ŠL 9; V Gorici, dne 23. januvarja 1900. Teta} MXX. Izhaja trikrat na teden v testih lidaajlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, jutranje tedanje opoldne, večerno lzdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 »,60 „ „ . 3-30 •'*• četrt leta . . . ".*¦"*:V%:"*8V*«r»V-% - ,¦ 1-M rosamifine Številke stanejo 10 vin. : Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v (Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9; do 12; ure. N* naročila brez doposlnne naročnine se ne oziramo. ^ „PRIMORECY izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in 8tane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-60. , cSoča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni Lavrenčič na trgu deUa Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA (Zjutranje izdanje). DrediriStvo ee nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v L nadstr, Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 9. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in drage xeči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne ' upravniStvo. -_____ Oglasi in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-lrat 8 kr., 2-k'rat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — . Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati Ioco. Gorica. „<*oriSka TIskarna" A. Gabršček tiska in zalaga men «Soče» in »Primorca. Se .Slovansko knjižnico^, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v <81ov. knjižnici, se računijo po 20 ki. pethVvretica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! e Gor. Tiskarna* A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Dr. Stanič—dr. Gregorčič. »Soča« je objavila zanimivo tajnost, da je bila ponovno ponujana kandidatura od strani »Sloge« — dr. Staniču, ki je pa odklonil tako kandidaturo, kar bi storil duues vsak pameten mož, ki si noče omazati svojega imena! Razni odborniki »Sloge«, katerim o vsem tem ni bilo nič znano, so bili nejevoljni, in reklo se nam je celd, da dobimo — popra.vek, ki pov6, da odboru »Sloge« ni nič znano o tem, kar je rekla »Soča«. (Saj tudi o tistem groznem pozivu na narod v »Gorici« 2. nov., da naj začno dežiti v Gorico zaupnice grofu O. in nezaupnice dr. Turni, odbor ni nič vedel, a ga je naposled vendarle »sprejelna znanje!« Eden sam je naredil vse na svojo pest!) Namesto popravka »Soči« pa smo čitali v zadnji »Gor.« prezanimiv odstavek, ki kaže čudovito doslednost v z a« vitarstvu in zahrbtnjaštvu! Glasi se: »No očitalo se nam bode, da smo nedosledni, češ, da so se vendarle vršili pogovori z drom. Staničem glede njegove kandidature od strani »Sloginega« vodstva. V tem bziru priznavamo, da se je dr. Stanič bttfmrtiruštvenemu pre^sedništvu deloma osebno, deloma po posredovalcu, in sicer vedno kot mož, ki more uvesti ¦mir med prepirajoče se stranke, tako da bi se volitev mirno vršila in bi po volitvi zavladal splošni mir. To je bil povod, da se je predsednik spustil ž njim v pogovore, a pogoji so bili: da dr. Stanič uredi s »Prim. L.« zadevo o brezverstvu, ki mu je bilo očitano, da navede način, kako misli uvesti splošni mir in da garancijo v tem oziru, ter da stopi, Če je vse to v redu, z društvom v dotiko, ker o kandidaturi ne sklepa predsednik, ampak odbor. Dr. Stanič ni izpolnil teh pogojev; za to je bila v nujni seji 8 jan., v kateri je predsednik o tem poročal, v drugič soglasno sprejeta kandidatura prof. Berbuča«. MARCO VISCONTl ZGODOVINSKA ROMAN Jtalijanski napisal Commaso Grossi. (U*lje> S takimi ljubezni polnimi besedami je mladenič dajal odduška rajskemu veselju, katerega je bilo prepolno njegovo srce. Blaženo se smehljaje je Biče vpirala svoj pogled v njegov obraz. Bila je še preveč utrujena vsled silnih občutkov, prestanih pri slovesu, da bi se mogla dobro. za\tedati pomena posameznih besed, vendar je nekako umela vkupni smisel, kakor kdor sliši sladko godbo napol vzbujen in na pol v spanji. In res jo bila ona tedaj takd omamljena, kakor je sama pravila kasneje, da se ji je vse skupaj dozdevalo le sanja.. . " V Gallarati so se ustavili. Stopili so .v neko gostilno, da bi. se nekako odpočili« Niso se bili še dobro vsedli, kar je prišel neki sel, ki je prašal po Na ta nov dokaz »Goričanske« poštenosti smo odgovorili deloma že zadnjič. Danes nam je opozoriti čita-telje na način, kakd grdo je zavita in popačena resnica, kajti iz Gregorčičevega glasila je posneti, da je bil dr. Stanič tisti, ki se je bližal Gregorčiču osebno in po posredovalcu, a ta mu je postavil pogoje, ki bi vsposobili dr. Staniča za »Slogi-nega« kandidata; ker ta pogojev ni izpolnil, ga dr. Gregorčič sploh ni vpo-števal, niti ga pri odborovih sejah omenjal — in njegova voditeljska modrost je s tem rešena v očeh njegovih vernih. Resnica je pa vsa drugačna! In da se ta tudi pred svetom pokaže, ko Gregorčičev list zavija in lažo, smo skušali, poizvedeti vse, kar je nam bilo še treba, da bodo imeli čitatelji pravo sliko. Prvi, ki je povedal, da »Goričani« mislijo na dr. Staniča, je bil eden prvakov »Prim. Lista«. Kmalu potem so videla nepoklicana očesa, da je šel dr, Gregorčič, posetil dr. Staniča v njegovi vili dr. Ant. Gregorčič. (»Gorica« poreče: Stanič se je bližal predsedniku »Sloge«!) Kaj vse sta govorila, ne moremo mi poročati. To pa vemo in lahko potrdimo, da dr. Gregorčič je že takrat ponudil kandidaturo — dr. Staniču. Malo potem na neki večer je bil dr. Gregorčič zopet pri dr. Staniču. Ko je pa prišel dr. Turna, sta si sicer podala roko, ali dr. Gregorčič je odšel, prezirajo vse oblike navadnega »bon-tona«. Da bi dr. Gregorčič popravil svoje vedenje, je sam poiskal drugi dan — dr. T um o; imela sta dolg pogovor. O tem nič! V ponedeljek pred shodom veleposestnikov je bil zopet pri dr. Staniču. Ponudil mu je — kandidaturo za d e ž e 1 n i z b o r. Dr. Stanič je ponudbo seveda odklonil in mu povedal, da kandidat je že izbran in bo tudi izvoljen... Gregorčič ni o vsem še nič vedel. Za ponedeljek 8. t. m. ob 2. popoldne je bila sklicana nujna odborova Ottorinu, in mu. izročil neko pismo. Mladi vitez ga je odprl, in se je nemalo začudil, zagledavši v njem Markov podpis. Ta ga je obveščal, da je dospel v veliki naglici in skrivaj iz Lucee, in da ga pričakuje nemudoma v Castel Sepriu, ker se ima dogovoriti ž njim v •silno važnih zadevah. Nazadnje je še priznaval, da mu je bil prej storil veliko krivico, pa da je sedaj jedina njegova želja, čimprej vse poravnati. Ottorino je bil ves presenečen. Ta novi dogodek je mahoma spreminjal vse njegove načrte o prihodnosti in ga spravljal v popolnoma drugačen položaj, kajti on se je bil odločil, da zapusti rojstni kraj le, ker je bil nekako obupan, in ni vedel sicer kaj početi. Toda v dnu njegovega srca je bila še vedno neka tajna želja, neka Šibka nada, da se mu posreči še, kedaj zopet spraviti se s svojim nekedanjim gospodom. Mladeničeva nevolja proti njemu je bila podobna jezi kakega zaljubljenca r bila je močna res in pekoča, a lehko vtolažljiva, če bi se nasprotna stranka hotela le količkaj izgovoriti, ali skazati se prijazno. Ker se ni mogel spominjati, da bi bil Marka užalil dru- I gače ko s tem, da se ni hotel poročiti seja »Sloge«, ki je imela razpravljati o odpovedi prof. Berbuča in o novi kandidaturi.....! Predpoldne je prisopel k dr, S t a n i č u oseben prijatelj Gregorčičev v njegovem imenu in mu ponujal kandidaturo v imenu — »Sloge«, a dr. Stanič je ponudbo odklonil. Najbrže vsled kakega dogovora je šel Stanič ob i. pop. k dr. Gregorčiču, da konečno govorita resno besedo..... Dr. Stanič je res šel k dr. Gregorčiču — in župan dornberški s par drugimi je bil sam priča nekemu dovolj jasnemu govoru dr. Staniča! Takd se *nam je namreč takoj sporočilo od zanesljive strani. ¦— Tu ni bilo nič takega govorjenja, kakor piše »Gor.», marveč dr. Gregorčič je izjavljal, da sam prav Čuti potrebo poleg sebe tako odkrit značaj, kakor je Stanič. Dr. Stanič mu je zopet prijateljski ponudil p o m o č n o roko, ali le njemu samemu, ker ga je hotel rešiti narodnemu delu, ali otresti od njega ljudi, ki so nesreča za dr. Gregorčiča in za narod! Dr. Gregorčič je bil Že kolikor toliko na — vse pripravljen. Na to je bila odborova seja, na kar pa dr. Stanič ni dobil odgovora, pač pa je dobil drugi dan v roke »Gorico«, v kateri je isti dr. Gregorčič proglasil kandidaturo prof. Berbuča, napi-savši mu znano predivno spričalo o lepem dosedanjem zadržanju, o njegovi pobožnosti in o dinastiško-patrijotiškem prepričanju kot skala trdnem! Dr. Sta« nič je seveda — debelo gledal in ni mogel umeti, kakd more stari njegov prijatelj — dr. Anton Gregorčič takd postopati. Še bolj se je čudil, ko je či-tal potem v »Gorici« tiste preljubeznive sodbe in obsodbe, ki so se glasile pač v piramidalnem nasprotju s tem, kar mu je isti Gregorčič osebno ponovno naglašal. Vsak daljši komentar je nepotreben! Iz tega sledi, da je istina in ne laž — kakor nas je zavrnila »Gorica« — kar smo trdili, namreč da dr. Gregorčič prav sodi m ceni svoje »narodne trote«; da je res bila ponujana kandidatura v imenu »Sloge« dr. Staniču, ki je pa z Rusconovo hčerjo, in se mu je dozdeval ta razlog premalenkosten za tako" hudo sovraštvo, je mislil, da ga je moral kak hudobon jezik očrniti pri Marku, in da bi utegnil ta prej ali slej izprevideti svojo zmoto, ter vrniti mu nekedanjo zaupanje in ljubezen. In glej, sedaj je vse kazalo, da se mu že hoče Marko zopet približati; da ga hoče prositi oproščenja in podati mu roko v pomirjenje ta ponosni mož, ta velikan, do katerega je Ottorino nehote vedno čutil spoštovanje in ljubezen, in to celd takrat, ko je bilo raz-žaljenje še živo in sveže, ter ni njegovega gnjeva in sramote še lajšalo kosanje onega, ki mu jo je bil brezpo-trebno prizadejal. * «Sedaj moram iti v Castelletto», je dejal slu Ottorino. «Povej tistemu, ! ki te je poslal, da pridem v Seprio že pred večerom». «0, pojdite takoj!» je odgovoril uni, «grajski oskrbnik mi je dal največjo silo, a jaz sem iskaje vas že mnogo časa izgubil*». «Pa kako si uganil, da sem tu?» je poprašal vitez, »Izvedel sem od nekega služabnika grofa Del Balzo, da ste, se napotili ponudbo odklonil; da se torej dr. Sta* nič ni bližal Gregorčiču, ampak obratno itd. In konečno je razvidno prizadevanje dr. Staniča, da bi rešil Gregorčiča narodnemu delu, iztrgavši ga iz jalove družbe neporabnih »narodnih trotov« in sprijaznivši ga z dr. Turno, v čemur edino je bilo iskati izhoda iz škandaloznih razmer in bi odgovarjalo Željam ogromne večine naroda. — Dr. Gregorčič je z občudovanja vredno nerodnostjo zapackal tudi ta izhod, tako rešitev sebe iz zagate: da se nahaja danes v najžalostnejšem položaju, kije zanj mogoč! Lepih prilik za rešitev jo imel dovolj — danes vihra boj v naj-grSem obsegu in mu velja geslo: boj na življenje in smrt! — Ml »So-čani« sami sebi smrti ne bomo podpisovali, zatd se branimo — in imamo boj tudi na Življenje in smrt! A mi upamo - živeti! Ako pa smo zastavili svoje sile za izvolitev neodvisnega kan? didata dr. Staniča, smo storili to pred vsem tudi z upanjem, da ž njim se domaČi boj ne poostri, marveč ublaži in — če bo le mogoče — odpravi! To uvažujejo tudi mnogi voliici, zatd ima kandidatura dr. Staniča med vsemi danes največ pristašev! Voliici naj odločijo! Ako hočejo imeti v deželi Še dalje ostudni »GoriČanski« ravs in kavs — jim pa Bog pomagaj 1 Mi smo storili svojo dolžnost z velikim samo-zatajevanjem! Dopisi. Z Livka, dne 19. jan. (Volitev volilnih mož). — Kakor je poročala Že zadnja cenjena »Soča", so se vršile tukaj volitve volilnih mož 17. t. ni., kjer sta bila izvoljena moža za — Berbuča. To zmago je prepisovati naSemu g. kuratu, ki je »spumpral* na volišče vse svoje pristaše-nezavedence in pa nemarnosti drugih, da se niso bolj potrudili in spravili na volišče še ostalih mnogih svojih niislecev-volilcev. Misleč namreč, da pride volit le par volilcev, kakor navadno, so se spravili na volišče le najbližnji. Žal, da so se varali! Pa, kaj bi bil neki počel naš g. na to stran. Stekel sem za vami, a nisem mogel dohiteti vas prej». «In kedd ti je dal pismo?* «Grajski oskrbnik v Sepriu mi ga je izročil že sinoči. Prišel je tja neki imenitni gospod, in brž je bilo. razposlanih kakih pet poslancev na vse strani». «Ali poznaš tistega gospoda?« «Ne, ker jaz nisem znan v teh krajih; toda sode po časti, ki mu jo skazujejo, mora biti kak mogotec. Je velik, srednje starosti, lepe zunanjosti«. In na to je začel opisovati njegov obraz prav takd, kakoršen je bil Markov. Sedaj je sprevidel Ottorino, da bi bila vsaka zamuda ne samo. neumestna,, temveč tudi neodpustljiva, ker bi utegnila imeti osodepolne posledice. Zatd se je odločil, da steče do Sepria in se ' potem takoj vrne po soprogo. Castel Seprio je bil, oddaljen le nekaj čez pol ure hoda\ Da bi prišel tja in nazaj, bi potreboval le toliko-Časa, kolikor so se imeli ustaviti v Gollarati. Dej&l je tedaj slugi, naj; počaka, in je stekel ves vesel sporočat stvar Biči. (Dalje pride). nune; ko bi bil propadel? Težko, če bi se ne bij zmešal. Ko je zvedel, da ne mislimo voliti njega, je bil ves zbegan. Tekal je okoli svojih podrepnikov, kar je le mogel, in jih nagovarjal,, naj vole njega in ne brezverca Š., in naj pridobe za to Se druge volilce. Uraeje se, da agituje tudi proti .Soči" in »Primorcu",- a Ce ju najde kje, vendar \z radovednosti le rad pokuka vanje. Končam . z nado, da propade BerbuC vkljub temu, da ga bodeta volila naša volilca. Volilci ,So-čani" v drugih občinah, pa pripravite se bolje za to volitev, kakor so se pri nas. H bližnje goriške okolice, dne 20. t, m, — v tem, ko obira »Gorica« druge, da vsiljujejo časnike, jih sami nesramno vsiljujejo baš tam okoli »Gorice«. Tako je prišla tudi piscu teh vrstic — ne da bi bil naročen -¦¦ .Gorica" z opombo na pasici »Ne vrniti". (Številko od petka so razposlali »Goričani* zato, ker so pričakovali v strahu, da bi končno nastopil kot kandidat dr. Turna! Radi tega so nakopičili v svoj uvodni članek vse tiste laži in grde podlosti, katere je .Gorica" že neštetokrat pogrela — čeS, poskusimo se enkrat, da ga bolj gotovo ubijemo 11 Ur.). Pa ne samo to. Moji znanci so mi tudi pravili, na kakšne zlobno-neumne načine so jim vsiljevali »Gorico" po agentih in pa tudi po pošti. Kaj mislijo »Goričani*, da smo tako zabiti, da bomo brali in plačevali ono umazano .Gorico", ki polni predale le z nesramnimi napadi. Vse besede, kar jih je bilo v »Gorici* od petka pod zglavjem .Vsiljevanje »Soče*, se tičijo nje, in jih lahko shrane „za južno", kakor pravimo pri nas. Drugikrat pa naj bodo malce bolj previdni slavni .Goricam", da ne bodo pošiljali .Gorice" »Sočanom*, kateri je ne marajo. Že dolgo niseir bral »Gorice*, sedaj sem jo pa vendar nekoliko pregledal, pa saj >em jo dobil — »mejkuš« zastonj, in še vrniti je ni potreba, čeravno ni vredna nič. Videl sem v .Gorici* od petka torej med ,vestimi" 8 dolgih .cebat" .Soči" 256 vrstic proti g. dr. Turni (smo pač natančni, da smo sešteli); o dr. Turni bo š e (o ubogi ,Cucki")! Svetujem pa še enkrat »Goričanom", da naj bodi previdni, štedljivi in sicer prav močno štedljivi ali da rečempo »Goričansko*: .Čemu toliko potrate ?!" .Toliko zgolj iz dobrohotnotnosti do »Gorice*. Domače in razne novice. Smrtna kosa. — Včeraj zvečer je umrla gospa Antonija Kutin, rojena Ma-telič, soproga tukajšnjega trgovca g. Kutina, stara komaj 33 let. Nepričakovana nagla smrt je zadela hudo pred vsem g. soproga, kateremu je ostavila nedorasle otročiče, kakor sploh vso družino Kutin-Kopačevo. -r-Pogreb bo jutri popoludne. — Umrla je baš med sejo »Trg. obrtife zadruge", ki je v isti hiši. Vest je odbornike tako pretresla, da so prekinili sejo ter zapustili tiho hišo Blagi pokojnici -večni mir in pokoj, preostalim pa naše iskreno sožalje! »Sodišče" ali »sodnija"? Oblastva, katerih opravilo je soditi, je slovensko ljudstvo imenovalo od nekdaj in jih imenuje še dan današnji .sodnije", in tako jih imenuje tudi slovensko besedilo novega civilnega pravdnega reda. A te navadne, v slovenskem narcdu udomačene besede, se naša sodna oblastva kaj rada ogibajo, ona nočejo biti več .sodnije", ampak hočejo biti večjidel »sodišča* ; tudi iz časnikov je beseda .sodnija* skoraj že izginila, in »pravna terminologija" dr. Babnikova, izdana leta 1894., ne pozna več te besede. Je li to opravičeno? Mh,lim, da ni. .Sodnija* je tako dobro slovenska beseda, kakor se slovenske n. pr. besede: kovačija, kmetija, oblastnija, županjja, škofija, kresija, policija, komisija, davkarija i. t. d. Tudi .sodišče" je sicer po obliki in po bistvu pravilna slovenska beseda, a treba razločati glede pomena med enim in drugim izrazom. .Sodnija« (hrv. ,sud") je Ge-richt (als Amt, als Behčrde, als juristisehe Person); »sodišče« (hrv. .sudište«) pa je Gerichts h a u s, Gerichts p 1 a t z, Gerichts-locale, kakor pomenjajo n. pr. besede: V nedeljo v jutro je umrl postaje-načelnik Gvido Heigi, star 46 let. Postaje-načelnik je bil v Gorici skozi akti* Volilni shod dr. Staniča t Sežani včeraj ob 1. pop. v prostorih g. Lud. Ma-horčiča je bil sijajna manifestacija zavednosti naprednega našega ljudstva na Krasu. Z vsega Krasa so bili tam zbrani najveljavniši možje, da so bili prostori natlačeni. Shod sta počastila tudi gg. okrajni glavar dr. Peter Laha rnar in bivši državni po lanec, starosta tržaških Slovencev, Ivan vitez Nabergoj. - Kandidat dr. Stanič je pozdravil shod in z zgovorno besedo razvijal svoj program v uro trajajočem govoru s posebnim ozirom na razmere in potrebe našega ljudstva na Krasu. Ko se je dotaknil učiteljskega vprašanja, so bili volilci radovedni, kakd misli kandidat, - ki je dejal: Da treba učiteljstvu plače zboljšati, ni dvoma. Vsak uradnik, služabnik in tudi delavec ima danes drugačno plačo nego pred 25 leti. Od uči-teljstva se zahteva vsak dan več, da se temeljito izobražuje, da rodbino primerno vzgaja in v soc. oziru sploh zavzema stališče, ki odgovarja stanu in ugledu. Vse to pa ni mogoče s sedanjimi plačami. Treba jih zboljšati, al i t o b r e n e mora prevzeti država, ki je to dolžna storiti. (Viharno odobravanje). Govoril je tudi o domačem prepiru na Goriškem, kar je zbudilo veliko zanimanje. Povedal je, da se je trudil že 2 meseca, da bi združil obe stranki, pred vsem dr. Gregorčiča in dr. Turno. (Odobravanje). Dr. Turna je bil pripravljen z velikim samozajtajevanjem na pošteno poravnavo. Spoznal je tudi, da dr. G. ni tako nestrpen, kakor se mora ha zunaj kazati in igrati ulogo, ki simpatična gotovo ni, — ker meni v obraz kaže osebno naklonjenost, odobruje moje nazore, dočim mi skazuje v svojem glasilu in v proglasih kar naravnost sovražno stališče. (Živahna osuplost). Pošteno spravo in mir v deželi pa ovirajo in kar naravnost nemogoče delajo nekateri Gregorčičevi prijatelji, ki so se ga oklenili — i n teh bi bilo treba dr. G. najprej rešiti in mir bo v deželi. (Župan Černe: Kateri so ti ?! — Živahen smeh). — Dalje je povedal, da »Slogin* predsednik dr. Gregorčič mu je ponovno ponujal kandidaturo v imenu »Sloge", da je pa ni sprejel, ker bi se s tem postavil odločno na njeno stran in dosledno proti »Sdčini", s katero po nikakem noče priti v navskrižje. (Živo pritrjevanje). Govoril je tudi o združevanju županov in drugih veljakov, ki naj bi doma rešetali v sejah in drugače vse želje in potrebe, ker več oči več vidi; že bolj zrele predloge naj naznanijo svojim zastopnikom, katerim bo potem dolžnost, da se potezajo za izvršitev. Župani in podžupani se shajajo večkrat na sedežu glavarstva, takrat lahko zborujejo skupno o potrebah okraja; povabijo iahkO tudi svoje zastopnike, ki bi takd vse slišali itd. Tudi ta del govora je zbudil splošno pritrjevanje. Župan Čeme vpraša: Ali se upa dr. St. spraviti do 29. t. m. dr. Gregorčiča z drugim vrlim narodovim delavcem dr. Turno ? — Dr. Stanič: Nju bi gotovo spravil, ali najprej treba dr. Gr. rešiti njegovih »prijateljev«. Izbirati je dvoje: ali se spraviti ali prepustiti volilcem rešitev. — Volilci: Na kak način? — Dr. Stanič: Poslanci so vaši mandatarji, ki se imajo ozirati na vaše želje in držati še vaših navodil. Vi jirft torej lahko stavite na izbero (alternativo): Ali združite se za delo ali pa vrnite nam mandate, katerih ne rabite več v smislu našega naročila. — Tudi ta del so volilci viharno odobravali. In res so se zbrali koj po shodu ter sklenili, sklicati p? deželi volilce ali stara-šinstva ter tam skleniti poziv na vse poslance: da so tega boja siti in ga dalje več ne trpe; poslanci naj se brigajo za potrebe ljudstva dvorišče, zidišče, igrališče, kopališče, gledišče, zbirališče, stanovališče, prenočišče, semenišče, in druge besede s končnico išče dotične prostore. Preprosti Slovenec ti poreče tedaj: opravilo smo imeli pri sodni j i (ne pri sodišču). Če pride stranka pred ali v sodišče, a se ne oglasi pri sodniji, nič ne opravi. Tedaj zaslišuje stranke, priče in izvedence, ter se potem posvetuje in sklepa sodbe sodnija (ne pa sodišče). Po besedah § 328., odst. 2. c. p. r. je zaslišati pričo navadno v sodišču (im Gerichts-hause), in po besedah § 439. c. p. r. je z nabitkom na sodišču (am Gerichtshause) dati na znanje, kedaj sme priti tožnik z nasprotno stranko tudi brez povabila pred sod ni j o (vor Gericht, tukaj tedaj ne pred sodišče). Hrvat (Filipovič, Parčič) pravi: tužiti s udu, doči na s ud, priseči pred s u d o m, uredjenje s u d o v a, tjerati (kogfi) na s ud (ne pa na sudište). Če bi bilo za Gericht (als Behčrde) prava beseda sodišče, bi moralo biti tudi dopustno, izvajati iz te besede dotični pri-< devnik, namreč »sodiščen* (Gerichts-, ge-richtlich), ter bi morali reči n. pr. so-diščni predstojnik (Gerichtsvorsteher), so-diščni prisednik (Gerichtsbeisitzer); takega ali pa naj vrnejo mandate volilcem. (Izborno! Naj bi po celi deželi nastopili tak6, kakor naši Krasevci, pa bi bilo kmalu prepira konec! Ur.) Ves khod je moral biti jako zanimiv, poučen, živahen; žal da so beležke, katere uam je poslal prijatelj, preneznatne, da bi mogli podati pravo sliko. Poročevalec pravi le, da takd lepega shoda že dolgo ni bilo v Sežani. Župan v Lokvah g. Praprotnik je naposled predlagal resolucijo: Zbrani volilci sprejemajo z odusevljenjem kandidaturo g.dr.Jos. Staniča, s katerega programom se popolnoma strinjajo, in se zavezujejo vsi, delati na to, da bo tudi izvoljen. Resolucija je bila soglasno in z odu-ševijem sprejeta. — Tako je končal ta shoda — Kakd pa oni pri Rebku, na katerem so bili 4 deželni poslanci?! Čitajte na drugem mestu! Shod pri Rebku. — Včeraj dopoludne .smo dobiii tako brzojavko: .Gori Ca ni p Rebku gorostasno propali. Večina shoda za Staniča". Dalje smo dobili tudi dopis, ki pravi: Prišedši k Rebku smo zapazili ko; kisle obraze 4 gg. poslancev, koji so že pred zborovanjem hiteli zatrjevati, da g. Berbuč ne kandidira, ter da si hočejo izvoliti skupnega poslanca po želji ljudstva. Otvoritev zbora je pokazala koj, kam pes taco moli. Na poziv g. Grče k volitvi predsednika, je zagro-tnelo ime Lok ar, kar ni bilo sklice vateljem po godu. G. Med vešče k in njegova nalašč v to nabavljena garda zakliče ime Gregorčič, koji se koj vstopi na zvišino. Prave volitve ni bilo, kar je povzročilo šum in nevoljo. — G. p. Berbuč je povedal nekaj v splošni zmešnjavi o vinski klavzuli, potem g. Med-vešček že stokrat premlelo tvarino o železnici. To dvoje je že še šlo, čeravno s silo. Ali tretja točka, ta je bila huda. V strahu in trepetu se poda g. Grča na govorniški prostor. Ozre se na svojo telesno stražo — namreč najete Šempasce - ter začne pri goriškem razkolu. — Ko je namignil na neke dozdevne zdražbarje, nastopi odlični vipavski župan ter mu zabrusi v obraz prebritko resnico: -—Vi ste napravil prepiri — Poslanci delate razpor med ljudstvom! — Proč z vami! Na to je sledila splošna zmešnjava in mejklicev ni bilo ne konca ne kraja. — Govoriti ni bilo več možno, še manj pa poslušati. Grča je kričal, naj se proglasi grof Coronini, kandidatom. Ljudstvo, koje je bilo po večini za dr. Staniča, deloma za dr. Tonklija, ni hotelo še tretjega kandidata, ter je upilo — prepozno! — Mi hočemo novega poslanca! — Živio dr.Stanič itd., in zbora bilo je konec. Za tem so sledile pri vinski kapljici še razne zanimivosti. Staničevci počutili smo se bolj krepke, ter dovolili si tudi malo zabave. — V natlačenih pivnih sobah nalepili so se veliki lepaki z — živio dr. Stanič. — Eden celd vis-a-vis — sklicevateijem shoda. — To ni dišalo po dobrem, zato so sklicatelji koj odrinili. Ako povem, da celo dr. Gregorčič je domu grede kaj pridno agitiral za dr. Staniča z velikim lepakom, nalepljenim za njegovim vozom, mislim da Vam bode dovolj. Dobili smo še druge dopise. Izjednega posnemamo: ko je predlagal Grča, naj bo predsednik shoda Gregorčič, je vpilo ljudstvo: zraza pa ne nahajamo nikjer, zgoraj omenjena pravna terminologija ga tudi ne pozna, dasi bi bil opravičen, če bi namreč izviral iz debla sodišče, kakor kadar bi rekli n. pr. s o d i š č n i prostori (Gerichts r a u m e), sodiščni nadzornik (Gerichts-, t. j. Ge-richtshausaufseher). Sicer rabi ista terminologija za Gerichts-, gerichtlich .samo pridevnik »soden", »sodni"; toda »soden* »sodni" pomenja le to, kar se tiče sodstva sploh; tedaj pravimo n. pr. sodni red, sodno obiastvo, sodna pristojnost, sodni uradniki (t. j. ne glede na kako posebno sodnijo), sodni predstojnik nadzira (namreč predstojnik vsaktere sodnije), sodna oblast (Gerichtsbarkett), sodni zapisnik, sodni stroški, sodne pristojbine, sodno postopanje, sodni prazniki, sodna prisega, sodni dan (Geriehtstag), dan sodne obravnave, po redu sodnih stopinj (im [gerichtlichen] Instanzenzuge) i. t. d. Kadar pa hočemo označiti, kar gre sodniji samK ne pa kakemu drugemu oblastvu, ali pa kar gre kaki posebni, določeni sodniji, imamo za Gerichts-, gerichtlich pridevnik .sodnijski*; tedaj pravimo: sodni jsk a (t. j. sodniji, ne pa n. pr. političnemu oblastvu .lastna) pristojnost; stranka si ne more priskrbeti Proč z Gregorčičem 1 Kaj ste nam pa-dali? Dež. in drž. poslanci, spat pojte v slamo, zakrite se — da Vas ne vidimo. Pri predlogu, da; bodi drž. poslanec grof Coronini, je bilo čuti: grof nam jo napravil stroške, njega,ne! — Sklicatelj .shoda Grča se je bal za svojo kožo ter odšel lačen od mize v Šempas. Na cesti so prilepili lepak na voz dr. Gregorčiča z napisom: živio dr. Stanič t Doli z Gregorčičem! Mislimo, da tako je označen shod zadostno! * Grof Coronln! — zopet kandidat! — Pa naj reče š«» kdo, da naša mala Goriška ni — dežela neverjetnostij l In v resnici! Nikjer drugod p > svetu bi se ne drznili, uganjati-z ljudstvom take šale, kakor dela naša »Goričanska* banda z grofom Coroninijem vred ! — Grof Coronini jt? odstopil, ko ga nikdo ni silil, nikdo ni niti kritiko val (radi ljubega miru!) njegovega .delovanja", kakor bi bilo sicer zaslužilo, in na prav predrzen način razžalil veliko ,So-čino" stranko, v kateri je dolga vrsta veljakov, rodoljubov, zavednega naroda, kakor spričujejo prav te dni dovršene prvotne volitve. Tudi kjer smo propali, imamo mogočno stranko na svoji strani I — Začela je gonja na zaupnice, kar je vzročilo v deželi veliko nepotrebnega prepira in sovraštva! Razne občine so imele nepotrebne stroške, ker oddaljeni starašini dobivajo potnino in odškodnino. Razne občine so dale grofu zaupnico, ker so smatrale to le za čin u l j U d-n o s t i, češ: ko je že odstopil, zahvalimo ga za dosedanji trud! Volitve v celi deželi stanejo mnogo denarja ! Koliko dijet prejmd le vladni komisarji. Volilni možje dobe odškodnino, Volitve po občinah stanejo denarja. Županstva imajo veliko dela, sitnosti in stroškov. Agitacija kar od treh strank požre mnogo denarja; koliko zaslužita le pošta in brzojav. In se vsa ta vihra, ves razpor in razdor po občinah! — A vse to se je zgodilo »Goričanski* kliki na ljubo, ker hoče — slepe miši lovitit Ako kandiduje grof C, kakor »Goričani* pripovedujejo, bi v, slučaju izvolitve ostalo vso pri starem I Kaj je bilo torej treba vseh sitnostij, vseh stroškov ? Ako je grofu G. vsa politika le šport, le zabava, naj ve, da narod naš ne potrebuje nepotrebnih volitev, s katerimi bo »Goričanska" banda delala poskuse I! Shod pri Rebku v nedeljo dokazuje, da ljudstvo ne mara takih burk niti od strani jednega grofa, ker je odklonilo grofa C, katerega je predlagal sam »voditelj* dr. Gregorčič! — S kandidaturo grofa C. se pozicije nekoliko premene, ali utegne se zgoditi, da le — v korist nam .Sočanom*. Glasovi z dežele nam pričajo, da velika večina zavednih veljakov s strmenjem odklanja tako grdo komedijo z našim ljudstvom! Mi smo uverjeni, da se ta glas iz naroda sijajno potrdi ludi na dan volitve, ko bo izvoljen. — . dr. Stani č tudi proti grofu Coroniniju. Volilno gibanje. — Kar smejati se mora človek, ko C i ta samozavest »Goriča-nov" o —. zmagah. KraSevci sami, med katere je kar dežilo »Gorice* z opomnjo na pasu: »prosi se — ne vračati*, so se fcrohotali, ko so čitali, da jih »Gorica* šteje listine brez sodnijske pripomoči (dime Mitivirkung des [betreffenden, eben verhari-delndenj Gerichtes, § 22«,)., 2. odst. c. p. r.); politična pisarnica je na desni, s o d n i j s k a pa na levi; tu so se zbrali občinski in sodnijski uradniki; sodnijski (t. j. kake posebne [trgovinske] sodnije) prisednik; sodnijski (naše sodnije) sluga mi prinaša sodne spise; v ti sobi uraduje sodnijski (dotične sodnije) predstojnik. Beseda »sodnijski* se seveda (kakor beseda »sodnija*) sicer tudi ne nahaja v dr. Babnikovi terminologiji, dasi je (v ravnokar oznamenjenem pomenu) kakor nje deblo .sodnija", iz katerega je izpeljana, prava slovenska, udomačena beseda, kar nam pričajo naši prvaki v jezikoslovju Cigale, Janežič, Pletcšnik, Te dni smo, brali nekje: * Okrajno sodišče v Kobaridu so slovesno ^tvorili dne l. januarja t. 1.; — novi .sodniji želimo malo dela*. Kdor piše to, razločuje « prav sodišče od sodnije: otvoriti namreč je pač moči .sod išče, ne pa sodnije, , in Želeti malo ali veliko dela je moči sodniji, ne pa sodišču; sodišču želimo samo, da naj trdno stoji, ne pa da naj dela' aH ne dela.; . , W* mefl i?6|e ferota^/ ko 46 vipeh v^itev fei, d$ i ne dobe niti petine glasov, vkljub silni agitaciji klerikalcev, ki so vzbudili; povserod ! velik odpor, ki bo -rodil le dobre sadove naši stranki. Klerikalci uspešno pomagajo — nam .Sočanom" do hitreje zmage na celi Črti, tako so nerodni v svoji zaslepljenosti. Ponekod so govorili, da je Stanič brezverec in da je šePcefo~k sTdftt Tprosrt, naj ga izbriše iz »kršanskih bukev"; dekan komenski. je agitoval: »volite vraje protestanta, ki ima vsaj eno vero, ne pa nobene, kakor Staniči* . „ Z Bolškega smo dobili sporočilo, da bodo vsi naši; le v Logu je baje .oblačno". '— Drugače na Tolminskem je veČina za Staniča, ostali se bodo cepili za Tonklija in »Goričanskega* kandidata. — S Kanal-skega.se nam zagotavlja soglasnost za Slanica, ki je rojen v tem okraju; kanalski okraj namreč že dolgo* ni imel v državnem in deželnem zboru kakega svojega moža, zatd bodo toliko raje volili dr. Staniča. — O javnem mnenju na Vipavskem je priča zopet znameniti shod pri Rebku v nedeljo, kjer so Gregorčiča in Grčo nečastno — odpodili. Iz Lok a v ca pa smo dobili poročilo, v kateri nam , Soča ni* skesano poročajo, da so po nemarnosti in vsled prevelike gotovosti na zmago bitko zgubili za par glasov. Natančnejših podatkov ne priobčujemo, kajti .Goričani" planejo z velikanskim aparatom posebno na tiste volilne može, kateri so se že priglasili za »Socino* stranko. Pisma vol. možem, v katerih si maže svoje ime celo jeden ljubljenec naroda, so bila izročena našemu uredništvu! — Opozarjamo pa svoje somišljenike, katerim bo ponujan — denar, naj ga le sprejmo in potem pošljejo nam v dobrodelen namen, a naj volijo po svojem prepričanju! Kolikor nam je sporočen vspeh volitev, ima dr. Stanič okoli 170 glasov, brez dvomljivih in onih, kateri nam še niso sporočeni. Po človeški sodeč ima dr. Stanič torej zase danes lepo veČino (nadpoloviftna veČina znaša 146 glasov), ako odpade tudi SO glasov; toda nadejamo se, da terorizem nasprotnikov ne bo žel novih vspehov, pač pa, da se Se pomnoži itevilo glasov za dr. Slanica. K spoved! moril priti tisti, ki bo volil dr. Staniča in ne vit. Tonklija. Tako je prepovedoval predpreteklo nedeljo neki kurat v goriški okolici. Ali glej t Bog ga je hitro kaznoval, ker g. kurat je volil tudi 1 volilnega moža, ki je odločen »SoCa«*, ki bo tudi volil dr. Staniča — torej mora tudi g. kurat iti k spovedi, ker je kolikor toliko poveročit izvolitev volilnega mola, .Sočana*, in je torej po pjem volil tudi dr. Staniča! -Gorenje besede je govoril kurat v cerkvi pred altarjem! Mi smo še vedno tega mnenja — in tudi naše ljudstvo — da cerkev je listi kraj, kjer se oznanjuje beseda božja« in ne prostor za politične agitacije. Posledice takega demoralizovalnega postopanja bodo Čutili prizadeti duhovniki sami, ker- naše ljudstvo se zaveda od dne do dne, kam meri klerikalcem, in zato se ga otresa Čedalje bolj vidno. Vera peša, vera peša — ali pešala bo še bolj, Ce bodo zlorabljali cerkev za politične agitacije. Toliko povemo že naprej, in opozarjamo na povzročitelje pešanja vere, da ne porečejo, da smo mi krivi! — Krivi bodo sami, ako ne pojdejo poprej pravočasno k spovedi! ! • Temeljni kamen novi justicni palači na koncu ulice Dogana so postavili v soboto dopoludne na slovesen način. Pri slavnosti so bili navzoči vit. Kindinger, bivši minister in sedaj zopet predsednik prizivne sodni je v Trstu, okr. glavar vit. Bosizio, dvorni svetnik Defacis, višji finančni svetnik i Zimmermann, več sodnih svetnikov ter nekaj občinstva. Prostor je bil slavnosti primerno okrajšen. Temeljni kamen je vložen na prostora, nad katerim se bo dvigala dvorana za porotne obravnave. - Novo sodno poslopje, ki meji na ulico Dogana in kapucinsko ulico, bo imelo pritličje ter dva nastropja. V ulici Dog.ina v pritličju bo urad okrajne sodnije, v prvem nadstropju desno in levo civilni oddelek okrož. sodnije, in v središču urad predsedstva'. V drugem nadstropju nad predsedstvom bo mala dvorana za obravnave s posebno galerijo za občinstvo. Na strani kapucinske ulice bodo finančni uradi. V novem poslopju bodo tudi ječe, sezidane.-V središču po modernih sistemih. Prostora bo za 180 jetnikov. Tudi bo napravljen poseben zaprt voz, v katerem bodo prepeljavali aretpvance z redarstva v sodišče. — Na fasadi v ulici Dogana bo 32 oken v vsakem nadstropju, v ulici kapucinski 28. — Poslopje bo menda gotovo do 1. jan. 1902, kateri dan je določen za slavnostno odprtje nove sodne palače. C. g. karat Budin v Pevmi bi rad izbacnil iz tamkajšnjega bralnega društva »SoTrd^T^PoškušTTT? to, ali je zadel na lak odpor, da si najbrže premisli vso reč, ker društvo bi zgubilo v takem slučaju veliko število članov. Pevmčani in drugi naši čita-telji dobro vedo, kako je zagovarjala svoj Cas baš^.Soča" kurata Budina ter ga obvarovala že tudi očitne blamaže! V zahvalo zato pa je kričal kurat Budin na občnem zboru .Sloge" nad Gabrščeka kakor kak vaški žganjar, in sedaj izganja »Sočo* iz bralnega društva v Pevmi. Mi smo prepričani, da Pevmčanje se ne udajo kuratovemu terorizmu. Kurat naj zapoveduje v cerkvi, kjer naj uči božji nauk, ne pa, da hujska in draži ljudi celo v — bralnem društvu! Sodba o »Kažipotu6. — »Slovenski Narod* piše: Velepodjetni narodni založnik in tiskarnar Gabršček je tudi letos izdal ,Ročni kažipot" po Goriškem, k*i je sestavljen z vzorno skrbnostjo in občudovanja vredno natančnostjo. Na Čelu jako liCne in okusno opremljene okoli 250 stranij obsegajoče knjižice je koledar za leto 1900. Za vsakim mesecem so tri strani .Zapisnika". Potem je lestvica za pristojoine kolekov in splošne določbe c. kr. pošte. Na to je obširni .Kažipot"-po Goriškem, Trstu in Istri za 1. ^1900. O vsakem kraju je povedano vse, kar more zanimati trgovca, jurista, učitelja in duhov* nika ter človeka, ki potuje. Vsaka malenkost je tu zaznamovana. Zlasti točna je goriška dežela, prav dobro obdelana je tudi Istra-Cena .Kažipotu* je 80 kr. Trdo vezan 1*20 gld. (s pošlo 5 kr. več). Bralno društvo »Kurja" v Koprivi vabi na ivoj letni redni obCni zbor dne 28, jan. t. 1. ob 9, uri predp. Vabljeni so vsi udje in neudje k zborovanju, koje se bo vršilo v društveni čitalnici s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. tajnikov© in blagajnikovo letno poročilo o računih ; 8. vpisovanje njvih udov; 4. volitev novega odbora in 5. posamezni nasveti. Za one, ki trpe na protlnu Iti rev-matlzinu je pravi zaklad tako proslulo mazilo proti prolinu in revmatizmu od lekarnarja Belaloltana iz Budimpešte. Bolniki, ki so trpeli že mnogo let, so bili poponoma ozdravljeni po nekolikokralni vporabi tega mazila. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Zgubil se je lovski pes sledovalec, bele barve z rumenimi lisami. Kdor ga najde, naj se obrne do našega upravnistva, kjer dobi postavno nagrado. Razgled po svetu. Xovo mlnlsterstvo KOrber vidi svojo glavno nalogo v tem, da reši narodni prepir, svojo kulturno in gospod trsko misijo pa v tem, da združi vse moči v blagor države. Zato hoče vlada nemudoma zaupnike udeleženih strank poklicati na Dunaj v konferenco. O vspehih takega posvetovanja bo sklepal potem drž. zbor. — Če le pride do kakih vspehov; odvisno je vse od Nemcev — Slovani se ne udajo v svoji zahtevi po ravnopravnosti! Načelniki nemških strank levice so imeli posebno posvetovanje. V komunikeju pravijo, da ji'i veseli zapriCeto delovanje vlade po spravni akciji, ker žele, da bi drž. zbor zopet mogel redno poslovati! 1 Tako govore danes levičarji, torej tisti življi, ki so krivi edini, da je z drž. zborom tako, kakor je! Lepo se slišijo njihove besede — ali kdo bi jim verjel, ker so le pretveza, da po slučajnih nevspehih konferenc ložje udarijo po Slovanih, češ, da ti so ne-spravljivi! Strajk. — V Moravski Ostravi štrajka okoli 20.000 delavcev. Slično se razširjajo štrajki po drugih krajih na Češkem. V Rimu so izdali v teh dnevih oklic, v katerem se apeluje na Italijane v kraljestvu, naj priskočijo na pomoč .zatiranim bratom" v Avstriji ter naj dadč vsak, kolikor more, za laški gimnazij v Pazinul Laški listi to komentujejo povdarjaje, da kakor 'dobivajo Slovani v Avstriji podporo \z Rusije, tako jo smejo dobivati tudi Italijani in kra-ljevstva, .in Ce škof Štrosmsver pošilja denar za hrvatski gimnazij v Pažinu, zakaj bi ne sme\i bratje v .domovini* storiti kaj sHčnega glede na*Talki gimnaziji Primera s Stross-maverjem kaže, da mislijo, da so že združeni z Italijo še tesneje, kakor Ogerska z Avstrijo, kar pa trde o podporah iz Rusije, temu se mora pa človek le smejati l Ruski rublji l — Da, bi. Je prišli; mi bi se jih ne branili 11 Dr. Ferjančič o primorskih deželah v delegaciji. — (Dalje). Rekel je to-le: Ob Adriji je znaten odstotek prebivalstva italijanske narodnosti. Nastane torej vprašanje: ima li italijansko prebivalstvo povoda, biti nezadovoljno z razmerami, v katerih se nahaja? Ne. Italijani uživajo neomenjeno vse svoje pravice v šoli, v uradu in v javnem življenju. Oni imajo željo — da omenim jedno — dobiti svoje sveučilišče. A dasi je na vseučilišču v Inomostu zanje preskrbljeno, se njim spričevala italijanskih vseučilišč dosti prej nostrificirajo kakor nam spričevala hrvatskega vseučilišča v Zagrebu. Kako je pa s Slovani? I Nimam namena, opisati zgodovine nji* j hovega trpljenja, dovolil pa si bodem, označiti nekatere momente, da bo možno, narediti si sliko njihovega položaja. V Istri je 17.000 slovenskih in hrvatskih otrok brez šolskega pouka. V Gorici in v Trstu se bore Slovenci že desetletja za slovenske ljudske šole, katere se jim proti pravici in proti zakonu z najničevnejšimi ugovori odrekajo, a da bi se njihovi otroci no raznarodili, morajo potrebne šole iz lastnih sredstev vzdrževati. Mestna občina tržaška pošilja otroke slovenske narodnosti v šole v okolici, namesto da jim ustanovi v mestu šolo. Na Primorskem, kjer je večina prebivalstva slovenska, se pri sodišču s prebivalstvom čestokrat občuje s pomočjo tolmačev. Celo iz cerkve m v Trstu poskuša iztisniti slovenski jezik. Občinski zastop tržaški je v tem oziru že mnogo dosegel in je na najboljšem potu, da to doseže tudi za okolico. Treba samo, da postane vlada tako zaslepljena in izroči tržaški občini tiste cerkvene patronate, ki so še v njenih rokah. Kako pa se godi italijanskim državljanom, katerih je na Primorskem nad 30.000? Ni ga občinskega dela, pri katerem bi se ne določilo, da se smejo rabiti samo italijanski delavci, seveda tudi taki, ki so italijanski državljani. Slovenski delavci se izključujejo. Tako se je godilo celo pri javnih skladiščih, za katera je država žrtvovala milijone, dokler je bila uprava v rokah trgovske in obrtne zbornice. Zdaj je tu nekoliko bolje, odkar vodi upravo država sama, a še zdaj prakti-kujejo tako kolikor možno tisti uradniki, kateri so bili prevzeti od prejšnje uprave. (Dalje prih.). Vojna t južni Afriki. Angleži trde, da pri Modder-Riverju so zadele Bure velike izgube. General Warren javlja iz Spearmans-campa, da nadaljuje boj z Buri z velikim vspehom. Angleži trde dalje, da je spodletel Burom napad na Ladvsmith, in zato da so zgubili ves pogum. Angleži prekoračujejo reko Tugelo ter se utaborjajo ob njej. Narodno gospodarstvo. Pozor!! Opozarjamo vse povabljene interesente na anketo o vinski klavzuli ko bo v četrtek 25. t. m. ob 2 pop. v posvetovalni sobi »Goriške ljudske posojilnice*. Prosimo, da so udeleženci točni. Odbor .Trgovskega in obrtnega društva za Goriško". Glede snovanja mlekarskih zadrug objavlja .Kmetovalec", glasilo kranjske kmetijske družbe, naslednje: .Nujno prosimo novo ustanovljene zadruge, naj nikjer poprej ne pričenjajo z delom, dokler ne dobe veščaka v mlekarstvu. To zlasti velja za zadruge, ki izdelujejo sir, kajti le vešč sirar je zmožen izdelovati blago, s katerim zadruga more uspevati. — Nadalje naj zadruge, ki ne razpečavajo svežega mleka, ne plačujejo mleka nad 4 kr. liter, drugače lahko prva leta delajo z občutno izgubo. Ako se mleko draže izplača, je konci leta še vedno čas, zadružnikom naknadno razdeliti večji izkupiček •— Zadrugo osnovati s smerjo, da bo izdelovala presno namizno maslo, pri nas ne kaže več, ker je trg (zlasti Trst, Reica, Pulj, Opatija) preplavljen s presnim maslom ter se dobro prodaja le nekaj tednov v letu, Da razbistrimo napačne popte &^šWii&mf bodi omenjeno, da se človek ne nauči sirar-stva v par tednih, temveč mu je treba večletnega pouka, kakor pri ,vsaki drugi obrti. Če naša družba pošlje mladeniče v sirski tečaj, stri to zato, da tisti, ki so sirarji, nekaj napredujejo, drugi pa dobe vsaj pri-četne pojme o sirarstvu. Absolviran učenec takega tečaja pa še nikakor ni samostojen sirar. — V prihodnji številki .Kmetovalca" pričnemo objavljati razpravo o sirarstvu, ktero bomo redno nadaljavali skozi celo leto*. Slovenski čebelar. — Dobili smo 1. številko »Slovenskega Čebelarja", ki izhaja v Ljubljani, in sicer že tretje loto. Ima prav mično vsebino za vsakega prijatelja čebelo-reje. Urejuje ga učitelj Fran Rojina, izdaja pa »Slovensko čebelarsko društvo". Pomanjkanje premoga. — Iz čeških listov posnemamo, da trpe češka mesta, posebno pa matka Praga radi pomanjkanja premoga. In to sedaj, ko je v Pragi tak mraz (18° R.1), da vse škriplje. Zakaj to P V Kladru in drugod v premogokopih so stavke, s katerimi hoče siromašni delavec priti do boljše mezde in boljšega kruha. Kedaj bo že konec ljudski mozegizsesavajočega kapitala!! Razširjenje Industrije t ser. Ameriki. — V letu 1899. je bilo ustanovljeno v sev. Ameriki mnogo industrijskih zavodov, kateri so pri svoji ustanovitvi vpotrebili 2000 dolarjev. Ako pa še pomislimo, da je razširitev in povečatev starih zavodov stala še kakih 1200 mil. dolarjev, vidimo nakral kapitala okoli 3200. mil. dol. ali pa po našem 144 milijard kron. Akcijske družbe na Pruskem t 1. 1899. — Na Pruskem je bilo lanskega leta 1629 akcijskih družb, ki so plačale 11,151.461 mark dohodninskega davka. Čistega dohodka so te družbe imele pa okoli 43 *,384,491 mark. Početni kapital teh družb znaša 49.096. mil mark. Avstrijsko železnice izkazujejo zanimivo statistiko [ dohodkov za leto 1899. Največ dohodkov je imela južna železnica skoro 50 mil. gld. (zvečala je svoje dohodke v primeru z leta 1898. za cela 2 mil. t) Državna železnica ima I. 1899. za 300.000 gld. več dohodkov kot leta 1898; znašajojpa okroglo 29 mil. Podjetniški duh na Ogerskem. — Tekom lanskega leta se je vpotrebilo za ustanovitev novih denarnih in obrtniških podjetij 47.19 mil. gld. Ustanovljeno je bilo: 12 hranilnic, 22 pokrajinskih bank, 32 trgov-sko-akcijskih družb, 37 obrtniških podjetij, 9 malih železnic, 471 društev, mej katerimi je 3 51 kreditnih! — In pri nas v reakcijski Avstriji 1? Razstava v Kaneji. — Naši citatelji poznajo vest, katero jim je v tem oddelku sporočilo »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", da bode v aprilu razstava v Ka-neji, ki je velike važnosti za našo industrijo in obrt. Opozarjamo na njo. NatanCvejše v pisarni »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško". K naši kulturi. (Beležke.) I »Dom in svet" je dobil z novim letom novo obliko. Vsebina je ostala na istem niveau kot je bila lani. Pridejal si je sicer še »Časopis", v katerem hoCe podajati kratek pregled dogodkov na političnem polju. Sliko na platnicah in sličico na prvi strani je naslikal mladi slovenski slikar Fran Dob-nikar. Opozarjam na nji, kakor tudi na njunega stvoritelja, ki obeta prav mnogo. Dr. Lampe priobčuje študijo »O lepoti", dr, Krek pa nadaljuje svoje »Socijalne po-menke". *'MRoblje\ — Preštampano iz »Ob-zora". Izdala Dionička tiskara. Zagreb 1900. Nič posebnega. Pripovedka o mladeniču, ki je poln idealov za narodna prava hrvatskega naroda šel k železnici v. službo v želji, da postane tam kmalu samostojen mož ter se kot tak oženi s svojo ljubljeno zaročenko...,. Življenje ga je prevaralo. Samostojen uradnik ni mogel postati, ker je bil preveč črno zapisan kot narodni prenapetež; . In — da je mera polna — bivša njegova zaročenka se je omožila z drugim;... — Kakor je torej ra/videti, je »Roblje" pripovest'jed-nega še onih narodno patrijotskih avtorjev, katere prav zelo Čisla' narodnega navdušenja nasičena mladež. Fran WlIhelraov [odvajajoči čaj cd i Frana Wilhelma [ lekarnarja v Neunkirchen j (Spodnje Avstrijsko) 2 dobiva se v vseh li>fcarn;ih. Zavoj stane/ 2 kroni av, velj. Protin, revmatizem, tudi zastarel, in celo v kopeljih 10-15 let brez vspeha se zdrave-Cim se je povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-kokratni uporabi mazila ZoltauoToga proti r©THi»-tlzmu in pro-tllia. Stane 1 steklenica "3 K. Dvorni zalagatelj lekarnar B. ZOLTAN, Budimpešta. Nikako skrivno sredstvo. Od zdravstvenih! strokovnjakov priporočeno. SAH l HLEVA V Girici — Nunska ulica 14-16 —V Eirici Prodajalnica in edina mehanična popravUalnica šivalnih strojev Braz konkurenca! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld, 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolosa, puške in samokrese. i jLela 188). y 6orici ustanovljena tvrdka 13, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovStini in slavnemu občinstvu svojo lastno izielovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. d.) tiskarno črk na parilo. (P. c1. 24-letni mladenič, vešč slovenskega, nemškega in nekaj laškega jezika, želi nastopiti y kako prodajalnico ali večjo trgovino kolonijalnega blaga. Ponudbe na npravništvo „Soče'. ^r\tof\ portolotti kamnosek v Gorici na Franc- Jožefovi cesti štv. 33. z al o g-a nagrobnih spominkov vseh slogov po ugodnih cenah ¦H^. od '8 do 200 gld. -»Jgnj Anton Pečenko Vrtna Ulica 8 - GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavna na dom in vse kraje avstro - ogerske'monarhye V sodih od 56 i I rov naprej. Na zahtevo poSilja iudi uzorce. Cana srnama. Postraifea poltena. briških, dal matiasklhin istarskih vinogradov. izposilja po železnici na Lato XXIX. JI lirsirii Triiitlii" je najstareji in najbolj akreditovan list Avstro-Ogerske. Izhaja štirikrat mesečno. Prinaša redno vsa žrebanja in zastanke, (obligacije že izžrebane, a ne izplačane). Prinaša vsak teden kurze glavnih akcij, obligacije in vrednostne papirje vseh borz, kakor dunajske, tržaške, Milana in Pariza. Svojim naročnikom daje nasvete zastonj, kako najbolje naložiti glavnice; posreduje pri vporabi javnih listin. Izvršuje točno vsa naročila, prodajo in zameno srečk in drugih javnih listin, bodisi proti gotovini ali v obrokih. * Verificira žrebanje domačih, kakor tudi inozemskih srečk. Celoletna naročnina znaša za Svstro-Ogersko gld. 2-40. za inozemstvo gld. 4. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica it 23. PriporoCa svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja^ na vadnega in najfineje vrste »Luka«. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Onljubuje točno in hitro postrežbo. l^arol Praščflv pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporočit vsakovrstno pecivo, kolače za lurmance, torte j. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu ža mnogobrojna naročilu ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenuh« Izšel je ravnokar LINIMENT. GAPSICICOMPOS. pripoznano kot izvrstno bol obtožujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Nnj se zahteva to Hplošuo priljubljeno doninre zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z naSo zaščitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjen lekarna „pri zlatem lev«" f v PRAGI. f." Kažipot in koledar po Primorskem z natanjčnimi podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov Itd. itd. Mi Vdobiva se g v Jonski Tiskarni" A. Gabršček v Gorici. 9 Cena: mehko vezan SO kr., trdo vezan fl. 1«20 Prva kranjska tovarna testenin Žnider&ič & Yalenčič v II. Bistrici priporoča velespošlovaneuro občinstvu svoje priznano izborne D«F* testenine, -^U kot makarone, fideline in različne vloge za na juho v razlicntti kakovostih. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem času kar jih izdelujeva. Spoštovana gospodinja! Sezite po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj Se oni s slastjo zavživajo, ki dosedaj o testeninah še vedeli niso hoteli. Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih pokusi. < Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po V* kilogr. z najino iirmo. Trgovcem pošiljava cenik zastonj " in franko. Novoporočenci pozor! Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturim, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Glroneolijeve. t%V & »*•"¦ <*¦* *« *eVv> V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za Vstaki slan. PohiStvo je po najmodernejih fclogih, posebno spalne jedilne in posetne sobe so po NemSkem slogu odlikovanih Črnlgojovih delavnic v ulici Ponte nuovo in vin Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in BudapeStanckih tovarn. Ostalo pohiitvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceneje in v najkrajšem času, Boga