PRIMORSKI DNEVNIK S"f.‘stSfr^'P1S0“'“ Cena 60 lir Leto XXIII. St. 289 (6873) TRST, četrtek, 7. decembra 1967 VELIKA BRITANIJA IN EGS NA DVEH SEJAH PARLAMENTA Italija se odločno zavzema za sprejem Velike Britanije v evropsko skupnost Poročilo Fanfanija o italijanskem stališču in poročili finančnih ministrov 0 posledicah razvrednotenja funta - Odložena razprava o tovornjakih Preti o nujnosti davčne reforme - Spletke okrog zakona Fortune o ločitvi , RIM, 6. — Na seji komisije za zunanje zadeve poslanske gornice je minister za zunanje zadeve Fanfani poročal o zadnjem razvoju evropske gospodarske skupnosti v zvezi z britan-»so prošnjo za sprejem. Fanfani je ponovil že znano italijansko stališče, ki odločno zagovarja ta vstop. JSvoje izvajanje je Fanfani -------------------- polne podrejenosti ZDA, kar je sedaj v ostrem nasprotju z evropsko stvarnostjo, ki teži k čim večji avtonomiji in premostitvi vseh diskriminacij političnega ali gospodarskega značaja. Zato ni povsem stvarno vprašanje za vključitev Velike Britanije ali proti njej, ko pa je v resnici treba ustvariti nove odnose med Evropo in ZDA. _Po dosedanji poti se nujno podleže izsiljevanju de Gaulla. Socialist Lombardi pa je mnenja, da je v de Gaullovem stališču neka dvojnost: pametno zahteva, da je treba poudariti evropsko avtonomijo proti ameriški premoči: povsem nespametno pa skuša ustvariti francosko prevlado nad Evropo. Prvi zahtevi de Gaulla mora pet držav skupnosti dati pritrdilen odgovor, drugo pa mora seveda zavrniti. V komisiji poslanske zbornice za proračun in zaklad je bila na dnevnem redu druga plat o bistvu i- Pnčel z orisom dogodkov 10. novembra 1966, ko je predsednik vlade Wilson v britanski Gornici sporočil sklep, da se *kprosi za vključitev v evropsko skupno tržišče. Takoj istega dne je Fanfani v svojstvu tunanjega ministra izjavil, da p je italijanska vlada že več prizadevala za sprejem Ve-hke Britanije in drugih držav 0‘anic EFTA in da zato tudi z Zadovoljstvom sprejema na znašle britansko stališče. Fanfani ? nadaljeval, da se stališče Ita-kje od takrat ni v ničemer spremenilo. , J? stališče bo Italija zastopala "Oi na seji ministrskega sveta “kupnosti, ki se bo sestal 18. de-r^rora in obravnaval prvenstveno , vprašanje. Ostro je polemiziral ? stališčem de Gaulla, ki ga je *zrekel na znani tiskovni konferen-j 27. novembra, češ da gre za iz-rY°, ki je bila izrečena zunaj o-*vira ustanov EGS, in to z argu-r)ooti, ki jih ne moremo dobro oce-r"1- Fanfani je tudi dejal, da se zaveda, da so resne težave, ven- stiti. pa da jih bo mogoče premo- razpravi so se vsi poslanci v Mstvu strinjali s stališčem Italije, podpre vključitev. Velike Brita-jrjjj v EGS, izrečene pa so bile 5® nekatere zanimive kritične misli. Tako je komunistični poslanec Jjklluzzi dejal, da je kriza skupno-glede vstopa Velike Britanije pkigo globlja, saj odraža objek->0 stanje, da je skupnost nasta-v ozračju hladne vojne in po- stega vprašanja, ko sta finančna ministra Pieracdni in Colombo poročala o posledicah razvrednotenja funta. Minister za proračun Pieraccini je dejal, da bodo posledice za letošnje leto praktično neopazne, ker je do razvrednotenja prišlo šele ob koncu leta. Za prihodnje leto oa bo prišlo do posledic, ki pa ne bodo imele preveč velikega obse-"a, saj znaša britanski izvoz v I-talijo 7.8 odst. celotnega italijanskega uvoza, britanski uvoz pa 10.2 odst., vedno po podatkih iz leta 1966, in predvidevajo, da se ti odnosi letos ne bodo bistveno spremenili. Vendar pa je treba tudi ugotoviti, da Italija uvaža povečini S||,iiiiii um m | m mn m m | m m m||,| mi || 11 ifiii^iii um ii mn ti iiiitiiim im i iiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Na vabilo alda mora Mika Špiljak januarja na obisku v Italiji Delegacija italijanskih gospodarstvenikov obišče Jugoslavijo (Od našega dopisnika) SEOGBAD, 6. — Na vabilo pred-p^nika italijanske vlade Alda Molj bo predsednik zveznega izvršne- sveta Jugoslavije Mika Spiljak , sPremstvu državnega tajnika Mar-*a Nikeziča 8. in 9. januarja 1968 Jadno obiskal Rim. Po končanem rednem obisku bosta predsednik raznega izvršnega sveta in držav-? tajnik za zunanje zadeve obi-,Ja'a nekatera industrijska in kme-Iska središča Italije. V Jugoslavijo bo v kratkem pripela na 10-dnevni obisk delegati5 italijanskih gospodarstvenikov. Y delegaciji, ki jo bo vodil sena-,.r Giuseppe Giancana, bodo zaupniki ministrstva za zunanjo .Kovino nekaterih gospodarskih in-jdtutov, bank in nekaterih vej ^janske industrije. Italijanski "SPodarstveniki se bodo med obl-.Jotn v Beogradu, Zagrebu in Idbljani razgovarjali z jugoslovan-kirni gospodarstveniki o možnostih J^iritve sodelovanja in industrij-“Jega tehničnega sodelovanja. Ju-*°slovanski krogi z zanimanjem "tlakujejo ta obisk, ki naj bi o-?°8očil, da se izkoristijo neizkori-i ane možnosti za industrijsko in JJbhično sodelovanje z italijanski-Proizvajalci. V zvezi s tem se ?ad drugim, opozarja na neizko-^ene kredite, ki sta jih Jugo-JJddja in Italija odobrili v ta na-J611- Od italijanskega kredita v rjjsku 20 milijard lir je bilo do rdaj izkoriščenih nekaj nad 50 medtem ko je jugoslovanski ^edit v znesku 5 milijard lir ostal BoPolnoma neizkoriščen. B. B. Delo skupščine OZN . Nlsw YORK, 6. — Glavna skupka OZN Je izrekla podporo po-*T»bi o neatomskem področju v jJUnski Ameriki. Odobrila je s 86 P**ovi in 28 vzdržanimi resolucl-v tem smislu ter zahteva, naj iranski predstavnik v imenu odbora za dekolonizacijo in indonezijski predstavnik, ki je sedanji predsednik sveta OZN za Jugozahodno Afriko. Oba sta obtožila južnoafriško vlado, da ne sodeluje in ne dopušča svetu OZN, da bi njeni predstavniki prišli v Jugozahodno Afriko in pripravili to o-zemlje k neodvisnosti, ki bi jo morali razglasiti 30. junija 1968 na podlagi resolucije glavne skupščine OZN. Jj: •Poštujejo to pogodbo, in poziva K^fske države naj se Ji pridružijo. sedaj Je samo Velika Britanija (počila, da bo podpisala dva do-gjjhtt protokola k pogodbi kot Je-država in za račun svojih ethelj na področju, ki ga zaje- da Pogodba. razpravo je sovjetski prednik Izjavil, da pogodba ne preučuje ZDA, da bi imele skla-Jedrskega orožja v Panami jt' Pa da bi prevažale Jedrsko orož-Po Panamskem prekopu, tiri vna skupščina Združenih na-jžlov Je začela sinoči razpravo o B*°zahodnl Afriki, ki pa Jo Je j. “žila do ponedeljka, ker se niso tli govorniki.. Govorila sta samo Gromiko v Varšavi VARŠAVA, 6. - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je prišel danes v Varšavo na vabilo poljskega zunanjega ministra Rapacke-ga. Spremlja ga delegacija, v kateri so funkcionarji zunanjega ministrstva in njegov osebni svetovalec Ivan Ipolitov. Ob prihodu na varšavsko postajo je Gromiko izjavil, da bodo med razgovori v Varšavi še posebno govorili o evropski varnosti. Jutri se bo Gromiko sestal s predsednikom republike Ochabom, z Gomulko, in s predsednikom vlade Cyrankiewic-zem. Proces v Seulu proti ugrabljenim SEUL, 6. — Državni pravdnik je zahteval danes smrtno kazen za šest od 34 južnokorejskih intelektualcev, ki so jih aretirali v Evropi ali na Južni Koreji pod obtožbo vohunstva v korist Severne Koreje. Poleg tega je državni pravdnik zahteval dosmrstno ječo za druge štiri obtožence in zaporno kazen od enega do 15 let za drugih 24 obtožencev. Od vseh obtožencev so jih enajst, aretirali v Nemčiji, tri v Franciji, enega v ZDA in enega v Avstriji. Drugih 18 so Jih aretirali na Južni Koreji. Francija in Zahodna Nemčija sta ostro protestirali proti aretacijam na njihovem ozemlju Predstavniki njihovih poslaništev so bili danes navzoči na razpravi. ___________ BEOGRAD, b. — V Bosanskem Petrovcu so danes na slovesen način proslavili jubilejno 25-letnico prve deželne konference antifašistične fronte žena Jugoslavije. Po leg delegacij iz vseh republik so na slovesnosti bili navzoči tucU član predsedstva CK ZKJ Blažo Jovanovič, podpredsednik zvezne konference SZDLJ Puniša Perovič in druge osebnosti. Na proslavi je o pomenu prve konference in povojni vlogi žensk govorila članica CK ZKJ Zmaga Umičevič. gotove izdelke, pri katerih bodo je bila namreč razprava o drugem posledice razvrednotenja najbolj ob- odstavku prvega člena zakonskega ž. .1 _ 1 _ : : __ VM*ArI1/Mvn bi f n «c n n n vir* __ azpravi je komunistični po- » nun- Amendola opozoril, da je kretne ukrepe, se bodo funkci čutne, in v manjši meri uvaža su rovine, tako da slede iz strukture določene hujše posledice, kot bi sicer bile drugače. Resne so lahko posledice za brod-nine, ki so se izražene v funtih že znižale, medtem ko v dolarjih o-stajajo trdno na isti višini. Italija je že sedaj velik dolžnik v brodni-nah in se bo to stanje še poslabšalo ter bo lahko imelo tudi negativne posledice za ladjedelsko industrijo. Posebno poglavje predstavlja turizem, kjer bodo posledice najhujše, zlasti ker je tudi Španija razvrednotila svojo valuto in je že tako bila velika njena privlačnost zaradi nizkih cen. Vendar pa zaključki ministra za proračun niso bili na splošno vzeto zaskrbljujoči, kar je potrdil tu: di minister za zaklad Colombo, ki je dejal, da se je v zadnjih letih delež britanske zunanje trgovine v svetovni izmenjavi znižal in da se bo z razvrednotenjem ustvarilo staro normalno razmerje. Britanski izdelki so bili izrinjeni, ker ni naraščala produktivnost tako kot v drugih državah. Posledica razvrednotenja je tudi, da se lahko sedaj prične konstruktiven razgovor o vključitvi Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Po preučitvah britanskih ekonomistov bodo znašale posledice razvrednotenja za trgovinsko bilanco 500 milijonov funtov ali 750 milijard lir. Glede mrzličnega nakupovanja zlata pa je Colombo dejal, da je šlo za prehoden pojav, ki je že zajezen tudi z intervencijo največjih svetovnih bank. Končno je Colombo izjavil v imenu vlade, da odločno nasprotujejo obnovitvi zlatega režima v mednarodni izmenjavi, ker bi na tak način favorizirali države proizvajalke zlata in s tem v bistvu bogate države. V razpravi je komunistični poslanec Amendola opozoril, da je kriza funta samo odraz splošne svetovne valutne krize, saj temelji mednarodna izmenjava na dolarju, ki še zdaleč ni zdrav in se na tak način dejansko prispeva h krepitvi ZDA, odnosno ves svet krije njih izdatke za vojno in imperialistične cilje. V poslanski zbornici je prišlo do dokaj ostrega spora zaradi zakonskega predloga, ki predvideva spremembe dveh členov cestnega zakonika in s tem tudi dovolitev vožnje za večje in močnejše tovorne avtomobile. Končno so poslanci osvojili kompromisni predlog predsednika zbornice, da so celotno razpravo odložili do 20. decembra. Vlada trdi, da je sprememba nujna, ker so avtoprevozniki v izredno težavnem položaju, ker tuja podjetja, ki lahko tudi v Italiji vozijo z večjimi kamioni, prevzemajo dobršen del tovorov tudi v notranjem prometu, v tujini pa so italijanski tovornjaki konkurenčno nesposobni. Po drugi plati pa trdijo sindikati, da je vlada enostransko preučila celotno vprašanje in da gre za rešitev zelo zapletenega klopciča vprašanj in predvsem odnosov med cesto in železnico. Poleg tega zahtevajo sindikati, da je treba glede prevozov s težkimi tovornjaki urediti še vrsto drugih vprašanj zlasti v odnosu do šoferjev in njih spremljevalcev. Zato so sindikati železničarjev že napovedali stavko, če bi prišlo do razprave o spremembi cestnega zakonika, ki določa obliko in težo tovornjakov, in so stavko sedaj prekinili do 20. decembra. Komisija poslanske zbornice za promet je na zakonodajnem zasedanju dokončno odobrila zakon o prispevkih za ladjedelsko industrijo. Zakon je že odobril senat, tako da je postal pravomočen. Minister Preti je govoril na komisiji za finance in zaklad o nujnosti takojšnje davčne reforme, zlasti ker je treba spremeniti sistem IGE v davek na dodatno vrednost. Po navodilih evropske gospodarske skupnosti bodo take spremembe že uvedli v začetku prihodnjega leta v Franciji in Nemčiji, 1. januarja 1969. leta pa jo bodo uvedli v Beneluksu. Od sprejema zakonskega odloka, ki pooblašča vlado za spremembo davčnega sistema, pa do izvršitve tega odloka morajo poteči najmanj tri leta, tako da Je Italija v velikem zaostanku v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Minister je dejal, da bodo posledice resne zlasti pri izvozu, kjer se izvoznikom sicer vrne IGE, toda postopek traja dobri dve leti ,pri davku na dodatno vrednost pa se pri izvozu ta vrednost avtomatično vrne izvozniku. Italijanska podjetja bodo na tujih tržiščih bila manj konkurenčno sposobna, z vsemi posledicami. Komisija senata za finance in zaklad je dokončno odobrila na zakonodajnem zasedanju nov način pobiranja naročnine za radijske sprejemnike, ki so vgrajeni v motornih vozilih in na čolnih. Takso bodo pobirali skupaj s prometno takso, s čemer se bo znatno poenostavil postopek pobiranja in bo boljše nadzorstvo. V komisiji za sodstvo poslanske zbornice je bil danes na dnevnem redu zakon Fortuna o ločitvi. Prvotno je kazalo, da bi seja morala biti šele v četrtek, in so morda demokristjani izkoristili odsotnost socialistov za poskus nekakega proceduralnega «udara», ki pa jim ni uspel. Na dnevnem redu predloga, ki se nanaša na ločitev zakonov, ki so bili sklenjeni v cerkvi. Demokristjani so zahtevali, da se morata istočasno obravnavati to besedilo in vprašanje ustavnosti tega besedila, češ da je v nasprotju s konkordatom, ki je sestavni del ustave. Gre pač za poskus demokristjanskega zavlačevanja. da ne bi več prišlo do glasovanj o tem členu in o drugih, in končno da bi preprečili glasovanje o celotnem zakonskem predlogu na posvetovalnem zasedanju komisije še v tej poslovni dobi, ker bi se s tem zahteve za ločitev zakona občutno okrepile. Uslužbenci PTT so potrdili stavko, ki bo 14. decembra po vsej Italiji, in so napovedali, da bodo izvedli pred prazniki še eno stavko, ki bo trajala 48 ur. S tem bo zelo verjetno prišlo do še večje zmede v poštnem prometu, ker se za praznike pošilja veliko število voščil in daril. Jarring določil rezidenco na Cipru NEW YORK, 6. — U Tantov posebni predstavnik za Srednji vzhod Gunnar Jarring je sklenil, da bo imel svojo rezidenco na Cipru. V Zdniženih narodih izjavljajo, da je Gunnar Jarring določil svojo rezidenco na Cipru, ker želi biti zunaj držav, ki so neposredno sprte. Na Cipru bo uporabljal važne tehnične naprave in komunikacijsko mrežo, ki jih uporabljajo sile OZN na otoku. Jarring, ki je že deset dni v New Yorku, se je posvetoval z glavnim tajnikom U Tantom, s predstavniki držav, ki so vpletene v spor na Srednjem vzhodu, in s člani varnostnega sveta. SOLUN, 6. — Vojaško sodišče v Solunu je obsodilo danes na zaporne kazni od 6 mesecev do petih let šest oseb, ki so jih obtožili, da so se udeležile nedovoljenih sestankov, ter da so po ulicah pisali protivladna gesla. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! V NEW Y0RKU IN DRUGIH MESTIH Nadaljujejo se demonstracije proti vojni v Vietnamu Številni spopadi s policijo • Vedno večji odpor proti Američanom v Južnem Vietnamu NEW YORK, 6. — Tudi danes je veliko število demonstrantov navsezgodaj blokiralo ceste okoli centra za novačenje. Demonstranti so se spopadli s policaji že ob 7.45 po krajevnem času. Tedaj so aretirali 20 oseb. Včeraj so na istem kraju aretirali 264 ljudi. Danes je bilo 28 tisoč mestnih policajev v pripravljenosti. Demon- stranti so vzklikali proti vojni v Vietnamu in proti pošiljanju novih vojakov v Vietnam in so se nato spopadli s policaji. Pozneje so se demonstranti za nekaj časa oddaljili in so nato v skupinah odšli pred občinsko palačo, kjer so se znova spopadli s policaji. Druga skupina je skušala priti pred hotel «Waldorf-Astoria», kjer je bila napovedana tiskovna konferenca Deana Ruska, toda tudi to skupino so policaji razgnali. Tudi pred palačo Združenih narodov se je zbrala večja množica demonstrantov, ki so nosili transparente s protesti prot? vojni v Vietnamu in proti vojaški službi. Policija jih je napadla in sledil je močan spopad, dokler se niso demonstranti umaknili. Demonstracije proti vojni v Vietnamu so bile v Filadelfiji, kjer so aretirali 60 demonstrantov. V Južnem Vietnamu so ameriški bombniki «B 52» odvrgli davi več ton bomb na položaje osvobodilne vojske na sektorju Bu Dop severno llllllllllll■lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllTlllllllllllllllllllll(nlIll1llll^||rlllllll^llllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■■l V BONSKEM PARLAMENTU Schroeder ponavlja zahtevo za atomsko oborožitev Nemčije Liberalni poslanec zagovarja načrt Rapackega BONN, 6. — Zahodnonemš ki minister za obrambo Schroeder je izjavil danes v parlamentu, da bonska vlada «spričo sedanjega vojaškega in političnega stanja v Evropi ne more prevzeti odgovornosti za nadaljnje skrčenje izdatkov zaobram bo». Dejal je, da vse dotlej, dokler se ne bodo «napori za po-mirjenje in za začetek dejanske razorožitve spremenili v kon- je NATO proti morebitnemu napadu lahko rešile samo, če bo zvezna republika tudi v prihodnje dala na razpolago skupni obrambi kot svoj prispevek vojsko, ki bo disciplinirana in moderno oborožena ter sposobna za boj». Dalje je minister izjavil, da bo zahodnonemška obrambna politika lahko dosegla dva glavna smotra, ki sta ohranitev varnosti ob tesnem stiku z atlantskim zavezništvom in aktivna politika za nadzorovano razorožitev, samo če se sedanje ravnotežje vojaških sil ne bo spremenilo v škodo zahoda. Dejal je, da bi «zaveznlki in z njimi zvezna vlada ravnali nepremišljeno, «če bi brez nasprotnih dajatev zmanjšali udarno moč svojih oboroženih sil». Minister Je nato izjavil, da sta navzočnost ameriških vojakov v Nemčiji in uskladiščevanje atomskega orožja na nemškem ozemlju jamstvo, da bodo nosilci atomskega orožja v primeru potrebe imeli ob pravem času na razpolago atomske glave. Schroeder je poudaril, da oprema zahodnonemške vojske z nosilci za atomsko orožje ni v nasprotju «z mirovnimi nameni zvezne republike in z njeno politiko pomlrjenja, kar dokazuje njena odpoved izdelovanju in posesti jedrskega orožja in dejstva, da je podredila nadzorstvu Euratoma svoje jedrske naprave*. Minister je nato dejal, da vojaška moč vzhodnega bloka ni bila nikoli močnejša kakor danes in da se bo še povečala. Pripomnil je, da čeprav je treba domnevati, da se vojaška moč varšavskega pakta verjetno ne bo uporabila proti atlantskemu zavezništvu, se ne sme mimo dejstva, «da se ta moč lahko izkorišča za izvajanje političnega pritiska«. Minister je dejal, da čeprav pri-tiče atomsko orožje predvsem ZDA in Veliki Britaniji, je potrebno, da tudi vrhovni poveljnik v Evropi lahko razpolaga z jedrskim orožjem za taktično uporabo. Zahodnonemška vojska mora: 1. Prispevati k postopni zastraševalni akciji tudi z uporabljanjem nosilcev a-tomskega orožja. 2. Mora biti sposobna odgovoriti na iznenadne napade z okrepitvijo moči konvencionalnega orožja, zlasti oklepnega. 3. V primeru napada mora biti sposobna odbit) ga v okviru obrambe NATO na kolikor mogoče oddaljene položaje. 4. Poveljstva morajo biti primerna integrirani strukturi. 5. Poskrbeti Je treba, da nasprotnik ne bo mogel preračunati nevarnosti odgovora na svoj napad. Schroeder je vztrajal, da morajo tudi nemške čete imeti na razpolago nosilce za atomsko orožje, ker «v nasprotnem primeru bi imela zastraševalna moč vrzeli, oborožitev bi bila neenaka in takojšnji odgovor ne bi bil mogoč na vseh točkah fronte*. Nemške oborožene sile morajo razpolagati z enakim orožjem. V imenu socialdemokratske stranke je Wllly Berkhan izjavil, da njegova stranka ne bo mogla odobriti sklepa, ki jemlje zahodnonem-ški vojski nosilce za atomsko orožje, dokler bodo države varšavskega pakta imele take nosilce. Dodal je, da bi se Zahodna Nemčija temu lahko odpovedala, samo če bi se sporazumeli o zmanjšanju oborožitve v obeh blokih. Socialni demokrati pa nasprotujejo opremi zahodnonemške mornarice z nosilci jedrskega orožja. Predstavnik liberalcev Fritz Rudolf Schultz je vztrajal, da m ra bonska vlada odpovedati nosil-■ «m atomskega orožja, zato da se bo lahko verjelo v novo politiko, ki teži po pomirjenju z vzhodom. Po njegovem mnenju bi moralo biti atomsko orožje rezervirano samo za ZDA. Schultz je znova predlagal skrajšanje trajanja vojaške službe od 18 na 12 mesecev in je dodal, da bi morala bonska vlada predložiti konkretne predloge za ustvaritev sistema varnosti za vso Evropo. Schultz je tudi izjavil, da je predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega za določitev neatomske-ga področja v srednji Evropi do sedaj najbolj realističen. Demokristjanski predstavnik je izjavil, da je njegova stranka naklonjena politiki pomirjenja in miru, toda ((enostranske odpovedi ne omogočajo takega pomirjenja*. Urugvajski predsednik umrl MONTEVIDEO, 6. — Urugvajski predsednik general Oscar Ge-stido je davi umrl za srčno kapjo. Imel je 66 let; izvoljen je bil prvega marca letos za dobo petih let. Podpredsednik Jorge Pacheco A-reco je prevzel predsedstvo in bo ostal na tem mestu do leta 1972, ko poteče predsedniški mandat Ge-stida. Novi predsednik se je rodil 19. aprila 1920. Proslave v Helsinkih HELSINKI, 6. — Finska je proslavljala danes 50. obletnico svoje neodvisnosti. Po ulicah prestolnice je šla baklada v spomin padlih v vojnah za neodvisnost. Predsed- nik Kekkonen pa je priredil sprejem, ki se ga je udeležilo okoli 2.500 povabljencev. Med povablje-ci so bili tudi predsednik prezi-dija vrhovnega sovjeta SZ Podgor-ni, švedski princ Bertil ter vladne delegacije iz Švedske, Danske, Norveške in Islandije. Druge države so zastopali njih diplomatski predstavniki. Ob mraku je šlo na tisoče študentov na vojno pokopališče Hie-taniemi, kjer je Kekkonen že prej položil venec, da počasti nad 80.000 Fincev, ki so padli v vojnah za neodvisnost. Nove demonstracije v Madridu MADRID, 6. — Danes so bili že tretji dan zaporedoma spopadi med študenti in policaji. Incidenti so nastali, potem ko se je več tisoč študentov udeležilo dveh zborovanj na znanstveni in politični fakulteti. Zborovanji sta potekali brez incidentov, toda po zborovanjih se je več sto študentov zbralo na ulici, kjer so zažgali več madridskih časopisov, ki so neobjektivno pisali o dogodkih na univerzi, študentje so prepevali tudi pesmi proti Francu. čez nekaj časa je proti njim nastopila policija na konjih in z brizgalnami, študentje so odgovorili s kamenjem. ŽENEVA, 6. — švicarski državni svet je s 136 glasovi zavrnil pobudo «proti potujčevanju*, ki jo je predložila demokratična stranka iz Zuericha. O načrtu bo razpravljal še kantonski svet ali senat, in sicer marca 1968. če bo tudi kantonski svet zavrnil to pobudo, bodo morali razpisati referendum. Toda za odobritev pobude ne zadostuje večina glasov, temveč je potrebna tudi večina v posameznih kantonih. od Saj gona, kjer so bili pred dnevi hudi boji. Zaradi slabega vremena so ameriška letala v manjši meri bombardirala Severni Vietnam. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da se ameriška vlada posvetuje z zavezniškimi vladami o prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama za božič in novo leto. Dodal je, da ne ve, kdaj se bodo posvetovanja končala. Isti predstavnik je izjavil, da ZDA še vedno želijo, naj bi varnostni svet razpravljal o Vietnamu. Dodal je, da ta razprava ni bila do sedaj mogoča ((zaradi stališča, ki ga je zavzela druga stran*. Funkcionarjem, ki vodijo ameriška poslaništva, so razdelili dokument, ki govori o poslabšanju razpoloženja južnovietnamskega ljudstva do ZDA in do ameriške vojske. Poročilo pravi med drugim, da so številni Vietnamci mnenja, da so Američani postali v Vietnamu tako nasilni, zlasti kar se tiče vodstva vojne, «da je ogrožena sama suverenost Vietnama*. Na področju delte reke Mekong kroži govorica «med intelektualno elito*, da ZDA namenoma podaljšujejo vojno, da si poskrbijo izhodišče za presežke svoje proizvodnje*. V drugih skupinah ((prevladuje vtis, da je Vietnam področje za preizkušanje novega ameriškega in sovjetskega orožja*. Poročilo pravi tudi, da pada popularnost sajgonske vlade, če tej vladi ne bo uspelo «vldno in prepričljivo dokazati, da se iskreno zanima za koristi ljudstva, ne bo imela večje podpore kakor prejšnje vlade*. Poročilo govori tudi o prihodih pripadnikov osvobodilne vojske v vasi, kjer razdeljujejo manifeste in sklicujejo propagandna zborovanja. Poleg tega vlada veliko nezadovoljstvo, ker novi zakon o vojaški službi določa 18 let, kot najnižjo starost za vpoklic pod orožje; do sedaj je bila najnižja starost 20 let. Na splošno pripisujejo zaostritev tega zakona ameriškemu pritisku. Arabski vrh KAIRO, 6. — Kairski radio je javil, da so vse arabske države z izjemo Sirije sporočile tajniku a-rabske zveze, da se strinjajo, naj se konferenca zunanjih ministrov začne v soboto, 9 decembra ob 10. uri v Kairu. Uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat je danes izjavil, da bo obisk skupine sovjetskih bombnikov v ZAR kratek. Dodal je, da je ta obisk enak obisku sovjetskih vojnih ladij v egiptovskih pri- staniščih. Dodal je, da je mogoče, da bodo po odhodu sovjetskih bombnikov «Tupolev 16» prispele na obisk v ZAR druge skupine sovjetskih letal. Zanikal pa je, da imajo sovjetska letala kakršno koli oporišče v ZAR Poudaril je, da ZAR nima teh oporišč in da jih ne bo nikomur dala. Zajat je potrdil, da bo prvi tajnik KP SZ Brežnjev obiskal ZAR v začetku prihodnjega meseca. Pripomnil je, da bo Brežnjev prišel v ZAR 9 januarja Potrjuje se tudi, da je ZAR kupila 100 tisoč ton žita v Sovjetski zvezi na podlagi sporazuma, ki je bil podpisan med obema državama. Egiptovski minister za informacije Galili je v intervjuju listu «Ba-mahane* dopustil možnost, da bi upoštevali ustanovitev avtonomne palestinske države na ozemlju ob zahodnem bregu reke Jordan, ki so ga zasedli Izraelci. Galili je poudaril važnost pogajanj z Arabci na tem ozemlju in dodal, da je «mnogo možnosti sporazuma z arabskimi Palestinci* Po mnenju opazovalcev je ta izjava prva izraelska uradna reakcija na načrt nekaterih arabskih voditeljev z omenjenega ozemlja, da znova sprožijo zamisel o ustanovitvi ločene arabske in izraelske države v Palestini, kakor je predlagala leta 1948 resolucija Združenih narodov List ((Jeruzalem Post* trdi, da so se glede tega že začeli razgovori med izraelsko vlado in arabskimi voditelji z ozemlja na zahodnem bregu reke Jordan. Rdeči ganNsti na pekinških ulicah MOSKVA, 6. — Agencija Tass javlja, da so se na pekinških ulican znova pojavili tovornjaki polni vojakov in rdečih gardistov. List dodaja, da po mestu krožijo vojaške patrulje, in številni manifesti pozivajo prebivalstvo, «naj razbije pasje glave vsem, ki se upajo upirati predsedniku Maocetungu*, in naj «do zadnje kaplje krvi branijo najzvestejšega branitelja Mao-cetungove oblasti Lin Piaa*. Ista agencija dodaja, da je v Šanghaju vedno bolj napeto. Govori se o spopadih med pristaši in nasprotniki Maocetunga in o notranjih borbah v Maocetungovem taboru. Krajevni časopisi javljajo, da bodo v kratkem sklicali veliko ljudsko zborovanje, na katerem bodo lahko ((poravnali račun* prvega tajnika partijske organizacije in šanghajskega župana. Mestne tovarne so zašle v velike težave, ker jim primanjkuje premog. Na bližnjem podeželju se nadaljujejo spopadi med kmeti in rdečimi gardisti. Tudi v pokrajini Funkien so bili krvavi spopadi. 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111, im, muiiMiiHnniiHMinniiiiHtnni NA PODLAGI ANKETE Večina Nemcev meje na za priznanje Odri in Nisi Večina je tudi za začetek neposrednih stikov med obema Nemčijama BONN, 6. — Večina Nemcev se izreklo za začetek neposrednih poje na podlagi ankete zavoda v Al- gajanj med Bonnom in Pankowom, f . ______________ . ._ lensbachu izrekla, naj se meja na Odri in Nisi prizna za dokončno, če bi ta korak lahko omogočil izboljšanje odnosov z državami vzhod ne Evrope. 53 odstotkov vprašanih je odgovorilo v tem smislu, 33 odstotkov je zavrnilo možnost priznanja meje na Odri in Nisi; 9 odst. je neodločenih, 5 odst. pa brez mnenja. Od vprašanih se je 90 odstotkov r ' - - - iplllil Predsednik Johnson in McNanura na posvetovanju v Beli hiši da se omogočijo človeški stiki in izmenjava reči in idej med obema Nemčijama. 51 odstotkov je mnenja, da morda nekega dne ne bo ostalo drugega nego priznati Vzh. Nemčijo kot nemško državo, medtem ko 33 odstotkov nasprotuje tej zamisli. Za 53 odst. vprašanih bi bila združitev Nemčije mogoča v času kakih 30 let. Kar se tiče mnenja držav vzhodne Evrope o »veliki koaliciji*, je 51 odst. vprašanih mnenja, da je praktično enako kakor glede prejšnje vlade. 19 odst. vprašanih je mnenja, da je sedanja vlada dosegla večje uspehe, 17 odst. pa meni, da se je stanje glede tega poslabšalo. Večina vprašanih je omenila Willyja Brandta kot najboljšega «sogovornika» s komunističnimi državami (45 odstotkov). 33 odstotkov pa je izbralo Kiesingerja, 10 odst. finančnega ministra Straussa in 9 odst. ministra za združitev VVehnerja. Če se primerja Kiesingerjeva politika do vzhoda, ni 52 odst. Nemcev našlo velikih razlik v primerjavi s politiko Adenauerja in Erhar-da, 32 odst. pa je mnenja, da se je ta politika znatno menjala. se ZH- Ilalijansko-bolgarska trgovska izmenjava SOFIJA, 6. - Zaključili so razgovori med ministrom za nanjo trgovino Tolloyem in bolgarskim ministrom Ivanom Bu-dionovom o trgovinski izmenjavi med Italijo in Bolgarijo, za kar je bilo podpisanih več pogodb. Izmenjava je v razdobju 1963-66 bistveno napredovala; njena vrednost se je podvojila in predvidevajo, da bo v dvoletnem razdobju 1968-69 presegla v obeh smereh 160 milijonov dolarjev. Vrenje v državah Latinske Amerike Na nemirnem nebu »zelene celine« in Srednje Amerike se zadnji čas znova kopičijo temačni oblaki. Grozijo, da se bodo prej ali pozneje spremenili v vihar. Ta vihar bo v temeljih zamajal m ponekod morda tudi podpihnil trhle stavbe preživelih fevdalnih in polfevdalnih struktur ter proame-riške politike vojaških junt v tem delu sveta. Izrazitih dokazov za zanesljivost te napovedi sicer ni, toda če strnemo drobne vesti iz teh dežel v nekakšen mozaik,, potem ne moremo mimo ugotovitve, da se nekaterim državam Latinske in Srednje Amerike zopet obetajo nemimi časi. Bolivijska vojaška junta se po usmrtitvi Ernesta «Che» Guevare hvali, da je uničila jedro gverilskega gibanja. Ta trditev je za Bolivijo trenutno morda točna glede na zemljepisne in druge okoliščine, v katerih je morala delovati gverila. Toda le trenutno. Podobne vesti prihajajo zdaj tudi iz Managve, glavnega mesta Nikaragve. Tudi tu zatrjujejo, da so v oboroženem spopadu ubili Casimira Soleta, predsednika študentske zveze in poveljnika »sadističnega gverilskega gibanja». Menijo, da so s tem popolnoma uničili glavni štab gverilskega gibanja v tej največji srednjeameriški državi. Toda ali ni to veselje nekoliko prezgodnje? Ali ni samo znamenje nove burje, ki se približuje? Gvatemalska desnica je prešla v napad in začela ostro gonjo proti Menendezu Montenegru, ki je po dvanajstih letih raznih vojaških režimov postal pred več kot poldrugim letom ustavni predsednik Gvatemale. Poglavitnega smotra, ki ga vsebuje program predsednikove «buržoazno liberalne stranke revolucije* o gospodarskem razvoju in o koncu gverile v severnovzhodnih predelih, doslej niso začeli niti uresničevati, ker se gverilci nočejo neposredno pogajati, desnica, ki poskuša strmoglaviti šefa države, pa se je lotila podtalnih akcij in napadov svojih komandosov na državne ustanove in organe. Tudi perujska vlada se je znašla v krizi, kajti vsi člani vlade — pripadniki krščansko demokratske stranke — so demonstrativno odložili funkcije. Sklenili so, da bodo prestopili k opoziciji, to pa povzroča predsedniku Belaun-du Terryju hude preglavice. V Limi pričakujejo, da bo vlada v najkrajšem času skupno odstopila, vse to pa utegne povzročiti najhujšo nacionalno krizo v času Terryjeve vladavine. Ta dežela nikakor nima sreče, da bi živela v miru. Te dni se Je uresničila bojazen mnogih Venezuelcev, da bo spopad voditeljev stare garde povzročil razkol v vrstah vladajoče nacionalne stranke demokratske akcije. Ta stranka Je resničen politični barometer dežele, ki je kratko malo zbrisala Jimenezovo diktaturo in že celih deset let vlada na tem kočljivem prostoru latinskoameriškega področja. Zdaj je to politično hišo zajel plamen razdora, kajti ustanovitelja gibanja Luls Preto Flgueros in Gonzalo Barrlos nista več prijatelja, ampak sta postala ogorčena nasprotnika. V bistvu gre za spopad dveh programov o prihodnosti dežele. Preto vodi skupino, ki meni, da se mora dežela v svoji politiki usmeriti na levo; zahteva temeljite gospodarske in socialne reforme. Gonzalovi somišljeniki pa niso za nobeno preusmeritev, niti na levo niti na desno. Sedanji, najhujši razkol Je v resnici že tretja eksplozija znotraj demokratske akcije, odkar je le-ta prišla na oblast. Ta razcep utegne biti usoden za stranko in za Venezuelo. V Caracasu namreč vedno glasneje govorijo o nevarnosti vojaškega udara. Prizorišče hudih spopadov je postalo v zadnjih dneh tudi veliko pristaniško mesto Guayaquil, glavni izhod Ekvadorja na Pacifik. Več tisoč prebivalcev s študenti na čelu demonstrira proti prefektu tega mesta, ker Je le-ta ukazal, naj z represivnimi ukrepi nastopijo proti udeležencem proti-amerlšklh demonstracij. V dosedanjih neredih je bilo ranjenih že nad 30 ljudi. Sef države Otto Arosemena je pozval prebivalstvo, naj spoštuje red in mir, na več izrednih sejah vlade pa so sklenili, da bodo v Guayaquilu s «silo obnovili mir*. Tako kot je na primer Nikaragva izrazit primer družbene, socialne in gospodarske zaostalosti na la- tinskoameriških tleh, je Ekvador ena izmed držav, ki nekako označuje povprečje teh razmer na »zeleni celini*. Prebivalci 5-milijon-ske in potencialno bogate države živijo v hudi revščini. Svojim politikom očitajo, da se že več desetletij z vsemi močmi trudijo, da bi uničili deželo, pa se jim to zaradi neizčrpnih bogastev in rodovitne zemlje vendarle ni posrečilo. Kljub temu je položaj ljudi v Ekvadorju izredno slab. Okoli večjih mest nastaja vedno več primitivnih in nehigienskih naselij, kjer razsaja beda, zaostalost in bolezni. Polovico prebivalcev sestavljajo Indijanci, kakih deset odstotkov je belcev, približno petnajst odstotkov je črncev in mulatov, drugi pa so mestici. To pomeni, da predstavljajo Indijanci in mestici pretežni del prebivalstva. V nasprotju z obalnim področjem, kjer je najti razmeroma sodobno kmetijstvo v rokah belcev in tujega kapitala, je kmetijstvo na andski planoti izključno ekstenzivno. Marsikje uporabljajo še najbolj primitivno orodje. Staro podeželsko plemstvo je v posesti ogromnih površin zemlje, Indijanci in mestici pa jim pomenijo skoraj popolnoma brezplačno delovno silo. Za svoje delo čestokrat ne dobijo drugega kot košček zemlje, ki ga smejo obdelovati za svoje potrebe. Ta oligarhija s planote zadnji čas vedno bolj Izgublja svoj politični in gospodarski vpliv v korist še bogatejše obalne »plutokracije*. Trenje med plemstvom in obalnimi bogataši pa kljub temu ne seže tako daleč, da bi eni ali drugi opustili bitko za ohranitev sedanjega sistema, ki naj bi manjšini dežele tudi v prihodnje zagotovil njene sedanje privilegije, veliko množico prebivalcev pa še naprej obdržal vklenjeno v socialne in politične krivice, bedo, bolezni, nepismenost in mrak preživelih družbenih oblik. Nezadovoljstvo prebivalcev latinskoameriškega področja prihaja v različnih deželah do izraza v različnih oblikah. Ponekod se pojavlja gverilsko gibanje proti vladajočim vojaškim juntam, ki se držijo na oblasti ob pomoči raznih severnoameriških družb kapitala. Ponekod javno demonstrirajo proti grobemu vmešavanju ZDA v notranje zadeve teh dežel, drugod pa gre zopet za spopad osebnih teženj. Vse te pojavne oblike naraščajočega nezadovoljstva in iskanja izhoda iz sedanjega -položaja pa izvirajo iz skupne prvine, iz skupnega imenovalca. Narodi velike večine latinskoameriških in cen-tralnoameriških dežel zahtevajo temeljite gospodarsko socialne reforme, zato se kljub pritisku domačih vladajočih garnitur in kljub naraščajočemu pritisku s severa novani levi politični usmeritvi, vedno bolj nagibajo k tako ime-Mnogi realni politiki tega področja menijo, da drugega izhoda ni. Takšna protislovja seveda vedno bolj zaostrujejo notranjepolitične odnose, sedanja številna gibanja pa dajo slutiti, da se utegnejo protestna in gverilska gibanja nekega dne spremeniti v vihar nezadovoljstva med nakopičenimi krivicami, ki bo do temeljev podrl trhle stavbe sedanjih struktur in odprl proti novemu, socialno, družbeno, politično in gospodarsko sposobnejšemu, do-stojnejšemu življenju ljudi. Škof se je moral umakniti BUENOS AIRES, 6. — S kratko ceremonijo je dosedanji škof v A-vellanedl (Buenos Aires) Podesti predal škofijo svojemu začasnemu nasledniku Eduardu Pironiu, pomožnemu škofu iz La Plate. Tako se je zaključila epizoda ki Je imela veliko odmeva in zaradi katere so bili ves teden vznemirjeni prebivalci mesta Avellaneda na periferiji Buenos Airesa ter sploh argentinski katoličani, časnikarjem ni bil dovoljen pristop k ceremoniji in sploh je bila vsa okolica že od zjutraj močno zastražena, ker so se bali incidentov. Ko so pozneje škofa vprašali za vzroke njegove odstranitve, Je odgovoril samo: «Ne sodite in ne boste sojeni.* Zadeva z odstranitvijo škofa je dokaj čudna, saj škof ni bil Obtožen kakega krivoverstva ali pa nepokorščine cerkvenim oblastem, temveč je njegovo delovanje prišlo v navzkrižje s političnimi oblastmi. PREMIERA OPERE «SMEHLJAJ OB VZNOZJU LESTVE> Prepričljiv uspeh prve opere doslej skoraj neznanega Tržačana Predstavo je odlično naštudiral Francesco Cristofoli, Mario Basiola pa je dal svojemu Avgustu pravo podobo V Milanu je bilo te dni zelo milo vreme, tako da so ljudje v parkih posedali po klopeh. Včeraj je bilo ponoči sicer —1, toda podnevi se je temperatura dvignila na 10 stopinj liiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi Predsednik Berzanti pri predsedniku Saragatu Danes bo predsednik republike Saragat sprejel predsednike petih dežel s posebnim statutom in med njimi tudi dr. Berzantija. Poleg tega bo sprejel predsednike raznih tehničnih organov za vsedržavno načrtovanje. K Saragatu jih bo spremljal minister za proračun Pie-raccini. Minister TolIoy danes v Trstu Minister za zunanjo trgovino G. Tolloy bo danes v Trstu. Ob 8.27 se bo pripeljal na postajo neposredno iz Bolgarije ter bo imel na sami postaji krajšo tiskovno konferenco o svojem potovanju po zalednih državah. Med svojim bivanjem v Trstu se bo minister sestal s predstavniki krajevnega političnega in gospodarskega življenja, zvečer pa bo odpotoval v Rim. Tudi ministra za trgovinsko mornarico L. Natalija pričakujejo danes v našem mestu, kjer bo umestil upravni svet pristaniške ustanove in se sestal s predstavniki krajevnih poslovnih krogov. RIM, 6. — Po podatkih statističnega inštituta je od januarja do avgusta 1967 umrlo 345.950 oseb. V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta pomeni letošnje število povečanje za 5,5 odst. ŽIVAHNA DISKUSIJA V GENOVI VENDAR NOV USPEH ZDRAVNIŠKE ZNANOSTI? Zadovoljivo stanje bolnika s presajenim srcem Presaditev srca nekemu otroku v New Yorku pa ni dala željenega uspeha CAPETOWN, 6. — Zdravniško poročilo, ki so ga objavili danes v bolnišnici Groote Schuur, izjavlja, da je splošno stanje Louisa Wash-kanskega, ki so mu v nedeljo z operacijo vsadili drugo srce, zadovoljivo in da vse kaže na izboljšanje. Srce deluje normalno. S tem izboljšanjem pa prehaja splošen položaj Washkanskega v kritično obdobje, ko se lahko prične proces zavračevanja tujega organa in sledila bi lahko smrt. Zdravniki so začeli že včeraj sevanje s kobaltom. Ko se je davi zbudil, je Washkansky govoril in se šalil z bolničarkami, češ da je novi Frankenstein. Prof. Chris Barnard je danes izjavil, da bo lahko Louis Wash-kansky, če se bo vse lepo nadaljevalo, čez tri tedne odšel domov. Na splošno je bil prof. Barnard dobre volje in optimistično razpoložen. Washkansky še ne ve, komu je Barnard meni, da bi bilo neumestno, če bi mu sedaj to povedali. V bolnišnici Karl Bremer so tudi javili, da je stanje desetletnega dečka Janahana Van Wyka, ki so mu prenesli iedvico Danise Darvall, zadovoljivo. NEW YORK, 6. — Dr. Adrian Kantrowitz je v bolnišnici «Mai-monides* v Brooklynu s skupino 21 zdravnikov in bolničarjev opravil operacijo presaditve srca. Nekemu otroku, staremu dva tedna in pol, je presadil srce otroka, sta. rega dva dni, ki je pravkar umrl. Operacija je trajala dve uri in četrt. Cez šest ur pa je otrok umrl. Po mnenju dr. Kantrowitza smrt ni nastopila zaradi telesnega zavračanja tujih vlaken. Vsekakor bodo primer natančno raziskali ter rezultate objavili v strokovnem tisku. Znani kirurg dr. De Bakey (ki se je na svoji poti po Evropi u-stavil in operiral tudi v Ljubljani Zbližanje med italijanskimi pražarji kave in IBC Na sestanku izvršnega sveta Italijanskega odbora za kavo je govoril tudi tržaški industrijalec dr. Illy pripadalo presajeno srce in prof. » Jn_BeograduL. je da' ga' ža losten konec prve presaditve srca v Ameriki ni presenetil. «Gre za področje, je dejal, kjer je smrtno tveganje veliko. To tveganje pa je treba sprejeti.* Dejal je še, da njegova skupina v bolnišnici v Hou stonu nima v programu takih operacij, vendar pa je pripravljena, jih napraviti, če bi okoliščine to velevale. V prostorih trgovinske zbornice v Genovi se je te dni pod predsedstvom dr. Ramasca-Vittora sestal Izvršni svet italijanskega odbora za kavo, v katerem je včlanjena večina italijanskih pražarjev in prekupčevalcev s kavo In drugim kolonialnim blagom. Na zasedanju, ki je bilo tudi zaradi velikega števila prisotnih operaterjev nenavadno živo, so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih stanovskih organizacij, tako zlasti o delovanju brazilskega inštituta za kavo na Italijanskem trgu, o novem zakonu za pobijanje tihotapstva s kavo, in podobno. Razprava je postala posebno živahna, ko so operaterji načeli vprašanje delovanja brazilskega Inštituta za kavo v Italiji. Povod za diskusijo je dal nedavni načrt Instituto Brasileiro do Cafč, da bi pričel prodajati kavo s svoje stalne zaloge v Trstu tudi proti odloženemu plačilu na 90 dni, in ne več le proti takojšnjemu plačilu kakor doslej. Inštitut sl je menda že zagotovil pomoč nekaterih bančnih zavodov, ki so bili pripravljeni financirati nove operacije, pobuda pa je naletela na neodobravanje pri večini Italijanskih prekupčevalcev, ki so v novi pobudi videli nevarnega tekmeca In nevarno zavoro «prostih ekonomskih sll-nlc» na tržišču s kolonialnim blagom. O vprašanju Je spregovori! tudi tržaški industrijec dr. Uly, ki DO 16. DECEMBRA 1967 SEJEM KNJIGE V PROSTORIH TRŽAŠKE KNJIGARNE Priložnost, ki je ne smete zamuditi, da obogatite svojo knjižno polico IZREDNA PRODAJA S 50-ODST. POPUSTOM TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 2« - Tel. 61792 Deklica zmrznila po potresu v Debru DEBAR, 6. — število smrtnih je svoj čas stopil v stik z vodstvom žrtev nedavnega potresa v Debru Instituta Brasileira do Cafe, da bi m okolici se je povečalo na devet, prikazal funkcionarjem inštituta Nocoj je namreč v neki vasi po-pomisleke italijanskih poslovnih igg Debra zaradi mraza umrla dve-krogov glede omenjene pobude. Tr- letna deklica, ki je skupno s star-žišče s kavo ni danes več svobod-? g; spala v kolibi, ker je njihova no, kakor je bilo nekoč, je naglasil hiša bila porušena. V Debru in dr. Illy, ker je nadzorstvo nad pri- okolici se uspešno nadaljujejo dela delovanjem in razpečevanjem ka- za normalizacijo življenja in pove prevzel v svoje roke mednarod- pravilo hiš. Upari je, da bodo ta ni sporazum za kavo. Zato ne ka- dela hitro napredovala, ko bodo že vnašati na tržišče posameznih prispeli v prizadete kraje kvaliti-držav pridelovalk ali potrošnic šg cirani delavci, predvsem zidarji In nadaljnjih elementov, ki bi zadr- tesarji. Doslej se je na poziv ob-ževall svobodno igro cene pri urav-j tinske skupščine v Debru iz raz-navanju ponudbe in povpraševa- nih krajev Jugoslavije javilo 140 nja. Po drugi strani pa je treba zidarjev in tesarjev, ki jih bodo, upoštevati, da omogoča brazilski ko prispejo v Skopje, poslali v pri-inštitut za kavo s svojo stalno za- zadete kraje. logo kave v tržaškem pristanišču, ohčinska skunAMnn v nehru (e 'iz,S"J5 čutno varčevanj zSzar^i in°te sprejela °dlok 0 dodeUtvl pomofl 2K ESTS* pirdetlm družlnam za popravll° vanje IBC v tem okviru kot pozitivna za državno gospodarstvo. !! Čeprav je od potresa poteklo ; šest dni, se stalno javljajo nori potresni sunki. Samo včeraj od 13. Iz IUyjevega nastopa na genov-) skem sestanku sledi, da Italijanski pražarji ln prekupčevalci odobravajo delovanje brazilskega Inštituta za kavo na domačem tržišču, vendar pa da so proti prodajam kave z njegove stalne zaloge proti odloženemu plačilu. Kaže, da je Instituto Brasileiro do Cafč vsaj začasno umaknil svoj načrt o prodajanju blaga proti odloženemu plačilu, ln da bo se naprej dobavljal kavo operaterjem le proti takojšnji poravnavi ustreznih obveznosti. Poleg tega so se Brazilci obvezali, da bodo dajali na razpolago italijanskemu odboru za kavo dokumentacijo o pridelovanju kave v najvažnejših deželah v tropskem pasu, ter še posebej v Braziliji. S svoje strani pa je tudi italijanski odbor za kavo pokazal, da sl želi za v naprej globljega sodelovanja z Brazilci na domačem tržišču. Medtem se poslovanje stalne zaloge brazilske kave v našem pristanišču še dalje ugodno razvija. V letošnjem letu so ladje pripeljale 695.975 vreč po kg svežega blaga, tako da je dovoz kave od ustanovitve zaloge do tega datuma dosegel 4.130.416 vreč. Danes je na skladišču 358.426 vreč blaga, od tega pa jih Je 70.000 že razprodanih. Do konca leta pričakujejo še tri velike tovore, ln sicer 10. decembra tovor 100.000 vreč (z ladjo «Despl-na R.»), 16. decembra tovor 50.000 vreč (z ladjo «Lloyde Colombla*' ter 18. decembra zadnji tovor 125 tisoč vreč (z ladjo «Presldente Ken-nedy», ki pluje kakor ostali dve pod brazilsko zastavo). do danes zjutraj do 8. ure so aparati seizmološke postaje v Skopju zabeležili 75 sunkov, Jakost od 3. do 4. stopnje. Od katastrofalnega potresa 30. novembra do danes zjutraj do 8. ure so aparati zabeležili skupno 878 sunkov. Zaprti graditelji mostu, ki se je zrušil CIUDAD MEXlCO, 6. - Mehiške oblasti so odredile zapor voditeljev gradbenega podjetja, ki je gradilo most na periferiji Ciudad Mexico. Kot znano, se Je ta most v ponedeljek podrl ln pri tem je bilo precej delavcev mrtvih. Se nadalje odstranjujejo ruševine, pod katerimi so ostali pokopani delavci. Doslej so našli 19 trupel, toda bojijo se, da bo število žrtev nesreče še znatno večje; ko se je most zrušil, Je potegnil s seboj kakih 50 delavcev. Rešile so se samo tri osebe: dve sta nepoškodovani, medtem ko Je tretja v resnem stanju v bolnišnici. Most, ki so ga gradili ln ki bi moral biti dolg en kilometer, bi vezal dva zelo gosto naseljena okraja periferije prestolnice; loči ju namreč globoka soteska. Franco Corelli, 58-letni dr. medicine in svobodni docent otorino-laringo jat rije, razstavlja svoje brone iz let 1930—1965 v turinski galeriji Viotti do 15. decembra. Uprizoritev opere Antonia Biba-la «Smehljaj pod vznožjem lestve» v gledališču «Verdi» je z vseh plati zanimiv dogodek. Prvič, ker gre za prvo uprizoritev te opere v Italiji, drugič, ker je že sama življenjska zgodba avtorja dokaj zanimiva, in tretjič, ker gre za delo, ki je zaslužilo, da je prišlo na tržaški oder. Antonio Bibalo, ki ima sedaj 45 let, je že pred kakimi dvajsetimi leti dokončno zapustil Trst ter se pred petnajstimi leti ustavil in umiril v nekem majhnem norveškem mestecu, kjer živi in dela. Glasbo je začel študirati v Trstu (klavir) in dosegel je že lepe uspehe na tekmovanjih. Kmalu se je lotil tudi komponiranja. Po vojski je zapustil Trst in odšel najprej v London, kjer so mu založili njegove «Balkanske plese» za klavir. Nekaj časa se je ustavil še v Kopenhagnu in potem se je preselil, kot omenjeno, na Norveško. Medtem ko se o njem v domačem mestu ni skoraj nič vedelo — čeprav je že marsikaj skcrmponiral — je Bibalo vendar vzdrževal stalno pismeno zvezo s svojim nekdanjim učiteljem kompozicije, tržaškim glasbenikom Giuliom Viozzijem ter ga obveščal o svojem delu. Njemu je tudi sporočil, da se ukvarja z mislijo na opero — če bi našel primerno snov. Končno jo je našel v knjigi Henrgja Millerja. Avtor mu ni samo dovolil, da snov uporabi, temveč mu je tudi gmotno pomagal, da je lahko v miru delal. Prav Miller pa je tudi opozoril na delo intendanta opernega gledališča v Hamburgu Rolfa Liebermanna. Ta si je takoj zagotovil praizvedbo opere. Delo je doživelo velik uspeh in v Hamburgu je ostalo tri leta zaporedoma na repertoarju. Skoraj naravno je, da je opera za tem prišla najprej v avtorjevo rojstvo mesto. In tako se je Bibalo — ta «tržaški Norvežan» — srečal pri pripravah za tržaško uprizoritev te opere z «nor-dijskim Furlanom» dirigentom Francescom Cristolofijem. Ta se je namreč rodil v Kopenhagnu pa se je pred kratkim vrnil v domovino staršev. Pri uprizoritvi so sodelovali še režiser Giovan-ni Poli, zborovodja Aldo Danieli in scenograf ter kostumograf Nino Perizzi. Na odru se odvija zgodba nesrečnega klovna, ki hrepeni nekam visoko, k luni na vrhu visoke lestve, k odrešenju, k bratstvu med vsemi ljudmi. Toda niti površno občinstvo niti njegov gospodar ga ne razumejo in klovn tragično konča. Bibalo je to zgodbo odel v glasbo, ki po Bergovem «Wozzecku», Britteno-vem »Petru Grimesu» in Dalla-piccolovem «Jetniku» niti ni tako «nova». In morda je prav zaradi tega naletela na tako topel sprejem tudi včeraj v Trstu. Očitno hodi Bibalo toliko svojo pot, da se ne pomišlja ubrati tudi take tone, ki spominjajo na starejše čase, če se mu zdi to na določenem mestu potrebno in torej umestno. Predvsem pa ne prihaja nikoli do tistih problematičnih skrajnosti, kjer se poslušalci sprašujejo, ali še poslušajo glasbo. V orkestru uporablja nenavadno veliko tolkal. (Zaradi razmeroma majhnega prostora za orkester je bilo treba žrtvovati nekaj godal, da so pridobili prostor za tolkala. Med ■ < z KOZ J EGA SVINJSKEGA VELURJA S —I I DAMSKI KRZNENI PLAŠČI IZ PLEMENITIH KRZEN Novi kroji /ilatičo v suknjičev kostimov Za Ženske plašče ovratniki in bovic iz plemenitega krž*1'1 Krznena podlogo za zimske dni ^ 10*7)1 POPUST pri plačilu s konvertibilno val'1*® — 3 — 7. decembra 1T61 S S •S ®> e s kNisem prepričana, da bodo izkušnje, ki sem si jih pridobila, napravile moj primer bolj zanimiv, ~ mi je rekla mlada ženska (iskalu je zaposlitev v trgovini) — Kljub temu menim, da moj primer ne bo brez koristi, če ga na kratko opišem. Rodila sem se v majhnem francoskem mestu. Ko sem dobila prvo nagrado na tekmovanju lepotic, so me nagovorili, da naj bi šla Poskusit srečo v Pariz, češ da lam morem postati nekega dne ena izmed tistih deklet, ki se nasmihajo z naslovnih strani revij. In imela sem srečo... Niti tri dni še nisem bila v Parizu in že sem dobila službo plesalke. Plesalka v veliki reviji varieteja v Ulici Pigalle. Sele pozneje sem dojela, da je to izredno velik uspeh. Stotine, na stotine mladih deklet je čakalo srečo več mesecev, celo več let. Kaj niso nu podoben način začele tudi slavne filmske zvezde? Bo moje ime napisano na lepaku? — sem naivno vprašala režiserja. Bruhnil je v smeh ter me potisnil proti zidu, m katerem je visel lepak. S prstom je pokazal na besede ^petnajst plesalk», me nato potrepljal po rami in dodal: «Vidiš, tu si tudi ti! Med petnajstimi...« V družbi brezimnih torej... Vedela sem, da ni priporočljivo vzdihovati. Se posebno ni priporočljivo vzdihovati v samem začetku. Rekli so mi, da so režiserji strahotni ljudje, da brez ugovorov gospodarijo nad predstavo in tudi nad izvajalci. Sprejela sem Ponudbo, pa naj bo, kar hoče... «Dobila boš 35.000 frankov mesečno, — mi je pojasnil režiser, me potisnil k vratom in dodal: *če jih zaslužiš, seveda...« Vaje so se začenjale ob deseti uri dopoldne. Okoli 14. ure smo imele odmor, vendar pa le toliko časa, da smo pojedle kak obložen kruhek. Iz gledališča smo pristajale po polnoči. Nazadnje je Po treh mesecih prišla na vrsto Premiera. Shujšala sem že za tri kilograme. «Spremenila si se že v okostnjak!» — je vpil na menoj režiser. Revija je trajala po dve uri in Pol. Medtem sem zamenjala osemnajst oblek, če lahko imenujem obleko tiste krpice, s katerimi sem bila delno pokrita. Cez mesec dni sem se pojavila Pred režiserjem, da bi dobila plačo. Naštel je nekaj bankovcev in Uh položil predme. Preštela sem Uh. «Tu pa nekaj ni prav. Obljubili *te mi 35.000 frankov.« «Da, takšno plačo imaš. 35.000. Si pa tudi kaznovana: tisoč frankov za dvakratno zamudo; tri ti-s°č frankov, ker st se pretekli teden na koncu tretje slike spotaknila... Neumnih deklet ne potrebu-ičmo, razumeš? Dvakrat si se zmo-Hla pri vstopu na oder. Zato dobiš tisoč frankov manj. Posebej P® te bomo kaznovali, ker sem te ujel, da si se nasmihala ne- kemu gledalcu.)) «Toda to je moj sorodnik. Pred dnevi sem vam ga bila predstavila.« «Mar misliš, da občinstvo ve, da si se nasmihala svojemu sorodniku? Vsega skupaj sem ti odbil devet tisoč frankov... Bodi zadovoljna, da je tako. Drugi bi te bili že zdavnaj odslovili...« Vedno isti koraki, vedno iste kretnje... Po štirih mesecih sem bila izčrpana. Mučila me je tudi omotica. Ko sem nekega večera šla po stopnicah v garderobo — ta zajčja kletka, zadušljiva in tesna, kjer smo se preoblačile po tri ali štiri hkrati — mi je spodrsnilo in sem padla. Nezavestno so me dvignili. Ko sem se zavedla, me je režiser klofutal in polival s hladno vodo. Tri minute pozneje sem bila ponovno na odru. potresovala z nojevimi peresi in se v prazno na-smihavala. Ne, službe pa nisem pustila. In vendar bi 1o bila morala. Naslednjega dne pa smo zvedele, da bo revija odšla na turnejo: Bordeaui, Toulouse, Lyon, Marseille, Severna Afrika, Kairo... Končno bom potovala. Videla bom tuje kraje. Dekleta iz baleta in me, plesalke, smo bile presrečne. «Velika turneja» — to je naša rešitev, žalostno sem razmišljala o tem, da v petih mesecih, kar sem bila v Parizu, nisem videla nič drugega kot Eifflov stolp od daleč, pa cerkev in trg, koder sem hodila vsako jutro in vsak večer od svoje sobe do gledališča in iz gledališča spet domov. Potovali smo z avtobusi. V začetku sem si ogledovala pokrajino ' skozi okna. Potem me je motil ropot avtobusa ali kak oster ovinek. Kjer koli smo imele predstavo, smo morale prej imeti vajo, da bi se navadile na novi oder. Kovčke sem polnila zjutraj ob šestih, praznila pa ob peti uri popoldne. Jedle smo kar v avtobusih in tudi spale smo v njih. Po predstavi smo morale zabavati goste pri mizah. Samo v primerih, če smo resno zbolele, smo mogle zapustiti bar pred tretjo uro zjutraj. Toda v teh primerih so nam odbijali od plače. Ti strašni odbitki so še zmanjševali našo že razmeroma skromno plačo. Kaj pa ljubezen? Ne govorimo o tem. Včasih sem plesala z mladeničem, ki mi je bil všeč. Mnogi so mi dvorili Dva sta mi tudi ponudila zakon. Bila sem pripravljena na vse, da bi le prenehala s tem nesmiselnim življenjem. «Ali se naj poročim?« — sem vprašala med dopustom doma. «Ne spuščaj se v to. Moški so nevarni...« Jaz, neumnica, pa sem se zamišljala že kot žena nekega Armanda Duvala, kot v Dami s kamelijami. Pa v Severni Afriki? Tam sem videla ljudi bleščečih obrazov, od sonca obsijane bele zidove, pijane Evropejce... S tega dolgega potovanja v prazno mi je — Alora zdej jemamo nov dnar. Postajamo zmiram bol bogati jn zdej bomo jemeli po rokah tudi kose od pede-settaužent jn od stutaužent. — Ja, dragi moj Mihec, ma če češ jemet po rokah karte od stutaužent. moreš jemet tudi plačo od stutaužent, zatu ke drugače tašne karte ti ne boš vidu. — Ma zakej de ne? Sej zdej bom več zaslu-zu, ke bom denu gor betego od zlatanine. Sej srn ti vre zadnič pravu! Jn tudi lokal srn vre pogruntau. Bom vzeu na fet tisti lokal, kamer je biu tisti Orient Gold, ke so ga zaprli, zatu ke m prodajau ta pravo zlatu. Zdej more bet fraj .Jn bom šou nutre jest. Boš vidu, kolko dnarja bom zaslužu. Bejži, bejži, Mihec, ti se zmiram kej zmi-sies jn pole ga polomeš. Sej nimaš nobenga talenta za kšeft. Jn pole — ti rečem — nanka ni zdravo se preveč gnat za zaslužkam. Jest poznam tolko ledi, ke so ku obsedeni, de be dosti zaslužil Se martrajo, se pahajo, se čejo zmotet jn vse tu jem pole škode za živčni sistem jn za srce. Zatu je pej danes tolko ledi bolaneh na srci al pej na živceh. Zatu ke si nikoli ne prvoščajo namalo počitka jn samo nuč jn dan gruntajo, ki bi se dalo še kej zaslu-zet jn prit do kašnega dnarja. Bodi rajši taku, ku jest: malo dnarja, ma dosti zdravja. — E, ma zastran srca se pej ne bo treba vec tolko bat. Si slišau, koku so dol u tistem Kapetouni menjali srce anmi moži. Je bil zmiram bolan jn je jemu zmiram napade. Jn taku so dohtarji rekli, de mu bojo dali ano novo srce. Jn so čakali, de kasen umre (se zna, ne zastran srca) jn de mu denejo nutre ano drugo. zdravo srce. Jn ku se je ana mlada punca ponesrecla sez autam jn je umrla, so ji hitro vzeli ven srce jn ga denili nutre tistmi moži. Jn prave jo, de se je operacja posrečla. — Ja, ni še neč gvišnega. Zatu ke človek jema u sebi nekšna protitelesca, ke so ku ana sorta soudati al policija. Jn ta protitelesca zmiram gledajo, de spravejo ven vse tisto, kar ni — ku be reč — domače proizvodnje. Jn zdej bomo vidle, če bojo protitelesca tistga moža kontenta sez tem sr-cam. Še posebno, ke ni moško, ma žensko. — Jest se čudem, Jakec, de jemaš taku malo zaupanja u napredek. Saj ti dandanes dela medicina prave čudeže. Sej govorijo, de lahko zamenjajo vsak kos: ledvice, pluča, jetra jn vse sorte. — Ja, ja, Mihec! Jest be biu narbol kontent, če be se dali menjavat možgani. Posebno be blo tu potrebno kašnem starem ministrom, ke grejo vre na otročje. Kašen nuc be vsi jemeli od tega, če be anmi tašnemi ministri menjali možgane jn mu dali pamet od anga mlajšega, zdravga možaka! — Samo, de te ne bojo tebi vzeli možgane jn jeh dali kašnemi ministri. — Ja, ti si prou gvišno brez skrbi, zatu ke si preveč zabit. — Ma znaš, jest se pej bojim za Slovence. Zatu ke vsi znajo, de Slovenci smo dobrega srca. Jn če začnejo ses temi operacijami na veliko, se lahko velesile zmislejo: ale, dejmo jamat srca Slovencam, ke jemajo dobra! Pole viš, smo nastradali! — E, dragi moj, mi nimamo samo dobrega srca, ma tudi dobro pamet jn naši teletualci tudi niso kar taku. Jn še posebno dohtarji. Si vidu, denmo reč, tisto Sofijo Loren? Uana be forte rada rodila jn je večkrat provirala. Ma jema nekšen faler jn je zmeram razgebila. Jn zdej se je odločla jn je šla prou u Leblano h anmi slovenskemi ginekologi, de ji pomaga, de ne be šlo vse po vodi. Videš, tu tudi nekej pomeni, de se je Sofija zaupala anmi slovenskemi dohtarji. — Jest be reku, de ni neč čudno. Sej filmske igralke jemajo slovenske dohtarje rade. Vidi Gino Lollobrigido! Ma, m vsak način jest bom zdej hodu gledat vse filme, kamer je Sofija. — Nečko bejži! PO PODATKIH OSREDNJEGA STATISTIČNEGA URADA Bližamo se 20 milijonom zaposlenih delovnih moči RIM, 6. — Osrednja statistična ustanova ISTAT je v dneh od 8. do 14. oktobra izvedla statistični pregled o zaposlenih in brezposelnih delovnih silah v Italiji. Bilo je to 44. proučevanje in predstavlja tako imenovano «vzročno analizo* 81.579 družin iz 1354 občin, med katerimi so skoraj vsa glavna mesta pokrajin ter mesta z nad 20.000 prebivalci. Podatki, ki so jih zbrali se nanašajo na teden prej, torej na stanje od 1. do 7. oktobra. V prvih dneh oktobra letos je bilo v Italiji 19.894.000 delazmož-nih oseb. 19.225.000 jih je bilo v delovnem odnosu, 669.000 pa jih je bilo brezposelnih ali v tako imenovanem pričakovanju zaposlitve. Kar je zaposlenih, jih 4.545.000, ali 23,6 odst., dela v kmetijstvu, 7.803.000 ali 40,6 odst. jih je zaposlenih v industriji, preostalih 6.877.000, to je 35,8 odst., pa dela v tako imenovanih terciarnih dejavnosti. Kadar navajamo število zaposlenih delovnih moči, moramo pri tem upoštevati tudi tiste, ki jim pravijo »podzaposleni* ali bolje povedano le delno zaposleni ljudje. Teh je po statističnih podatkih razmeroma malo, saj trdijo, da jih je komaj nekaj nad 170.000. Statistični podatki pravijo, da je povsem brezposelnih in le delno brezposelnih skupno za 3,4 odst. zaposlenih delovnih sil. V razdobju med oktobrom lani in istim mesecem letošnjega leta, torej v zadnjem letu se je število ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu, ponovno skrčilo, in sicer za 77.000 enot, kar pa je povsem razumljivo in normalno, saj je beg s podeželja normalen pojav že vso povojno dobo. Poleg tega je tudi znano, da mehanizacija kmetijstva spodriva delovno silo in jo potiska v mesto, v industrijo. V zvezi s tem bi bilo treba dodati, da je beg s podeželja splošen pojav ne le v Italiji, pač pa že nekakšen svetovni pojav, le da v marsikateri državi zavzema že zaskrbljujoč obseg in ga ne moremo več tolmačiti v smislu zakonov normalnega razvoja. Da je temu tako tudi v Italiji, nam priča naslednja številka: v dobi od začetka 1963 do oktobra letos, torej v nepolnih štirih letih se je z italijanskega podeželja preselilo v mesta, v glavnem v industrijo skoraj 900.000 delovnih moči, kar je veliko več, kot bi se jih bilo smelo. Kar zadeva industrijsko področje, nam statistični podatki govore, da se je v letu dni zaposlilo v industrijski dejavnosti 82.000 novih delovnih moči. Pri tem ne mislimo, da je novih delovnih moči le toliko, ker je treba upoštevati tudi dejstvo, da je v tem letu veliko delovnih sil delovno mesto zapustilo in šlo v pokoj. Bolj točno bo, če rečemo, da danes industrija zaposluje 82.000 več de- tuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinai,lllliai||ll|lBl|,,,|||,,,,|,,||||,||||l|,|ii,||||||||||BUuiiiiiiiiiiiiiiiiatiiiiiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiitiiiiii»imuiiiiiiiiiti*iuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiBiUX,,,i,l>l,|,lullll,ai|lllliail|l|lllat IZ VELIKIH DNI KRVAVE EPOPEJE NA KADINJAČI Rdeča in rumena svetlobna raketa znanilki spopada Komandantov in komisarjev govor, ki sta navdušila in pretresla borce Kolone odhajajo na položaje - Cvet na blatni ulici - Svinčeni oblaki Pred komando mesta se razvrščajo čete. Razdeljuje se strelivo. «Dva, tri. . . pet . . . deset,» je od nekod čuti glas. To me je spomnilo na Acovo pištolo. «Aco, daj meni svojo pištolo, ti pa zahtevaj drugo.» «Fusti to zdaj. Jutri ujamemo kakega Nemca, pa ti jo bom dal. Obljubljam ti.» Razdeljujejo tudi steklenice z bencinom. Toda ne vsem. Te dobe, pravijo, samo nekateri borci. Njim pojasnjujejo: «Ko se tank približa, prižgi vnetljivo vrvico in steklenico zaženi na zadnji del tanka, tu je motor.» Nekdo za mano nenenoma po-žvižguje napev srbskega kola. Nihče, vsaj tako se mi dozdeva, se ničesar ne boji. V meni pa je precej strahu, nisem ga mogel potlačiti. Nastopila je tišina. Na odru sredi množice, se pojavil Dušan Jerkovič, komandant Užiškega odreda. Na tisoče ljudi je tu bilo zbranih z bolj ali manj zaskrbljenim, a tudi odločnim izrazom na obrazu. Jerkovič je govoril: «Tovariši in tovarišice, položaj je resen. Sovražnik prodira od vseh strani. Odločeni moramo biti, da branimo svobodo, ki smo si jo priborili pred tremi meseci ^. . Užiški delavci borci, obračam se na vas: ljudstvo gleda v vas z velikim zaupanjem. Bodite pripravljeni, da to zaupanje opravičite v tej težki, neenakopravni borbi. Matere, očetje . . .» Milinko Kušič je za njim dejal: «Vi odhajate, da zajezite sovražnikov vdor od najbolj ne- (Nadaljevanje na 6. strani) fcUiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiii......•■>1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 In spet je v veljavi pravo ali imitacija | modni količek § krzno - Bolje nekaj manj in boljše, kot veliko in slabše varne smeri. Prepričani smo, da boste, če ne povsem, napadalca zadržali vsaj toliko da bo evakuacija zaključena. Tudi to nalogo bodo užiški delavci dostojno izpolnili!* Besede komandanta in komisarja so nam napele prsi ter izpol- nile srca, a so nas tudi pretresle. Šlo mi je na jok, s težavo sem zadrževal solze. Oba govornika sta se mi zdela kot nedosegljiva velikana. Njihove besede so bile namenjene vsem, množici in pripadnikom Delavskega bataljona, h kateremu sva od <5e pogledamo modne revije in druge publikacije, ki se ukvarja-J* z žensko modo, potem nam pade takoj v oči izredno veliko steblo krznenih plaščev, ki jih mod-ustvarjalci priporočajo svojim *l}entom, kot tudi velik poudarek, ga moda posveča krznu na-*Ploh. Kje so časi, ko je pomenil *® zensko krzneni plašč višek nje-djh sanj ter znamenje, da je v buljenju uspela ter da je položaj nienega moža soliden. Danes pred-sJavlja to oblačilo le nekakšno dopolnilo — sicer dragoceno — ženske garderobe, ki si ga že mno-0e. z večjimi ali manjšimi teža-®®wi, morejo privoščiti. Nič čud-dega torej, da so se kroji, pa tudi izbira krzna, prilagodili tem no-tendencam ter so v modi naj-fozličnejši krzneni plašči, od naj-°°lj športnih, pa vse do najbolj eiegantnih in rafiniranih. . Toda poleg teh plaščev, ki so, r* so izdelani iz dobrega in sobnega krzna, razmeroma še vedno dragi, prihajajo na trg ite-r,ilne imitacije, ki naj bi, zaradi Ikičih cen, zadovoljile tudi tiste, bi si sicer pravega krznenega Plašča ne mogle privoščiti. In teh *hUtacij je sedaj že toliko — in Nekatere so celo izredno dobre h® premaga marsikatero skušnja-?® in si takšno oblačilo tudi nabavi. Nočemo trditi, da je tak nakup Opravilen in zgrešen, čeprav ie .°še mnenje, da velja več maj ®en ovratnik iz pravega krzna, kot cel plašč iz umetnega. Hotele bi samo opozoriti tiste, ki si ga nabavijo, da se tega ne sramujejo in da ne skušajo na vsak način varati okolice s tem, da predstavljajo svoj plašč, ali drugo oblačilo iz umetnega krzna, kot pravo. Če jim gre za modo in če jim je tak plašč iz umetnega krzna všeč, potem naj ga z veseljem in pogumom nosijo, ne da bi se sramovale povedati, da je na primer ogrinjalo, ki je podobno hermelinu, iz čisto navadne zajčje kože. ali pa da je nov športni plašč iz leoparda v resnici izdelan le iz dobro pobarvane in lepo pristrižene ovčje kože. Moda je moda in kdor ji hoče slediti, mora imeti pogum, kot ga imajo na primer tista mlada dekleta, kt so si za to zimo omislila razne krznene plašče v oranžni, zeleni, vijoličasti, rumeni in drugih barvah. Za takšne plašče bi bilo res škoda prai>ega krzna, ker bo ta moda minila, medtem ko je dobro krzno večno in bi ga bilo zato resnično škoda barvati v tako ekstravagantne barve. No. ti ste. ki imajo manj poguma, se bodo morda odločile le za otirat nifc n teh barvah, toda tudi ta naj bo raje iz imitacije, kot iz pravega krzna. Pa ne mislimo, da so letos v modi samo izredno dragi krzne ni plašh, irde'ani samo iz nerzn modi so mnogo manj dragocena krzna, kot na primer zajčja (ki jih bolj na fino imenujejo lapine), ovčja in druga krzna. Indrustrija krznenih izdelkov je namreč dosegla talco visoko stopnjo, da je zmožna izdelati izredno lepe in okusne plašče, ovratnike, ogrinjala in klobuke tudi iz takih krzen, ki sicer niso bila nikoli cenjena. Seveda bo takšno krzno manj trpežno, a kakšna potreba po trpež-nosti pa še drži v današnji modi, ko je danes moderno eno, jutri pa povsem drugo. Za vse tiste pa, ki razpolagajo z dovolj denarja, da si nakupijo lep krznen plašč, naj velja nasvet, da so letos v modi plašči ne samo iz pravega nerza, temveč plašči iz nerza, ki ga uvažajo iz Japonske, ki je tudi zelo lep, a dosti cenejši, da so v modi plašči iz perzijanerja, pa ne več tistega močno nakodranega, temveč iz bolj gladkega, zato pa tem bolj bleščečega in efektnega. Prav ta ko so zelo v modi ratmousquč, ocelot in lisičje krzno, medtem ko so krzna s noudarienimi lisami in močnimi barvnimi kontrasti, neko liko a pozabi Seveda oa ne bo po modi le tista, ki bo imela krznen plašč (pa naj bo ta iz pravih, ali umetnih krzen) Tudi en sam lep ovratnik, ali pa k'obuček iz krzna, bosta opravVa svoje in tudi star, ponošen plašč bo s takšnim okrasom tega trenutka pripadala tudi z Acom. «Na levo,* je padlo povelje. Odjeknili so korala. Klicanje in vzkliki množice . . . Odhajale so kolone. »Srečno!* je bilo čuti iz množice. «Pazi se! ...» mi je še dolgo brnelo v ušesih. Korakali smo tiho skozi špalir ljudstva. Na stotine, na tisoče oči. Nekdo je vrgel na nas nekaj cvetlic. Pobral sem cvet z blatnih tal. Čeprav sem ga, ne vedoč zakaj, dolgo gledal, mi ni ostalo v glavi, kakšne barve je bil in kdo ga je vrgel. Štirinajst let mi je bilo in nisem razumel smisla in tistega globljega pomena vsega, kar se je dogajalo. In tudi nisem bil kasneje nikoli bolj ponosen kot tisti trenutek. Z borci Delavskega bataljona je odšel tudi komandant Užiškega odreda, Dušan Jerkovič, učitelj, komunist in kasneje narodni heroj. Pod njegovim poveljstvom je bilo osvobojeno Užice. Med borci te, kot so jo potem imenovali redki preživeli, užiške «krvave barikade*, se je nahajal Bora Markovič, komisar Posavskega odreda, ključavničar in takisto komunist, narodni heroj. Pred vojno je bil med najbolj znanimi ilegalci, mučili so ga in mrcvarili v zloglasnih daborato-rijih» beograjske policije. Nihče nas ni štel. Ne vem, koliko nas je utegnilo biti v tej dolgi povorki. Vsekakor nas je bilo nad tristo Nihče ni govoril, bilo je zeio tiho. Aco in jaz sva bila bolj od zadaj. Po nekaj kilometrov je nekdo začel peti. — Tišina . . tišina ... — se je raznesel ukaz vzdolž kolone. Padal je večer in bil je 28. november. Prispeli smo do poti, ki vodi do Bajine Bašte in dalje na Turico nad Užicom. Prišli smo v vas Bolujac. pomikali smo se proti Bajini Bašti. Ustavili smo se v vasi Grab. V daljavi je nekje svetila lučka. Komandant je tja poslal patruljo. Čakali smo. «To je kavarnica,* so pojasnili tovariši iz patrulje, ko so se vrnili. »Ni nobene nevarnosti.* . Znova smo stopili naprej. Zagrizli smo se v strmino. Bilo je blizu polnoči, ko smo prispeli pod vrh Kadinjače «Zavzemite položaje v smeri vasi Zaglavak. Odmor,* se je začul ukaz. Zavzamemo vsak svoje mesto med slivami ter po dvoriščih vaških hišic, šele zdaj se poslovimo od špediterja, ki se vrača v Už;ce. Hrib je_ visok in oblaki čudno nizki. Težki, svinčeni oblaki in vlažen zrak. Z Acom sva legla na zemljo, mitraljez med nama. Zasedli smo položaje med vrhom Kadinjače in Zaglavkom. Na desni strani poti se je nahajala Pekovska četa. na levi Tkalska, v sredini Krojaško čevljarska četa. Tu, na Kadinjači, so z nami še dve četi Posavskega odreda in nepopolna četa Račanskega odreda. Poveljstvo naših sil je pri vrhu Kadinjače. Vsi smo za zakloni ali v naglici napravljenih rovih. (Nadaljevanje sledi) lovnih moči, kot jih je zaposlovala pred letom. Kot smo že rekli, je danes v industriji zaposlenih 7.803.000 delovnih moči. To pa je še vedno za 289.000 delovnih moči manj, kot jih je bilo zaposlenih leta 1963, ko je industrija zajemala največ delovnih moči, in sicer 8.092.000. Terciarna dejavnost beleži v zadnjem letu napredek: od oktobra lani do oktobra letos zaposluje 203.000 več delovnih moči. Sedaj dela v terciarnih dejavnostih 6.877.000 delovnih moči, kar je največ, kar je ta dejavnost doslej zaposlovala. Kot vidimo, je število delovne sile v kmetijstvu padlo. V ostalih dveh dejavnostih pa se je povečalo, in sicer v celoti za 285.000 delovnih moči, tako da dela v industrijskih in terciarnih dejavnostih sedaj v celoti 14.680.000 oseb, kar je za 191.000 več kot jih je bilo zaposlenih tedaj, ko smo beležili v Italiji najvišjo zaposlenost, in sicer leta 1964, ko se še ni recesija pokazala v vsej svoji luči, odnosno, ko še ni pokazala svojih posledic na tem področju. Tedaj so industrijske in terciarne dejavnosti skupno zanoslovale le malo manj kot 14 milijonov in pol delovnih moči. Po istih virih se je število delno zaposlenih od oktobra lani do danes zmanjšalo za 11.000, tako da je letos le delno zaposlenih 178.000 delovnih moči, kar je najmanj vse od leta 1963 do danes. Prav tako se je skrčilo tudi število brezposelnih odnosno «1 judi. ki čakajo na zaposlitev*. V tem primeru ne mislimo na tiste, ki «iščejo prvo zaposlitev*, pač pa brezposelne nasploh Teh je sedaj za 13.000 manj kot jih je bilo pred letom dni. Kljub temu je danes brezposelnih le malo manj kot 700.000. če pa pomislimo, da so pri "odohnem štetju leta 1963 našteli le 398.000 brezposelnih, vidimo, da smo na tem področju nazadovali. Glede tega bi seveda morali vzeti v poštev tudi izseljevanje. Kakor je znano se je izseljevanje italijanskih delavcev in tudi višje strokovne delovne sile v letih konjunkture povečalo in zato bi bilo število brezposelnih danes še višje, če bi precejšen del brezposelnih ne bil šel po kos kruha v tujino. V določenih krogih sicer zatrjujejo, da se je izseljevanje začelo krčiti, toda statistika tega ne potrjuje. Glede tega bi mogli reči, da je bilo v zadnjih nekaj letih več poskusov, kako bi uhajanje ljudi s podeželja zavrli. V zvezi s tem bi mogli omeniti, posredno vsaj, tudi oba «zelena načrta*. V splošnem smemo reči, da je ni v Italiji stranke, ki bi se v svojem programu ne ukvarjala s tem. In rezultat? Kot smo rekli, ga praktično ni. Kot ne moremo govoriti niti o tem, da bi se bilo stanje kmetijstva z vsemi »zelenimi načrti* sploh premaknilo z mesta. Vsi italijanski politiki, vštevši ljudi, ki so na vladi, priznavajo, da je kmetijska panoga danes najšibkejša točka vsega italijanskega gospodarstva. Skratka smemo reči, da je danes brezposelnost v Italiji — pa čeprav za malo — še vedno višja, kot je bila pred štirimi leti. To izhaja iz samih statističnih podatkov, ki jih objavlja ISTAT. Drugi viri pa govore, da je veliko več «ljudl, ki čakajo na zaposlitev* ;n še veliko več tistih, ki so «le delno zaposleni* Toda to je problem, ki zahteva temeljitejšo obravnavo, ki se je sedaj ne bomo lotili, ker smo hoteli prikazati le nekaj podatkov, kot jih je zbral ISTAT. V torek zvečer med slovesnim praznovanjem svojega 70. rojstnega dne je dr. Robert Hlavaty dobil več priznanj. Na slikah od zgoraj navzdol: Boris Race čestita slavljencu v imenu SKGZ, dr. Vladimir Turina mu čestita v imenu Slovenskega kluba, Drago škerlavaj pa v imenu Opencev i»iii»iiiini»Hiiiiiiniuiiiiui„llll(i,llll(lillll,lt„ii„lllllll|II|||lIini|ll||l(||ll|1||1|||llll||I||||||1|||||I||||l||ll|IIJ(J HOROSKOP (visone), bizona, perzi^nca breit pridu’i! na svoji zunanjosti in schuiarza, ratimusgueja itd. V «ugledu». OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločite se takoj, ne oklevajte: posel, ki vam ga nekdo predlaga, je odličen. Skušajte si pridobiti nekaj smisla za umetnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Na nekem nepredvidenem potovanju boste i-meli redko srečo. Zavarujte se pred zlobnimi jeziki. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Če ne veste, kam s časom, potem vzemite v roke koristno knjigo. Pokažite več razumevanja do siromakov. RAK (od 22.6 do 22.7.) Ne po puščajte nekomu, ki je že nekajkrat zlorabil vašo dobroto. Skušajte obogateti svojo fantazijo. LEV (od 23.7. do 23.8.) Radevo-Ije priskočite na pomoč osebi, ki je tudi vam pomagala, ko ste bili v zagati. Preveč ste duhovno togi. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) V dobri poslovni tehniki ni vse, prepotrebna je tud: dobra intuicija. V čustvenem pogledu se boste znašli med dvema ognjema. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Počasnost in komodnost sta vaši največji delovni napaki. Ne bojte se nekoga, ki laja, a ne grize. ŠKORPIJON tod 23.10. do 21.11.) Brez tveganja in drznosti ni mogoče, da bi vam uspel načrt, ki ste ga izdelali. Izreden ljubezenski dogodek. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne bodite razočarani, če v nekem podvigu ne boste uspeli, zanesljivo se bo to /godilo drugič. Ljubezen na prvi pogled. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Po napornem delu, bi se vam prilegel krajši počitek. Ne hodite drugim v zelje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) čisti računi, dobri prijatelji: poravnajte čimprej neki svoj dolg. Kratek pomenek s svojim tekmecem v ljubezni. RIBI (oa 20 2. do 20.3.) Danes boste srečali osebo, ki lahko docela preusmeri vaše življenje. Preživite večer v krogu družine. ČETRTEK, 7. DECEMBRA 1967 Radio Trst A - 13.20 Poje Rita Pavone - 14.40 Italijanske popevke - 16.00 Pro-7.15, 8.15, 13.15 14.15, 20.15 Po- gram za mladino - 16.30 Ameri-ročila — 7.00 Koledar - 7.30 Ju- ške plošče - 17.20 Radijska pri-tranja glasba 11.35 šopek slo- redba 17.38 Orkestri 18.15 Ve-venskih - 12.00 Tri in ena - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17. (H) Tržaški man-dolinski ansambel - 17.20 Zgodovina ital. slovstva - 17.30 Zaploskajmo jim - 18.00 Zbor «Aquilee» - 18.30 Ramovž: Simfonietta in Scherzino - 18.55 Ansambel Los Marimberos - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Zabavni ansambli - liki variete 20.20 Maurice Che-valier 21.00 Donizettijeva opera: «Lucia di Lammermoor*. //. program 7.30, 8.30, 13.31 14.30, 19.30 Poročila — 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanjih - lo.l5 Jazz - 11.45 Pesmi desetletja - 13.00 Ne stre- 20.00 šport - 20.35 »Marija Stu- ljaj na pevca 14.00 Juke box tragedija v petih dejanjih - 14.45 Nove plošče 15.15 Sopra- 22.35 Skladbe davnih dob - 22.50 mstka Renata Tebaidi 16 05 Romantične melodije. Rapsodia 16.38 Popoldanski spo- r t red ; 18.35 Enotni razred 20.00 •rSl Kronike in zanimivosti - 20.10 L. 12.05 Lahka glasba - 12 25 Tret- Settembrini: Ricordanze della mia ja stran 13.15 Mali ansambli - S*. * *•« Neapeljske pesmi -13.30 Orkester F. Russa - 14.10 ^olltlcna tnbuna: PRI - S. Lopez in Trst 14.25 Furlan- 22 00 plesna glasba, ske pesmi - 14 45 Knjižne novosti. ///. program Koper >0-00 Berlioz in Mendelssohn - o.,,, , „„ 45 PolifonsKa glasba - 11.00 lfi6|in°in 7to^r i2’3u:., 1'U0- 14-30' Podret avtorja: Milhaud - 12.20 16.00 in 19.15 Poročila — 7.10 Ju- Variacije - 13.00 Antologija inter- r fi„?SbL? 10,«LPlošče * .10'45 Pretov_ 14-28 Ghedinijeve sklad-1 11-8® Beležnica - be - 15.30 Nove plošče resne glas- “•7, Paoasrji pevci - 12.00, 13.00 be - 17.20 Francoščina - 17.45 d -i-'u?- Uasba P° željah - 14.45 Schumannove skladbe 18.30 Iz-Pnljubljene melodije - 15.30 Lah- redna lahka glasba - 18.45 Kul-. g‘asba - 16.30 Pirandello in turne aktualnosti 19.15 Koncert njegova dela - 16.50 Današnji go- 20.00 Claudio Monteverdi - 21.00 sti - 17 40 »BIG* - 18.00 in 19.30 Pirandello: Pena di vivere cosi Prenos RL 19.00 Orkester - 22.10 r. Jazz 22.35 Nočni motivi. iloveni/0 Nacionalni proaram ,„7-00- 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 49.30 Poročila — 6.30 in 7.25 In-7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- formativna oddaja 8.08 Odlom „°£!la — P-30 Jutranje pesmi - ki iz manj znanih oper 8.55 V ?n°7 ^'očni , trak - 10.05 Šola - jeseniški železarni 9.25 Narod- 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbe- ne iz črne gme 10.15 Pri vas na antologija 12.05 Kontrapunkt doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Zabavne melodije - 12.00 Na današnji dan 12.10 Rozinove o-pere »Ekvinokcij* - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne god be - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Izbrali smo vam - 14.45 Enajsta šola - 15.40 Fagotist Ivan Turšič - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert - 18.00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja - 18.45 Jezikovni pogovori - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 V rimtu bos-sa nove - 20.00 Domače pesmi - 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.10 Komorni večeri - 23.05 M. Zoščenko: Puškin. ital. televizija 10.30 do 12.30 šola - 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino -18.45 Kmetijska oddaja - 19.15 «Roboti so med nami* - 19,45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnevnik - 21.00 Politična tribuna - 22.00 Film «La maechina infer-nale* - 23.00 Dnevnik. II. kanal Kraten -Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščina - 2 .00 Dnevnik - JU ?■ Pneto: 11 socio (TV priredba - 22.30 Filmske in gleda liske kronike. e a Jug. televizija 9.40, 14.50, 16.10 TV v šoli -10.35, 11.00, 15.45 Angleščina, ponovitev - 17.10 Jaz sem tiger -17.25 Pionirski TV studio - 17.55 Obzornik - 18.15 Po sledeh napredka - 18.35 Srečanje z Jožetom Privškom - 19.00 Dežurna Ulica - 19.40 TV prospekt - 20.30 Aktualni razgovori - 21.30 Risanka - 21.40 - Ch Gluck: Orfej in Evridika, opera. Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.9, najnižja 6.5, ob 19. uri 10.1 stopinje, vlaga 85 odst., zračni tlak 1008.6 pada, brez vetra, morje mirno, temperatura morja 13.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 7. decembra Urban Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.50. Luna vzide ob 12.24 in zatone ob 22.39. Jutri, PETEK, ». decembra Brezm. spoč. M. D. SEJA DEŽELNEGA SVETA Svetovalec Jarc (KPI) očital odboru da je zelo malo storil za Slovence Razen Jarca so včeraj posegli v razpravo še De Cane-va (KPI), Urli (KD), Chieu (KD) in Trauner (PLI) V deželnem svetu so včeraj najprej soglasno odobrili popravljeni zakonski osnutek o ukrepih za izboljšanje kmečkih hiš in stanovanj, ki ga je vrnila vlada deželnemu svetu v ponovno razpravo. Slediia je razprava o proračunu in obračunu, v kateri je prvi spregovoril komunist De Caneva. Obravnavat je predvsem vprašanja gorskih področij in še posebno Kamije. Rekel je, da živi prebivalstvo Kar-nije v zelo težavnih razmerah. Boriti se mora tudi proti raznim ujmam in naravnim nesrečam, ker je bilo zanemarjeno reguliranje rek in potokov. Omenil je izkoriščanje gorskih področij ter rekel, da ima država v Karnlji samo od elektrike in od rudnikov deset milijard dohodka, Kamiji pa vrne komaj eno milijardo. Rakava rana Karnije je v tem, da ljudje zapuščajo zemljo, da se vasi praznijo in da se izseljevanje stalno veča. Zato se morajo združiti vsi Kamijci in zahtevati ukrepe, da se zajezi gospodarsko propadanje. Demokristjan Urli je poudaril, da deželni svet prvič razpravlja o obračunu in proračunu hkrati. Pohvalil je gospodarsko politiko deželnega odbora in rekel, da je predvsem stvarna, saj so doslej vedno namenili dve tretjini proračunskih sredstev za proizvodne smotre. Sploh je deželni odbor sestavil vseh pet proračunov v vidu gospodarskega razvoja. Končno je svetovalec pohvalil vso politiko leve sredine. Tretji je spregovoril komunist Jarc, ki je najprej obravnaval splošna vprašanja, zatem pa nakazal položaj slovenske manjšine. S politiko levega centra niso zadovoljili pričakovanj delavcev in prebivalstva v deželi sploh. Videli smo, kako se je zaposlitev krčila, proizvodna dejavnost nazadovala, kako so kmetje zapuščali zemljo in kako so se iz raznih krajev izseljevali v tujino. Zatem je Jarc med drugim dejal: Predvsem se hočem zaustaviti na vprašanju, s katerim je povezana avtonomija in sama ustanovitev Furlanije-Julijske krajine, to je na vprašanju slovenske narodne manjšine. Naša skupina je neštetokrat intervenirala v zvezi z nerešenimi vprašanji manjšine z resnimi govori, pri čemer je z velikim čutom odgovornosti dajala stvarne predloge. Skušali smo v dialektičnem odnosu med večino in opozicijo ustvarjati in ne rušiti ter smo skušali tudi v tem vprašanju predlagati rešitve, da bi našli izhod. Nihče nas ne more dolžiti, da smo uganjali samo «viktimizem», kakor tudi ni moč reči, da smo samo opozarjali na določen položaj, ne da bi predlagali rešitve vprašanj slovenske skupnosti. Lahko bi navedel vse predloge, ki jih je dala naša skupina, od katerih je bilo nekaj sprejetih (žal zelo malo), večino pa je odbor zavrnil. Teh predlogov ne bom našteval, ustavil pa se bom pri vprašanju, ki si ga dandanes postavljajo Slovenci, to e, kaj jim je dala dežela in kaj i jim bila lahko dala? Slovensko prebivalstvo je pozdra. vilo z navdušenjem ustanovitev avtonomne dežele, ker je upravičeno pričakovalo, da bo nova ustanova reševala in rešila številna vprašanja, ki jih ni hotela rešiti vlada. Jarc je zatem dejal, da je pomenila ustanovitev dežele poraz reakcionarnih in nazadnjaških sil, ki so ji nasprotovale. Te sile so bile premagane naiprej z ustanovitvijo republike, katere uresničenju je mnogo prispevalo tudi slovensko prebivalstvo. žal pa je ostalo mnogo ustavnih določb mrtva črka. Naši deželi je bil priznan poseben statut, ker živi v njej slovenska narodna manjšina. Komunisti so večkrat zahtevali, naj dežela sprejema zakone tudi za uresničenje člena 3 statuta, to je glede vpra-šanj slovenske manjšine. Obramba slovenskih pravic pomeni namreč hkrati tudi obrambo avtonomije. Po znani razsodbi ustavnega sodišče o deželnih pristojnostih je deželni odbor v tem vprašanju klonil glavo ter se tako odrekel eni svojih osnovnih pravic, to je zakonodajni pristojnosti za manjšinska vprašanja. Komunisti ne zahtevajo, naj deželni svet sprejema zakone, ki spadajo v pristojnost države marveč da opravlja zakonodajno dejavnost, za kar je pristojna, na primer za predmete, navedene v členu 4 statuta. Komunistična skupina je zahtevala, da se točno določijo pristojnosti, ki jih ima dežela v zvezi s členi 3, 4, 5 in 6 ter s paragrafom št. 3 člena 7, tako da bi bile jasno določene naloge žal niso teh zahtev sprejeli. Ostali smo le pri abstraktnem pro-glašanju načel. Ko pa gre za to, & manj Kakor smo že poročali, je devin-sko-nabrežinski župan Drago Legi-ša na torkovi seji občinskega sveta podal tudi kratko poročilo o javnih delih in splošnem stanju občine, iz katerega navajamo nekaj podatkov. V devinsko nabrežinski občini je bilo 31. oktobra 6948 stalnih prebivalcev, medtem ko jih je bilo ob koncu lanskega leta 6924. V desetih mesecih je torej število stalnega prebivalstva naraslo za 24 enot. V prvih 10 mesecih tega leta je -bilo 81 rojstev in 105 smrti, kar pomeni, da je bilo 24 primerov smrti več kot rojstev. V tem razdobju pa se je povečalo število vpisanih volilnih upravičencev, ki jih je bilo ob koncu letošnjega oktobra 5004, ob koncu lanskega leta pa 4917. Po podatkih občinskega urada za delo je bilo 31. oktobra letos v devinsko-nabrežinski občini vpisanih skupno 142 brezposelnih (97 delavcev, 18 vajencev, 22 za prvo zaposlitev, 4 upokojenci, 1 obrtnik — 111 moških in 31 žensk). Na podlagi dosedanjih ugotovitev občinski upravitelji predvidevajo, da bo letos občina dobila 18 milijonov 970.236 lir manj dohodkov od raznih davkov in dajatev, kot so predvidevali v letošnjem proračunu, to pa zaradi tega, ker je papirnica pri štivanu prijavila znatno manjše dohodke. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiinmiiiiiiiiiiiiif im milim da se izvedejo v praksi, tedaj se vsa stvar spremeni. Vedno se odbor vrača k refrenu ustavnega sodišča. Pri tem je Jarc navedel razpravo o uporabi slovenščine v spopolnitvenih strokovnih tečajih z znanim rezultatom. «Naleteli smo na «veto» vlade in se vdali, čeprav je šlo pri tem vprašanju predvsem za razvoj kmetijskega gospodarstva, je dejal Jarc. Očitno je, da smatra večina ta «veto» kot nepremagljivo oviro, češ da je pravne narave. V resnici ni vprašanje pristojnosti pravnega, marveč političnega značaja, saj se jasno kaže težnja po krčenju avtonomije vseh dežel. Po drugi strani pa obstaja v Italiji konservativna in nazadnjaška miselnost, po kateri so manjšine šibka točka in nekakšno tuje, vrinjeno telo v državi, ne pa kulturna obogatitev. To so resnični vzroki, ki povedo, zakaj se vprašanja slovenske manjšine še niso rešila. Primanjkuje namreč politične volje. Pri tem pa ne obstaja le nevarnost glede reševanja ali odlaganja vprašanja pravic slovenske manjšine, marveč tudi nevarnost, da se skrčijo deželne pristojnosti jn s tem njena avtonomija. Zato je odgovornost večine in odbora še toliko večja. vila je odsek za reševanje slovenskih vprašanj, dala je nekaj prispevkov nekaterim slovenskim u-stanovam ter izglasovala zakonski predlog parlamentu za kazensko preganjanje oseb, ki žalijo pripadnike manjšine. Sprejela je tudi nekaj resolucij kot priporočilo, jih pa ni uresničila. Jarc je tudi omenil nerešena vprašanja slovenske manjšine v Beneški Sloveniji ter gospodarski, socialni in demograf ski zastoj v teh krajih. Ostalo je tudi odprto vprašanje šol v tem predelu. Omenil je tečaje VARD, ki naj bi pripomogli k izginotju slovenskega narečja v Beneški Sloveniji. Kritiziral je dejstvo, da ni v deželni upravi slovenskih uradnikov in funkcionarjev, omenil pomanjkljivo izvajanje zakona o slovenskih imenih na Goriškem m Tržaškem, vprašanje rabe slovenščine v javnih uradih in na sodiščih ter končno poudaril, da še sedaj niso odprli v Trstu in Gorici strokovnih zavodov. Za Jarcem sta spregovorila v razpravi še demokristjan Chieu in liberalec Trauner. Prvi je zagovarjal politiko odbora tudi v zvezi s Kamijo, drugi pa je dokazoval, da ni deželna uprava storila sploh i nič koristnega, kar je pač razum- IZ POROČILA ZUPANA DRAGA LEGISE Javna dela v nabrežinski ob čini v ekonomskem načrtu za 1.1967 Na 24 več stalnih prebivalcev od lani skoraj 100 novih volilnih upravičencev . Skoraj 19 milijonov lir dohodkov od raznih davkov in dajatev Zatem je Jarc naštel, kaj je sto-1 ljivo, saj so liberalci vedno naspro-rila dežela za manjšino. Ustano- | tovah deželni avtonomiji sploh. NADZORSTVO NAD CENAMI V NOVEMBRU Zaradi novih cen na debelo v EGS pričakujejo podražitev govejega mesa Po dokaj mirnem novembru se že nakazuje «napad» na trinajsto plačo s postopnim višanjem cen pred prazniki - Podražilo se bo semensko olje Po poročilu poveljstva mestnih redarjev, ki nadzorujejo cene na debelo in na drobno na tržaškem trgu, je razvidno, da so trgovci v novembru, čeprav še v omejeni meri, začeli navijati cene nekaterega blaga pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Zlasti je bilo to opaziti pri povrtnini in ribah. To pomeni, da se je že začel lov na trinajsto plačo, ki se bo seveda, kot vsako leto, «razživel» predvsem v drugi polovici tega meseca. Prav tako se v tem mesecu pričakuje podražitev govejega mesa zaradi novih višjih cen v prodaji na debelo v okviru evropske gospodarske skupnosti in zaščitnih carin na uvoz goveda in mesa Iz držav, ki niso v EGS, kar je že povzročilo zmanjšanje uvoza predvsem iz Jugoslavije. Ti ukrepi, ki so nedavno stopili v veljavo, naj bi zaščitili domače živinorejce in jim zajamčili osnovno ceno za govedo 425 lir za kg pri rejcu, hkrati pa bodo ti ukrepi prizadeli potrošnike, ki že plačujejo meso zelo drago in se bo še podražilo. V preteklem mesecu se cene na drobno govejega in telečjega mesa niso spremenile, čeprav so se v prodaji na debelo zaradi nizkega povpraševanja za malenkost znižale. Cene perutnine pa so se ponovno zelo znižale zaradi velikih količin, ki so jih rejci neorganizirano vrgli na trg. V Trstu se Je cena na drobno v prvi polovici novembra znižala za 20 do 30 lir za kg, v drugi polovici pa je ponovno narastla zaradi »bližnjih praznikov«. Glede olivnega olja mestni redarji napovedujejo, da se bodo cene kmalu ponovno znižale zaradi letošnje izredne letine, če bo dopolnilni prispevek vlade enak lanskemu. Toda nova letina je zaradi vremenskih in drugih ovir letos skoraj mesec dni za lansko. Pristojno ministrstvo je rešilo spor, ki je oktobra nastal med pridelovalci in stiskalnicami s tem, da je določilo, da bodo državno nagrado dobili pridelovalci. Po drugi strani pa potrošniki segajo vedno bolj po semenskem olju, ki se prodaja po ugodnih cenah. Toda vlada je že poskrbela za to, da se bo semensko olje ponovno podražilo. Najprej Je odobrila dodatni davek 20 lir za liter, ki za sedaj ne vpliva na ceno na drobno, ker je vlada hkrati poskrbela za dodatni prispevek 20 lir za liter proizvajalcem. Hkrati pa je uvedla plačevanje dohodninskega davka (IGE) v višini 3 odst. Razumljivo je torej, da se bo semensko olje sedaj ponovno podražilo, saj doslej ni bilo obremenjeno z IGE. Tudi cena masla se v preteklem mesecu ni spremenila, čeprav Je začel biti trg nestabilen. Sedaj pa se bojijo, da se bo maslo ponovno podražilo, ker namerava vlada začasno ustaviti uvoz iz inozemstva. Cena jajc je bila tudi ustaljena. Cene na debelo sira parmezana (reggiano 1. in 2. vrsta), ostalega parmezana in avstrijskega emen-tala, so se v novembru precej znižale, kar bi moralo vplivati na prodajo na drobno zlasti v tem mesecu. Do tega pojava ni prišlo nepričakovano. Dosedanje stalno naraščanje cene parmezana je povzročilo manjše povpraševanje, kar je znatno vplivalo na povečanje zalog pri proizvajalcih. Ti so bili sedaj prisiljeni, da znižajo cene, hkrati pa zahtevajo od vlade u-strezne ukrepe za zaščito njihove proizvodnje. Neki tržaški grosist je pretekli mesec uvozil brez carine iz Jugoslavije veliko količino sira vrste «mlekama», ki se na drobno prodaja po 200 lir za kg ceneje od ostalih podobnih vrst. Zaradi nizkega povpraševanja tudi cena fižola upada. Mestni redarji so v preteklem mesecu ugotovili, da je 80 odst. lokalov v Trstu povišalo ceno sko- delice kave na 60 lir, 20 odst. lokalov pa prodaja skodelico kave še vedno po 45, 50 ali 55 lir. Razlika med večino in manjšino je v mnogih primerih zelo velika, kar da upravičeno slutiti, da je bilo to povišanje popolnoma neupravičeno. Položaj na ribjem trgu se je v novembru poslabšal predvsem zaradi sezonskih razmer, ki so povzročile manjši ulov plavih rib v zalivu. Kljub temu pa je bila tržnica dobro založena, čeprav cene niso bilg ugodne. Prodajalci so se pritožili, da mnogi potrošniki niso kupili rib zaradi vesti, ki so bile objavljene v časnikih in po televiziji, o okuževanju morskih voda. Prav tako je bila sorazmerno dobro založena tržnica na debelo za sadje in zelenjavo, kamor so pretekli mesec pripeljali skupno 63.706 stotov blaga. Toda cene so bile zaradi pozne jeseni višje kot oktobra, še posebno se je zvišala cena česna, rdeče pese, paradižnika, radlča, stročjega fižola in bučic. Cena sola-tice pa se je povišala kar za 400 lir pri kg. Znižale so se cene sadja na splošno, artičok, cvetače, koromača in ohrovta. Davčna obremenitev na podlagi vseh občinskih dajatev znaša na osebo 10.935 lir. V okviru ekonomskega načrta za leto 1967 (sklad iz proračuna vladnega komisariata) je bilo nakazanih 25 milijonov lir za naslednja dela: ureditev križišča ob cesti štev. 14 v Sesljanu (5,5 mil. lir), ureditev trga pred županstvom (3,5 mil.), asfaltiranje občinskih cest (2 mil.), ureditev parkirnega prostora pred železniško postajo (5 mil.), ureditev parkirnega prostora v šem po-laju (1 mil.), ureditev in razširitev ceste iz Sesljana v Slivno (I. del - 3 mil.), ureditev greznic v Devinu (4 mil.), razširitev javne razsvetljave vzdolž državne ceste štev. 14 v Devinu (1 mil.). Občina je letos prejela od vladnega komisariata 20 milijonov lir izrednega prispevka za nujna dela. S tem prispevkom bodo zgradili nov trakt ob poslopju osnovne šole v Devinu, kjer sta tudi slovenski in italijanski otroški vrtec. Otroška vrtca imata namreč skrajno neprimerne in nezadostne prostore. Novi trakt bo torej namenjen potrebam otroških vrtcev. S tem pa seveda ne bo dokončno rešeno vprašanje osnovne šole in vrtcev. V letošnjem letu, je dejal župan, so bila dokončana javna dela v okviru gospodarskega načrta za leto 1966, razen nove strehe otroškega vrtca v Mavhinjah. Za novo poslopje otroškega vrtca v šempolaju so načrti že odobreni, v kratkem pa bi morala biti razpisana dražba. Stanovanjska kriza je v devinsko-nabrežinski občini še vedno pereča. Sedaj je v gradnji ena hiša s 6 stanovanji v Nabrežini-Kamno-lomi. Ustanova za gradnjo ljudskih hiš bo 20. decembra dala na dražbo dela za gradnjo 2 hiš (22 stanovanj) v Nabrežini-Kamnolomi (72 milijonov lir), 1 hiše (4 stanovanja) v Nabrežini-Kamnolomi (20 mil.), 1 hiše (4 stanovanja) v Nabrežini-Kamnolomi (30 mil.), zagotovljeno pa je financiranje gradnje ene hiše (6 stanovanj) v Vi-žovljah (30 mil.), in 26 ljudskih stanovanj (130 mil.) v okviru petletnega načrta 1967-1971. Urnik mesnic za industri-tržaške mes- Deželno odborništvo jo in trgovino Je za niče določilo naslednji delovni urnik: ob praznikih do konca leta danes, četrtek, 7. decembra: 7.30 — 16 ter 16 •-»-■•19.30,• jutri, petek, 8. decembra: ves dan zaprto; v soboto, 23. decembra: 7.30 —13 ter 16 —19.30; v nedeljo, 24. decembra: 7.30 — 13 ter 16 — 19.30; v ponedeljek, 25. in v torek, 26. decembra: ves dan zaprto; v soboto, 30. decembra: 7.30 — 13 ter 16 -— 19.30; v nedeljo, 31. decembra in v ponedeljek, 1. januarja 1968: ves dan zaprto. * Nagradno jedkanico slikarke Anne Tamaro občinske umetnostne galerije prejme lastnik izžrebanega listka št. 18368. Sliko lahko dobi v sobi 124 občinske palače. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KORISTNA ANKETA OBČINSKEGA ODBORNIKA DUŠANA HREŠČAKA Za reveže v zavetišču v Ul. Gaspare Gozzi bodo uredili prostore za dnevno bivanje Za ureditev prostorov bodo porabili 6,5 milijonov lir, ki jih bo vladni komisariat nakazal ustanovi ECA - Reveži potrebujejo tudi večjo denarno podporo, oblačila m dietetično hrano Prof. Angioletti imenovan za glavnega deželnega šolskega upravnika Minister za šolstvo je te dni določil, da prof. Giuliano Angioletti prevzame funkcije glavnega deželnega šolskega upravnika (Sovrain-tendente scolastico regionale), na podlagi zakona št. 641 od 28. julija 1967, s sedežem v Trstu, začenši s 16. decembrom. Prof. Angioletti ohrani mesto šolskega skrbnika v Trstu. Prof. Angiolettiju čestitamo in mu želimo mnogo uspehov v njegovem delovanju za napredek šolstva v naši pokrajini in deželi. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Glasba: prof. Karel Boštjančič Režiser: JOŽKO LUKES PONOVITVE: v petek, 8. dec. ob 16. uri; v soboto, 9. dec. ob 16. uri; v torek, 12. dec. ob 16. uri; v sredo, 13. dec. ob 16. uri; v četrtek, 14. dec. ob 16. uri; v nedeljo, 17. dec. ob 16. uri. V nedeljo, 10. decembra v Prosvetni dvorani, Korzo Verdi 13. v GORICI ob 16. uri in ob 20.30 Ivo Brnčič «Med štirimi stenami» (Drama v treh dejanjih) V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 v kino dvorani v BAZOVICI Jaka Štoka «Anarhist» (Burka v dveh dejanjih) V ponedeljek, 18. decembra ob 15. in 18. uri v Katoliškem domu v GORICI Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Gledališča Verdi Pri blagajni gledališča Verdi se začenja prodaja vstopnic za drugo predstavo opere «Sorriso ai piedi della sca>la» tržaškega avtorja Antonia Bi-bala, ki bo v nedeljo ob 16. uri za red B v vseh prostorih z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Nazionale 15.00 «Tom e Jerry In top cat» Technicolor. Zabavne risanice. Excelsior 16.00 «L’indomabile Angelica« Technicolor. Michele Mercier, Robert Hossein. Režija Bernard Bordeire. Fenice 15.30 «Bio perdona io no» Technicolor. VVestem. Terence Hill, Frank Wolf, Bud Spencer, Gina Ro-vere. Režija Giuseppe Colizzi. Eden 16.00 «Un bacio per morire« Technicolor. Ljubezenski film z ne-prekosljivo Uršulo Andress, John Derek. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Riflessi in un oc-chio d’oro» Technicolor. Panavi-sion. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16,30 «Artiglio blu» Technicolor. — Thrillmg. Edgard VVallace. Klaus Krnski, Harald Leipniz. Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Cuore matto... matto da legare« OrnobeU film. Pevci beat z Littlejem Tonyjem in Eleo-noro Brown. Filodrammatico 16.30 »La dama di Beyrut» Technicolor. Eksotični film. Sara Montier. Prepovedano mladini pod 18. letom. Mocerno 16.00 «Da uomo a uomo« Lee Van Cleef, John Phillip Law. Pravi kolos na najširšem filmskem platnu v Trstu. Cristallo 16.00 «11 padre di famiglia« Technicolor. Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Leslie Caron. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.30 «L’affare Blinford« Technicolor. — Claudia Cardinale, Rock Hudson. Capitol 16.00 «1 lunghi giomi della vendetta« Technicolor. Giuliano Gem ma, Francisco Rabal, Giorgia Gior-gelli. Western. Aurora 16.30 «Spia, spione« Technicolor. Zabavni film. Lando Buzzan-ca, E. Galoni. Astoria 15.00 «Tom e Jerry dischl vo-lanti« Technicolor. Risanice. Samo danes. Impero 16.30 «E venne la notte» Technicolor. Jane Fonda, Michel Caine. Astra 16.30 «Alvarez Kelly» Technicolor. VViMiam Holden. Vittorio Veneto 14.30 «La notte del generali« Technicolor. John Peters, Omar Sharif, Tom Cord-inay. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «Missione apocalisse« — Technicolor. Arthur Hansel, Parne-la Tudor. Zadnji dan. Abbazia 16.00 «Attento Gringo, ora si špara« Cmobeli western. John Martin, John Taylor. Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladin® pri SKGZ. Prosimo starše, ki so Pr*" javili svoje otroke za zimovanje Zgornjih Gorjah pri Bledu, da Poravnajo vpisnino do 15. t.m. Na razpolago je še nekaj mest. 16. decembra ob 26.36 bodo maturantje trgovske akademije »letni* 1957» proslavili 10-letnico mature na skupni večerji pri Dolencu na Proseku. Prisotnost obvezna! Slovensko dobrodelno društvo 7 Trstu priredi, kot vsako leto, mi-fclavževanje za osnovnošolske otrok« iz mesta in okolice. Prireditev bo v petek, 8. t.m. ob 15. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 22-11. Včeraj smo v poročilu s seje občinskega sveta napisali, da je vladni komisar na posredovanje župana izjavil, da bo čimprej nakazal podporni ustanovi ECA 6.5 milijona lir za ureditev dnevnih prostorov za moške in ženske v prenočišču za reveže v Ul. Gaspare Gozzi. S tem bi lahko to vprašanje zaključili, vendar pa je vredno o niem kaj več spregovoriti, saj se vleče že polnih deset let. Kot je znano, morajo reveži, ki prenočujejo v Ul. Gaspare Gozzi, podnevi zapustiti prenočišče in se nimajo kam zateci, zlasti pozimi. Za ureditev dnevnih prostorov, kjer naj bi se shajali, so se zanimali vsa pretekla leta mnogi občinski svetovalci. Še posebno in vztrajno pa V nekaterih prosvetnih društvih In šolah ter vrtcih so Imeli včeraj tradicionalno miklavževanje z obda- __ . _ otrošili 110 milijonov lir, od katerih jih je 45 pri kateremu bo prisostvoval tudi de želni odbornik Marpillero, ki bo poročal o razvoju akcije za gradnjo mednarodnega protosinhrotro-na pri Doberdobu in o sedanjih znakih pa njeno uresničenje. Pred nekaj dnevi pa je bila v spevalo ministrstvo za zdravstvo ’E’ržieu seJa Izvršnega odbora stranke, na katen so proučili gospo- Mcnični protesti Vasilij Karadžov Angel Kočevski V prvi polovici oktobra je število meničnih protestov precej naraslo in doseglo število 835. Največ jih je bilo v Gorici in sicer 370; sledi Tržič s 194, Ronke 63, Krmin 34, Gradež 35, Gradiška 39. Zagraj 32, Škocjan 15, Doberdob 12, špeter ob ’ £>oži 9, Kapriva 6, štarancan 5, Romans 6, Fogliano, Mariano in Turjak po 3, Škocjan, in Villesse po 2, Farra in Sovod-nje po 1. Vse prostore radiološkega oddelka so obložili s svinčenimi ploščami, da radijsko sevanje ne bi škodovalo zdravju ljudi, ki upravljajo z aparati. Poprejšnji radiološki oddelek bodo uporabili za potrebe ortopedije. Izpopolnjujejo tudi druge oddelke, med katerimi naj omenimo laboratorij (investicija 15 milijonov), očesni oddelek In porodnišnico. S prispevki malteškega reda so odprli središče za ugotavljanje ter preprečevanje sterilnosti pri moških in ženskah. Pred osrednjim poslopjem, tik ob cesti, bodo zgradili 180 metrov dolgo poslopje, vredno 286 milijonov lir, v katerega bodo premestili upravo, lekarno in laboratorij: polovico sredstev bo prispevala dežela. V drugem paviljonu pa bodo namestili kuhinjo, krojačnico, pralnico ter peč za centralno ogrevanje. Za ta paviljon bodo potrošili nadaljnjih 250 milijonov. Pomembnost naše bolnišnice moremo soditi tudi po njenem finančnem poslovanju. Proračun za prihodnje leto na primer izkazuje skoraj milijardo in pol lir stroškov in prav toliko dohodkov. darski položaj na Goriškem ter odobrili dve resoluciji glede gradnje protosinhrotrona in nameravane zapore tovarne Solvay. Ob tej priliki so razpravljali tudi o izbiri kandidatov stranke za deželne in državnosborske volitve. Dosegli so okvirni sporazum, ki ga bodo predložili v diskusijo in odobritev glavnemu odboru stranke. Razstava o delavskem panju na Goriškem V prostorih občinske skupščine v Novi Gorici so včeraj popoldne svečano otvorili razstavo z naslovom «Razvoj delavskega gibanja na Goriškem.« Priredila sta jo občinski sindikalni svet in odbor za pro. slavo 50-letnice oktobrske revolucije. Dogodku so prisostvovali visoki predstavniki oblasti in družbenopolitičnih organizacij. Odprta bo do 14. decembra, vsak dan od 7. do 19. ure. VESTI STEVERJANA Za praznike bodo obdarovali otroke, bolnike in reveže Podporna ustanova je odobrila proračun za 1968 - V torek pobiranje davkov na županstvu Pod predsedstvom Ermenegilda Podveršiča se je pred dnevi sestal občinski odbor podporne ustanove (ECA) iz Števerjana, ki je odobril bilanco te ustanove za leto 1968. V njej je predvidenih dva milijona in 40 tisoč dohodkov in prav toliko izdatkov. Na seji so se sporazumeli, da bodo poskrbeli za božičnico za o-troke iz vrtca m treh osnovnih šol na Dvoru, Valerišču in v Jazbinah. Otrokom bodo razdelili nekaj oblačil in pa skladkarije. Prav tako bodo tudi letos poslali v bolnišnico darilne zavoje za bolnike, predvsem za svoje občane. Lani so razdelili 11 takih darilnih zavojev. Občinski reveži, ki že prejemajo podporo te ustanove, pa bodo ob priliki božičnih praznikov dobili še dodatno nakazilo po 3000 lir za VESTI Z ONKRAJ MEJE Urnik trgovin daniš in jutri Uspešen razvoj livarne Gostol v 20 letih njenega obstoja Dobri poslovni rezultati kmetijske zadruge v Novi Gorki - Znan spomenik na Javora bodo obnovili - Skrb za boljše obveščanje občanov Kolektiv industrijskega podjetja Gostol je te dni slavil dvajseto ob. letnico obstoja podjetja. Na proslavi, ki je minila v izrazito delovnem vzdušju, so se spomnili razvoja organizacije od njenih prvih z napravami za lesno industrijo. Slednjič so prišle na vrsto tudi naprave za livarne. Ob upoštevanju tujih izkušenj so začeli tudi sami v podjetju projektirati in danes je Gostol eno redkih podjetij, ki pro- začetkov do današnjih dni. Da je, izvaja po sistemu inženiringa. Ima Danes, na predpražnik 8. bodo lahko vse trgovine ostale odprte zvečer do 19.30 ure. Tudi mesnice bodo popoldne odprte. Jutri, na praznik 8. decembra, bedo trgovino ves dan zaprte. Izjemo tvorijo pekarne, mlekarne in cvetličarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. Ves december je zapora trgovin za tedenski počitek neobvezna. Posvetovanji PSU - -v Gorici in v Tržiču Jutri dopoldne ob 10. uri bo na sedežu mestne sekcije PSU v Gorici zborovanje članov te sekcije, bil ta razvoj zares uspešen, priča dejstvo, da se je število zaposlenih povzpelo v podjetju od nekaj desetin na 450. Vrednost proizvodnje pa znaša letno že okoli dve milijardi dinarjev. Prvotno je bila v okviru sedanjega Gostola razmeroma skromna livarna. Izpred vojne je bilo v njej le pet kvalificiranih delavcev. Postopoma pa je kolektiv vse bolj naraščal ter se izpopolnjeval. Družba je zaupala kolektivu tudi sredstva za modernizacijo in razširitev proizvodnje. Taka so ob Prvomajski cesti zrasle nove proizvodne hale in v njih so začeli uvajati novo proizvodnjo. Lotili so se najprej izdelovanja raznovrstnih strojev za potrebe pekarske industrije. Potem so asortima izdelkov popestrili še VESTI Z ONSTRAN MEJE Primorska pošta skozi zgodovino Velik uspeh filatelistične razstave v Kopru - Doslej nad 2000 obiskovalcev - V 130 eksponatih nad 2000 dragocenih primerkov znamk, žigov itd. v ^galerijskih prostorih nad Ložo j. Kopru je že nekaj dni odprta Jj^telistična razstava «Primorska t:J5ta skozi zgodovino«. Doslej si t:. Je ogledalo nad 2 tisoč obisko-®lcev, med katerimi jih je bilo )jecej tudi iz zamejstva. Razstavno odprta do 10. decembra, do-Sjadne od 10. do 12. ure in popol-od 15. do 18. ure. c"5žstava je nedvomno pomemben JJKurni dogodek za Koper. že poprečnega obiskovalca, ki se niti Izredno ne zanima za filatelijo, JJpresionira bogastvo dokumentar. materiala ter velik smisel or-SrJ^zatorjev za sistematičnost, nabost in pestrost. Zato je pred ^bii kot na dlani težka, uporna sk„°Hna bei Trlest — pri Trstu). {."brniva Je nadaljnja usoda tega «.**• Takoj po itali lanski okupaciji ilR izklesali in je ostalo samo lt°[ Vrem, nato italijanski žig *ve Auremiane (Britof) in končno le Cave auremiane Trieste. Za tržaške Slovence je nedvomno zelo zanimiva dokumentirana zgodovina Trsta in tržaške okolice z lepimi razglednicami Trsta in okolice ter s primerki dvojezičnih žigov pod Avstrijo in Italijo. Nadalje vidimo na eksponatih zanimive razglednice in žige železniške po. šte, primorske avtobusne pošte ter vojne pošte in vojne cenzure. Zelo zanimivo je tudi obdobje zadnje vojne. Tu vidimo vrsto dragocenih dokumentov partizanske pošte, ki je bila odlično organizirana preko številnih karavel. Samo na Tolminskem so imeli 12 karavel, kjer so oddajali partizansko pošto. Razstava ima poseben pomen seveda za same filateliste. Tu niso interesantne samo številne politično teritorialne metamorfoze, ki so se odrazile s številnimi novimi znamkami, novimi in korigiranimi žigi, pretiski itd., ampak pridejo na račun tudi ljubitelji estetike. Filatelisti občudujejo zlasti kompletne zbirke znamk Jugoslavije ter cone A in B STO, last koprske, ga filatelističnega društva. Tu naj omenimo zlasti tako imenovane če-tvorčke cone B. Razen filatelističnega materiala je na razstavi tudi precej dokumentov o zgodovini poštnih objektov in organizacije poštne službe na Primorskem v ožjem pomenu te besede. Med drugim so razstavljene napisne table, oblačila poštnih uslužbencev itd. Vsekakor je razstava izredno uspelo delo koprskega filatelističnega društva In njegovih požrtvovalnih članov, med katerimi je treba seveda na prvem mestu omeniti dr. Frana Juriševiča, neumornega zbiratelja dokumentacije razvoja pošte na Primorskem. Iz številnih izjav v knjigi vtisov je razvidno, kako močan vtis Je pustila razstava na domače in na tuje obiskovalce, ne glede na to, ali so bili filatelisti ali ne. Iz izjav 'V~ liSff It I NO «IKIW» PHOSEI4 Predvaja danes, 7. t. m., s pričetkom ob 19.30 briljantni film, ki je osvojil Osearja: NON PER SOLDI... MA PER DENARO (Ne za drobiž... pač pa za bankovce) Igrajo: JACK LEMMON, WALTER MATTHAM, JUDI WEST filatelističnih strokovnjakov pa je razvidno, da je bilo v Jugoslaviji doslej malo primerov tako skrbno pripravljene, pestre in nazorne filatelistične manifestacije. Ob koncu je treba tudi povedati, da je koprsko filatelistično društvo lahko uresničilo svojo zamisel, ker je naletelo na polno razumevanje pri koprski občinski skupščini ter pri podjetjih in ustanovah PTT Koper, Muzej, Studijska knjižnica in Luka Koper, ki so akcijo moral, no in finančno podprle. L. O. Z očesom zadel v oster rob škatle Carlo Cossutta, 61-letni delavec iz Ul. Donadoni 2 je včeraj ponoči v trgovini za električne dobave «Redivo» v Ul. Maiolica 10, kjer je uslužben, postal žrtev nenavadne nesreče, zaradi katere bo verjetno zgubil vid na levem očesu. Bilo je nekaj minut pred eno uro, ko je Cossutta v trgovini posprav ljal lepenkaste zaboje z električnimi deli in jih postavljal na police. Pri tem se je naenkrat hitro obrnil in z levim očesom sunkoma za del v živ rob škatle iz lepenke, ki je štrlela s police. Cossutto je moč no zabolelo, vendar je mislil, da ne bo hudega in se je kmalu nato odpravil domov. Včeraj zjutraj ob 9. uri pa so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico in nujno sprejeli na okulistični oddelek zaradi globoke rane v levem zrklu, zaradi katere bo Cossutta verjetno ob vid. Prav iz tega razloga so si zdravniki pridržali prognozo. Opozorilo vinogradnikom Kmečka zveza v Gorici opozarja svoje člane vinogradnike, da je tre. ba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti, do polnoči 30. novembra. Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Zato naj se vinogradniki zglasijo do ponedeljka, 11. t. m. do 12. ure, v uradu Kmečke zveze v Gorici, Ascolijeva ulica 1/1. DUmCIJA II TRŽIČA V RIMU Obljubljeno razumevanje in pomoč za Solvay in druge probleme Po stikih ministra Andreottija z vodstvom podjetja Solvay bodo imeli ponoven sestanek Izognil se je tovornjaku In padel Sinoči okrog 18. ure se je peljal 60-letni Alojz Božič, doma iz Gorice Ul. don Bosco 14, s skuterjem s Placute proti domu. Da bi se izognil tovornjaku, ki je prihajal z nasprotne strani, je zavil na levo in padel. V civilni bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju zaradi poškodb na obrazu. Delegacija občinskih In sindikalnih predstavnikov Iz Tržiča, ki bi morala včeraj zjutraj z letalom odpotovati v Rim, kjer je Imela za 11. uro dogovorjen sestanek z ministrom Andreottijem, ni mogla odpotovati, ker zaradi neugodnih vremenskih prilik letalo ni moglo vzleteti. župan Romani in deželni odbornik Marpillero sta pozneje odpotovala lz Benetk in prispela v Rim s štiriurno zamudo. Ker je minister Andreotti odšel po drugih dolžnostih, Je za razgovore z delegacijo pooblastil ravnatelja svojega oddelka dr. Carboneja. Pri razgovorih sta bila prisotna tudi poslanca Franco in Zuecalli. Razgovor je trajal približno poldrugo uro in tržiški predstavniki so obrazložili kritični položaj gospodarstva tega področja na splošno ter še posebej zadevo s protosin-hrotronom in nameravano zaporo tovarne Solvay. Poročala sta tudi c zaskrbljenosti in razburjenju prebivalstva, ki je v ponedeljek protestiralo s splošno stavko. Dr. Carbone je pokazal živo zanimanje in popolno razumevanje za prikazane probleme ter se strinjal s stališčem delegacije. Obljubil je, da se bo v tem smislu zanimal tudi pri vdostvu Solvay in drugih forumih. Potem bodo pripravili nov sestanek, na katerem se bodo pomenili o nadaljnjih ukrepih, ki jih bo treba podvzeti v korist tržiške-gu gospodarstva. Mestna hranilnica dodelila Nagrade novorojenčkom in novoporočencem Mestna hranilnica v Gorici je staršem tistih otrok, ki so se rodili dne 31. oktobra ob priliki 43. mednarodnega dneva varčevanja, izročila hranilne knjižice za take novorojenčke z začetno vlogo po 5000 lir. Tako nagrado je prejela Tatjana Podgornik iz Gorice, Ul. Cordaioli In Marilena Businelll iz j Zdravščine. Za področje Tržiča in Gradeža pa so določili nagrade po 25 tisoč lir za tiste novoporočene pare, ki so se poročili na področju teh dveh občin v tednu varčevanja. Tako nagrado bo prejelo sedem parov in sicer: Alberto in Caterina Pahor, Antonio in Ariella Politti, Silvana in Graziano Lepre, Lucio in Maria Grazia Troian, Ermenegildo in Ell-sabetta Marigo, Renato in Anna Maroceo ter Sergio in Maria Zucca. Nagrade bodo v kratkem izročili s primemo svečanostjo v podrož-nicah zavoda v Tržiču in Gradežu. okoli 10 inženirjev in drugih strokovnjakov z visoko izobrazbo. Dvajseto obletnico podjetja so v Gostolu praznovali z novimi načrti za razširitev proizvodnje in sodelovanja z drugimi podjetji v državi in tujini, med katerimi je tudi nekaj italijanskih firm. * * * Kmetijska zadruga v Novi Gorici, ki sodi med večje proizvodne organizacije na področju slovenskega kmetijstva, je dosegla letos do kaj dobre proizvodne rezultate, čeprav ima-vrsto težav spričo neurejenih odnosov med proizvodnimi in predelovalnimi organizacijami v jugoslovanskem kmetijstvu. Podatki, ki so jih objavili ob zaključku gospodarskega leta, kažejo, da je za druga uspela precej zmanjšati proizvodne stroške za grozdje in sad je. Zlasti je dosegla dobre rezultate tam, kjer ima že nekaj let stare sadovnjake Proizvodni stroški so bili znatno pod iztrženimi cenami za prodano blago. Težave pa je imela zadruga zadnji čas z govedorejo. Pitanje živine je zaradi nerentabilnosti popolnoma opustila. Sedaj začenjajo polno rojevati nasadi v Biljenskih gričih. Gre za površino kakih 400 hektarov. Trenutno so tam proizvodni stroški razmeroma visoki. V zadrugi si prizadevajo, da bi dobili kredite za ureditev namaknja. Samo v enem letu namreč suša lahko pobere toliko pridelka, da bi njegov iztržek zadostoval za ureditev namakalnih naprav. Prav tako si zadruga prizadeva za čimprejšnjo izgradnjo hladilnice. Ta dva objekta bosta znatno spremenila rentabilnostni račun za Biljenske griče. * • * Kaže, da bodo znani spomenik iz prve svetovne vojne leseno cerkvico na Javorci nad Pološko planoto na Tolminskem končno le obnovili. Cerkvica je namreč v precej kritičnem stanju. Cas je načel les in nekateri elementi v cerkvici, ki ima nakup potrebščin. Ob tej priliki so ugodno rešili še nadaljnjih pet pro. šenj za zimsko pomoč potrebnim občanom. Tako namerava občinska podporna ustanova tudi letos priskočiti na pomoč najpotrebnejšim po svojih skromnih močeh m sredi zime, ko je taka pomoč najbolj nujna. DAVKI. Uradnik davčnega urada iz Gorice bodo v torek, 12. t.m, od 8. do 12. ure pobirali zapadli obrok davkov na županstvu v Ste-verjanu. Kdor si želi prihraniti pot v Gorico, lahko plača svoje davčne obveze ob tej priliki. Asfaltiranje ceste Krmin-PIešivo Asfaltiranje državne ceste Krmin-PIešivo bo kmalu zaključeno. Pred meseci so asfaltirali samo klance, v zadnjem času pa tudi preostali del. Preurejena cesta bo velikega pomena za razvoj malega obmejnega prometa in turizma v tem delu krminske občine. Miklavževanje vžgane v posebne lesene liste okoli 7000 imen padlih vojakov, so že skoraj popolnoma strohneli. Skupščina v Tolminu je večkrat opozarjala na nujnost ureditve spomenika. Vendar se je največkrat usta- Jutri, v petek, dopoldne bo v vilo pri denarju. Občina ni imela Doberdobu uradna otvoritev pre- Te dni so priredili na Goriškem več miklavževanj. Včeraj zvečer so v prosvetni dvoranici v Sovodnjah obdarovali otroke osnovne šole, po. poldne pa je Miklavž obiskal tudi otroške vrtce v Ul. Croce, Ran-daccio in v St. Mavru. Prejšnji dan so v Katoliškem domu priredili miklavževanje za osnovnošolske otroke; pred obdaritvijo je bilo na sporedu več otroških nastopov. samo dovolj denarja v proračunu, drugod pa ga tudi ni mogla zagotoviti. Videti pa je, da bo prihodnje leto problem rešen. Strokovnjaki novogoriškega zavoda za spo. meniško varstvo so namreč objekt že preslikali in pripravili potrebne meritve za pripravo novih elementov V obnovo objekta bo treba vložiti okoli 15 milijonov dinarjev. Deloma bo zagotovila denar občinska skupščina v Tolminu, deloma pa računajo tudi na pomoč republike. * • • Videti je, da bodo prizadevanja za dosego večje informiranosti občanov na Goriškem končno rodila uspeh. ((Primorske novice« bodo za. čele z novim letom izhajati v dveh izdajah. Ena bo namenjena prebivalcem občin bivšega goriškega o-kraja, to je Nove Gorice, Idrije, Tolmina in Ajdovščine, druga pa občinam, ki so sodile v koprski okraj. Pomembnejše dogodke pa bo list objavljal v obeh izdajah, naj se bodo dogajali na Goriškem ali Koprskem. V nedeljo popoldne je orkester Glasbene matice priredil v prosvet ni dvorani v Gorici nadvse uspel koncert Corellijevih, Bachovih, IIaydnovih in Debussyjevih del. Dirigiral je stalni dirigent orkestra Oskar Kjuder, kot solista sta nastopila pianist Amhrozet in Cesar. Na sliki občinstvo med poslušanjem. Vrtiljaki brezplačno za gojence zavodov Zastopnik potujočih zabavišč, ki delujejo te dni v Gorici so sporazumno z občinsko upravo določili, da bodo v soboto 9. t.m od H. do 16. ure vrtiljaki, ki delujejo na Travniku, in na Trgu Cesare Battisti brezplačno na razpolago za gojence naslednjih zavodov: Ka-bio Filzi, Nazzareno, O. Lenassi, Contavalle; Orfanotrofio S. Giuseppe, slovensko sirotišče «S. Fa-miglia«, alojzijevišče in pokrajinske gluhonemnice. Zabavišča so nameravala nuditi brezplačno zabavo za vso šolsko mladino v Gorici, kot imajo navado delati tudi po drugih krajih, pa niso dobili potrebnega dovoljenja od tukajšnjega šolskega skrbnika. ..............................im.......................... IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE novljenega županstva ter obnovljene in razširjene osnovne šole. Svečanosti se bodo poleg občinskih svetovalcev in občinstva udeležili tudi predstavniki oblasti. V teku je cepljenje goveje živine proti slinavki in parkljevki. Občinski veterinar opravlja to delo docela zastonj. Včeraj, danes in v soboto na pošti izplačujejo pokojnine INPS. Občani bodo mogli plačati davke na županstvu 18. decembra med 8.30 in 12. uro. Jutri v dvorani UGG koncert Seghizzi Jutri 8 decembra ob 16,30 url do v veliki dvorani UGG v Gorici vokalni koncert zbora ((Seghizzi«, ki ga vodi Franc Valentinsig. Na sporedu je 14 pesmi, med katerimi je poleg dveh venčkov furlanskih pesmi in drugih skladb tudi Gotovčeva aJadovanka za teletom«. I avtom je zavozila na pločnik in podrtn 80-letno ženico Nezgode na domu in pri delu Včeraj popoldne nekaj pred 16. uro se je pripetila v Ul. Capuccini v Gorici prometna nesreča, pri kateri je avto podrl 80-letno ženico in ji prizadejal precej hude poškodbe. Ob tisti uri se je peljala 43 letna Mirella Viezzoli, ki stan j Je v Ul. Vittorio Veneta, z avtom fiat 500 iz Ul. Rabatta po Ul. Capuccini v smeri Ul. Vittorio Veneto. Pred poslopjem osnovne šole je iz nepojasnjenih vzrokov izgubila o-blast nad vozilom, zavila proti des-ni in podrla zaščitno ograjo pred pločnikom ter zatem še 80-letno Virginio Nadali, iz Gorice, Ul. Al-viano 3, ki je šla v isti smeri po pločniku, ženica je pri tem dobila poškodbe in z avtom žele nega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom leve noge in druge poškodbe ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Cestna policija je ugotovila tudi nekaj škode na avtu. Za 7 dni so pridržali na zdravljenju 82-letno Marijo Butkovič lz Gorice, Ul. Montesanto 133, ki se je ranila v križ, ko ji je doma spodrsnilo in je padla. Prvo pomoč s prognozo 4 dni so nudili včeraj dopoldne 40-letnemu Danilu Soranzu iz Tržiča. Ko je na industrijski šoli v Ul. Puccini v Goncl rezal s strojem kos pločevine, se je ranil v prste leve roke. Po pomoč se je zatekel tudi 30-letni šofer goriškega podjetja Go-riziana Luigi Benedetti lz Romansa, ki so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi rane na prstih desne roke. Benedetti je povedal, da se je ranil že prejšnji dan v Milanu, kjer so se mu vrata tovornjaka nenadoma zaprla in mu stisnila prste. G or ir a VERDI. 17.15: «11 ladro dl Parigi«, J. P. Belmondo in G. Bujold. Francoski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.15: ((Agente 007 — si vi-ve solo due volte«, J. Bond in S. Connery. Ameriški kinemasko-pe v barvah. Cene: 450 in 550 Ur. MODERNISSIMO. 16.45-22: «La ra-gazza made in Pariš«, A. Margret in L. Jourdan. Ameriški kinema-skope v barvah. CENTRALE, 16.30—21.30: »Strategio comand chiama Jo Walker», T. Kendal in B. Harris. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15-21.30: «Sette pl-stole per un massacro«, Craig Hill in Giulia Rubini, itaUjansko-španski kinemaskopski barvni film; prepovedan mladini pod 14. letom. / ržie AZZUKRO. 17.30—22: «Piti grande colpo del secolo«, J. Gabin in M. Lee. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «FBI contro cosa nostra«. Barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: ((Marina! in coperta«, Litle Tony in S. Rosin, v kinemaskopu in barvah. ttonke RIO. 19—21.30 ((L’imorale», Ugo To-gnazzi in Stefania Sandrelli. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTON1 BASSI, Ra-štel št. 26, telefon 33 49. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S Nicolo« dr., Giorgio Olivetti - Ul. I. Mag. gio 94, tel. 73328 V RONKAH Danes ves dan m ponoči je odprta v Ronkah lekarna «Alt Ange- 72393dr’ OUVettl’ U1' Roma 23’ tel- SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo, 10. t.m. v PROSVETNI DVORANI v GORICI Verdijev korzo 13 z Brnčičevo dramo v 4 dejanjih MED ŠTIRIMI STENAMI Dve predstavi ob 1«. in 20. uri Cene: sedeži po 400 in 300 Ur; za dijake 150 Ur. ?° vozU Popove avtobus, ki bo od-P«ljal iz Gorice ob 14. uri ter peljal preko Vrha (pred gostilno) fk°^rd°ba4(”a ?rgu„sv- MfUna). t Jamlje (pred gostilno) to’ skozi PalMšče (pred gostilno) v Oorloo. Anglija ■Sovjetska zveza 2:2 (1:2) v Bali in Peters strelca za bele, Cislenko (2) za rdeče ANGLIJA: Banks; Knovvles, Wilson; Mullery, Sadler, Moore; Bali, Hunt, Charlton, Hurst, Peters. SZ: Pšeničnikov; Istomin, šešternjev; Kurtsilava, Aničkin, Voro-nin; Cislenko, Sabo, Baniševski, Strelcov, Malafejev. SODNIK: K. Kreitleln (Zahodna Nemčija). LONDON, 6. — Anglija in So- ’------------------- vjetska zveza sta nocoj zaključili prijateljski dvoboj neodločeno 2:2. Zanimivo je, da so Angleži prvi prišli v vodstvo v 24’ z Ballom, ki je prisebno izrabil priložnost, ko je žoga ušla Pšeničnikovu. ki jo je sijajno branil v letu, z rok. Anglež je bil takoj pri njej in jo spravil do mreže. Njihovo veselje pa je trajalo le malo. ker je hitri Cislenko z močnim strelom iz daljave prevaril Banksa, ki se je sicer pognal za usnje, vendar ga ni ustavil. Dve minuti kasneje hladna prha za domačine. Cislenko je z osebno akcijo prodrl v kazenski prostor, preigral obrambo in izvabil Banksa iz vrat in ga nato ponovno presenetil, šele v nadaljevanju so Angleži vendarle izenačili s krasnim golom, ki ga je v 28’ dosegel Peters. MITROPA CUP TRNAVA, 6. — V prvi tekmi prvega kola turnirja za Mitropa Cup je češkoslovaška enajsterica Spar-taka iz Trnave premagala Romo 2:1 (1:0). Gole so dosegli v 26’ p.p. Dobias, v 27’ d.p. Sveč, v 30’ pa Enzo. Postavi SPARTAK: Geryk; Dobias, Zlo-cha, Hagara, Brunovsky; Hruse-cky, Kravarik; Martinkovic, Sveč, Kuna, Kabat. ROMA: Ginulfi; Losi, Robotti; Pelagalli, Cappelli, Ossola; Ferrari, Cordova, Jair, Peiro, Enzo. SODNIK Linemaier (Avstria). * * • OSTRAVA, 6. — V povratni tekmi prvega kola turnirja za Mitropa Cup je Banik iz Ostrave premagal Cagliari 3:2 (3:2). Ker je italijanska enajsterica zmagala v prvi tekmi 6:0, se je uvrstila v drugo kolo. Gole so dosegli: v 1’ in 20’ p.p. J. Postulka, v 24’ Bo-ninsegna, v 41’ Haspra, v 42’ Bo-ninsegna. Postavi: BANIK: Schmucker; Weiss, Knie. zek, Sladecek, Komanek; Juenger, Ondak; J. Postulka, Michalik, M. Postulka, Haspra. CAGLIARI: Reginato; Martiradon-na, Longoni; Niccolai, Vescovi, Lon-go; Nene, Hitchens, Boninsegna, Rizzo, Riva. SODNIK Zsolt (Madžarska). * * * Pokal sejemskih mest LIZBONA, 6. — V prvi tekmi drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest je domači Sporting premagal Fiorentino 2:1 (1:0). Postavi: SPORTING — Carvalho; Barnabe, Armando; J. Carlos, Hilario, Barao; Goncalves, Figueiredo, Lou-renco, Marinho, Peres. FIORENTINA — Albertosi; Pi-rovano, Mancin; Ferrante, Brizi, Bertini; Maraschi, De Sisti, Bru-gnera, Merlo, Chiarugi. V B ligi bolonjski gasilci pred tržaškimi in Borom V soboto tržaški «big match Ravalico-Bor V prvi moški ligi je prišlo v soboto do velikega presenečenja: neapeljski Esercito je namreč na domačih tleh odpravil zelo cenjeno moštvo Olimpie, ki je letos računalo na osvojitev naslova italijanskega prvaka. Poraz Olimpie pa toliko bolj preseneča, ker mu ga je zadala šesterka, ki je lani nastopala v drugi ligi in je prišla v višjo po ostri borbi. Predstavniki vojske pa so napeli vse sile, zave dajoč se tehnične razlike med obema ekipama, in po petih setih in z navduš" !očo igro prisilili Olimpio na predajo. Nekoliko nevsakdanje je za ljubitelje odbojke rezultat tekme Ba-by Brummel - Italia Navigazione. Prvi letos uvrščajo v svojih vrstah češkega igralca in to je odločilne važnosti. Italia Navigazione šteje v prvi šesterki kar tri državne reprezentante, ki pa proti višji tehniki Ceha niso mogli ničesar. Ostali rezultati so bili predvidevani in vsi favoriti so gladko zmagali. .. MII lili M MII MIN M litim lili MMMMMMMMMMMMMMMMIIMMMIMMIMMMMMIMMIMM IM111II11III11111IIIIIM11111.MII...IIMIIMIMIII —"/Til''n7'lS1 PROMOCIJSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIŠKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Brez upa borovci jutri v Pordenonu Po treh zaporednih neuspehih v promicijskera prvenstvu bo jutri Borova peterka gostovala v Pordenonu, kjer se bo spoprijela z domačo ekipo Edere. če upoštevamo dosedanje Borove rezultate in še posebno igro, ki so jo plavi v teh treh kolih prikazali, lahko mirno trdimo, da bodo le malo mogli proti Ederi, ki je eden glavnih favo- ritov za končno zmago. Lani so namreč igralci Pordenona obakrat premagali borovce, so pa naivno izgubili nekaj tekem in eno celo proti Gradežu, ki je bil daleč najslabša ekipa prvenstva. Borovci si torej ne delajo posebnih utvar. Nasprotnik je močan, borovci pa so trenutno v najslabši formi. Poleg tega so plavim prav ta teden zmanjkali nekateri pomembni igralci kot Košuta, Rudes, Fabijan in Borut Spacal, ki so se v zadnjem srečanju poškodovali. Brez teh igralcev res ne vidimo kake možnosti bodo jutri imeli naši predstavniki. In še posebno, ker bo ekipi po vsej verjetnosti zmanjkal tudi trener Mari, ker bo sledil naraščajnikom, ki bodo nastopili jutri ob 14. uri. Torej vse okoliščine so proti borovcem. In res skoro čudež bi bil, če bi ekipa osvojila svojo prvo zmago prav v Pordenonu. V dosedanjih srečanjih je ekipa šla rakovo pot. In mislimo, da je v nedeljo proti Arte iz Gorice dosegla dno. Proti skromni goriški peterki je namreč Bor dosegel komaj 52 točk, dobil pa jih je kar 68. Najbolj pa presenečajo visoki rezultati, s katerimi plavi klonijo. Bor je proti vsakemu nasprotniku izgubil za najmanj 60 točk, tako da je v treh srečanjih nabral za-skrbljiv negativen količnik 201 točko. Dosegel pa je 155 točk. To nedvomno priča, da so plavi povsem pomanjkljivi v obrambi in da so tudi ma'o borbeni. Marsikdo nas je že vprašal o vzrokih sta'nih porazov Borove peterke. Ekipe v prvenstvu so praktično enake kot lani in tudi_ borovci so ohranili svojo običajno postavo. Poleg tega so letos dobili dobrega trenerja. Moštvo trenira. Torej zakaj? Najprej bi hoteli razjasniti stvar glede trenerja. Mari je do sedaj napravil, kar je bilo v njegovih močeh. Morda se preveč. Med tekmami je poskusil to in ono, kar je bilo mogoče Toda ni šlo in ni šlo. Mislimo, da je eden glavnih vzrokov porazov borovcev ta, da se vsak član ekipe zaveda, da lahko sam pripomore k skupni igri. Pri tem pa seveda zagreši nekaj napak, ki so večkrat usodne. Moštvo se torej razvija. In logično, da pri tem dosti zgreši, kar seveda mora tudi drago plačati. Še lani je ekipa v glavnem živela od dveh treh strelcev, sedaj pa vsi zaključujejo, kar je seveda pozitivno. Žal pa se moštvo s porazi demoralizira in s tem je seveda tehnični in atletski napredek težji. Upajmo pa, da bodo kmalu borovci naleteli tudi na kako zmago. Morda že jutri, čeprav bo naloga izredno težka. Tekma Edera Pordenone — Bor pa bo jutri v Pordenonu ob 15. uri. Mlada Borova peterka novi zmagi nasproti? Tekma bo jutri ob 14. uri v Ulici della Valle Dve zaporedni zmagi sta znatno dvignili moralo Borove nara-ščajniške ekipe, ki bo jutri odigrala drugo srečanje povratnega kola s peterko Servolane. Kot znano, so borovci že premagali Servolano na tujih tleh. Torej jutri bodo tudi favoriti za zmago. Nedeljska zmaga proti Italsidru pa je nenadoma odprla veliko možnost Borovi peter- ki, da se bo lahko uvrstila v fi nalni del za napredovanje v deželno fazo. Lestvica po prvem delu prven- stva Je bila naslednja: Lloyd Adriatico 4 4 0 8 Italsider 4 3 1 6 CRDA 4 1 2 4 Bor 4 1 3 2 Servolana 4 0 4 0 Z nedeljsko zmago so borovci od- Mladi borovci pod koši Italsidra, katerega so v nedeljo premagali pravili neposrednega nasprotnika Italsider in tako lahko upravičeno upajo, da bodo zaključili mestno prvenstvo na drugem mestu skupno z Italsidrom in CRDA. Seveda, če ne bodo borovci izgubili niti ene tekme, razen — logično — z nepremagljivim Lloydom. Vsaka možnost je torej odprta. Borovci pa ne smejo zamuditi priložnosti, ki se jim nudi. Jutri morajo odpraviti Servolano. In če bodo ponovili zadnje nastope, lahko povsem upravičeno upamo na novi dve točki, žal pa zaradi šolskih obveznosti večina atletov ni mogla trenirati, tako da bi lahko pomanjkljiva atletska priprava delala kake preglavice borovcem. V jutrišnji tekmi bo Bor nastopil z naslednjo možno postavo: Li-vio in Sandi Pertot, Peter Starc, šegina, Drago Bogateč, Egon Širca, Renato štokelj, Rudi Košuta, Valter in Stojan Corbatti. Tekma Bor - Servolana bo jutri ob 14. uri v Ul. della Valle. Rezultati drugega kola: "Esercito — Olimpia 3:2 (15:12, 6:15, 10:15, 15:9, 16:14) •Virtus — Paglieri 3:0 (15:3, 15:3, 15:9) *B. Brummel — Italia Nav. 3:0 (15:8, 15:2, 15:10) Salvarani — *CSI Milan (6:15. 15:5, 15:5, 15:4) "Casadio — Thermoschell (15:5, 15:12, 15:6) Ruini — "Ciarn (15:11, 15:7. 15:8) tehniko, ter pregazili brez težav oviro. Rezultati četrtega kola: •Bor — Intrepida 3:1 (15:11, 15:11. 13:15, 15:6) •Libertas — CRDA 3:2 (11:15, 15:8. 8:15, 15:7, 15:12) •Bovoli — Ravalico (13:15, 16:14, 15:7, 15:9) Pagnini — »Robur (12:15, 15:11, Čelana LESTVICA 4 4 0 11, 17:15, 15:13) •Artigiani Tudi letošnja ženska A iiga bo bolj podobna predprvenstvenim tekmam in raznim turnirjem, kot pa prvenstvu. Na sporedu bodo namreč v enem kolu le štiri tekme, v naslednjem pa kar osem. Lestvica bo zelo varljiva in nikoli ne bomo imeli prave slike moči. Vsaj kar se sredine lestvice tiče. Za sedaj pa ni velikih novosti. Favoriti so že na vrhu, v sredini pa se bije boj za obstanek. Po dveh kolih po vsej verjetnosti lahko že pokažemo na eno ekipo, ki bo zapustila prvo ligo. To je Sestese. To pa v primeru, da bo nadaljevala po negativni poti, po kateri je začela. V soboto je celo na lastnem igrišču izgubila proti novincu A lige, Cogne. Rezultati drugega kola: Ediz. Panini — »Confit 3:1 (15:13, 15:3, 5:15, 15:7) Cogne — »Sestese 3:2 (14:16, 15:6, 15:9, 9:15, 16:14) * * * V drugi moški ligi je bil na sporedu spopad dveh glavnih favoritov tega prvenstva. Tržaški in bolonjski gasilci so v direktnem srečanju pomerili svoje moči. Bovoli (Bologna) je gladko zmagal. To je v skopih besedah povedano vse. Ravalico je nekoliko kljuboval nasprotniku le v prvih dveh setih, potem pa se je moral predati nasprotniku. Naj pripomnimo še, da je v tej tekmi prvič nastopil za gasilsko vrsto tudi Walter Veljak. Bor, ki bo prihodnjo soboto igral prav proti tržaškim gasilcem, je na domačem igrišču odpravil še preveč naivne predstavnike Intre-pide. Ti so predstavili že dobro opiljeno tehniko in dober blok. Slednji pa je bil po našem mnenju uspešen le zato, ker so borovci hote in trmasto butali vanj, namesto da bi se preudarno izognili. Te napake si morajo nekateri slovenski predstavniki iznebiti in si raje poiskati prazen prostor ter plasirati žogo, kot smo že večkrat videli, da dela večina ekip. Na vsak način so plavi prav v zadnjem setu spravili na dan to orožje in predvsem svojo večjo izkušenost ter Bovoli Ravalico 3-0 Bor 'u i Pagnin o.n ! Libertas Čelana Artigiani CRDA Robur Intrepida Sprejemni izpit novinke pri «krstu» SPDT (zgoraj) in predaja dru štvenih značk aktivnim članom (spodaj) Prihodnje kolo (9. t.m.) Pagnini - Libertas, CRDA - Artigiani, Čelana - Bovoli, Intrepida -Robur, Ravalico - Bor (ob 21.15 v miljski občinski telovadnici). f. v. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii" Z NEDELJSKEGA «KRSTA» NOVIH PLEZALCEV IN SMUČARJEV lllllll** Plezalec ima zadoščenje ki ga nihče drug nima V nedeljo je bilo v prostorih barkovljanskega prosvetnega društva prisrčna slovesnost: SPDT je «krstila» nove plezalce in smučarje, ki so stopili v njene vrste. Medtem ko so morali novinci pokazati, seveda v šaljivi izvedbi, kaj znajo, je med «krstom» spregovoril preizkušeni planinec Jože Cesar, čigar besede so vredne, da zagledajo luč sveta na naši strani. Danes, ko sprejemamo, malo svečano, malo šaljivo nove člane v alpinistični in smučarski odsek se nehote ozrem nazaj za preko 40 let, ko sem kot mladinec s Krasa občudoval naše očake v Julijcih in si želel spozna>: ta bajni svet. Takrat ni bilo tako lahko priti do njih, kot je danes. Ko sem jih dosegel, sem obstal očaran od zagonetnih severnih sten. Spoznal sem takoj, da bom čeprav treniran športnik, brez prave plezalne šole prikrajšan na užitku. Začeli smo vaditi v menda najlepši telovadnici — v Glinščici. Kaj nas je tako nevzdržno vleklo v stene? Mislim, da je to bujna lllllllllllllllllimuilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||l|||||i||||itiiu||||||||||||||||||,|,|im|„||,„, V medmestnem šolskem košarkarskem turnirju Slovenska peterka premagala Nautico Postavo so sestavljali dijaki klasične in realne gimnazije Dijaki slovenske realne in klasične gimnazije so včeraj odigrali prvo tekmo mestnega šolskega košarkarskega prvenstva. In že v prvi tekmi so nas slovenski dijaki prijetno presenetili z zmago proti pe- terki Nautica. Realčani in klasiki 38:34. Nedvomno so slovenski košarkarji z včerajšnjo zmago presenetili, kajti vsakdo se je zavedal, da bodo naši predstavniki naleteli na močno konkurenco. Kot je znano, v italijanskih šolah izključno gojijo košarko in je zato logično, da lahko računajo na boljše elemente. Realčani in klasiki so včeraj so- so namreč zmagali z rezultatom seveda da upati za bodoča srečanja. Proti Nauticu Je namreč delno odpovedal eden najboljših Borovih strelcev Andrej Rudes, ki je bil precej netočen v metih. Povsem solidno pa je zaigral Ambrožič, ki je žel levji delež na odbitih žogah, obenem pa je bil tudi najboljši strelec slovenskih dijakov. Tudi o-stali pa so se solidno izkazali, lidno zaigrali, niso pa pokazali če-1 Skratka lepa zmaga, ki je dala ce- sar znajo. Od ekipe si torej lahko pričakujemo mnogo več, kar lotni ekipi vzdušja in elana za bodoče nastope in ki je seveda neko- liko dvignila ugled športa v naših šolah. Na šolskem mestnem košarkarskem turnirju nastopajo v skupini s slovensko realno in klasično gimnazijo še ekipe Da Vinci A, Duca d'Aosta in Volta. Slovenski košarkarji so včeraj proti Nauticu nastopili z naslednjo postavo: Rudes (II), Ambrožič (16), Starc (6), Čermelj (4), Tavčar (2), Sancin, Kodrič in Kocjančič. MILAN, 6. — V prvi tekmi košarkarskega turnirja za pokal evropskih pokalnih prvakov je Al-1'OnestA premagala Dynamo iz Bukarešte 73:64 (35:30). mladostna fantazija, potreba po svobodi in poeziji in po preizkušanju samega sebe. Pri plezanju sem temeljiteje spoznal svoje hribe pa tudi vrline svojih tovarišev. Tam se ne da ne lagati, ne biti nestrpni ali nepošteni: postane lahko u-sodno. To je šola, ki kuje značaje in zavest in samozavesti smo mi Slovenci na tem kosu naše zemlje še posebno potrebni. Pred kratkim sem pri okrogli mizi «šport in kulturam povedal tole: «Za našo manjšino na tem ozemlju je šport neobhodno potreben, da bomo zdravi in močni, da se rešimo kompleksa manjvrednosti, da postanemo gibčni, agilni in odločni, trpežni in vztrajni in kar je najvažnejše samozavestni, pošteni in nepristranski. Zato pa je potrebna vzgoja športne etike in morale. Ne zmaga nad drugim za vsako ceno, temveč zmaga nad samim seboj, nad lenobo, nedisciplino, negativnimi čustvi, strahom, jezo in brutalnostjo. Lažje bo naši mladini presedeti več ur pri študiju ali delu, če bo premagovala samega sebe.» Pravi šport ne izključuje ne kulture ne umetnosti. Obratno! če postane mlad človek tak, kot sem ga prej opisal, bo željan in radoveden spoznati tudi duhovne dobrine, zanimalo ga bo vse naše nehanje in delovanje, ker bo živ in iz življanja željan in tudi kritičen na-pram samemu sebi in drugim. Seveda žogo in nogobrcarstvo ter lov na rekorde še ni šport. Rekordi pridejo gotovo, če človek redno in vztrajno trenira. So pa še temne sile, ki podpirajo iz lastnih interesov brutalnost ali špektakel v športu; da ostane mladina na primitivni stopnji, da ji postane šport edini cilj, da jo tem lažje dirigira po svoji volji. Tudi fašizem je to delal, da so posebno navijači iz-begavali življenjske probleme. Prav proti taki deformaciji športa se moramo na vse kriplje boriti. Pravi športnik uživa lepo kretnjo, skok, sploh vsako elegantno gibanje svojega telesa, zato bo tudi dovzeten za lepo besedo, pisanje, glasbo ali slik.' pa tudi za le po vedenje, in kar je najvažnejše, plemenito gesto v življenju; prirojeno mu bo, da se tako obnaša. Mislim, da je plezanje pri naf‘ mladini premalo poznano in ceni no. Nekateri vidijo pri njem sa!f“ nevarnosti. Kaj pa motorizacija-Tej se nobeden ne zoperstavil • čeprav je pobrala že celo vrs naših mladincev. . Plezalec nima publike, ki bi 9 bodrila z aplavzi in mu moralo in prav v tem je plemen tost tega športa, ker to dela *"* in iz sebe. Zato pa ima za^°tCnT. nja, ki ga drugi ne poznajo, om ba proti naravnim elementom, *r gonetne lepote sten in prepadov nepričakovanih pogledov na smeri, ki se mu sproti odkrival Upam, da bo alpinistični kapilarno propagande posebno r. naši podeželski mladim dosegel Pn dobiti še druge člane za ta plejzl niti šport, ki je z lahko atletm pri nas še pepelka. Illtlllluiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfl,l,lf Nagrada za lepoto (Nadaljevanje s 3. strani)^ ostal samo gnus, oglušujoča av tobusna sirena ter spomin na bila varnosti, v katere sem se spuščala, kadar koli sem si dov°" lila — nisem namreč imela tolr ko moči, da bi se bila uprla — 00 sem bila s kakim sumljivim r°Cr škim. Temu bi bilo treba dodat še stroške za bolnišnico, v katef1 sem po vrnitvi preležala tri 100 sece. Povejte, gospod, mi lahko P°' magate, da dobim službo proda jalke? Ne, ne zahtevam mnogo---Skromno službo, kjer bi delam po osem ur na dan in zaslužil0 toliko, da si morem plačati Arfl’ no in stanovanje... Obljubil sem ji, da ji bom P0" magal. In gledal sem za tem mladirn’ lepim dekletom, ki pa je bila hudo utrujena in že brez upa, °° ji kdo lahko sploh pomaga. A. MARNIKR MEDNARODNI NOGOMET sinoči v Wembiey„ ODBOJKA ITALIJANSKA DRŽAVNA PRVENSTVA JOSIP KRAVOS: JUNAKI MED TRPEČIMI Začeli smo stopati naprej in jaz sem si spet omotal prst in mirno stopical in dremal. Vendar je sedaj oče prej zadržal mene za levi komolec in me zdramil, preden je ustavil za oddih. In tako smo se srečno pomikali po velikem Platenskem ovinku v siju polne lune, ob drdranju koles in rahlem klopotanju osišča. Po končanem vzpenjanju za velikim ovinkom me je oče zdramil, ustavil volička in veselo vzkliknil: «Glej, to so Platna v nočnem siju polne lune, pod zvezdnatim nebom!« Ob očetovih besedah sem se popolnoma predramil in zrl v prekrasno sliko veličastne narave. Koder sem se ozrl, se mi je zdel svet neznan, a obenem čudovit: pred mano se je raztezala obširna travnata poljana, spodaj pa je bilo videti v luninem siju Vipavsko dolino in kos kraškega pogorja, na levi pa sem od blizu lahko opazoval apnenčaste orjake, ki so bili le delno poraščeni z drevjem. Oče se je vsedel na travo, Dimko se je zasukal na levo in položil glavo na Morčkov vrat ter tudi on mimo gledal z velikimi očmi v to čudo in prežvekoval. Tedaj si je oče zaželel, da bi zapel vilinsko pesem. Brez obotavljanja sem začel, ker se mi je pesem zdela primerna za tisto razpoloženje. Ali že spe željni ljudje? Spe — spe — sladko spe. Sladko počijte, dobri ljudje, vroč je bil dan in trdo vam delo, trudna je dlan, srce neveselo — trda je postelj, trda je I DStelj, naj mehke vam sanje spite spokojno — spite spokojno ubogi zemljanje! Vesel je oče vstal in me dvignil na malo vzpetinico ter proseče rekel: «Pa še tisto o Veselem pastirju zapoj!« Zadnjo kitico te pesmi sem v očetovo zadovoljstvo še ponovil: Iz vrelca pri skali — valček ti mali, žejo ugase mi vrelci srebra. Sončece sije — žarke mi lije to je bogastvo, več kot zlato! Nato je oče ves srečen zaključil: «Tak je naš skrivnostni svet!« Medtem ko sem se jaz spet postavil na desno stran sure in si omotal motvoz okoli prsta, je oče s svojo veliko roko božal volička po glavi in pohvalil Morčka bolj kot Dimka, ko mu je rekel, da je bolj len, a je vseeno vztrajen, in da dve stvari ne moreta biti enaki na tem svetu, za';o da je lepo. In šli smo naprej. Se sem začudeno gledal na desno in levo in občudoval okolje. Na levi sem videl preko jase brzeti srno in za jaso se je v poltemi videlo grmovje, med katerim so rasli dišeči bori. V daljavi se je slišalo skovikanje sove, izpod zvezdnatega neba pa so se u-trinjale zvezde. Spet se me je polaščal spanec, in oče, ki je pazil in skrbel, da se mi med potjo ne bi nič zgodilo, mi je omogočil, da sem brez skrbi v polsnu hodil za njim. Sele ko smo bili med enim in drugim predorom, ki sta izdolbena v apnenčevi steni, me je oče zdramil in dejal ,da bomo tu dlje počivali. Spet sem vzel celtno in se stisnil prav pod veliko steno pred drugim predorom, kjer sem na prepihu mrzle jutranje sape zaspal. Ko me je oče prebudil, je pa dejal, da je sedaj vseh počitkov konec. Začelo se je daniti. Od daleč spodaj se je slišalo drdranje težkih vozov in glasno poganjanje živine. Ob tem krasnem razgledu je oče veselo vzkliknil: «Vidiš, da sva midva prva!« Zavila sva mimo apnenčastih sten na levi in ob globelih na desni ter dospela na ovinek pred kapelo, ki stoji kot ponosen čuvaj na robu Predmeje. Tu mi je oče dal v roke bič in sam pobožno stopil pred kapelo. Tako sem končal s pomir- ljivo pripovedjo in tihim petjem. Na ležišču sloneč sem na komolcu podpiral glavo in ugotovil, da že vse spokojno spi... Tiste zadnje dni vojne nas je prizadela vest o smrti predsednika ZDA F. Roosevelta. Za njim smo imeli komemo-rativno svečanost tudi v našem razvrstitvenem središču. Posebno so se odlikovali govorniki, ki so govorili v obeh jezikih: v slovenščini in srbohrvaščini. Oboji so podčrtovali vrline velikega državnika. Nekega popoldneva so nam nenadoma javili takojšnji odhod. Zadovoljni smo se pripravili in oddrveli s kamionom v pristanišče, kjer nas je čakala ladja Ljubljana, da nas prepelje v Dalmacijo. Vse je bilo dobro organizirano in že proti večeru smo odpluli. Ladja je bila natrpana s potniki, ki so se vsi vračali domov. Tudi v tej družbi sta bila naša otroka najmanjša. Mnogi potniki so ju pozorno opazovali in pri tem mislili na nevarnosti tega potovanja, posebno na mine. Otroka sta zelo rada hodila po krovu ladje in občudovala morje, ker ga do tedaj še nista videla. Posebno sta se otroka priljubila članom posadke, ki so jima razkazali vse na ladji. Se bolj so se vsi začeli zanimati za njiju, ko je Alenka sredi velike družbe na krovu spraševala: «Oče, kje pa rastejo tako lepe in velike ladje?« Vsi smo se zasmejali ob tem nedolžnem vprašanju, nakar je krepki Tine vzel otroka v naročje in ji dopovedoval, da delavci z rokami in razumom gradijo ladje v velikih ladjedelnicah v Trstu in drugod. Še je Alenka spraševala: «In ti si videl Trst? Bomo kmalu tam?« Zatem je vzbudil pozornost še mali Marko, ko ga je mlada visoka tovarišica, ki ga je držala v naročju, vprašala; «No, kaj znaš pa ti lepega povedati?« Marko pa je tedaj dvignil desno ročico in se prav hitro pokrižal z malimi križci ter še hitreje izrekel: «četa, sina, amen!« Ko j potem pa je hitel klicati: «Vidu mule! Vidu mule!« Pluli smo naprej v mrak, ki se je prelival v negotovost no- či, polne pretečih nevarnosti. Ponoči se je večine potnikov lotila morska bolezen. Med njimi Alenka in žena, a tudi večino mož posadke. Na srečo, malega Marka in mene ni to prav nič prizadelo. Marko je pred spanjem sesal prstek in zbudila sva se zjutraj, počutila pa sva se bolj čila kot po navadi, ko sva videla, kako je drugim slabo. Potem sem z Markom v naročju, kot z dirigentom, ki je važno kimal, pomagal tovarišu Metodu deliti zajtrk: čaj, konzervirane ribe in kruh. Pa je naju srečal hudomušni član posadke Ladi, mi je vzel iz naročja Marka ter ga nesel poveljevat v poveljniško kabino. Čez čas se je vrnil k naši družini in navdušeno zatrjeval, da nas po zmagi pride z družbo obiskat v Trst, da vidi, kako napreduje «kapitan» Marko. Po srečni nočni plovbi smo se kmalu izkrcali v svežem pomladanskem jutru v splitskem pristanišču. Razhodili smo se po tem lepem in čistem obmorskem mestu, dokler nas niso razmestili po tamkajšnjih okoliških vaseh, ki nosijo ponosno ime Ka®1«" li. Našo družino so dodelil* Kaštel Stufelič, kjer smo Pr^ tri dni prebili v nekdanje^* počitniškem domu slovenski železničarjev. Veliko poslopJ® Je bilo popolnoma izropan o-brez opreme, brez oken vrat; le streha je še dobf držala. Tudi tu so razdeli vsakemu odraslemu po odeji, a ležati smo morali P tleh. V tem poslopju nas J bilo le malo in še nas so * četrti dan razdelili po dru** nah v Kaštelu, Našo družiP je gostoljubno sprejela drUL. na Klišmanič. Dali so nam ^ razpolago sobo in spanje. Bili so zelo in ponudili so nam, imeli. Mi smo seveda za P stoljubnost vračali, s č*1^1 smo pač mogli. Oni so že “vv leti pogrešali sina. Bil Je partizanih in niso vedeli, 8 je še živ ali mrtev. Ker s bili verni, so vsak večer v ot žini molili rožni venec in tem še dodali očenaŠ s Pr®| njo, da bi vsaj izvedeli. * je s sinom. (Nadalievanje sledi) žimnice radodarfl' -n kar 3° (K 1,1 »N IS IVO: rasi - UL MONTEUCHI 8 11.. TELEFON 93-808 in 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo I/I. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: meseCna 890 tli - vnBpr*£ Četrtletna 2 250 Ur polletni «400 ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno trgovski 160, (lnančno-upravnl 250,Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - SFRJ- AI)T D2S Llubljana. Stan trg 3/1., leietnn 22-207 tekoči račun pri Nirodm nauki v Ljubljani - 50143-270/1 - OGl.AKi: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: 100 din (10.000 starih dinarjev) — osmrtnice I5u ur - iviaii ng'»s- 40 Ur nereda - Oglasi tr)aškf gorlške pokrajne se naročajo pri upravi - I* vseh drugih 'okraji i Italije pri «Soclet& Pubbllcltš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega ttska. Trst .