskega turizma temveč tudi poletnega. Na vsak način pa je pripravljena načrt spremeniti in ga dopolniti na o-snovi potreb in zahtev domačinov. Hkrati bo ol/čina poskrbela, upoštevajoč seveda urbanistični načrt, za povečanje zmogljivosti turističnih o-bjektov.
Zahodni Nemci: lepo lepše, najlepše, spolnost
BONN — Za 81 odstotkov Nemcev je spolnost ena izmed tistih najlepših stvari, ki človeku pomagajo, da mu prijetno mineva čas. To je rezultat ankete, ki jo je pri nekem strokovnem podjetju naročila znana revija Pla.vbo.v. Za 14 odstotkov prebivalcev ZRN med 14. in 70 letom starosti pa jc spolnost sploh najlepše razvedrilo. 50 odstotkov intervjujancev je postavilo sicer pr: vo mesto kako drugo stvar, toda spolnost so označili kot eno izmed najprijetnejših. Več kot 27 odstotkov odgovorov je označilo seksualnost kot obvezno dejanje, če želimo, da bo življenje slajše in prijetno, za 7 odstotkov je to pogosto dolgočasna obveznost, dobra dva odstotka pa ne goji prav nobene simpatije do te (ne vedno samo) zakonske dejavnosti.
Anketa je vsekakor dober napotek. kako naj si Nemci ustvarijo čim prijetnejše in sladko življenje ob dejstvu, da tudi njih pesti vedno večja gospodarska kriza in je brezposelnih iz dneva v dan več. Nekaj ljudje pač morajo delati...
Nekaj sprememb pri bencinskih bonih
BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je pripravil predlog za drugačno delitev motornega bencina in dizelskega goriva, o katerem pa bodo republike in pokrajine še uskladile stališča.
Za tovorna vozila, ki so namenjena za osebno delo, naj bi v prihodnje delili bone glede na nosilnost vozila za 250 do 500 litrov mesečno, za tovorna vozila, ki niso registrirana za osebno delo, pa predlagajo 100 litrov goriva namesto 300. Najpo membnejše spremembe se nanašajo na kmetijstvo. Menijo, da bi za vsa dela v kmetijstvu zadoščalo na mesec 200 litrov goriva na traktor. Poleg dose danjih količin naj bi zasebni kmetovalci, ki vozijo svoje pridelke z lastnimi vozili na tržnice ali na odkupne postaje, dobili največ do 100 litrov na mesec.
Za obrtnike naj bi količino goriva povečali do največ 50 litrov na vozilo, osebe v stalnem delov nem razmerju, ki uporabljajo svoja vozila za oprav
l.ianje PTT storitev, prodajanje knjig in za carinske delavce za prihajanje in odhajanje z dela naj bi se količina goriva, ki ga dobijo, povečala največ do 40 litrov. Več goriva naj bi dobili tudi invalidi, pri katerih je zaradi izgube in poškodbe nog ugotovljena najmanj 80-odstotna invalidnost, če pa so v delovnem razmerju pa najmanj 70-odstotna. Tudi zanje bi bilo na mesec do 40 litrov goriva več. Enako količino bonov naj bi dobili tudi invalidi oziroma osebe, ki jih vsak dan vozijo na delo, redno šolanje ali rehabilitacijo.
lastniki taksijev pa naj bi po predlagani spre membi dobili na mesec v prihodnje bonov za 400 litrov goriva, namesto za dosedanjih 300 litrov Za motorna vozila, ki jih za svoje opravke uporabljajo verske skupnosti, naj bi v prihodnje dajali bon* za 80 litrov goriva na mesec.*
Vse te spremembe naj bi veljale od 1. januarja 1983 naprej, (dd)