II. leto. Štev. 50. 1915. December 12. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. na naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srea Jezušovoga vküp je na leto: domá, še za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . .5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . 8 K. „Tí što si?“ — Ján. I. — Stokrát čüjemo ponávlati v živlenje to Pitanje med lüdmí. Ivana krsti-tela so prišli pitat: „što si?“ Pa či bi njim on odgovoro :vSiu Zachariaša i Ožébete sam*, bi se smejáli nad njegovim odgovorom, kak so se šen-gárili z Jezuša rekoči: „Ne je to sin Jožefa tesára í mati njegova je Marija*? . Žito ka lüdjé človeka po tom sodijo, odket zhája, što je njegov oča i što njegova mati pa potom poslűšajo, ka on guči ino kakša so njegova dela. Pa či bi te poslűhnoli moder govor ino nasledüvali dober zgléd, ešče itak ne bi hiba bila — samo ka je ne tak, nego návadno naopak. Či njim naime što dá božen zgléd ino božen presvet, te na ves glás kričijo: to je naš človek, poznamo ga od mála — malűj mao, ne njemi pára nindri na sveti. Či njim pa dáva dober zgléd ino dober presvet, šteroga bi mogli poslűhnoti, te je pa njihov guč etak : »Ka nam modrüješ, vej poznamo tebé i tvoje, ka si ne z bošega zleženjá, kak mi ovi“. Pa té zrok je vnožini zadosta, naj ne poslűhne dobroga návuka ino ne činí dobra, ka tisti, šteri jo na dobro vči, je spozoáni pred njov. Či ne verje meni što, ’ naj čté svéto pismo pa de čüo reči Jezušove, štere je on pravo, kda so ga Prebivalci Nazareta ne šteli poslűhnoti, rekoči : »Nišče je ne prorok v domovini svojoj.** Istine, ka to dnes žene bi smelo tak biti, ár bi krščenik pravico reči mogeo glédati pa ne peršono govor-nika, da je pa záto izda tak. Ka samo z ništernov rečjov opomnim: Kde májo lüdjé domáčega dühovnika, notarjuša, školska, ka bi je poštüváli ? Či je zdalečega prišeo, ka nišče nikaj ne ve od njegovoga roda, te ešče ma malo poštenjá, či je pa domáči, te njemi pa njegov rod ino stári príjátli njegovoga očé nájprle hrbet obrnéjo. Ešče za občinske poglaváre tüdí tiste nájráj z birajo lüdjé, šteri so z drűge vésí prišli tá, ali či ne oni samí, konči njihov oča. Včimo se drűgo pravico. Bláženo je lüstvo pa blážena vés, štera svoje domáče lüdí me v svojih slfížbaj. Domáči človek razmi svoje lüstvo, zná njega siromaštvo, pozna nevole, razmi guč pa či zná, ka lüstvo má vüpanje do njega, te z veséljom oprávla svoje posle, ár zná, ka je svojemi radi na pomoč. Kak je Istina* ka pomenkanje vüpanja vnogomi dobrom! deli nego potere, tak je tüdi pravica, ka či što vijli, ka májo do njega vüpanje tisti lüdjé, na šterih pomoč se zanáša v svojem opravilí, te je vnogo dobra mogoči včiniti. Neščemo pisali, ka tüjinec ne more dobra činiti. Vnogi tüjinec je že podigno cele okolice v znánji, polodel-stvi, živinoreja izobrázbi lüstvo, kda je vido, ka jé v lüstvi dobro naka-nenje za poslűšanje i nasledüvanje dobroga dela, nego to pítamo, kelko več bi mogeo včiniti tam domačín, či bi najšeo pri lüstvi tisto lübézen ino vüpanje, štero lüstvo z dobre vole skažüje tüjinci! Záto, meje lüstvo, to tí naj bo skrb, svoje síne postavíti na svoja mesta, njim dati část i poštenjé, štero njim ide, ár dokeč eden národ svoje zametáva ino za lüdskim .beži, tečás té národ prav bláženi ne bode nikdár. Bojna. V os.nini brezmadežnoga popri-jétja BI. D. Marije živemo. Mislimo na najvekšo prednost, diko, z šterov je človeča düša okinčana. Na Marijino düšo nam zleti dühoven pogléd, ona je tista najsrečnejša düša. Vse rože na sveti je slana gveha morila, vse so se zamazale, posüšile 'od gréha, samo Marijine düše se je. ne mogo on do-_teknoti,.Njo je j^krio tisti, ki je njeni ščeo biti, sam Bog. Svojo mater je rešo zamazka graha. Ona je njegovo králjestvo na zemlji bila, ne je mogo greh zato v njo priti, ar Bog, ki je najsvetejši, grehe ne pozna. Če je pa BI. D. Marija ne greha nikdar na sebi mela, ga more na našoj düši trpeti ? More li dovoliti, da bi mi, njena deca, bili zamazani? Pod njéní čisti materni plašč se more Skrili kaj smrdljivoga, gniloga ? Ne. Zato pa ne poslűhne tüdi svetá prošnje za mir. Svet ešče izdaj gnili, smrdi, ár Vnogi ešče greši. Marijine hčere, Marijini Sinovje, prosite ponizno té dnéve osmine . Marijinoga brezgrešnoga poprijetja do srede dosta i vrelo za povrnenje gre-šnikov. To je pol k stálnomi miri. Tisti naj se povrnejo, ki so ne-mir delati, ovak ne bo mirű. To prosimo z dečiuskim zavüpanjom od svoje najbolše matere, ka bliže prinesemo svet k miri z té strašno bojne, od štere se zadnja poročila etak glasno: Srbsko bojišče. Po zavzétji Plev-lje-ja so naši od toga mesta na jug ležéče visine že tüdi zavzéli. Pri Tres-njevici so črnogorci zbili. Od Novipa-zara na shod so oboroženi mohame-danci, šteri so med našo vojsko što-pili, odtirali črnogorske bande, štere so tü ropale. Pri Novipazari i Mitrovici je vküp 2000 srbov vlovljenih. Tei so 2. NOVINE 1915. december 12. se T. dobre vole prekdáli, odskočili so od svoje vojske, štera je na vse kráje razpršena i trpi velike nevole. — 40 jezer dobro oboroženih srbov je prišlo v Medno, v Albaniji. — Ruska vojsko za 2—3 tje’dne začne boj za Srbijo proti Bulgariji. — Albanci so tüdi stopili med našo vojsko i se borijo proti srbom. — Iz Hollandije se glasi, da.se je Petri srbskom} králi v glávi zmešalo. Glás je še ne potrjen. Bolgarsko bojišče. Bolgari so za-vzéli Monastir. — Francozi i anglež! so v nevarnosti, da je bolgárí zapa-šejo. — Bolgari so dozdaj 50 jezér srbov zgrabili i 265 topov zaplenili zvün neštetoga vnogoga strliva. Taljansko bojišče. Talijani so ešče napadali goriško predmostje kak i se-verni del Doberdola. Naši so vse odpade odbili. Gorico so tüdi ešče ob-strlávali. »Slovenski Gospodár“ piše, ka talijani zdaj zato obstrlávajo Gorico, ár ne prebiva v njej več talijanov irre-dentov, to je tistih, šteri so vlekli na Talijansko i šteli té lepe kraje spravili pod krono taljanskoga krála. Za Slovence i ništerne Austriji verne talijane njim pa ne žal. To je zaistino mogoče. Na ruskom i francozkom bojišči nikaj ne novoga, Türsko bojišče. V Mezopotamiji so türki pomagali angleže, šteri so zgübili 5000 Ijüdih, ešče samoga po-véljnika, 2 ladji i vnogo strliva. — Močno je zadeta edna angležka križa-rica tüdi pri Dardanelah, kde so pa zvün strelbe vekši boji nej bili. Dom i svet. Nemški casar v Beči. Viljem, nemški casar je v Beči pohodo našega apoštolskoga krala. Obisk je jáko gen-ljiv bio i trpo je osem vür. Naš državni zbor. Pred naš državni zbor je vnogo právd vloženi. Naj-Važnejša za naše števce je. tá, poleg štere se odloči, ka mo mogli delavec dati na vojsko od 50 do 55 let stare. Te! dela vči do pa samo za vojsko v delati v notranjosti države, ne pa prek njénib meji ne duže, kak šest tjednov i pred ednim mesecom po dovršenom deli se ne smejo znova na delo pozvao Dužni so pa v slüžbi ostati, čeravno bi tiste dnéve, kda so v njej spunili 55-to leto, dokeč njim čas dela ne pretečé. —■ Edna právda tüdi do* voli türkam na Vogrskom cerkvi po-vati i svojo božo slüžbo jávno opráv-^ati. — Drüge právde do pa sklenjá-vane za podporo držávnih slüžbenikov, 8 7 milijon koron njim je namenjeno ; nadale proti dragoči, za znova zidanje porüšeuih vesnic itd. Nabor za 1891, 1895, 1896 i 1873-1877 je bio v Monoštri za slovensko-veško notarošijo dec. 9-ga, dec. 10-ga za hodoško, 11-ga za števanovsko i gornjesiničko; bo pa 13-ga v Soboti za gračko, püconsko i tišinsko ; 14-ga za križavsko, sv.-jelensko, martjansko, bodonsko; 15-ga za okrajno sobočko, petrovsko, sebeštjansko, prosenjakov-sko; 16-ga pa za šobočko, cankovsko i sv. jürjansko. — V Lendavi pa bo decembra 13, 14, 15 i 16-ga. Naše trétje vojne posojilo je naraslo na dvejezero pétdeset milijon koron, to je na više dvá miliárda. Cena slanine, masti i svinjskoga mesá. Vláda je sledeče cene odločila: Od decembra 16-ga do januára 15-ga je kilo masti 7 kor., sala 6 kor. 60 fil., slanine surove friške 6 kor. 20 fil. — Od januára 16-ga do februara 15-ga kilo masti 6 kor. 50 fü., sala G kor. 10 fil., slanine friške surove 5 kor. 90 fil. — Od febr. 16-ga do márc. 15-ga kilo masti 6 kor., sala 5 kor. 60 fil., friške surove slanine 5 kor. 40 fü. — Po 16-om márciuši kilo masti 5 kor. 50 ffl., sala 5 kor. 10 fil., friške slanine 4 kor. 90 fil. — Friškoga svinjskoga mesa ceno t pa moro do 16-ga decembra podžupani županija (alispán) določi^. Brezi dovoljenja Deželnoga Gospodárskoga Odbora se ne sme sta-nina, mast, svinjsko meso na inozem-sko prevážati. — Prestopači do kaštigan! z 600 kor. nlače i 2 mesečnim zaporom. Austria. Na mesto dr. Hejnold von Udinsky Kard barona, ministra za no-trašnje zadeve, je imenüvan Vojvoda Hohenlohe—Schillingfürst Konrad, dr. mainfeldskoga Engel Augustina barona financministra, dr. Leth Karol vitéz; dr. bonnotkoga Sehuster Rudolfa barona trgovinskoga ministra pa dr. Spitzmüller Aleksander. Novi ministri so že prisego doldjali. Odlikovánje Miroslava vojskovodje. Apoštolski krao je vrhovnoga našega voskovodja, Miroslava nadvojvodo od-likovao z zasliižnim vojaškim križom prvoga roda. — Odlikovan je tüdi Mackensen general z diamanti, Gallmtz pa z zaslüžnim vojnim križecom prvoga reda. Stajersko. V Ebrenhauseni je mro dr. Kohn Teodor, bivši olumneski kne-zonadškof, šteri je tü na pokoj! bio. Pokojni je visoko èastio našega nepo-zabnoga, dr. Ivanócija, šteroga je večkrat k sebi povábo. Oba sta bila zdra-voga, krepkoga düha, razumela sta se zato tüdi. N. p. vm. Prepovedano pecivo. Naš minis-terski predsednik je pekom prepovedao žemle i kifline peči ali drügo takše menjše pečivo. Šteri pek Prepoved pre-lomi, bo kazni podvržen, štera zna obstáti iz 2 mesečnoga zapora i 600 kr. plače. Pecivo je pa prepovedano ne samo iz pšenične nego i z ržene pa ječmene mele ali téh mešanja tüdi. Srbija. Na mesto pokojnoga financministra Pačuja, je imenüvan na to slüžbo Mintenič, bivši poslanec i profesor na belgračkom vseučelišči. Portugalija. Vlada je izjavila, da potrebno pomoč tistim da, ki se za pravico borijo i za zmágó pravičnosti. Pravo i pravičuost sta pa na stran! Anglije i njenih zaveznikov, šterim je Portugalsko Ijüdstvo ednoga mišljenjá. Prestavljeno pozvánje pod orožje. Od domobranskoga i vojnoga ministra so tisti naši regruti, ki bi mogli dec. 6-ga stopiti pod orožje, dobili do 15-ga decembra odlog. Japonsko. Japonski casar je sve-toga oča tüdi pozvao na slávnost svojega korontivanja. Papo bo zastopao Petrclli, posla nik papežki, šteri lastno-ročno papovo pismo dá prek mikadi. To je zdaj prvi slučaj, ka je papa na Japonskom zaštopani. Talijansko. Taljanska Vlada je podpisala pogodba rusko-francozko-angležko, ka spozosebnoga mirü ne de sklenjávala, nego sküpnoga z svojimi zavezniki. ■— Obečala je tüdi pomoč za Srbijo. Tá pomoč de brž . stála samo z živeža i muuicije. Francozko. Pred državni zbor je vložena právda, poleg štere d° 1917-letnike nabirali, to je tiste, ki bi za dve leti mogli na nabor iti. Socialisti močno napadajo pravdo i želejo, naj se v bojno črto prle tisti pošlejo, ki se skrivavčejo, ne pa tá deca. Večina poslancon je kre právde. To prečitete! Od podpore je guč, ne zoságajte se Záto. Tá podpora odkriva naime tak lepe čtite slovenskoga srca, ka z zahvalnosti punoga srca zdignenao k Bogi Svoj radostni düh pa se poto-lažimo do dna düše. Vidimo naime da tisti právi düh pobožnosti, šteri je daleč glasio naše Ijüdstvo predtem, ne je vtimro, oživlja se. O daj Mati Božje, da bi se popolnoma oživo. Dobili smo pred ništernimi dnevi 2 kor. na podporo Novin z sledečim pismom: ,,Častiti Gospon plebánoš! Najprle se z etimi rečmi glasim: Hvál-jeu bodi Jezuš Kristuš! Majuša meseca prve dni sem stopo na svojo domovino 1915. december 12. NOVINE 3. od vojáškoga stáua. Ka sam ne več pripraven za vojaški stan, to samo mam zahvaliti BI. Devici, ka me je z ednim ranjenjom rešila bojišča. Domá sam si dosta premišlávao, ka bi si nekaj odtrgno od svojega poželenja. Prle sam rad kadio dosta tobáka. Zdaj pa vsaki tjeden eden paklin menje i sam tak prišparao 84 krajcare^ za 14 kraj-carov sem pa menje špic zapravo, 2 krajcara pa mam na pipi haske, ka de duže držala. Tak sem prihráno 2 kor. To njim pošlem na podporo slovenski Novin, naj ido po sveti bole, kak tobákov din*. Žižek Mihal z Ižekovec. Kda bi se z celoga srca zahvalili na toj ljübljenaj podpori, Želemo, da bi düh, šteri je napuno našega darov-nika, napunjavao odsehmao vse Slovence i slovenke, ka bi se znali zata-jiti za dober namen. Zaistino zlate so •črke celoga toga pisma. Si pa iz njega Ijübezen zahvalna do BI. Dev. Marije, štimanje svojega naroda, njegovoga maternoga jezika pa požrtvovalnost, zatajüvanje. Kda se Slovenci navčijo na tisto Ijübezén do svojega národa, štera se zatajiti zna za njega, bo njegovoga blaženoga obstanka korén globoko pognao. To Slovenci to zarazmite, ka te znali za svoj národ kaj trpeti i da-rüvati. f Glási. Odhod na bojišče. Páii je prišeo •čas, ka moren odbajati na bojišče v neznáne kraje. V začetki vojske, leta 1914 augusta 11 smo se pelf|li v Kaniže. Prišli smo v Rusko-polsko augusta 24 zajtra; vu velikoj nevar-nosti smo tam bili štiri mesece. Tam odnet smo prišli v Kárpáte, kje smo dosta težav vöprestali, i kje dosta naši junakov počivle. V Kárpátaj sam bio pét mesecov, i te zavolo bolezni sam mogeo iti v bolnišnico. Hvála G. Bogi v, sedmih tjednaj sam popolnoma odpravo, i po več mesecaj páti zdaj leta 1915 meseca decembra morem odri-noti na bojišče nazáj. Záto zdaj vze-men slovo od svoje dráge domovine, od svojega lüboga slovenskoga kraja, od svojega rojstnoga doma, od svoje lüblene tivárišice, z šterov sva krátki čas v lepoj zastopnosti živela. I od drági domáči düšni pastérov, i od vseh prijatelov i znáncov. Vse trplenje rad prevzemeu z lübézni do Bogá, štero me bo zadelo v vojnoj črti. Ár mmogo težáv me őáka, na bojišči štere je ne mogoče popisati. Ka tam lüdje trpijo, popisat se ne dá, povedat le tisti more, što vojsko sam spozna. Vse križe i te-žáve zročim G. Bogi v čast, ár. pol križa je pot v nebésa, i vse trplenje tü na sveti je krátko, i naše vüpanje je to, ka nas tam nad zvezdami čáka ueizmerno vesélje, či ino dobrovolno nosili težáve, štere nas zadeuejo na bojišči. Pa či G. Bog tak odloči, ka bom mogeo mreti na bojišči, rad mer-jem za domovine, ár vse trplenje tü na sveti se ne dá primerjati slavi, štera nas čaka onkraj groba. Zato či ne pridem več nazaj, v zemen slovo od tébe lübléna tivarišica ino ti po-dám za slovo ete Opomin :eSlűži s céle düše G. Bogi, " ogibli se tüdi vsakoga náj ménjšega greha. Ne žalüj nigdár preveč za méne, či ne pridem več nazaj. Ne de dugo, ka se nájdemo v svéti nebesaj, i tam se nam ne de trbelo več ločiti." Rade nosi kríže i te-žave, štere te zadenejo tü na sveti. Jezušovo presv. Srcé náj te toláží v sveh üevolaj. Tolážbo išči vsigdár pred tabernákelnom, posebno v svetom obhajili, ár tam je edina práva Sreča domá za potrto tužno človeče srcé. Spominajse pa vsigdár z méne v molitvi. „Lüba moja drága žena tebi v spomini náj živim pri daritví svete meše; tvojim prošnjam se zročim*. Marija, Prečista Devipa naj- té čuva vsigdár söjrtnoga jjprefaa. — Z Nógbm tüdi v t drági oča, ne žalüjte za ipéne Či & Bog tak dokonča, rad položim svoje živlenje dorpcfvini na oltár< Z Bo-gom brat i sestre drága i vsa moja rodbina. Z Bogom tüdi vsi dübovni ppatérje, vam se zročim v molitev, PDSebno pri dafttvj svete meše se spo-míuajte z méne. ,Z Bogom fara Beltinska I cérkev prelüblena. Zdaj še vama dám roko če me več nazaj ne bo. Na sveti so kríži, težáve, Pa nikaj ne máratn za to; Po smrti nas čáka vesélje, Gda pridemo gori v nebo.“ (Skáfar Jožef iz 20 domobranskoga pešpolka). Mro je v ruskom zevzetništvi grof Batthiány Tomaž, stotnik pri do-mobranskih husarah, brat tišinskoga veleposestnika, grofa Batthiány Sigis-munda. Srčno sožalje izražamo. Glás v Filovce. Tisti filovčar, šteri je küpo križ v Lotmerki pa ga je zgübo, naj si ide po njega na Gornjo Bistrico h Krampač Štefan!. Marela zgübljena je tüdi najdena. Cista koža na líci i na. rokáh, kaj pri vnogih ljüdehobčüdüjema, da dvojo prednost svojim íastnikom. Najobprvim za celo telo je potrebno, naj koža zijrava bo, zato ka samo tak se moro ono skoz njé prav Zračni. Obdrügiro je pa to tüdi potrebno, naj našim bližnjim z nezdravov kožov mržnje ne spravimo. Nečista koža, brlizge, püščajci. šplinte, lise mozolčki. bradajice opek-line itd. pa večkrat to zro-küjejo, kaj je pa tüdi škod-ljivo za dihanje kože i záto tüdi nezdravo. Vnogo jczér moškov j žensek rabi pri zdravljenji i čuvanji Svoje kože Fellerovo „Elsa“ po-mado za brambo lica i kože, štere cena je 2 koron, ali 2 tegleca franko 5 koron. To vrástvo ne ákodi, kak vnogo rečih za lepšanje kiže pomüjanih. Odstráni betege kožne. obráni od pe-čeline sunca, šplint, odprávi püščajce, spokaline itd. Na mesto grizedih i večkrat škodljivih žajf rabimo Fellerovo lilijsko žajfo (1 kor.), ali pa Fellérovo borax-žajfa (80 fil.) i prah za mujvanje, i (borax prašek) 1 kor. Vlasjé močno rastéjo po Fellerovo, „Elsa* Tannochina-pemadi za vlasé. Lon-ček 1 k 60 fiL, močnejše kakovosti II št. 3 kor. Krepi kožo na glávi, zabrano pišlivost i rano oserelost, po-more k zrási moénih, zdravih vlási. Nema škodljivih snovov v sebi zato má prer škodljivni pomadani prednost posebno pred tistimi,• štere ponfljajo nevučeni le-karništva. Za mustače je najbolša Felíerova mast za 60 filerov. Naročile pošlimo neposredno na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica Centralebr. 146. (Zagr. županija) Naši čitatelji čuvaju se najbole Fellerovog biiljevnog nElsafluid“, neval jalih patvorina ako uvjek paze na ime ,,Feller“ i na marku „Elsa“. Mi ne Pravimo ša ovim retcima nikabovu reklamu za ovo staro prokušano domače sretstvo. Tko ga jos ne poznajo, neka npita liječnika o uporabi istog kod svih posljedica pre- hlade propuha, vlage, te kod svih dragih smetnja V a Š e g z d r a v 1 j a. 12 malih boca ili 6 dvostrukih ili 2 specijalne boce íranko 6 kruna, 36 malih ili 18 dvostrukih ili 6 specijalnih boca franko 15 kor. 40 fil. pravo samo kod E. V. Fellera, Ijekarnika u Slubici Centrale br 146 (Hrvatska) Fellerove tjrajuèe rabarber ,,Elsa" pilule (6 kutija 4 kor. 40 fil. franko) nose zašiitni znak „Elsa“. protih reumatičnih bolova 4. NOVINE 1915. december 12. Sin Dr. Susteršiča spadno. Vrloga katoličanske^ moža, Dr. Ivana Šuster-šiča, kranjskoga deželnoga glavara sin, Ivo Šusteršič poročnik je spadno v tol-minskom gradi na talijanskom bojišči, zadet od sovražne granate. Slovo vzememo od svojih milih, dragih starišov, bratov, sestér, rodbine pajdašov, naročnikov naših lepih Novin pa svoje farne cerkve z njuvim ravni-telom vred i od cele fare. Vsem roko podamo i vse lepo prosimo, molite za nas, da srečno, z düševnim haskom pretlačimo to strašno bojišče, na štero ki prvič, ki drügič, ki pa tretjič že stopimo. (Kolmanič Janoš z Borejec, Vitéz Štefan z Veščice, Kreft Ludovik z Krajne, Banfi Janoš z Gradišča, Svétec Štefan z Küpšinec, Bertalanič Karol z Petra več, Rajbar Štefan'z Ti-šine, Flisar Alojzi z Ropoč, Forjanič Alojzi z Perlóč, Celec Štefan, Sráček Ferenc Nemec Štefan, Steisl Mihál z Geréčavec, Fröbert Karol z Srdice, Talijan Šandor z Sela, Lipič Jožef z Andrejec.) — Režonja Matjaš z Ren-kovec so tüdi poslovi od vseh svojih ljübih i je prosi, naj maloga Jezušeka molijo goreče i ga prosijo^ na njemi miloščo stanovitnosti podá. Nájdeni je eden máli klüč v našem vredništvi. Lastník naj pride po-njega. Na dober tisk so z D. Lendavski!! slovencov sledéči darüvali: Herič Mihal 1 kor., Sobočan Ferenc 1 kor., Lo-venjak Ferenc 40 fil., Horvat Števana žena 40 fil., Hozjan Janoša žena 40 fil., Kocet Martin 30 fil., Zver Martin 20 fil. Vküp 3 kor. 70 fil. Bog lepo pláti. Koliko Ijüdski šo! májo sovražne si držáve?' Rusija milijon i. 300; Francozko 8.2 jezero 500; Talijansko 68 jezero 30; Nemčija 62 jezero 560; Anglija 32 jezero 990; Austria 23 jezero 800; Vogrske 17 jezero 577; Horvacko 1646; Bulgarija 3790; Srbija 1300. Kaj denimo i kaj ne denimo v Zavitke vojaške. Denimo njegov i naš naslov ali atres, ne denimo pa takših reči, štere se hitro kvarijo, kak sád, meso itd. Od stanüvanja vučitelskoga je minister določo, ka tam jih ne trebe po-vekšávati, kje so dobra, zdrava, čeravno so menjša, kak právda predpiše; od tistih je naime guč, štera so pred tov právdov že gotova bilá. Nesreča, št ra se človeki prti, ka njemi znájo vlasjé vöspokapati, se da odpravili, če si vlasé zdrave ohranimo. Zato preporačamo Fellerovo Tannochina ,,Elsa“ pomado za mo-èen ziás vlási. Vnogo jezér Ijüdi jo hvali, kakti štera zabráni kapanje vlás i odpráv lüske. Redka strljive vlasé poprávi, fárbo zrdavo njim dá i ráno oserelost prepreči. 1 lonč.-k 1 kor. 60 fil., močnejše kakovosti II. št. 3 kor. za mustače preporačamo Fel'erovo pomado, lon-éek 50 fil. V právoj kakovosti se dobi samo pri Feller V. Eugeni lekarniki, Stubica Cen-trale br. 146. (Zagr, žup.) Najnoveše. Na Grčko je pobegnola pred bol-gári francosko pa angležka vojska. Ipek. Naši šeregi so zavzeli na srbskom bojišči mesto Ipek. Zaplenili so tü 80 štükov pa vnožino strliva. Taljánje so znova močno napadali na doberdovsko planino pa v ništer-nom mesti so v naše postojanke vdrli. Pokrvávom ročnom boji so znova odbiti. Pošta. 6. S. Lp. SI. tjeden dečko se ne dá zapelati i pošteni se ne de vlačo po noči z 18 let šterimi deklámi..— Za gizdave dekle pa ne ga lepšega opomina, kak či je v pamet ne vzememo. To vèinite. Vsem. Ne podpisana-pisma se ne prečitejo i zato tüdi ne dobijo odgovoro. Kod. L Tišina. Dobo sem za Bedič-Franca 1 K 50 fil. Varga Alojza 2 K. i od Rogač Ivana žené 2 K. Bog plati. 100 litrov domače pijača Eljns! vkrepdevalee, téène in žejo gaséče si more vsaki sam azpraviti za male stroške. T zalogi so: aiaaas, jaboka, grenadina, : maline, muš-katelka, meta, pomeranèe strašnih in vi-šnja. Neespeh izltljüéea. Ta domáči pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vrcče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom sta nej o K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležev se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hiina gospodarska, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vredn sti, ár se delavei s tov pijaèov okrepčajo ne do bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko]' zmožnosti Janez Groiich, drogerijo »pri angelju" Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kartoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. V nočnoj temi ali v tmičnih prostora h ^vsigdar lehko vidimo ob kelikih jé, ne da bi nam trebelo sveéo vužgati, še za- nestnjivo Radium vüro mamo v žepi! Ali küpimo izkljüčno samo Suttnerovo Radium-vüro, ar je teh svetilua mo čstal-' na i se ne da primeniti, tistim slabim konkurencnim vüram, * šterih nevalána fosforska tvarina v kratkom obledi. Velike zbiro vőr, lančekov, prstan-kov zlatnine i srebmme ponnja bogato ilustriran glavni cenik, šteroga franko i brezplačno z ednov dopisnicov vsaki lehzo prosi. 600 št. Fina, pravo remontoar-vüra, v kamen j i ide z I. radium — svètečim številnikom i z kazalcili. jako toè-no zravnana K 8.30 1280 » Radium-büdilnica vnoči sveti. . » 9.80 1279 . Moderna Radium büdilnici na p:s- tojali...........................> 18-— 712 * >Iko« nikl-anker vüra, lörubisov » 14'— 735 » Srebrna cilinder rem. vüra, 15 rub: » 13"— 422 Niki lanček 1.75 K,. dugi lanc > 1'— 1465 » Lanček z bele koviae, vsigdar lepi ostane . . . . . ... . . . . » .q 813 > Srebrna Ženska vüra z zlatim. robi > .á.— 817 » Srebrna Ženska vüra z dvojim pokrivalom . ................. . * 13— 1548 „ Srebrna narokvica-.vüra, tula srebro » 25.— 1149 » Srebra! broš . ...................> 1.50 1673 > Srebrni vühani . .................„ 0.90 1675 » Srebrni vühani . .................» 130 1627 „ Vühani zlat na srebri.............» 3.40 11.13 » Lepa i bolša kakovost . . . . » 5.50 97a » Srebrni masivni privesek ...» 2.— 410 » Nikl-anker Roskopt žepna vüra . > 4.10 1203 » Dobra büdilnica ....... » 3.50 1265 št- Diamant za rezanje stekla (glaža) K 5 50 1264 » Za šmočneje steklo ...... » 8.50 1316 > Lepa minutna vüra..................» 10.50 1360 » Lepa vüra na sleno ................» 4.80 1371 » Kukorice vüra kuka vsako pol i vsako vüro......................... 9.75 1331 > Kühinjska vüra, 8 dni ide . . . » 7.26 1223 » Le! na vüra, 400 dni ide. ...» 34.— 1318 » Moderna minutna vüra .... » 17.40 83 » Dublé-zlati lanc, jako lepi ...» 7.50 96 » Modemi dublé-zlati lanc ... — » 7.— 89 » Dublé zlat! lanc.................... .90 115 » Dublé zlat! lanc na šinjek ...» 2.35 328 » Dublé zlata narokvica ...... » 2.70 1142 » Srebra: broš'. ...» .... » 2.60 Vnogo jezér zahvalnic! Glejte edno: za brezplačni popravek srčna hvala. Jako me pre-senetilo vaša naznanilo, ka nikaj ne prosite za vla-ganje novoga kamna v moj prstan, ár za falingásto vlaganje spoznala, ka je kamen vüspadno. Vašo naklonjendost povrném z novimi naročili i ostanem z ponovljenov zahvalnosljov Walnicek Marija, Zagreb Gajeva ulica 40. Brezplačno zlato vüro! Več pove od toga glavni cenik. lllustrirani cenik brezplačno i franko. Razpošllanje po povzélji ali če se naprej pošljejo penezi. Kaj se ne vidi se izmeni. — Vsaka vüra je najbole tučno zravnana, naeljena i se zapira brez prašine. Lastne vilrarnica na Švicarskom, H Suttner samo v Ljubljani št 945. Nyoma*ott an Egyházmegyei Büngvefcne körfergő gyerssajtóján Szombatheljen. Krščanska svetovna prodajalnica. Ne je podrűžnica! Ne je podrüžnica 1 Lastivni znamek tošnosti ,IKO* je sveto znao.