Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din
TRGOVSKI tIRT
■v
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljibljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
LETO VI.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, zr	0	D,	za	četrt leta
30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D	.t	toži	se	v	Ljubljani.
LJUBLJANA, dne 31. marca 1923.
V
v*
ŠTEV. 38.
Vesele
velikonočne praznike
želi osem soojiin cenj.
'VH>$ naročnikom In prijateljem * uredništvo in uprauništuo ,Trgovskega Usta
Pridobitne in gospodarske zadruge pa trgovski gremij.
Ponavljajo se še vedno spori radi vprašanja, če so pridobitne in gospodarske zadruge dolžne pristopiti kot clanice k pristojnim gremijem. Priznati je sicer treba, da je bila dosedanja praksa v tem pogledu negotova, a ne bj bila tržka rešitev, če o* se bile vpoštevale dejanske raz-roere kakor tudi pravni značaj in način poslovanja teh zadrug. Čim namreč drži, da navedene zadruge pravijajo trgovske posle, in to orloma, jih je smatati za juristične »	50 P° § 3 obrtnega reda
P , ene istim obrtnim določbam, in-7 °k ^Sak trgovec, torej tudi § u iU/ obrtnega reda, po katerem postanejo že z nastopom poslovanja članice pristojnega gremija.
Zadruge (tudi konzumna društva') često povdarjajo, da njihovega poslovanja ni smatrati za trgovsko, ker nabavljajo le za svoje člane blago, kl, 93 jim dajejo po »lastni ceni« z odbitkom nabavnih in prodajnih stroškov; trdijo celo, da ga članom sploh ne »prodajajo«, temveč le mednje »razdeljujejo«. Nadalje dokazujejo, da teh poslov ne opravljajo obrioma, ker ne delajo za dobiček, ki je poleg rednega ponavljanja bistven znak za obrtno poslovanje.
Izvzemimo one zadruge, ki nabavljajo le za svoje člane po potrebi kakšne stroje, gnojila, semena in Podobno naravnost pri producentih, zadruge ki nabavljajo takorekoč Po naročilu svojih članov, bolj od slučaja do slučaja. Te so res le ne-Kake posrednice, ki morejo lažje in ceneje dobaviti radi svojega ustroja in privilegiranega stališča. Teh zadrug tu nimamo v mislih. Pred očmi so nam le konzumi in tem podobne v Sloveniji številne zadruge ki se v komercijelni tehniki svojega poslovanja prav nič ne razlikujejo od navadnih trgvcev. Kupujejo najrazličnejšo robo -ne po naročilu članov, temveč na zalogo, ki postane lastnina zadruge kot pravne osebe, nato pa iz te zaloge na drobno razprodajajo. I o delajo na enak način in kar je značilno skoro nikdar po dizjih cenah, kakor trgovci. Povda-'n je treba, da se konsumi prilago-dujejo višini cen trgovcev in ne atno. Te zadruge vzlic svojemu Zanikanju pac delajo za dobiček in sicer za precej izdatnejši dobiček, kakor drugi trgovci, ker njim pripade premija na trgovskih, davčnih in drugih privilegijih. Če se ta dobiček de pokaže, ali če ga kosumarji ne Občutijo ravno prehudo, je razum-'Jivo. če ni dobička vzlic tem prednostim, in sicer enakim prodajnim cenam, je to le žalostno izpričevalo za konsumno gospodarstvo. Pri navadni trgovski tvrdki gre-zaslužek v n sam, sicer temeljito obdavčen nf;P’ Pri zadrugah in konsumih pa notar,eno n, le ena oseba inieresi-rana na zaslužku. Poglavja o gospodarstvu pri mnogih konsumih se m nočemo dotikati.
Pa tudi s pravega stališča trditev zadrug (konsumov) ne drži. Če zadruge nabavljajo blago, da ga prodajajo, je to trgovsko opravilo v smislu § 27 1 toč. ! trg. zak. Nakup se vrši na račun in ime zadruge, ne pa članov, in kupljeno blago preide v last zadruge. Ce ga zadruga nato prodaja le članom ali tudi drugim, kar se vzlic nasprotnim določilom statutov običajno godi, je pač ne-merodajno. Pravno je ta njihov posel trgovanje. Če se to trgovanje vrši redno in z dobičkom, je obrtno. Prednosti trgovanja zadruge sploh ne zanikujejo. Ne morejo pa tudi zanikati, da bi jim ne šlo za dobiček. Dobiček pomeni v obratnopravnerri oziru gospodarski uspeh. Ta je lahko tudi negativen, ker bi sicer marsikateri trgovec ne bil več obrtnik, če bi bil za značaj obrata merodajen le pozitiven uspeh. V upogled-nem člansivu je delovanje za korist za dobiček članov, uprav temeljni namen zadruge. Zadruga pa tudi za sebe kot od članov različno pravno osebo, stremi v svojem poslovanju za dosego gospodarskega uspeha, pa naj se ta izraža v obliki investicij, fondov, pridobitvi zadružnega premoženja in podobno. Če se podroben prebitek med kupno in prodajno ceno takoj pri vsaki posamični nadrobni prodaji ne likvidira v korist članu, kupcu, pripade vsaj za takrat gotovo zadrugi. Prebitka pa vprak-si na ta način zadruga sploh ne more likvidirati, ker ga ne more izkal-kulirati, preden ni razprodala zaloge. To bi se moglo zgoditi le, če bi za gotovo število članov in za vsa-cega posebej v naprej določeno množino blaga naročila in blago la-l<°iP° prispetju za nabavno ceno s pribitkom izračunanega dela režijskih stroškov prodala naročnikom. Dobiček za člane bi osbstojal potem v napetosti med to in običajno trgovsko prodajno ceno. Konsumna društva pa tako nikjer ne delajo. Ves pribitek, ki ga perijodično ugo-tove, je dejansko in pravno v lasti in posesit zadruge.' Ona je, ki naredi dobiček. Kaj z njim stori potem, določajo in po zakonu morajo določati statuti.
Na tem mestu citiramo razsodbo upravnega sodišča z dne 23. januarja 1911, št. 8714 Budw., ki slove: »Podjetja pridobitnih in gospodarskih zadrug, sosebno tudi konsumna društva, imajo namen, doseči s svojim delovanjem dobiček. Temu ne nasprotujejo niti taka njihova pravila, ki omejujejo promet le na člane in ki določajo, da se prodaja blago P0..1?5"!1 ceni, odnosno da se razdeli cisti dobiček med člane po razmerju njihove nabave blaga. Ona obratuje obrioma.
Pri zadrugah in konsumnih društvih katere smo gori omenili, gre torej za trgovska obrtna podjetja, ki so podvržena obrtnemu redu prav tako, kakor vsak navaden trgovec in zato morajo biti tudi članice pristojnih trgovskih gremijev.
To naziranje podpira okrožnica Ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljani, z dne 7. septembra 1920, št. 7401/20, na okrajna glavarstva. Ona zahteva, da nastavljajo pridobitne in gospodarske zadruge v svojih obrtnih poslovalnicah za namestnika (poslovodja) ta-
no<dn?n °- kl ie usposobljena za sa-Sr°'no izvrševanje dotičnega obr-
Pnln \a,a/ da *udi za njihove po-druzne obrate veljajo pravila obrtnega reda. Kot izjemo označuje le taka mala konsumna podjetja kjer opravljajo vse posle člani sami (n. |
pr. Samopomoč na deželi), to pa zato, ker pri teh ne gre za pristne trgovske posle, marveč le za posredovanje pri nabavi potrebščin brez trgovskega dobička.
Direkten železniški promet z inozemstvom.
S 1. aprilom se otvori direktni promet med našo državo in Avstrijo, Madžarsko, Nemčijo ter Čehoslo-vaško. Pogodba za direkten promet z Italijo se sklepa sedaj v Rimu in bo najbrž tudi v kratkem stopila v veljavo. S tem nastaja za našo zunanjo trgovino bistveno boljši položaj in je napravljen prvi važen korak k povratku v mirobodne razmere. Obnovljene so vse glavne določbe mednarodne železniške konvencije, ki so bile po vojni ukinjene odnosno omejene. V naslednjem navajamo podrobne določbe, ki jo je te dni objavilo ministrstvo saobra-čaja:
1. Jugoslovansko-madžarski blagovni promet za prevoz blaga med postajami naše kraljevine in postajami madžarskih železnic v direktnem prehodu, kakor tudi v medsebojnem prometu naših železniških postaj v tranzitu preko madžarskih železnic, kakor tudi v direktnem medsebojnem prometu madžarskih železniških postaj v tranzitu preko naših železnic.
2. Jugoslovanski - avstrijsko blagovni promet za prevoz blaga med postajami v naši državi in avstrijskimi železnicami v neposrednem prehodu, kakor tudi pri prehodu preko Madžarske ter za direktni medsebojni promet blaga med železniškimi postajami naše države v tranzitu preko avstrijskih železnic, kakor tudi za direkten medsebojen promet medželezniškimi postajami v Avstriji v tranzitu preko železnic v naši kraljevini.
3. Jugoslovansko - čehoslovaški promet za direkten prevoz blaga
železniškimi postajami v naši državi in čehosiovaškimi železnicami v prehodu preko Avstrije in preko Madžarske.
4. Jugoslovansko-nemški blagovni promet za direkten tovorni in brzo-vozni prevoz blaga in živali med postajami naše države in med postajami nemških in saarskih železnic v tranzitu preko Avstrije, Madžarske ali Čehoslovaške.
Direktni promet se bo vršil od 1. aprila na podlagi mednarodne bernske konvencije za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890 z vsemi dodatki in dopolnili v kolikor jih sledeče odredbe ne izpreminjajo.
V Jugoslovansko-avstrijskem blagovnem prometu, ki pride za naše kroge najbolj vpoštev so poleg predmetov, ki so navedeni v prvem členu mednarodne konvencije, od prevoza izključeni še sledeči predmeti: zlato in srebro, platina, denar, vrednostni papirji, dokumenti, draginji, biseri, nakiti, dragocenosti, dalje umetniški predmeti kot slike, kipi, bronse in starinski predmeti. Katere predmete se šteje pod dragocenosti je v naredbi, ki je izšla v Službenih Novinah br. 67, podrobneje določeno.
Spremljevalci smejo potovati s pošiljaivami samo pri živalih in pa kot spremljevalci privatnih vagonov.
Odpošiljatelj mora v tovornem listu predpisati pot in označiti obmejno postajo, ki pride kot (prehodna postaja za odpremo pošiljatve v
drugo državo v poštev. Železnica ne sme sprejeti tovornih listov, na katerih bi prehodna postaja ne bila naznačena. Kot prehodne postaje pridejo v poštev v jugoslovansko-avstrijskem prometu sledeče:
Na jugoslovanski strani: Jesenice, Prevalje, Dravograd - Meža, Št. lij, Gornja Radgona in na avstrijski strani: Rosenbach, Bleiburg, Lava-miind, Spielfeld-Strass in Radkers-burg.
Ako kaka postaja v naši državi sprejme tovorni list, ki ne obsega navodil v smislu gornje določbe, mora oddalna obmejna postaja izvršiti to predajo. V takem slučaju se smatra, da je od odpošiljatelja v to pooblaščene in da ni za točnost predaje odgovorna.
Železnica ni odgovorna za škodo, ki bi nastala vsled tega, da ime namembne postaje ni točno označeno odnosno, ako se ni jemalo ozira na njeno pravico odpreme.
Železnica ni dolžna na zahtevo pošiljatelja dostaviti ponjave (plahte) za blago, ki se sme prevažati v odprtih vagonih.
Odpošiljatelj mora obenem s tovornim listom oddati vse spremne dokumente, ki so potrebni za izvršitev carinskih, trošarinskih in policijskih predpisov, kakor tudi drugih dokumentov, ki so predpisani za uvoz, izvoz ali tranzit. Ni dolžnost železnice, da bi preiskovala ali so ti dokumenti pravilno izpolnjeni in popolni. Ako dokumenti niso v redu se lahko sprejem blaga odkloni. Ako se na vmesni postaji ugotovi, da ni spremnih dokumento v, ali pa da niso v redu se lahko nadaljni prevoz po-šiljaive ustavi ter blago da odpoši-ljaielju na razpolago.
RAČUNANJE VOZARINE.
Vozarina in ostale pristojbine se za prevoženo pot računajo na podlagi notranjih lokalnih odnosno zveznih tarif udeleženih železnic. Vsaka železnica bo smatrala kot podlago za izračunanje vozarine ono tarifo, ki je v veljavi tedaj, ko je blago prispelo na njene proge.
Ako se nahaja pri pošiljatvi opremna in namembna postaja na ozemlju kraljevine SHS, ali na ozemlju Avstrije, tedaj se uporablja tudi za drugo tranzitno progo klasifikacija opremne žleznice kot osnovnica za računanje voznine.
PLAČANJE VOZNINE.
Pri delnem plačanju voznine v naprej ima izjava odpošiljatelja, da želi plačati voznino vnaprej do ene meje, isto važnost, kakor kadar označi gotovo svoto. V tem slučaju se ne pripušča nobene druge izjave o plačanju postranskih pristojbin v naprej. Izjava plačanja vnaprej se mora glasiti:
»Plačano do (označiti mejo).«
POVZETJA.
Povzetja pri oddaji blaga in vnaprej so dopustna samo v denarni vrednosti odpremne države.
DOBAVNI ROKI.
Poleg predjmsanih dobavnih rokov veljajo še za posamezne države posebni dopolnilni roki, ki so v veljavnosti za lokalni promet.
NAKNADNE DISPOZICIJE.
Naknadne dispozicije so dopustne, kadar je pošiljatev prešla preko meje odjprernne države, izvzemši slučaje, ki jih predvideva člen 18 in 24 mednarodne konvencije, le ako
se z njimi ne menja prvotne namembne države, ali namembne postaje na tak kraj, za katerega velja prometna omejitev.
Ako se nahaja pri kaki pošiljatvi odprema in namembna postaja na ozemlju naše kraljevine ter pošiljka torej samo prehaja preko avstrijskega ozemlja, odnosno obratno, so naknadne dispozicije dopustne v polnem obsegu po členu 15 mednarodne konvencije. Naknadne dispozicije, ki naj bi se izvršile na tranzitnem ozemlju druge države, preko katere pošiljatev prehaja, niso dopustne.
ZASIGURANJE PRAVILNE ODDAJE.
Ako odpošiljatclj v tovornem listu predpiše, da se mora pošiljatev prevoziti preko Madžarske, potem ni dopustno zasiguranje pravilne oddaje. V ostalem sc zasiguranje pravilne oddaje dopušča samo v denarni vrednosti opremne države.
Pristojbina za interes na pravočasni dobavi se računa do odnosno od meje prehodne postaje po določbah, ki veljajo za notranji promet. V svrho omogočitve preraču-nanje te pristojbine, ne bo interes na pravilni dobavi pretvoril v ono denarno vrednost, po kateri se računa voznina za nadaljno odpremo. Za preračunanje je merodajen uradni železniški kurz, ki velja na dan, ko se zgoraj navedena vozarina zara-čuni.
PRIVATNI VAGONI.
Za privatne vagone se smatra one vagone, ki so uvrščeni v park železniške uprave, ki so bodisi last privatnikov ali pa najeti od železnice. Taki vagoni so cisterne, rezervami vagoni, vagoni s sodi, bazeni in lonci ter tankovi vagoni, dalje vagoni, ki se špecijelno opremljeni za prevoz gotovih predmetov.
Za prevoz praznih privatnih voz kot tovornega blaga se pobira za privaten voz in za kilometer na naših železnicah 0.60 Din ter na avstrijskih železnicah 300 avstrijskih kron. Višje zaračunana pristojbina se vrne onemu, ki jo je plačal, ako dokaže, da so se v roku 2 mesecev, potem ko so bila v praznem stanju opravljena, odpremila polna najmanj na enem razstoju na progah dotične železniške uprave.
Podobne določbe kakor veljajo v direktnem jugoslovansko-avstrij-skem prometu veljajo tudi z neznatnimi modifikacijami za jugoslovansko čehoslovaški ter za jugoslovansko - nemški blagovni promet. V jugoslovansko - madžarskem blagovnem prometu, katerega velik
pomen za Slovenijo leži v tem, da nam omogočuje promet z Bačko, Baranijo in Banatom preko Madžarske po progi Kotoriba - Pragersko v tranzitu preko Kaniže in da nismo vezani več na tranzit preko Zagreba državnega kolodvora in na vedno prenapolnjeno progo Križevci - Bjelovar - Virovitica - Osjek, so določene sledeče prehodne postaje:
V naši državi: Virovica, Koprivnica, Beli Manesiir, Subotica, Hor-goš, Oroslamos, Gvala, Noskovci, Kotoriba, in v Madžarski: Barcs, GyekenYes, Mayarboly, Beremond, Kelebija, Csikeria, Rszke, Szorbeg, Dravasztara 2alara, Murakeresztur.
Pri jugoslovansko - nemškem direktnem blagovnem prometu so kot nemško-avstrijske prehodne postaje, ki pridejo posebno za nas pri prometu iz Slovenije v Nemčijo v poštev določene sledeče mejne postaje: Passau, Simbach, Salzburg, Kufstein, Griesen, Pfronten-Stcinach, Lindau-Reutin, Lindau-Stadt.
Pomen tega direktnega prometa leži v tem, da odpošiljatelj sedaj lahko blagovno pošiljatev obremeni s povzetjem, dalje da lahko deklarira interes na dobavi in da so naknadne dispozicije sedaj za kraje za katere ne velja prometna omejitev, dopustne. S to naredbo je storjen velik korak v zboljšanje našega prometa z inozemstvom, ki je bil dosedaj izključno nevezan na posredovanje špediterjev, kakor tudi v notranjem prometu med vzhodom in zapadom naše države s tem, da je bil konečno odprt, tako željno pričakovani tranzit preko Madžarske, ki bo posebno za Štajersko in za Prekmurje važnega pomena. Interesantno je, da pri otvoritvi jugoslovansko - madžarskega prometa za otvoritev prekmurskega prometa z Madžarsko ni ničesar predvidenega. Mislimo, da bi bilo na času, da se tudi za Prekmurje sedanje stanje polagoma likvidira, ker ni niti političnih, niti vojaških razlogov za nadaljevanje sedanje zaprtije, ki vzbuja le nezadovoljstvo in nerazpolo-ženje in ki je temvečje, ker se tudi zgradbo spojne železnice Ormož-Ljutomer-Murska Sobota vedno odlaša.
Brezdvomno bo ta ukrep kakor tudi izročitev premikalnega kolodvora državnih železnic v Zagrebu in otvoritev carinskih skladišč ter carinarnice na južnem kolodvoru v Zagrebu in otvoritev prometa z Reko znatno olajšalo naše prometne razmere in dalo možnost, da se bo prometne omejitve začdlo polagoma likvidirati.
Postanek denarja.
Človek je pač tak, da ne pomišlja mnogo čez ono, kar mu je vsakdanje, ker smatra tisto za samoumevno, kar mu služi v udobnost življenja. Kaj nas briga kako in zakaj? Leto za letom se muči oni del človeštva, ki ni bil v izvolitvi roditeljev posebno izbirčen, da bi v potu svojega obraza dospel do — denarja, do mamona našega časa, za katerim vse hlepi in poželjivo stega roke, za — zlatom, nosilcem vsega materijelnega interesa današnjega dobička in uživanja želnega sveta. Kako pa je prav za prav človeštvo prišlo do te misli, da si napravlja denar kakor plačilno sredstvo za različne dobrine in nabave, o tem vedo mnogi prav malo in se tudi ne zanimajo — glavno je, da »imajo« denar — pa je dobro!
Današnji povprečni človek ima splošno prav malo znanja o denarni vedi, k temu se pa mora prištevali tudi znanje o bančni in borzni stroki. Koliko je ljudi, ki ne vedo, da naš bankovec sam na sebi ne velja prav nič, vrednost mu poda le garancija države, katera ima zanj protivrednost v zlatem zakladu oziroma v realnih vrednostih. Vzrok temu je pač iskati tudi v dosedanjem učnem redu naših srednjih šol, ker nimajo nobenega predmeta, ki bi se pečal v podrobneje s tem vprašanjem. Po-dučevalo sc je dosedaj pač marsikaj koristnega in nekoristnega, o denarju na katerega pridobitev je pa večina šolskih gojencev navezana takoj, ko zapusti šolo in stopi na prag resnega življenja in s katerim ima opravka dnevno, sleherni človek, pa se ve docela malo ali pa nič. Ni brez vzroka trdil profesor nacionalne ekonomije Karl Menger, da zagonetni pojav denarja do danes ni zadovoljivo pojasnjen in da so različna mnenja glede funda-rnenlalnega vprašanja njegove narave in funkcije. Te težave je občutil tudi slavni Zola, ko je v svojem romanu »L’argent« tako spretno opisal celotno borzno ustanovo. »Predmet je ledenomrzel, brez vsakega zanimanja. Nič bolj utrudljivega, nego številke. Bralec občuti zato takoj po prvih straneh knjige neizogibno utrujenost.« Tako se je izrazil Zola. —
Vse velike pridobitve kulturnega značaja so izrodek dolgoletnega, dostikrat več stoletnega postopnega razvoja.
V pradohi človeštva se ni pognalo denarja kakor vrednostnega
mstesm:.
Gustav Freytag.
Ml - imeti.
INadaljevanje.)
Pri večini ljudi je veljal gospod Hippus kot zelo spreten, pa tudi kot
zelo vljuden in prijazen s strankami. V začetku je čutil ravno tako malo nagona, kot vsak vestni državni pravnik, delati svojo karijero s tem, da bi preobračal krivico v pravico. Tudi njega so obhajali občutki nesigurnosti, če je imel zastopati stranko, koje pravdo je smatral za nepravično; le malo se je razlikoval od svojih tovarišev, ki jim je bila čast nad vse, in sicer samo v tem, da ni bil tako skrajno ozkosrčen in da je malo preveč rad pogledal v kozarec. Slednja lastnost je postala kmalu njegova slabost; izdajal je mnogo denarja za opojne pijače, vsled česar je bil prisiljen, da si je moral tudi dosti prislužiti. Ker so bili dohodki iz poštenih pravd že nezadostni, si je pričel pomagati s tem, da je zastopal nepravične pravde in jih vodil do zmage. Tako ga je zadela kletev, kakršna zadene marsikaterega advokata, ki je imel srečo v skrajno obupnih procesih, namreč, da so se shajali pri njem vsi, ki so imeli kake krivične tožbe. Dolgo časa se je jezil nad tem in večkrat se je že
mislil otresti te lopovske prakse, kakor jo je sam imenoval. Polagoma, popolnoma polagoma, pa je postal pri izvrševanju teh nepoštenih poslov, pri katerih je skušal udejstvovati svoj izredni talent, sam nepošten. Vedno večje so postajale njegove potrebe, vedno vabljivejše skušnjave, njegova vest pa vedno neobčutljivejša. Tako je bil že zdavnaj na znotraj pokvarjen in zastrupljen, dočim je na zunaj še vedno vžival slavo, in prerokovalo se mu je, da bo postal s svojo izredno prakso še znamenit in bogat mož. — ru ga je naenkrat, kljub njegovi zvitosti in kljub poznavanju zakonov zadela nesreča, da je prišel v preiskovanje, ker je pri neki pravdi, katero je bilo mogoče zastopati le z najskrajnejšimi sredstvi zavijal zakone in jih napačno vpo-rabljal. Bil je obsojen, sramotno odstavljen in izginil je kot ugasla zvezda iz kroga svojih sianovskih tovarišev.
Kar je imel do tedaj še obzirnosti in pomislekov, so začeli od tega trenotka rapidno izginevati. V resnici si je prihranil zelo majhno premoženje, ki je obstojalo skoraj izključno le v terjatvah za pridobljene pravde. Za svojo življensko nalogo si je postavil zdaj te dolgove, kolikor mogoče^ hitro izterjati, kajti še vedno je čutil potrebo, izdajati mnogo denarja. Posledica tega je bila, da je bil dolgo vrsto let pri
sodiščih, kot večni tožitelj, dobro poznana oseba. Kar si je pridobil v procesih, je zapravil v slabih družbah, postal je pijanec in razuzdanec. Toda tudi ti negotovi dohodki so končno prenehali, njegovo ime je polagoma izginilo iz sod-nijskih aktov, in njegove osebe se ni videlo niti v gostilnah nižje vrste več. Pogreznil se je namreč še bolj globoko ter začel obiskovati žga-njarne, kjer je nadaljeval svojo strokovno obrt. Postal je zakotni svetovalec, vzpodbujal druge ljudi k tožbam ter dajal lopovom in goljufom dobre svete. Pri tem tihem delu je preživel nekoliko let ter povzročil toliko zlega, kolikor se mu je zdelo potrebno, da je zadostil svoji neugasljivi žeji in utešil svoj srd proti ljudem, ki niso podli, kakor on sam. Vendar se mu ni posrečilo, popolnoma ubežati očesu postave. Ravno zdaj se ga je zasledovalo vsled izvrševanja nedopustne prakse; zdelo se mu je zato potrebno, da pod pretvezo daljšega potovanja za nekoliko časa izgine svetu izpred oči. Zato se je vselil pri gospodu Pinkusu, kateremu je poprej že večkrat služil kot zagovornik in tu je imel dovolj časa da je mladega liziga poučeval v svojih umetnostih.
Pri svojem pouku gospod Hippus ni postopal brez previdnosti. Koli-korkrat je vtepel svojemu učencu kak slab nauk v glavo, je vselej pri -
merilca in plačilnega sredstva, ker za to ni bilo potrebe. To je bila ona doba, ko si je vsak posamezen člo-veh, vsaka posamezna družina pridobivala vsa skromna življenjska sredstva s preprostim delom svojih rok.
Prav kmalu pa se je moral človek vdati principu deljenega dela. Ta je umel posebno dobro rezati pšice, kopja in napravljati loke, drugi je bil izredno izveden v izdelovanju kamenega orodja, tretji v izdelavi obleke in tako dalje. Pri tem mu je pač nedostajalo časa za nabavo drugih življenjskih potrebščin, oziroma sam ni imel uporabe za celo množino napravljenega orožja, orodja ali obleke. Preostajalo mu ni nič drugega, kakor obrniti se na svojega soseda, s katerim je počel barantati — zamenjavati blago za blago. Blagovna zamenjava je tvo~ lila tore-j prvo stopnjo gospodarskega prometa. Seveda sta bila prvotno število kakor tudi vrsta teh blagovnih izdelkov prav neznatna in ni tvorila medsebojna ocenitev in zamenjava teh predmetov nobene posebne težkoče. S časom pa so nastale težave v tem, najti ravno tistega človeka, ki je iskal ono, kar je imel izdelovatelj v preobilici in obratno. Čim bolj se je delo delilo in čim več je bilo vrst in pa število izgotovljenega izdelka — torej tem večji je postajal tržni promet — tem težje je postajalo primerjanje glede medsebojne vrednosti; to pa tudi iz vzroka, ker se nekatero blago ni dalo hraniti, drugo pa zopet ne deliti na manjše kose.
Nastala je torej potreba dobiti dobrino, katero se je splošno zahtevalo in katera je torej imela za vse približno enako vrednost. ‘Se je ta li našla, potem je bilo lahko, vrednost za zamenjavano blago izraziti v množini ali tudi v delih tega posebnega blaga — in nakup je bil sklenjen.
To posredovalno blago, ki je služilo za primerjavanje vrednosti, se je na ta način preobrazilo v »denar«. Upeljava denarja pa je napravila konec barantanju in odslej se je počelo kupovati in prodajati.
Seveda niso takoj izpočetka porabljali žlahtne kovine za denarno sredstvo. Prvotno so uporabljali v ta namen tisto dobrino, katera je bila glede kulturnega in gospodarskega razvoja dotičnega ljudstva v osredju njegovega gospodarskega interesa ter se je dala trpežno hraniti. Tako n. pr. je služila poljedelskim narodom živina kakor denarno sredstvo in premoženje posa-
stavil z odurnim glasom: »Vse to ti pa le zato povem, da se paziš«. Ta fraza je dala vedno učitelju in učencu povod za veselost, zlasti še pozneje, ko je pokazal Itzigov značaj nenavadno dovzetnost za te tajne nauke.
Poučevanje je postalo za srce starega moža potreba. Res je postal slab in pokvarjen človek, na katerem bi se le s težavo moglo najti še kaj dobrega, toda črna kepa, ki jo je nosi! v prsih mesto gorkega človeškega srca, še vendar ni bila popolnoma izsušena. Imel je potrebo po sovraštvu, toda ravno tako potrebo pa je tudi čutil, da bi bil priznan Po dolgih letih je našel zdaj priložnost, da je mogel svoje znanje razkrivati v daljših govorih, kazali svojega duha in vlivati v drugega človeka neke vrste spoštovanja do samega sebe. Nekoč je bil izobražen in bistroumen jurist; njegova učenost se je pri pustolovskem življenju sicer precej razblinila, toda vendar je bila še dovolj velika, da je mogla imponiraii mlademu divjaku. S svojo pazljivostjo se mu je Itzig zelo prikupil, pričel ga je smatrati za svoje stvarstvo in polagoma je dobil nagnjenje do tega judovskega dečka; o tej svoji ljubezni niti sam ni bil na jasnem, kako je nastala; norčeval se je iz nje in skladal na njo razne cinične dovtipe, toda vendar je bila zanj neprecenljiv zaklad. Dobrine člo-
meznika so cenili po številu njegove govedi ali ovac. Črede so tvorile pač celotno premoženje starih narodov. Čisto gotovo je, da se je v času Homerja zamenjavalo blago za živinčeta, ker nam on v svoji pesnitvi navaja vrednost velikega bronastega trinoga na 12 volov, vrednost ženske, ki se razume na mnoga ročna dela, pa na 4 vole.
I.aertes je dal za deviško razcvelo Euryklejo 20 komadov govedine. Še pred 100 leti je tvorila goveda v Texasu krožeč denar. Lovski narodi pa so porabljali zopet za denar to, kar jim je najbolj prijalo, namreč: kožuhovina. — Ob obrežju Vzhodnega' morja je veljal tam v obilici se dobivajoči jantar kakor plačilno sredstvo. Še dandanes obstoji pri lovcih v neprodirljivih loviščih Severne Amerike običaj, da rabijo kožuhovino in živalske kože kakor denar in tako velja n. pr. ob Hudsonu puška 15 bobrovih kožic, medvedova kožuhovina pa 4 bobrove. V osredju Afrike veljajo solne plošče, bombaževina in sužnji kakor denarna jednota. V Južnem morju imajo kokos, ananas in neko vrsto polževe lupine, katero prav s trudom obrusijo, za denar. Te lupine naberejo na niti in kupujejo z njimi ženske, praseta i. dr.
Vse te naštete vrste dobrin, ki so se rabile za denar, pa so bile predmet dnevne potrebe in nimajo kot take trajnega obstoja. Kakor hitro pa se je z napredujočim razvojem tržnega prometa in pa z delitvijo dela pokazala potreba, denarna sredstva, oziroma denar hraniti — kakor kapital — ki se ga je potrebovalo za nadaljnji obstoj lastnega izdelovanja raznih predmetov in za osiguranje potrebnih življenjskih potrebščin za daljšo dobo, niso zadoščala več posredovalna plačilna sredstva v obliki nerodnega dosedanjega »denarja v blagu«. Moralo se je poseči po snovi, katera je bila trpežna in to svojo vrednost ohranila tudi daljšo dobo, — potem šele se je zamoglo denar kapitalizovati. Na ta način so se počele uporabljati kovine. Začetkoma se je jemalo pač bron, pozneje železo in naposled tudi žlahtne kovine — zlato in srebro — ko se je ugotovila njih trajnost.
V resnici pa ni nobena druga kovina tako pripravna za kovanje denarja, kakor zlato in srebro. Ti dve kovini sta bile v vseh časih jeko cenjeni in zelo zahtevani. Porabljalo se jih je za posebne okraske in za fino orodje iz razloga, ker se jih je le poredkoma dobivalo in pa vsled njih fizikaličnih svojstev:	čistost
snovi, lahka deljivost in topljivost, živahna in leskeča barva, trajna trpežnost, vsled katere se dajo neomejeno hraniti, skratka vse orie lastnosti, katere mora imeti za denar rabljena snov — pred vsem pa neminljivo in visoko vrednost. Čim bolj se je razvilo trgovanje in čim bolj raznovrstne so postajale .zaloge blaga in izdelkov, tem bolj je pridobival na vrednosti tudi vsestransko posredujoč denar in pa snov, iz katere se je napravljal.
Deljivost žlahtnih kovin je pa tudi pripomogla, da se je s takim denarjem lahko zadostilo tudi najmanjši denarni potrebi, komur se prvotno m moglo, ko se je uporabljalo n. pr. govedo, koža i. dr. kakor denar.
Šele denar iz žlahtnih kovin je podal tudi možnost, da se je razmeroma velike vrednosti v primeroma malih množinah lahko prenašalo iz kraj v kraj ter se razširilo vsesplošno trgovanje.
P prvotnega zamenjevalnega in plačilnega sredstva ter vrednostnega merilca je postal denar sedaj tudi vrednostni hranilec — postal je kapital, dokler ni današnji moderni razvoj kredita deloma odvzel kovanemu denarju ta posel, tako da kreditni denar posreduje danes večji del blagovnega prometa, kakor denar v gotovini. —
Davčna oblastva in davkoplačevalci.
Davkoplačevalci dobivamo skoro na vsako napoved pomisleke proti pravilnosti navedb v napovedi. Običajno se nam stavlja za odgovor najkrajši rok, ki je po zakonu mogoč brez ozira na to, ali je mogoče v določenem roku zadostiti uradnemu pozivu v polnem obsegu ali ne. Daljši nego osemdnevni roki se le redkokdaj dovoljujejo, dasi ta rok ni primeren tudi za odgovore, kadar gre za izvršitev obsežnih nalogov, kakor je tudi pri preglednem knjigovodstvu podrobna porazdelitev prejemkov in izdatkov po posameznih kategorijah. Zakon sicer določa, da nastopijo zamudne posledice le ako se davkoplačevalec brez zadostne opravičbe ne odzove uradnemu pozivu, vendar pri odgovorih le redkokdo opraviči zamudo, vsled česar je davčno oblast-vo upravičeno uveljaviti zamudne posledice. Davčni zavezanec mora v primeru, da se mu stavi za odgovor na pomisleke prekratek rok, prositi za podaljšanje roka. Ako davčno oblastvo prošnji ne ugodi,
mu ne preostaja drugega nego da v prizivu opraviči zamudo.
Zakaj se v splošnem stavijo tako kratki roki? Vsaj davčna oblastva po večini niso niti v položaju takoj obdelati odgovore, neposredno potem ko dospol Na davkoplačevalca vsekakor čudno vpliva, ako se na eni strani na njega pritiska s tako kratkimi roki, na drugi strani pa se šele po dolgem času, večkrat šele po nekaj mesecih, izvrši odmera.
Isti nedostatek se opaža pri napovedih, ki se vlože po poteklem roku. Ako davkoplačevalec vloži napoved le en dan prepozno, jo davčno oblastvo ne pripozna, ampak odmeri davek brez ozira na navedbe v napovedi. Tako postopanje bi bilo umljivo, ako bi davčno oblastvo v vsakem primeru »izdajajo pomisleke takoj po vložitvi napovedi, ne pa šele mesece ali leta potem, ko se je vložila napoved.
Uveljavljanje zamudnih posledic tudi v primerih, v katerih gre le za malenkostno zamudo, ali v primerih v katerih zamuda ni taka, da bi bilo davčno oblastvo ovirano v svojem poslovanju, bi se moralo brezpogojno opustiti, ako se noče, da bodemo davkoplačevalci izgubili vse zaupanje do naših davčnih oblastev. Od teh je odvisno, da nam hranijo prepričanje, da ni njihova naloga se poglabljati v malenkostno raziskovanje formalnostim vsako zamudo, pa naj bo še tako malenkostna, jemati za povod, da izvajajo pravico uradne ocene.
Med davkoplačevalci in davčnimi oblastmi bi moralo vladati medsebojno zaupanje, katero bo pa nastopilo šele, čim bo poslovanje davčnih oblastev tako, da se ne bodo postavljala dosledno na stališče nevernih Tomažev in uporabljala brez prave kritike še tako pretirane ocene trajnih konfidentov. Poleg teh pogojev bi pa bistveno pripomoglo do vzdržnega stanja in do nekoliko zaupanja, ako bi se za odgovore na pomislike stavljali v resnici primerni roki, in ako bi se tako rigorozno ne gledalo na dan vložitve napovedi ampak smatralo za pravočasno vložene vse napovedi in odgovore, ki dospo v takem času, da jih more oblastvo brez ovire poslovanja obdelati in pripravili za zasedanje komisije. To bi bilo tem bolj potrebno, ker se pri sedanji praksi nikamor ne more ubraniti vtisa, da davčnim oblastvom ni toliko ležeče na tem, da s sodelovanjem davkoplačevalca določijo njihove dejanske dohodke, kakor na tem, da si čimpreje zasi-gurajo pravico uradne ocene.
Razvoj našega telefona in naročniške prijave.
V modernem medsebojnem občevanju zavzema telefon vedno važnejše mesto in v doglednem času bode izpodrinil skoraj docela br-zojav. Dasi je inštalacija telefona za posameznika jako draga in so tudi poslovalne pristojbine, ki so zvezane z uporabo telefona, jako visoke, vendar pa odtehta to naglost in določnost občevanja. Ako bi se hotelo vse to, kar se lahko domenita dva interesenta telefonično v kratki dobi jedne govorilne jednote (3 minute), rešiti potom brzojava, potrošila bi se samo na pristojbinah nekako petkratno tolika svota, kakor za govorilno pristojbino jednega govora. Vzemimo slučaj, da izmenjata dva interesenta v telefonič-nem pogovoru 3 minute samo 100 besed — lahko jih pa tudi več — bi brzojavna taksa po 50 par za besedo znašala 50 Din. Za telefonični pogovor 3 minute pa plača naročnik v prvem pasu le 10 Din. (I. pas obsega skoraj vso Slovenijo z izjemo Mariborske okolice in Prekmurja). Kar daje telefoničnemu občevanju pa posebno vrednost je možnost, da dobi naročnik takoj odgovor, med tem ko bi pri brzojavnem občevanju dospel odgovor šele veliko pozneje in je ravno to dejstvo v današnjih razmerah posebno za trgovske posle neprecenljive vrednosti.
Umevno je torej, da je poleg ofi-cijelnih službenih faktorjev pred vsem interes trgovca in industrialca, kakor pridobitnih slojev v obče, da se naprava telefona kolikor možno pospešuje in razširja. Naštete prednosti so tudi povock da se je vkljub temu, da je naprava telefonskih postaj dokaj dražja, kakor ona brzojavnih postaj, število telefonskih central v naši ožji domovini znatno pomnožilo. Tako se je v področju poštne direkcije za Slovenijo s Prekmurjem takoj po preobratu v letu 1919 otvorilo 22 telefonskih central z javnimi govorilnicami meg temi samo v obližju Ljubljane v naslednjih krajih: Bled 2, Domžale, Jezersko, Trbovlje, Vrhnika in mnogo na Štajerskem ozemlju in v Prekmurju kakor: Doljna Lendava, Murska Sobota, Središče, Ormož, Zavrče. Dalje se je otvorilo v letu 1920 zopet 16 novih central med temi Bled 1, Brežice, Grosuplje, Kokra, Lesce, Novomesto, Pod-nard, Poljane, Ribnica na Dolenjskem, Rimske Toplice. V letu 1921 se je otvorilo 7 central in to: Cer-
veške narave se namreč ne morejo popolnoma uničiti in največja človekova pokvarjenost ni zmožna, da bi pokvarila vse, kar je še dobrega v duši. Zivljenska sila vedno išče mesta, kjer bi se mogla v blage svrhe razviti, a žalibog leži na pokvarjeni duši kletev, ki tudi dobre človeške čute pretvori v nesrečo in greh.
Kmalu je postal staremu možu niegov učenec važnejši, nego katerikoli oseba na zemlji. Z nestrpnostjo je pričakoval večernih, ur, ko je prihajal vneti mladenič k njegovim predavanjim. Vzljubil ga je tako, da je nekolikokrat celo prihra-I}'1 del svoje večerje in svojega ZiQan!f Za **7'9a> ’n k° je to judov-n u-e sec*elo pred njim v medli svetlobi in z velikim užitkom povži-Y	,mrzlo meso, ga je starec mol-
če gledal in se v duhu veselil. In ko se je nekoč ob slabem vremenu ITz,g Prehladil ter ležal v vročici na svojem ležišču pod tenko odejo, *edaj se je dogodilo nekaj never-letnega; starec je vzel namreč s svoje postelje pernico, ki jo je kot Privilegirana oseba prejel od krčmarja ter z njo odel fanta; ko se mu lenato Itzig hvaležno nasmehnil, je občutil starec zopet nerazumljivo veselje.
Itzig pa je tudi zaslužil te iskrice Prijateljstva, ki so zažarele v star-cu- kajti izkazoval mu je tako spo-
štovanje, kakršno ima le malo kateri učenec do svojega slavnega učitelja. Storil mu je tudi več večjih in manjših uslug. Preskrbel mu je novo obleko in mu jo prepustil po lastni nabavni ceni; pri nakupovanju pa se je trdovratno pogajal, ker jo je hotel dobiti za starega moža kolikor mogoče poceni. Če ie hotel napraviti učitelju kako veselje, ni bil proti svoji navadi, nikoli varčljiv. Po vsaki posrečeni kupčiji je mislil tudi nanj in mu prinesel domov steklenico žganja ter tudi kak prigrizek. — Izvrstno sta se torej razumela ta vzor-človeka, sorodni duši in postala sta nepogrešljiva drug za drugega.
Itzig pa se v teh mesecih, ko jih je preživel starec v svojem skrivališču, ni navzel le slabih naukov, ampak je tudi v dobrih ozirih veliko pridobil: naučil se je pravilnega jezika v govoru in pisavi, čital tudi večkrat knjige, ki jih je nosil Hip-pusu iz male knjižnice. Z veseljem je zasledoval doživljaje na morju in na suhem, odkritje Amerike in druge znamenitosti, s katerimi je njegova bujna domišljija vedno spravila v zvezo razne dobička-nosne kupčije. Potom naukov svojega učitelja je dobil vpogled v svet, spoznal življenje ljudi in narodov, o katerem je do tedaj vedel bore malo. V teh kratkih mesecih je postal v svojem vedenju in govo-renju popolnoma drugačen, in ta
sprememba ni ušla očesu gospoda Ehrenthala.
Polagoma je opazil, da Itzigova zunanjost ni več tako surova in neprijetna, da pravilnejše govori in piše in pred vsem, da kaže pri kupčijah nehote neko sigurnost in juri-dično znanje, kakršno je pri učencih njegove vrste zelo nenavadno. Gospod Ehrenthal se je o tej spremembi pogovoril s svojo družino in koncem četrtletja iz lastnega nagiba naznanil učencu, da mu ni treba več čistiti čevljev in jesti pred vrati; izjavil se je tudi, da je pripravljen od-kazati mu prostor v trgovskih prostorih in mu razen denarja za hrano priznati še malo plačo.
Itzig je sprejel to obvestilo, na katerega je že tako dolgo čakal, z največjim samozatajevanjem, se po-' nižno zahvalil ter obljubil vse mogoče za sedanjost in prihodnjost: »Še eno prošnjo imam do gospoda, veliko prošnjo, in upam, da mi je v svoji dobrotljivosti ne bos}e odbili; če bi namreč smel doseči to čast, da bi enkrat v tednu jedel pri mizi gospoda Ehrenthala. Ker ste mi izkazali toliko dobrega, imejte še to obzirnost do mene, da bom imel puliko videti v boljši družbi, kako naj se obnašam, kadar jem z odličnimi ljudmi. To kosilo mi lahko odračunate od denarja za hrano, ki mi ga nameravate dajati.«
Ehrenthal odkima z glavo in pravi, začuden nad to zahtevo: »Naj-
prej moram govoriti s svojo ženo, ali bo njej prav, da se izobražuješ v naši hiši. Lahko počakaš, dokler se ne pogovorimo.« Odšel je k svoji ženi in ji sporočil Itzigovi željo, s hladnimi besedami seveda, ker hotel je pokazati, da se njemu kot visokemu gospodu, zdi ta prošnja nekaj nezaslišanega. Skrivaj je sicer menil, da bi bilo dobro izpolniti Itzigovo željo, ker bilo mu je mnogo na tem, da ohrani tega sposobnega moža svoji trgovini. Toda napram svoji ženi si tega ni upal izraziti, kajti madame Ehrenthal je bila še veliko bolj izobražena, nego on sam, ter si jo je stavil v vseh ozirih, ki so se tikali plemenitosti in dostojanstva, za vzor. Proti njegovemu pričakovanju pa ni gospe Ehrenthal Itzigova prošnja nič presenetila. Presenečenje bi bilo tudi nenaravno, kajti Itzig si je znal pridobiti dobrohotnost odlične gospe s svojo brezprimerno uslužnostjo, z molčečnostjo v posameznih malih slučajih in s svojo veliko vljudnostjo napram njej. Milostno je torej odločila:	»Če se hoče mladi moži v
naši družini izobraževati, tedaj bi res ne bil mogel najti boljšega kraja. Ker je zelo uporabljiv v trgovini, kakor praviš, bo tudi zate koristno, če bo znal jesti in govoriti z ljudmi.«
[Dalje sledi.)
kije, Rakek, Sevnica, Sv. Janez v Bohinju, Trebnje, Višnja gora in Dolnji Logatec. V pretečenem letu 1922 smo dobili centralo v Hrastniku, Kočevju, Krškem, Medvodah, v Planini pri Rakeku, Radečah i. dr., skupno 10 novih central. V tekočem letu se pa otvorijo v najbližjem času centrale v Litiji, Videm-Dobropolje, Velikih Laščah, Toplicah na Dol. in dr. Na ta način se skuša po danih razmerah, posebno glede na razpolago se nahajajočega linijskega in aparatnega materijala nadomestiti ono zamudo, katero je zagrešila ravno nad Slovenijo bivša avstrijska uprava, ki je iz principa dala telefonsko postajo pač vsakemu Oališkemu gnezdu, na Slovenskem ozemlju pa bi lahko šešteli telefonske urade na prstih jedne roke.
S pomnožitvijo telefonskih central po deželi pa neobhodno koraka preuredba glavne telefonske centrale v Ljubljani in pa pomnoži-tev vodov posebno onih v Zagreb in Beograd. Telefonični medsebojni promet Prage, Dunaja, Gradca in delno tudi Trsta z Zagrebom in Beogradom gre preko Ljubljane in torej je lahko umljivo, da sedanjo medkrajevno linijsko omrežje ne more zadoščati temu celemu prometu. Posebno oškodovani pri tem so naši domači naročniki, kar so njih govori z Zagrebom in Beogradom morajo prav dostikrat črtati, ker ne pridejo na vrsto. Ko se dovršijo v to potrebna dela in v doglednem času namesti v Ljubljani nova moderna centrala — ker stara centrala ne odgovarja v nikakem oziru novodobnim potrebam ter je samo mučilnica za osobje in za naročnike — potem se bode šele spoznal velik razvoj, ki ga je zavzelo telefonsko občevanje v zadnjih letih tudi pri nas in bodo prišle avtomatično tudi vse podeželske centrale do svoje veljave.
S tem pa pride tudi trenutek, da dabijo vsi interesetje,, ki so že priglašeni in se še priglašajo za telefonske naročnike, končno vendar le svoje telefonske postaje. Ker je že sedaj zelo veliko število prijavljenih je umestno, da tudi ostali intere-sentje podajo svoje prijave, ker se mora pri rešitvi ozirati razven na tehnično možnost naprave in njeno nujnost, tudi na starost prijave.
Prijavo poda interesent pri oni telefonski centrali, pri kateri hoče imeti priključen svoj telefon. V to se vporabljajo posebni obrazci »Prijave za telefon«, ki vsebujejo tudi »Obvezno izjavo« glede načina uporabe aparatov, plačevanja pristojbin, vpis v »Imenik telefonskih naročnikov« i. dr. Prijava je podvržena kolkovini 3 Din ter se predloži poštni direkciji v rešitev.
Na podlagi rešitve prijave postavi uprava naročniku na določeno mesto popolni telefonski aparat, usposobljen za razgovor s centralo in preko nje z ostalimi naročniki.
Telefonski naročnik mora uporabljati svoj telefon za naslednje slučaje:
1. Za telefonične razgovore z drugimi naročniki, kakor tudi nenaroč-niki v mestnem (krajevnem) in medmestnem (medkrajevnem, interur-banskem prometu).
2. Za pozivanje naročnika kakor nenaročnika na razgovor ali v kra jevnem ali medkrajevnem prometu.
3. Za posredovanje predaje in pa prejemanja brzojavk.
Kdor ni naročnik, se lahko poslužuje telefonske naprave pri javnih govorilnicah telefonskih postaj (ura dov) ali tudi zasebnih govorilnic.
Za inštalacijo telefonske naprave vzdrževanje in uporabo se plačuje jo razne pristojbine, ki se bodo obravnavale v drugem poglavju.
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima slalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRIJA“, Ljubljani
Kralja Petra trg 8.	Telefon	§i.	220.
M. Savič:
Maša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Tovarna za sukno in tkalnica ima svojo predilnico za volno z 240 vre-eni v selfaktoru, stroje za sukanje, za osnovanje preje, za lepljenje preje, 6 mehaničnih razbojev, stroje za pranje, valjanje, striženje, likanje, dekstriranje, barvanje, tiskanje, apretiranje, fiksiranje ild. Potrebna motorna sila je 15 konjskih moči, ki se dobivajo iz električne centrale, ^aro dobiva iz lastnega parnega <otla. Tovarna sukna zaposluje 12 delavcev in sicer 6 profesijonistov in 6 navadnih. Tovarna za sukno je v stanju izdelati tudi najboljše blago. Upravitelj — meflih se je obrata izučil pred 20 leti v nekem samostanu na Holandskem.
Tovarna sukna bi bila ugodna za o, da se pri njej otvori šola za volneno industrijo, kjer bi se učenci vzgojili za bodoče mojstre in delovodje v volnenih tovarnah.
Usnjarna je bila mala ročna de-avnica z 1 usnjarjem za izdelavo usnja za brate v samostanu in njih delavce.
Elektrarna je moderno zgrajena na Vrbasu, ki je zajezen preko De-ine in daje 600 konjskih sil. 1 ok se vporablja v podjetjih v mlinu, pivovarni, suknjami itd. pa se ga tudi prodaja za razsvetljavo banjaluške-ga mesta.
Samostan vzdržuje tudi zavod za sirote in zapuščene otroke, kjer se sirote vzdržuje in šola in kjer se učenci in pomočniki v večernih urah učijo posameznih teoretičnih predmetov.
Menihi sami živijo zelo skromno, zaobljubili so se, da bodo delali, molčali in Boga molili in na ta način so trpeli siromaštvo in si z delavnostjo in pobožnostjo pridobili vsa ta podjetja in vse to bogastvo.
Večina menihov so Nemci, so pa tudi med njimi Francozi, Čehi in nekoliko Hrvatov. Naš veliki interes bi bil, da bi bila večina slovanska in da bi se samostan orijentiral po novih potrebah ter podpiral, da se vpelje v Bosni racijonalna poljedelska industrijska tehnika.
Kakor smo omenili bi lahko poljedelski del služil za praktično gospodarsko šolo, industrijski del pa za praktično industrijsko šolo, kjer bi se dijaki pretežno večino dneva praktično vežbali, deloma pa tudi učili potrebnih teoretičnih predmetov. Učitelje in vzdrževalne stroške za en del dijakov bi morala plačati država. V tem oziru so bili napravljeni nekaki predlogi in bi bilo želeti, da se jih čimpreje sprejme in začne z racijonalnim šolanjem.
84. Industrija v Karlovcu.
Mesto Karlovec je zgradilo leta 1907/8 električno centralo na reki Kolpi pri Ozli z dvema turbinama s skupno silo 2.000 Hp. V to svrho se je investiralo 1,600.000 kron. število konjskih sil je bilo leta 1913 povečano še za eno turbino za 1000 Hp, za kar se je porabilo novih 70 tisoč kron tako, da znaša sedaj skupno število 3.000 konjskih sil. Vodopad ima višino 8 do 9 metrov in srednja količina vode znaša 30 kubičnih metrov na sekundo.
V prvih letih se je vporabljala električna sila za razsvetljavo mesta in za pogon motorjev v obrtnih podjetjih. Leta 1912 se je prodalo tekstilni tovarni v Dugi resi 1.100 konjskih sil.
Od prevrata se je priključilo na centralo 108 novih motorjev, ki kon-zumirajo 1.100 konjskih sil. Produkcijski stroški so znašali leta 1920 na kilovatno uro 35 vinarjev. Leta 1912 pa samo 20 vinarjev. Centrala prodaja kilovatno uro za razsvetljavo po 125 vinarjev, za motorno silo po 40 vinarjev in za kurjavo 30 vinarjev. Pri teh cenah ne izgubi občina nič, marveč ima brezplačno mestno razsvetljavo vseh ulic, ako ravno daje Dugi resi na podlagi stare pogodbe kilovatno uro za 11 vinarjev, torej za 24 vinarjev pod
produkcijskimi stroški. Na podlagi teh zelo nizkih cen za motorno silo in zelo nizkih cen za zemljišča so se začele priseljevati industrije ena za drugo, kakor tudi povečevali stare industrije n. pr. mlin,, pivovarna in usnjarna.
Nizki ceni toka in izredni ustrežljivosti občinske uprave se je zahvaliti, da so se tam osnovale od osvobojenja industrije v tolikem številu, kakor nikjer drugod v celi državi in nosi Karlovac v tem oziru rekord ter bi bilo treba, da se vsa mesta po njem ravnajo.
Odjemalci struje so:	1. Franjo
Brine d. d., žaga in predelava lesa 120 Hp, a zahteva še 30 Hp; 2. elektrokemična tovarna d. d. za produkcijo mila, klorovodikove kisline ter parfumov 35 Hp, zahteva še 25 Hp;
3.	gospod Jakob Fišer, 'izdelava strojenih kož 8 Hp; 4. gospod Andrej Jakil d. d., produkcija usnja in čevljev, 120 Hp; 5. Ignac Jelenc, izdelava štedilnikov, ključavnic, žebljev in drugega ključavničarskega blaga, 41 Hp, a zahteva še 40 Hp;
6. »Fraktis«, mehanična delavnica, 20 Hp, zahteva še 15 Hp; 7. Pivovarna: produkcija leda, piva in slada, 80 Hp, zahteva še 20 Hp; 8. Mi-helenc in Ružič, žaga in mlin, 50 Hp, a zahteva še 80 Hp; 9. »Ites« d. d., tovarna električnih strojev 10 Hp, zahteva še 15 Hp; 10. delavnice za impregniranje lesa in električna žaga d. d. za impregniranje pragov in drogov 156 Hp, zahteva še 50 Hp;
11.	L. Trepo, tovarna lončene posode in opekarna 55 Hp, zahteva se 45 Hp; 12. Frohlich in Biichler, tovarna za lončeno posodo in opekarna 145 Hp, zahteva še 40 Hp;
13.	Karlovška industrija odej d. d. za strojno izdelavo posteljnih odej 33 Hp, zahteva še 50 Hp; 14. Vanek in drug, tovarna tuljcev 11 Hp; 15. Turbinski mlin za pšenico, koruzo in drugo žito 100 Hp; 16. Karlovška tovarna vpognjenega pohištva d. d. za produkcijo stolov, klopi in drugega pohištva iz vpognjenega lesa 60 Hp, zahteva še 40 Hp; 17. tovarna za kartonažo in umetno cvetje ter kartonažne izdelke; 18. Domača predilnica in tkalnica d. d. v Dugi resi za predenje in tkanje bombaža in volne 1.088 Hp; 19. Tovarna parketov in lesenega blaga d. d.: produkcija parketov in drugih lesnih predmetov 80 Hp, zahteva še 70 Hp; 20. »Kordun« tovarna strojev in orodja in delavnica za popravila 20 Hp, zahteva še 60 Hp; 21. Oskar Frohlich 40 Hp, zahteva še 80 Hp; 22. Jelen d. d., tovarna finih kož in rokavic 50 Hp, zahteva še 50 Hp; 23. «01ea« d. d., tovarna za rastlinsko olje 40 Hp, zahteva še 40 Hp; 24. »Titanit« d. d., tovarna za razstreljiva 50 Hp, zahteva še 30 Hp; 25. »Koranit«, tovarna cementa in azbestnih strešnikov, zahteva 250 Hp, ker še ni bila montirana; 26. »Kastel« d. d., produkcija medikamentov 15 Hp, zahteva še 20 Hp; 27. Ulemeka in Zluva, mehanična delavnica in popravljal-nica za stroje 15 Hp, zahteva še 20 Hp; 28. »Medika«, produkcija zdravil, zahteva 30 Hp; 29. Prva jugoslovanska tovarna glavnikov iz rogovine 3 Hp, zahteva še 7 Hp; 30. Vilčic in drug, produkcija usnja za gornje dele čevljev 7 Hp, zahteva še 10 Hp; 31. razni obrtniki 180 Hp; 32. Občinska klavnica za potrebe klanja za mestno prebivalstvo in za izvoz 100 Hp.
V podrobnejši popis vsakega posameznega podjetja se v tem člančiču ne moremo spuščati.
Vsled priselitve tolikega števila novih industrij se občuti potreba na delovni sili, katera se mora impor-tirati iz Like in Zagorja, kakor tudi potreba stanovanj za te delovske moči. Iz tega vzroka mora vsako podjetje zidati tudi stanovanja za naselitev delavcev, kar so tudi vsa večja podjetja v resnici izvršila. Tudi v tem oziru jim gre občina na roko s tem, da jim daje zelo poceni zemljišča za gradbo delavskih stanovanj na razpolago,
(Dalje sledi.
Izvoz in uvoz.
Dovolitev uvoza avtomobilov. Ponovno opozarjamo, da je generalna direkcija carin z razpisom z dne 8. februarja 1923, št. 7214 dovolila, da se smejo uvažati avtomobili razen po železnici in vodi tudi po cestah, ki so priznane za carinska pota. To dovoljenje pa velja le za uvoz avtomobilov, ki se carinijo kakor uvozno blago. Glede izvoza, (tranzita), prometa med obmejnimi kraji in pogojnega carinjenja s pravico na povratek pa velja še vedno za-brana, navedena v točki 1 in 2 razpisa C. št. 43.455 z dne 30. junija 1922.
Izvoz živil iz Poljske prepovedan. Poljska vlada je prepovedala izvoz vseh živil iz Poljske in to v svrho pobijanja draginje. Za izvoz sladkorja se bodo dajala posebna dovoljenja.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Naše tvornice sladkorja so povišale cene. Iz Beograda poročajo: Tvornice sladkorja so ponovno povišale cene sladkorju za pol dinarja pri kilogramu z veljavnostjo od 27. marca. Odslej je cena sladkorju, vagonsko blago, baza kristalni sladkor 22.5 Din iz tvornice.
Trgovska pogajanja med Avstrijo in Francijo se bodo pričela 9. aprila.
Industrija.
Industrijska situacija v Moskvi. Industrijskih trustov v moskovski provinci je 32. Delavcev je bilo zaposlenih v teh podjetjih meseca decembra 182 tisoč. Od teh jih je delalo 106.000 v tekstilnih tvornicah, kjer so izdelali omenjenega meseca 24 milijonov metrov tkanin. Volnenega blaga se je izdelalo v decembru 1,600.000 metrov. Sedaj primanjkuje znova surovin. Zato so morale nekatere tvornice ustaviti svoje delo, najbrže začasno.
Carina.
Carinjenje poštnih zavojev. Po nared-bi generalne direkcije carin z dne 19. marca C. št. 16.201 morajo carinarnice 11. reda nemoteno cariniti v soglasju z ostalimi predpisi vsako blago, ki dospe v poštnih zavojih brez ozira na sledečo poslovno omejitev po razpisu generalne direkcije carin z dne 27. februarja 1923 C. šl. 9443.
Denarstvo.
Ponarejeni 50 lirski bankovci kurzi-rajo zopet po Celju. Policija je aretirala dne 23. marca v Gaberju nekega Jožefa Novaka iz Šmarja pri Jelšah, ki je vedoma širil ponarejene falzifikate. Ako so resnične izpovedbe aretiranca, ki trdi, da je dobil bankovec od nekega Hrvata v kavarni Krušic pri Celju, mora biti še več ponarejenih lirskih bankovcev v prometu, na kar javnost opozarjamo.
Promet.
Graditev liške železnice. Dela pri graditvi proge Gospič-Knin so v polnem teku. Strokovnjaki so mnenja, da dobo gradbena dela še tekom letošnjega leta končana. 30 km proge gradi splitsko gradbeno podjetje, a ostali del država v svoji režiji, trgovskih in industrijalnih ogihkrkkd gd Avtomatična telefonska centrala v Ljubljani. Ministrstvo za pošto in brzo-jav je na račun reparacij naročilo iz Nemčije tri avtomatične telefonske centrale z večjim številom avtomatičnih telefonov. Te centrale bodo nameščen, v Ljubljani, Beogradu in Ztgrebu.
Nova telefonska postaja. V Apačah je bila dne 28. marca otvorjena nova telefonska centrala za krajevni in med-krajevni promet._________
Dobava, prodaja.
Dobava kartačarskega materijala. Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici s bo vršila dne 17. aprila t. 1. ponovna ofertalna licitacija glede dobave krtačarskega materijala. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava ovojnega papirja. V pisarni upravnika državnih monopolov v. Beogradu se bo vršila dne 18. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave ovojnega papirja za pako-varije tobaka. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 14. aprila t. 1. oferlalna licitacija glede dobave raznega papirja. Pred-metni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava vodnih cevi iz bombaža. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. aprila 1. 1. ofertana licitacija glede dobave 1000 metrov cevi iz bombaža (eventualno impregniranih). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubijani interesentom na vpogled.
Naznanila Trgovske zbornice.
Ostrenje pil. Ravnateljstvo državnih želcznicželcznic v Subotici razpisuje na dan 12. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne pismeno licitacijo glede oddaje ostrenja 6000 komadov raznih pil. — Piedmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
fšazno.
Mlini in izvozne carine na žilo. V trgovskih in industrijskih in mlinarskih krogih vlada veliko razburjenje radi lega, ker je ekonomski-finančni kom iie odredil, da se zmanjša izvozna carina na pšenico, carina na moko pa ostane stara. Industrijske zbornice pripravljajo na finančno ministrstvo vlogo, da bi se to važno vprašanje pravilno rešilo.
Nove železniške lokomotive. Ministrstvo saobračaja dobi tekom leta 1923. -500 modernih železniških lokomotiv kot vojno odškodnino.
Statistika stavk v naši državi. V preteklem letu je bila slavka pri 127 podjetjih, pri katerih je bilo zaposleno skupno 26.850 delavcev. Za časa stavk izgubljeni delavski zaslužek je znašal 14 in pol milijona dinarjev. Največ siavk je bilo avgusta (38), najmanj pa decembra (3). V posameznih indusiri-iah je bilo: v lesni 33 stavk, v opekar-
ski in kamnolomski 19. Najmanj stavk pa je bilo v predilni industriji in sicer samo ena z 18 delavci.
Poljsko-italijanski sporazum o nafti. Poljski državni zbor je ralificiral poij-sko-italijansko pogodbo o nafti. Italija bo imela tekom 30 let največje carinske ugodnosti.
Avstrijska lesna banka na Dunaju zviša svoj akcijski kapital na nominalc 700 milijonov kron.
Reforma trgovskih zbornic na čeho-slovaškem. V čehoslovaškem trgovskem ministrstvu izdelujejo zakonski načrt za reorganizacijo trgovskih in obrtnih zbornic, katerih delokrog bo odgovarjal velikosti žup, dočim se v Kraljevem Gradcu osnuje nova trgov^ ska zbornica. Volilni red se izpremeni in se uvedejo namesto dosedanjih dveh tri sekcije: trgovina, industrija in obrt. Za volitve se določi proporcionalni sislem.
Švicarski Sajam Uzoraka u Base!u. Usprkos sviju poteskoča, koje su za vrijeme rala a i iza njega nastupile, švicarska je industrija ne samo razumjela da očuva svoj vidan položaj, več je isti na mnogim poljima rala šla više dovela na v veči siupanj i svijetski ugled, na kome bazira izvršni kvalitet njenih proizvoda, iznova učvrstala. Ovogodišnji Sajam Uzoraka u Baselu (Basler Mustermessc) održat če se od
14.	do 24. aprila 1923 te je ovaj Sajam jedan od najstarijih medju Sajmovima modernog stila i može se smatrati kao produženje robnih tržišta, koja u Basel-u več postoje od 15. stoletječa. Ovaj Sajam imade čisto nacijonalni značaj, sli pi odstavlja na zdravoj osnovi, us-ljed svog neobično brzog razvoja, da-nas jednu vrlo važnu irgovačku ustano-vu, kojom se koriste vazda veei kru-govi. Usljed svog jedinstvenog položaja na medji 3 država i na važnoj medju-narodnoj železničkoj raskrsnici kao i usljed svoga prislaništa na Rajni, Basel je veoma pogodno mjesto za priredji-vnje Sajma i koja se važnost tome tek
u inoslranstvu pripisuje, dokazuje na-bolje fakt, da je prošlogodišnji Sajam Uzoraka u Basel-u bio posječen od ku-paca iz 22 stranih zemlja. Osim jačanja prometa u samoj Švicarskoj, svrha je ovom Sajmu Uzoraka u Baselu, da una-predjuje izvoz švicarskih prvoklasnih proizvoda kao i uopče da pripomogne na obnovi medjunarodnih trgovačkih veza. Medju svim sličnim sajmovima za-uzimlje Sajam u Baselu najvidniji položaj. Interesenti mogu na njemu sve svoje potrebe na najsavršeniji način podmiriti i nijedna druga ustanova nije ustanju, da strani svijet tako svestrano obavije-sli i informira o kakvoči i značanju švicarske proizvodnje. Prvoklasna jest ta-kodjer organizacija i tehnička savrše-nost ovoga Sajma te je ista priznata od sviju posjetioca. Sve što je potrebno za obezbedjenje ugodnog i mirnog saobračaja izmedju kupaca i izlagača, nalazi se na licu mejsta. Izložene robe su sredjene po branšama na takav način., da interesenti imaju vrlo lak i tačan pregled nad ejelokupnom izložbom. Interesenti, koji žele dobiti legitimaciju za kupce radi brezplatnog pristupa u pro-storije (sajma) a koja istodobno služi kao legitimacija prilikom vidiranja put-neka se obrate na švicarski Konzulat u Zagrebu (Preradovičeva ulica 24). Na švicarskim željeznicama uživaju posje-tioci ovoga Sajma povlasticu putovanja sa sniženim ejenarna i to tako, da obič-na karta II. razreda važi za dolazek i odlazek u III. razrebu, obična karta pak
I. razreda važi za dolazek i povratek u
II. razredu. Obične odplatne karte za brzivoz važe takodjer za povratek. — Kao najkrača i najudobnija veza iz Jugoslavije za Basel važi danes linija Beograd - Zagreb - Postojna - Vene-cija - Milano - Chiasso - Basel. Osim toga se posjetioci Sajma mogu i koristiti Simplon-Ekspresom. Bliža obavi-ješfenja o putovanju mogu se dobiti kod Švicarskog Konzulata u Zagrebu te glede cijena kod Željeznačke Direkcije u Zgrebu ili kod Putovničkog Biro-a
Trpinac, Preradovičev trg 1. Odjelenje Sajma Uzoraka u Baselu za Ukonači-vanje Slranace (Quartie rbureau) pri-bavit če posjetiocima, koji se prvovre-meno prijave, sobe u hotelima ili u privatnim kučama uz umjerene cijene. Ravnateljstvo Sajma Uzoraka u Baselu (Direktion der Basler Mustermesse), Basel I. daje inieresentima preko cijele godine brezplatne informacije o švicarskoj robi i o izvorima za nabavku iste. Sa interesentima iz Jugoslavije obavlja se korespondencija takodjer na srpsko-hrvaiskom jeziku.
Trfna poročila.
Mariborski živinski sejem. (27. t. m.i Dogon: 6 konj, 11 bikov, 125 volov, 311 krav in 6 telet; skupaj torej 459 glav. Cene za kg žive teže v kronah: debeli voli 48—54, poidebeli 36—47, plemenski 35 — 46, biki za klanje 22 — 42, klavne krave debele 38—43, plemenske 30—37, breje 25—37, mlada žvina 33—52 K kg. Mesne cene: volovsko meso I. 80, H. 76, meso od bikov, krav in telic 70, telečje meso I. 76, II. 70, svinjsko meso sveže 120—140.
m
" v Žlahtni grah, {ebullek, grahoro, korenje itd.
priporoča
LJUBLJANA
Wolfova ulica 12
.%>, Zahtevajte cenik!
S3SSSSSSSSSSSS2S2:3SSSS33S32SSSSS:SSSS:
s:
Ivan Gajšek
papirna trgovina Ljubljana
Sv. Petra cesta 2
vošči vsem svojini cenj. odjemalcem
„ Veselo Alelujo
i
T. Mencinger
Ljubljana
S«. Petra cesta
želi vsem svojim eenj. odjemalcem
Veselo Alelujo" Priporočamo:
9 Q "*'■ o ^ o
•JlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiii^ i
I	=1
= Gradbeno podjetje
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele 7.a vse sisteme.	Na	veliko in malo j
i	ing. Dukič in drug	I
(	Ljililjini, Bflhoriiliii ilici Sfer. zo.	(
| se priporoča za vsa u to | | stroko spadajoča dela. |
~|lilmii[iiniiiiiiiiiKiiiiiiinii!iiiiiitmniniiiinnnllr
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. y Ljubljani.
sa
m "1	!,#¥V
Sezona':
Maj — Sepfeint&er.
Zdravljenje vseli lili in tasfl im.
j|j Cene zmerne. - U pred- in po sezoni znatni popusti. IS Največja udobnost. - Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdravilišča.
m
ea
msmEaBamEmmsEaEsmmBm
Leop. TRATNIK
Elektrotehnično podjetje
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 25
Naprava kompletnih elektrarn za vsako napetost. — Zaloga raznih strojev, svetil, žarnic in inštalacijskega maferijala. — Popravila elektromotorjev. Naslov za brzojavke: Motor Ljubljana.
Načrte in proračune na zahtevo.
Zbirajte in prispevajte za JUGOS/SKI POIT!
n::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
** tl
s;
s
K
Automobili Motocikli Deli in oprema Pnevmatika
Ljubljana
Palača
Ljublj. tered.
tsanlke
::
11
En groš | |
• a
Najboljše | Najcenejše |j
En detail H
Kolesa
8sssssss2sss:sss:s5S82sssssss2S2S2!!ssf?s::ss2s:8sss?S2Ssssss22S8ž;s5§?22ssss?sssss£E;sssJsss2ssssgss?2S£?s2SS2S3£SS2ss:ss52ss8Ksssss:2ssssssssssEsss:ssssss55SSs:s:s:s:s:ss!s::Jss:Sjsjsg:2ssJssssss2sssss:j:ss;s:ssssssts5Si
SSSSS2S8::SSSS2222222S222323SSS2S2S2S22§S2S2SSS?SSSSSStS233SSS2£SIS53SUS2SSJSCCJS3^3gSS2S§
□ OGLASE
aII. MEDNARODNO VELESEJMIH IZDAJO STENSKIH, REKLAMNIH IN PAROBRODSJOH KART KRALJEVINE SHS
po osnutku ing. GREGORA in panorame: a) našega najiepšega alpskega letovišča BLEDA, letnega bivališča našega kralja; b) SUŠAKA, [naše nove eksportne luke; č)'termalnega kopališča in zdravilišča ROGAŠKE SLATINE, sprejema do 15. apriia, samozaložba:
m i, podjetje joso ZORMAN, LJUBLJANA,“Vi,«",2
Tekst: slov., srbohrvatski in francoski. - Važno za vse uvozne in izvozne kroge in urade! - Cena posameznim izvodom 10 Din in poštnine.
Oglasni zavod J. ZORMAN sprejema oglase za vse časopise, po originalni E^stna. razstavna. Scojal oglasni tarifi, osobito za čas III. ljubljanskega velesejma.	Postm ček. račun št. 12.866 v Ljubljani.
Pokrajinska uprava za Slovenijo, odd. za prosveto in vere opr. št. 2029/23., odobrila je razobešanje stenskih reklam J. Zormanovega oglasnega zavoda po drž. uradih in šolah.
!I
najboljši ameri-kanski pisalni stroj sedanjosti!
ir
razmnoževalni razmnotuje strojno in raCno pisavo potom ne-izrabliive stekleno plottn
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Veletrgovina
A.Šarabon
v IjufeSfani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko
in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim. obratom.
Ceniki na razpolago.
J. MEDVED
MANUFAKTURA MA VELIKO
LJUBLJANA, ” ma št. i
•MassmsMMtsMMSMMaeiSMnesseo««^«**
S H |U1S0W
UNunann
3|AO|omdg ~o
i lggS£9SS68S5888SSS998SS8ž8SiSSSSt89899SSSL.........................
A 9&£ASl6£&M3A&*SS:
c««« *«•••••«••••»«>••••••••••••• ot*««*« »os* •«••••••«••«••• • ••• a »e © • •oect »tico« c trnu ti oec c. i H6
H»«M*C«QCM»»Ca80t6
euiAoDj} j eijslpijsn
AAAAAAAA^lCAMAMtiNEdSAAMtAAJMMUAAAAAAAA^SS
••••••••->00« a	»deeo*9«*oa*«s*¥«««S752:
I
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
IVAN ZAKOTMEK
Telefon st. 379.	* mestni tesarski mojster	lilBtOO	St.	379.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
veliko in malo!
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine 7.a čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Franc Erjavec
pri »ZLATI LOPATI"
trgovina z žeSeznino
in cementom
, Valvazorjev irg 7
preje Hammerschmidt (Miihleisen) nasproti križanske cerkve.
(slaščice) in
Ljubljana,
Petra nasip
prodaja po najnižji ceni
MANA"
tovarna kanditov
LJUBLJANA. Ha cesta 11. f
Zahtevajte ponudbe!
Telefon interurtian štev. 78
Tiska časopise, knjige, brošure cenike, pravila, koledarje,
posetnice j Simon Gregorčičeva ulica
Tiska trgovske m uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine
fV W ‘■J1 JKr WW^€€ Mednarodna trgovska-špedicgjska in skladiščna delniška družba.
22 .MIL M M-J X^H M Mednarodna špedicija. Carinsko posredništvo. Oficijelni špediterji lesnih industrijcev. Podružnica: K. JMM. j AN A., Sodna ui. 3 b^: ..ommtspep-
Telefon štev. 463
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.