JANUAR
1	P Novo leto
2	S Izidor
3	N line Jezusovo
4	P Tit. škof (£
5	T Sv Simeon, Rt.
6	S Trije Kralji
7	C Feliks
8	P Severin	+
9	S Vital__
30 N Sv. Družina
11	P Hitfnij
12	T Arkadij SS
13	S Veronika
14	C Hilarij
15	P Paul. pušč. +
16	S Marcel
SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Zrn vero in narod — ta pravico in resnico — od boja it vmagei
GLASILO SLOV. RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 256.
chicago, ill., Četrtek, 3i. decembra — Thursday, december 3i, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Popolnoma negotovo, kdaj se utegne vojna v Španiji končati in kak bo nje izid. — Španija postala pravo mednarodno bojišče; v obeh taborih so zastopniki vseh mogočih evropskih narodov. — Pritisk, da se ustavi dotok tujezemcev.
Madrid, Španija. — Pet mesecev je minulo pred nekaj dnevi, kar divja po Španiji blazna civilna vojna, toda izgledi o tem, kak bo izid, so bolj megleni, kakor so bili v nje začetku. Enako je negotovo tudi vsako napovedovanje, kdaj se utegne to klanje končati. Vse, kar je vojna doslej dosegla, je to, da je razdelila deželo v dva dela: en del imajo pod oblastjo naciionalisti, drugi je ostal vladi. Poleg tega je položaj še toliko "napredoval." da ni to več gueril-ska vojna, kakor je bila v začetku. marveč se je stanje: izkristaliziralo, da ste obe sovražni skupini ločeni od strelskih jarkov; voinp fp je nekako "modernizirala."
Kdaj bo vojne konec in kak bo nje izid, je zdaj že kaj malo odvisno od Špancev samih. Tekom teh petih mesecev je namreč postala Španija pravo mednarodno bojišče in pozorilšče, na katerem nastopajo vsi narodi Evrope. To ni torej več španska civilna vojna, marveč civilna vojna vseh držav in istočasno mednarodna vojna - države proti državi, kajti, ako vržemo splošen pogled na bojujoče se moči v obeh sovražnih skupinah, se nam pokaže kaj pisana slika.
Poročano je že bilo, da so države na sestanku nevtral-nostnega odbora v Londonu metale druga drugi v obraz očitke, da podpirajo to ali drugo bojujočo se stranko v Španiji. Vsaka država je nasprotno tajila, da bi bila kriva te kršitve nevtralnosti. Resnici pa je, da so skoraj vse enako krive, kajti v Španiji se danes najdejo na obeh straneh pripadniki vseh mogočih nai-odov in držav. Tako ima vladna armada dve brigadi, sestavljeni izključno iz ino-zemcev. Največ od teh je Francozov, Nemcev in Italijanov; zadnji dve skupini ste se prišli bojevat v Španijo proti fašizmu, proti kateremu nimajo doma moči, da bi se dvignili. Dalje so v teh dveh brigadah Poljaki, Angleži, Belgijci, Švicarji. Rumunci in celo Jugoslovani.
Tudi tabor nacijonalistov je sestavljen iz enake mešanice. Od domačega španskega prebivalstva se je pridružil naci-jonalistom predvsem tisti del, ki je ostal zvest katoličanstvu. Ti ljudje se sicer zavedajo, da nimajo kakih posebnih pi'ed-pravic pričakovati od fašistov, ako ti zmagajo, kajti vedo, kako malo so na pr. upoštevani katoličani v n azijski Nemčiji, po katere vzorcu se namerava reorganizirati nova . španska država, vendar pa pričakujejo vsaj toliko, da se jim bodo pustile cerkve za opravljanje njih verskih dolžnosti in ne bodo zaradi vere v nevarnosti za življenje.
Poleg teh bojevnikov ima
AVTOMOBILSKA STAVKA
Delavstvo ▼ Clevelandu lo v "sedeče" stavko.
stopi-
OBSOJEN!
NA SMRT
Tiste, ki so vdani sredstvom, čaka skem smrt.
mamljivim na Kitaj-
Cleveland, O. — Stavka, v kateri je udeleženih okrog 7000 delavcev, je izbruhnila pretekli ponedeljek zvečer v tukajšnji avtomobilski tovarni Fisher Body Co., ki je podružnica General Motors Corp. Delavstvo je zasedlo tovarno in njega vo-ditelii izjavljajo, da bo ostalo tamkaj, dokler se boj zadovoljivo ne izvojuie. V torek je mestni župan Burton podvzel po-izkušanje za posredovanje in je v ta namen poklical na konferenco delavske zastopnike. Za prihodnjo nedeljo je sklicano zborovanje zastopnikov avtomobilskega delavstva iz deseterih mest, da se ukrenejo koraki za nastop proti General Motors Corp.
-o-
PRWDWnNTK P07HRAV!!.
KONFEP^NCO
Washington, D. C. — Konferenci za pobijanje sifilisa in drugih spolnih bolezni, ki se je otvorila tukaj pretekli ponedeljek, je poslal predsednik Roosevelt svojo poslanico, v kateri je pozdravil navzoče in povdaril, da je federalna vlada globoko interesirana v propagandi, k: jo imajo zboroval-ci v načrtu v dosego pobijanja te zahrbtne bolezni. Na konferenci je zbranih okrog 500 zdravnikov in drugih predstavnikov v službi za javno zdravstvo iz 32 držav.
•-o-
MEDENI TEDNI MU ZAGRENJENI
Chicago, 111. — 24 letni Chas. P. Huck je imel precej romantično življenje zadnje dni, ki pa &a je koncem konca privedlo v jetniško celico. Fant je služil pri vojakih v Fort Sheridan. Naveličal pa se je tega življenja in tako je de-zertiral pred kakima dvema tednoma. Kmalu nato se je oženil in ustanovil svoj dom na 1126 No. La Salle st. Policija pa ga je pretekli ponedeljek iztaknila in napravila konec prijetnemu življenju. Njegova žena pravi, da ni vedela, da je mož dezertiral.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Francova nacionalistična vojska tudi večino domačega rednega vojaštva in Maure iz afriške španske kolonije, V inozemskem oddelku pa je enako kot
v vladni armadi zastopana skoraj cela Evropa, v prvi vrsti seveda fašistični državi, Nemčija in Italija.
Ako bi se dotok tujezemcev ustavil, na kar pritiskate to-časno Francija in Anglija, in bi druge države tudi prenehale pošiljati orožje v Španijo, bi brez dvoma bilo vojne kaj kmalu konec.
Peping, Kitajska. — Okrog 100,000 Kitajcev je obsojenih, da morajo umreti pred Novim letom. Ti nesrečneži so namreč tisti, ki so vdani opiju ali kakim drugim mamljivim sredstvom, in vlada je pred kratkim izdala povelje, da se morajo do Novega leta ali ozdraviti, ali pa spraviti na drugi svet. Kakor oblasti trdijo, so trgovci iz Koreje krivi, da se je usodna navada uživanja teh strupov tako razširila med kitajsko prebivalstvo. Ker te trgovine ne morejo ustaviti, so postavili žrtve pod grožnjo smrtne kazni.
•-o-
zdravniška navodila za "flu"
Chicago, 111. — Zadnje čase so se slučaji influence in Pljučnice J.ako jpazširili, da je položaj podoben časom v letu 1918, dasi ni tako nevaren. Zdravniki so izdali posebna navodila, kako je ravnati, ako je kdo napaden od te bolezni. Predvsem povdarjajo, da mora bolnik ostati na gorkem v postelji. Drugo pravilo je, naj se vzdrži jedi; dobesedno izstrada naj se za nekaj dni. Edino, kar sme uživati, je čaj, pre-pražen kruh (toast) in sadni sok. Nasprotno pa naj pije dosti vode. Tisti, ki mislijo, da je ob takih prilikah priporočljiv šnops, ali kaka druga opojna pijača, so v zmoti, ker ta tvori nadaljno breme za sistem, ki je itak že oslabel. Torej nikakih opojnih pijač, do-stj vode in čim najmanj jedi. Ako je slučaj le količkaj resen, naj se takoj pokliče zdravnik.
-o-
za dovoljevanje nagrad v gledališčih
Chicago, 111. — Eden tukajšnjih aldermanov namerava prihodnji teden staviti predlog, da se prekliče mestna odredba, po kateri je prepovedano gledališčem in drugim za-bavališčem dajat: posetnikom nagrade potom žrebanja, češ, da je javnost naklonjena takim podeljevanjem nagrad. Zadnje dni je bilo aretiranih 16 poslovodij raznih gledališč ker so kljub prepovedi nadaljevali s svojimi "bank nights."
RUSIJA SE NAMERAVA AMERIKANIZIRATI
Moskva, Rusija. — Tz sovjetskih vodilnih industrijskih krogov se slišijo zahteve, da se mora industrija v Rusiji reorganizirati po ameriškem sistemu, da bo bolj uspešno obratovala. Komisar za težko industrijo se je ravnokar povrnil iz Amerike, kjer je proučeval tamkajšnji obrat, in se je izrazil, da 600 ameriških delav-'cev producira toliko, kakor v Rusiji 1,700 delavcev.
ZOPET AEROPLANSKA
katastrofa
Burbank, Kalif. — Pripetila se je nova zračna katastrofa, že tretja v teku nekaj dni, katera je zahtevala nadaljnje število človeških žrtev. V gorovju, kakih 20 milj severo-zapadno od tukaj, so iskalci našli ponesrečen aeroplan in / njem 12 mrtvih žrtev. Kei ni nihče od ponesrečencev ostal živ, se tudi ne ve natančno, kako je prišlo do nesreče. Očividno pa je aeroplan treščil v vrh gore, ko je pilot iskal mesto za pristanek.
KRIZEMSVETA
_ Budapesta, Ogrska. — Iz
tukajšnje univerzitetne klinike so tatovi ukradli radija v vrednosti za $20.000. Policija je z javnimi proglasi posvarila tatove, naj se pazijo, da se ne ožgejo, ker radij ni bil v varnostnem zavoju.
__Rim, Italija. — Mussolini j ev sin Vittorio se namerava v kratkem poročiti in vsled tega je MussolinHeva hči, soproga zun. ministra Ciano, odložila svoje nameravano potovanje v Ameriko do marca.
— Berlin, Nemčija. — Geslo "Zlato dam za železo," bo prišlo zopet v Nemčiji v modo kakor v času vojne. Vlada je namreč odredila, da se izdela devet milijonov malih rožic iz železa, ki se bodo prodajale ljudstvu, da, se- s tem nabere skiad za zimski relif.
-o--
ČLOVEŠTVO ODVISNO OD ELEKTRIKE
Newark, N.J. — Kako tesno je moderno življenje v mestih zvezano z elektriko, se je moglo razvideti pretekli ponedeljek ponoči v tukajšnjem mestu in po mestih v okolici, ko je v elekt,-ični centrali izbruh-
PAPEŽ NI MA VEČJJPANJA
Moči mu stalno bolj slabijo. — Izrazil se, da bi bilo bolje, ako bi umrl, ko ne more izvrševati svojih opravil.
Vatikan. — Iz krogov, ki stoje v ožjem stiku s papežem Pijem, prihajajo glasovi, da je izginilo skoraj vsako upanje že, da bi pacijent okreval. Govori se, da je njegovo stanje tako, da utegne izdihniti vsak trenotek, toda obstoji pa tudi možnost, da se utegne bolezen vleči še več dni in morebiti celo par mesecev.
Papež sam, ki se je doslej krepko upiral, je končno pričel uvidevati resnost svojega položaja in v ponedeljek zvečer se je napram nekemu prelatu izrazil: "V takem stanju mi ni mogoče biti več papež; bolje bo, ako umrem."
V noči od ponedeljka na torek je imel bolnik le kratko spanje in še to nemirno. Vendar pa je bil v torek zjutraj šp toliko pri moči, da je prisostvoval maši, ki jo je bral njegov tajnik.
Iz Jugoslaviji
Usoden prepir med bratoma radi malenkosti: Ker mlajši brat ni ugodil naročilu starejšega, je prišlo do spopada s sekiro. — Huda nesreča pri regulaciji Malega grabna. — Smrtna kosa in druge novice.
Brat nad brata
Velika Dolina, 6. dec.
onemogočil proizvajanje električne sile. Posledice tega so bile take, da jih prebivalstvo ne bo zlepa pozabilo. V tre-notku je bilo celo mesto v temi. Obrat v industrijskih podjetjih se je ustavil. Radio je umolknil. Transportacijska sredstva so obtičala. Ljudstvo, ki ga je bilo na tisoče in de-settisoče v osrednjem delu mesta, je bilo takorekoč brez pomoči in ceste so se natrpale z avtomobilisti, ki si na temnih cestah niso mogli dobiti izhoda. V bolnicah so se nujni slučaji operacij morali izvršiti pri brleči luči sveč
m
lil ogenj,
ki je za nekaj ur petrolejk.
VZTRAJNI NA STAVKI
je z vso silo zadela z glavo ob tla in na mestu izdihnila.
--o-
Nezgoda starega voznika
Iz Litije je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 63 letni Blaž Potizk, zaposlen pri posestniku Knezu v Št. Juriju pod Kumom. Vozil je težko natovorjen voa tramov, pa mu je za gradom pri Litiji spodrsnilo na zmrzlih tleh. da je padel pod voz in mu je kolo zdrobilo levo nogo.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Marija Bamberger, kuharica stara 63 let. — V Spodnjem Radvanju je umrla Rozalija Bewardi, že-lezničarjeva vdova stara 70 let.
—	Na P obrežju v Mariboru je umrla Amalija Klasinc, soproga ključavničarja stara 27 let.
—	V Mariboru je zadela kap Viktorja Stegnarja, viš. sod. oficijala iz Ljubljane, ki je pri-
Nazadnje, ko je sta- §el po slavju svoje srebrne poroke na obisk k svojemu bratu, nadupravniku bolnišnice Jos. Stegnarju, Star je bil 61 let.
-o-
Odlikovani Z redom sv. Save V. stopinje so bili odlikovani sreski načelniki : Ivan Baudek v Logatcu, Rafael Mahnič v Novem mestu, dr. Janko Vidic v Ptuju, dr. Mirko Potočnik v Črnomlju in še več drugih.
-o-
grozili mir-
prav nikjer, cesti. Tn ti
"Sedeči" stavkarji v Kelsey-Hayes tovarni v Detroitu so bili tako odločni pri svoji borbi, da so sklenili ostati na svojem mestu celo preko božičnih praznikov. Gornja slika kaže, ko je neka dekle prinesla neki svoji stavkujoči prijateljici božično drevesce, da si bo z nji® nekoliko obudila praznično razpoloženje. Stavkarji zahtevajo višjo plačo in izboljšanje delovnih razmer.
Zadnji ponedeljek je mala vasica Bregansko selo, ki leži ob meji med savsko in dravsko banovino v kotlini na robu Gorjancev, doživela nad vse žalosten slučaj, katerega žrtev je postal Godčev Tone. — Trije bratje žive na domačiji, odkar so jim pomrli starši, ki so pripuščeni samim sebi. Njihova hiša stoji izven vasi na samoti. Znano je, da so bili pri Godčevih prepiri zelo pogosti. Njihovo opravilo je v apnenici, katera jim nudi nekaj zaslužka. Usodnega dne je starejši brat, kakor pripovedujejo, naročil mlajšemu, naj poišče voznike, da bodo vozili apno v Samobor ali Zagreb. Teh pa mlajši brat ni dobil. To je bil covod. da se je vnel med njima prepir. Beseda je dala be- ; sedo. Prepirala zmerjala in očitala sta drug drugem vse mogoče
rejši zagrozil mlajšemu, je ta pograbil sekiro in udaril brata po glavi, da je zazevala globoka rana. Težko ranjenega so morali takoj odpeljati v brežiško bolnišnico, kjer je, kakor poročajo, podlegel poškodbam.
Kakor pripovedujejo vašča-ni, so vsi trije bratje rad5 rkali prepira in nim vaščanom.
Saj nisi varen ne doma, ne na ljudje žive med nami, se smehljajo in se delajo prijazne, skrivoma pa kujejo zarote, da ljudstvo ne govori o drugem kakor o poboiih in požigih.
-o-
Voz se je prevrnil na delavca
Ljubljana. 9. dec. — Pri regulaciji Malega grabna, pri kateri so bili zaradi nujnih opravkov delavci tudi včeraj ■ zaposleni, je prišlo do hude nesreče. Eden izmed vozičkov, kakršne prevažajo, polne materiala, po zasilnih tirnicah, se je prevrnil na -13 letnem delavca Matijo Smcdeia s Ceste dveh cesarjev, mu nolomil noge in mu prizadejal tud' precej nerodne poškodbe po životu in v notranjosti tako d? so v bolnišnici v skrbeh za ranjenčevo živlienie. ^rtev nesreče ie postal tudi 51 Mm' železnicareki urokoienec Ps>-vel Stravnik iz TTerberstemove
ulice, ki ie nekje v Mostni xif.nl časonis nn deski. t>». ie r>rišel m;mo neznan vnz.m'V "" o-a z vn^n, tako hudo sti^n
oo-raii- d-,	morn h' od-
^eliati reševalci.
Ko se je 53 letna Elizabeta Žmaherjeva, raznašalka časopisja v Celju vrnila na svoje stanovanje, se je vrh stopnic 'podtaknila in padla. Pri tem
Žrt"v dirmirrftne natrons
Posestnik Franc Novak v Ivanjkovcih je vrtal neko staro avstrijsko patrono. Pri tem mu je patrona eksplodirala ter mu popolnoma odtrgala na levi roki dva prsta, enega pa polovico. Poškodovan je tudi po obrazu in so ga odpeljali v ormož-ko bolnico.
Zgoda? ie začel Celjska policija je pred kratkim aretirala komaj 11 letnega dečka Ivana J. iz Nove vasi, ki ie izmaknil svojemu očetu nekaj stotakov in istega dne tudi mizarskemu mojstru Baumgart-nerju na Lavi prav tako nekaj stotakov v dinarjih. Fant je nekaj časa tajil, naposled pa priznal, da je hotel s tem denarjem priti do morja. Oče je šele na policiji izvedel, zakaj mu je bil sin aretiran, pa ga je tam še zagovarjal, češ, da mu je sam dal denar. Zato so še očeta aretirali.
Telova'ski napad
Pred kratkim je bil neke noči .izvršen tolovajski napad na 28 letnega Jurija Perneka iz Podlehnika. Ko se ie vračal domov z dela, ga je neki neznan tolovaj obdelal z nožem, da je obležal v mlaki krvi in nezavesten. Takeo-a °o ■">.5H mimoidoči in skoro je bil že zmrznjen, in tra pot«m spraviti v ptujsko bolnico. Le malo je upanja, da ga obranijo pri življenju.
vran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 31. decembra 193(5
Amerikanski Slovenec
■t ar p. j si slovenski list v Amerilci. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak dan raztm nedelj, poae-l«ljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto Za pol leta
Za četrt leta___
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto________$6.00
Za pol leta________3.00
Za četrt leta________1-75
Posamezna številka--------:— 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America Established 185J.
Issued daily, except Sunday, Mon day and the day after holida**.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ___
For half a year
__$5.00
2.50
For three months------1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year____3.00
For three months___1-75
Single copy______________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Ob zaključku leta



BBln* \vv v* v "Sir1—rr'sV^


Zopet stojimo ob zaključku leta. Zopet je svet starejši za eno leto in mi vsi z njim. Kako hitro se umika čas!
Zdi se, da povprečen človek je preveč zakopan v svoje vsakdanje življenje, v svoje skrbi in vse razne zanimivosti istočasnosti, da na hitri beg in umik časa prav malo misli. Da smo ljudje tako zakopani v zanimivosti in skrbi vsakdanjega življenja, je menda določeno po Modrosti in Previdnosti božji sami in baš to urejuje naše življenje tu na zemlji, da smo neprestano zaposleni, da naša pozornost ne stoji samo pri dolgočasni misli na čas in na to, kaj je za nami in kaj je pred nami. Saj kako otožno bi bilo, ko bi človek samo to mislil, kaj ga čaka na svetu. Na svetu vemo, da je samo trpljenje in ena sama nepretrgana skrb, ki leži na ljudeh liki mora. Na človeštvu se je in se bo uresničevala božja nejevolja, ki je nastala nad prvima človekoma v raju: v potu svojega obraza si boš služil svoj kruh . . .. Modrost božja pa je omilila to breme človeku s tem, da je položila v njegovo življenje vse mogoče zanimivosti, ob katerih je človeku življenje bolj prijetno in bolj zanimivo in obenem to človeka nekako zamoti, da ne misli samo kaj in kaj bo, ampak da gre naprej skozi življenje ne zavedajoč se, da zraven nosi vso ono težo življenja, ki je usojeno človeštvu, da jo nosi ppgumno in junaško ter da si skozi in potom tega življenja, če ga živi tako, kakor je Bogu všeč, prisluži tudi srečno večnost.
Ob zaključku leta je prav in na mestu za vsakega, da vsaj za trenotek postoji na potu svojega življenja in pomisli, kako je živel in kako je preživel leto, katerega zaključuje. Nekoliko premišljevanja,' nekoliko pregleda, bo podalo vsakemu izmed nas bilanco našega življenja in ravnanja. In na podlagi tega bo vedel vsak kaj in kako ima storiti. To je vsak izmed nas do samega sebe dolžan storiti. Ako bomo znali pravilno zaključiti račune svojega življenja za ravno poslavljajoče se leto — bomo znali pravilno nastaviti tudi račune za svoje življenje v novem letu, ki pride z jutrišnjim dnem.
Kakor se posameznik spominja svojega delovanja v minulem letu, tako se ga spominja tudi list "Amerikanski Slovenec". Vsem svojim dragim naročnikom se ob zaključku leta najlepše zahvaljuje za vse naklonjenosti. Posebno zahvalo je dolžan svojim vnetim zastopnikom (cam), ki so tako naudušeno delovali zanj po svojih naselbinah. Dalje iskrena hvala vsem uglednim oglaševalcem. Še posebej pa izrekamo zahvalo našim številnim sotrudnikom, ki zalagajo list s svojimi zanimivimi članki, spisi in dopisi. Vsem najlepša zahvala in obenem priporočilo še za naprej. "Amerikanski Slovenec" je vaš list in vi ste njegovi. Ne vi brez njega — ne on brez vas ne more biti. Zavedni katoliški Slovenci se zavedajo — da brez močnega katoliškega dnevnika, bi bili katoliški Slovenci kaj švoh v primeru z nasprotniki katoliškega naziranja in prepričanja. Močan katoliški tisk, je pa kakor mogočen obzid okrog nas, ki čuva in pazi, da nasprotniki popolnoma prosto ne uničujejo onih naših najsvetlejših idealov in svetinj, ki so: vera — dom — narod! Zato, kakor lovec ne more v črni gozd, kjer je vse polno nevarnih živali brez zanesljive in dobre puške in podobnega orožja — tako zaveden katoliški Slovenec biti ne more brez zanesljivega in močnega katoliškega lista v tej čudni življenski mešanici. Mora imeti zanesljivega vodnika, ki mu kaže pot in ga uči kaj je prav in kaj ni. In to je dober katoliški časopis in tak skuša biti vam vsem "Amerikanski Slovenec".
Kakor v preteklosti — tako bo skušal biti "Amerikanski Slovenec" tudi za naprej svojemu narodu vse to, kar se od takega časopisa pričakuje. Skušal mu bo biti zvest vodnik in prijatelj. Niegovi številni naročniki pa naj mu tudi za naprej vračajo v tem zvestobo za zvestobo. V tem duhu se poslavljamo od starega leta 1936, ter z močnim zaupanjem stopamo nasproti novemu letu, katerega zarja se že bliža.
Predvsem pa zahvala Bogu za vse prejete dobrote v poslavljajočem se letu in Njegov blagoslov naj nas spremlja v novem letu, ki pride z jutrišnjim dnem.
NOVICE NAŠIH FARMARJEV
Willard, Wis.
Mr. Martin Klarich, ki je že dalje časa v bolnišnici, je veliko bolji in je upanje, da okreva, kar mu vsi iz srca želimo. — V zakonski stan želi stopiti John Horvat, ki si je zbral za spremljevalko v svojem življenju Miss Mary Do-buski; oba sta iz poštenih katoliških družin.
Božične praznike smo praznovali tukaj na Willardu kar na j slovesne j še. Cerkev je bila na sveti večer pri polnočni sv. maši nabito polna vernikov, ki so prihiteli da počaste božje dete Jezusa. Cerkveni pevski zbor, pod vodstvom Mr. Frank Artacha, našega novega organista, je prepeval lepe božične pesmi. Cerkev je bila za ta dan tudi kaj lepo okrašena. Naš g. župnik č. Father John je imel dokaj pomenljiv govor, v katerem je izražal in želel vernikom mir; mir, katerega se pa more zadobiti le. če vlada prava ljubezen in prijateljstvo med narodom. Višek tega velikega praznika pa je bilo to, ko je skoro vsa cerkev pristopila k obhajilni mizi in sprejela v svoje srce Onega, ki dela mir. — Tako smo pri na? praznovali božič, praznik mi-iu.
Mr. in Mrs. Frank Lesar in 1 odpisani, smo bili na Ely, v Minnesota, kjer smo se udeleži-i pogreba pokojne Mrs. Angele Zupancich. O njej bi se dalo mnogo napisati. Pa, ker vem in upam, da bo o tem že kateri drugi poročal, naj zadostuje sam0 sledeče: Pokojna je bila doma iz Žlebiča pri Ribnici, iz poštene in daleč sloveče gostilne "Pri roki." Njeno dekliško ime je bile Levstek. V Ely, Minnesota, sta
soprogom Johnom Zupan-cichem vodila dobro idočo trgovino. Pokojna je bila tihe in mirne narave in usmiljenega srca, do vsakega, ker ni ga bilo, ki bi mu bila odrečena prošnja, če ji je le bilo mogoče jo izpolniti. Če morda soprog včasih ni hotel kake prošnje uslišati, prosila ga je ona toliko časa, da je bila prošnja uslišana. Po pravici je torej zaslužila ime s katerim so jo imenovali, namreč "mati potrebnih." O njej je v poln' meri veljal izrek, da dostikrat ni vedela levica, kaj dela desnica. Da je resnica to kar o njej pišem, je najbolj očitno pokazal njen pogreb. Za časa, ko je ležala na mrtvaškem odru, so prihajale množice trumoma, da so se še enkrat poslovile od pokojne dobrotni-ce. Ob času pogreba, je bila cerkev, dasi precej prostorna napolnjena ljudstva. Pogrebne obrede je opravil domači žup-
nik č. Father Mihelčič ob asistenci še dveh drugih gg. duhovnikov. Ni ga bilo, ki bi ne bil potočil solzo za blago pokojno, ko so pevci zapeli "Blagor mu, ki se spočije..." Prizadetim ostalim moje, oziroma naše globoko sožalje, pokojni dobrotnici pa naj sije večna luč.
Veselo in srečno novo leto želim vsem dobromislečim či-tateljem tega lista širem Amerike.
Ludvik Perushek, zast.
P. S. — Pratik nimam več na roki. Če bi kateri želel kateri, naj se obrne na upravo A.merikanskega Slovenca.
O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, III.
Kakor je na tem svetu vsake stvari konec, tako se nam je zopet približal tudi konec letošnjega leta. Zato sem sklenil, da se bom še enkrat oglasil in še kaj zapisal, predno damo slovo letošnjemu letu. Ne bom izbiral, ampak kakor bodo misli prihajale, tako jih bom zapisal. — Če se v mislih podamo za eno leto nazaj, kaj bomo najprej opazili? Pač najprej to, da mnogo teh, katerim smo zadnji večer lanskega leta iz srca voščili veselo, srečno, in zdravo novo leto, ni več med nami. OdšL so od nas in nikdar več se ne povrnejo, kakor se nikdar več ne povrne star0 leto. Polni najlepših upov smo začeli novo leto, z najlepšimi nadami in kaj smo dosegli? Mnogi stoje sedaj razočarani, ker jim ni prineslo tega, česar so pričakovali. Marsikateri, ki je bil v svojih upih morda bolj skromen, se nima kaj pritoževati, da je za kaj prikrajšan. Vsi pa vemo to, da smo za eno leto starejši. Če pogledamo na delavske razmere, so se od lanskega leta precej izboljšale V marsikatere družine se je naselila večja zadovoljnost, ker je več zaslužka. V mnogih je žalost, ker manjka tu očeta, tam ni matere, ali se je brat ali sestra, sin ali hči, preselila s tega sveta, mnoge je bolezen položila na bolniško posteljo. Vedno je tako bilo in vedno bo, dokler bo svet stal in dokler bomo na svetu živeli umrl j i vi ljudje. Ko vse to premislimo, moramo pripo-znati, da je le eden, ki vlada nad usodo človeka in samo eden, ki odloča in vodi naše stopinje, katerega postave so večne, kakor je večen on sam, ki je neskončni, vsevečni, ki je od vekomaj in bo še tudi potem, ko nas več ne bo. Samo on je nespremenljiv, samo on, naš Bog, naš Oče, pa če to verjamemo, ali ne. Ko vse to premišljujemo na pragu starega leta, si kljub temu ne moremo kaj, da bi prijatelju zopet ne voščili vsega najboljšega v novem letu.
Krščanska dolžnost je, da se
zahvaljujemo za prejete dobrote tem, od katerih smo bili dobrot deležni. Vseh dobrot katere imamo, smo pa bili vsekako deležni od Boga. Njemu se imamo zahvaliti za zdravje, za srečo, za mir, za življenje. Zato je po katoliških cerkvah navada, da se verni zberejo na starega leta zvečer v cerkev* da se tam še enkrat poklonijo Bogu, da se mu še enkrat slovesno zahvalijo za vse prejete dobrote v preteklem letu. Zato, kakor smo slišali zadnjo nedeljo v cerkvi, bodo na starega leta zvečer, to je v četrtek. 31. decembra, slovesne zahvalne ve-černice. Priporočano je bilo, da bi vsi prišli ta večer za onih par minut v cerkev, vsaj k zahvali. Kaj naj pač mislimo o človeku, kateremu smo izkazali kako u-slugo, pa nam za to še fige ne pokaže, kaj da bi se zahvalil za dobroto? Rekli pač bomo da je nehvaležnež. Mi pa nismo pri tem prav nič boljši napram Bogu, od katerega vendar imamo vse. Kako vse drugače je bilo v starem kraju, kjer je bila cerkev, vsaj pri nas je bilo tako, pa nismo bili najboljši, med mlačne in slabe so nas zapisali, a je bila cerkev na Silvestrov večer natlačeno polna. Naj bo letos tudi pri nas v So. Chicagi tako, da se vsi zahvalimo v cerkvi za prejete dobrote, saj bo potem do polnoči še vseeno dovolj časa ostalo za pogovore in voščila.
Zadnjo nedeljo smo bili, lahko rečemo presenečeni, ko se je č. g. župnik zahvalil za dobro uspelo božično kolekto. Rekel je, da smo ga presenetili. Verjemimo, da je to res, res je pa tudi, da je on presenetil nas, ko nas je pohvalil. To je vsekako dobro znamenje in upajmo, da bo z novim letom novo življenje zaživelo v naši naselbini, da bomo roka v roki, vsi delali za napredek. — Ko pri tem mislim na božične praznike, si ne morem kaj, da bi ne omenil, da smo za letošnji božič najbolj pogrešali slovesnega pritrkavanja. Škoda. Vse bolj praznično bi bilo. Možje, kateri znate, dajte, pozdravite novo leto s pritrkavanjem, morda bo potem srečnejše.
V	enem zadnjih dopisov sem omenil, da bom že pred božičem obiskal vse naročnike in jim na dom prinesel koledarje Ameri-kanskega Slovenca. Dosedaj še nisem tega povsem izpolnil, pa je božič že minil in je novo leto pred durmi. V kolikor bo le mogoče bom to napravil in če bo morda kateri le izpuščen, naj ne zameri. Vsem pa želim najbolj srečno, veselo in uspehov polno novo leto.
Novinar
DVE PRIREDITVI
Barberton. O.
Na Silvestrov večer priredi fa-ra Presvetega Srca Jezusovega v Barbertonu, O., ljudsko igro "Zapravljivec". Prireditev se vrši v dvorani društva Domovina.
V	soboto dne 16. januarja priredi društvo sv. Jožefa št. 110 KSKJ. svojo letno veseliio in si-ler tudi v dvorani društva Domovina.
Fr. Smole
Katoliška društva, naročajte svoje tiskovina od Hm *o!iškc tiska me "A. S."
med Slovenci po Ameriki
Slovenski farmar v Chicagi
V	ponedeljek se je zglasil v našem uredništvu Mr. John Crocker iz McCook, Nebraska. Imenovani je sin slovenske priseljene družine Mr. in Mrs. Jakob Kraker. Oče je rodom iz Černomlja, mati pa je Gor-šetova J era iz Semiča. Oče mu je prišel v Ameriko nekako v letih 1885. mati malo pozneje. Oče mu je umrl leta 190G. Mati je iz znane redovine Gorše-tove, iz katere je bil znam Gorše, ki je nekako pred SG leti ali več lastoval zemljišče v Chicagi, kjer sedaj stoji ponosna stavba železniške postaje "Union Station." Mladi Crocker (poamerikanjenoime) je pravi tip pravega Belokranj-ea in govori prav dobro slovensko dasi rojen v tej deželi, ga belokranjsko narečje ni zapustilo. V McCook, v Nebra-ski, lastuje 3000 akrov obširen ranč, kjer se bavi z živinorejo. Baš zdaj, ko je prišel v Chicago je pripeljal seboj en železniški voz živine v chica.ško klavnico. Mr. Crocker je še samec star okrog 38 do 40 let in zauber slovenski fant, ki smo se ga prav zveselili, ko se je pojavil v našem uredništvu in nam razlagal razne zanimivosti z ue-braških farm.
Mr. JoJsn Mchcr v Chicagi
Mr. John Mohar, ki ima lepo malo farmico ali bolje letovišče v Coloma, Mich., blizu Paw Paw jezera, se je mudil s svojo soprogo preko praznikov pri hčerkah in sinu v Chicagi. Njegove hčerke so sa-posljene v Chicagi. Antonija kot mestna učiteljica, Angela pa kot diplomirana advokati-nja in tretja Štefanija kc: uslužbenka in stanujejo na južni strani mesta. Mr. Mohar pravi, da se je bivanja na deželi tako privadil, da mu je Chicaga s svojim šumom in ropotom postala čisto tuja, kar mu radi verjamemo. Mr. Mohorju hvala za obisk in ko bodo češnje zorele v Michiganu, ga bomo pa mi obiskali.
Smrt pobira
V	Burley, Idaho, je umrla rojakinja Mary Kržišnik, v starosti 62 let. Doma je bila iz Pod-kraja. Zapušča moža, pet sinov in pet hčera.
V	Ventila, Pa., je umrla Mary Tomšič, rojena Malešič, v starosti 64 let. Doma je bila iz Vinice v Beli Krajini in je živela v Ameriki 45 let. Zapušča sedem sinov in dve hčeri.
V	Thomas, W. Va., je umrl rojak Joseph Borštnik, v starosti 46 let. Doma je bil v Žujevem pri Cerknici na Notranjskem. Zapušča ženo in dva sina.
V	Clevelandu, O., je umrl Peter Fortuna v starosti 56 let. Doma je bil v vasi Nared pri Sv. Juriju. V Ameriki je živel 36 let in zapušča tukaj dva brata, sina in tri hčere.
Podpora i — Mi smo bili že davno tega prepričanja, da naši socialisti nimajo prav za prav ničesar pokazati kot uspeh svojega mnogoletnega truda in napora. (No, če hočemo biti popolnoma pravični, moramo priznati, da so vzgojili nekaj prav borbenih verskih odpadnikov!)
Kako smo se pa začudili, ko smo brali pretekli četrtek zpod Molekovega peresa sledeče besede: "-. To je edina delavska politika, ki obeta uspeh, ampak to politiko mo-■ajo voditi Američani, ne pa mi priseljenci, ki smo zadnjih trideset let vodili razne stran-čice in grupice, PA NISMO NIKAMOR PRIŠLI. Bodimo enkrat realisti!" Podpišemo!


"Prcsveta1' na potu v Španijo... — Salament vendar, zdaj bodo pa videli beli v Španiji, kaj se pravi. "Prosveta" jih bo naučila kozjih molitvic! Nihče se naj ne smeje in ne šali — ker gre za res. Stric Molek slovesno naznanja, da je "Prosveta" odšla v Španijo. Ampak, da ne bo kdo napak razumel! Ne uredniški štab, niti ne šef lawndalske kovačnice v Pro-svetinem uredništvu ni odšel, ampak par zavitkov papirja so poslali v Španijo. S tem so postregli svojim sodrugom v Madridu, ker mislijo, da jim je zmanjkalo že tudi papirja za domačo uporabo. Pa naj kdo i*e-če, da naši lawndalski "velmož-je" koruzarji marljivo ne skrbe
za svoje sodruge na Španskem!
* * *
Kako sa časi spreminjajo! — V Atlanti, Georgija, so te dni prodali palačo, v kateri je bival
in v kateri je bil glavni stan znanega Klukluksklanskega glavarja Simmonsa. V tej palači so se kovali najbolj strupeni načrti proti katoličanom. Zdaj pa je prodana in jo je kupila katoliška župnija Kristusa Kralja in bo iz nje napravljena farna šola imenovane župnije. Tako je in tako se uresničujejo še vedno Kristusove besede: ... in na to skalo bom zidal svojo cerkev in peklenska vrata jo ne bodo premagala . . .
•--o-
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski
Slo ven ac" I
POPRAVEK
Pueblo, Colo.
Med darovalci za Sirotišnico
v Šmihelu ki so bili objavljeni dne 18. nov. 1936, sta pomotoma izpuščena dva imena in iccr Josephine Erjavec 25c. in John Erjavec, Jr. 25c. kar se naj vzame blagohotno na znanje. Vsem hvala in zdravo, srečno in zadovoljno Novo leto 1937!
Joe Spiller in Martin Kcl-besen, nabiralca.
"TARZANOVA DVOJNIKA"
(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice BlllTOUgllS
Kakor bi bil zrastel iz tal, je stal pred njima divji črnec z visoko dvignjeno sulico in njegov ostri pogled ni obetal prav nič dobrega. Dečka sta za trenutek obstala kot okamenela. — "Jemnasta!" vzklikne Dick. "Joj!" ponovi Doc. "Kaj naj pa sedaj napravimo? Najbolje da smo z njim kolikor mogoče prijazni."
"Dobro jutro!" pozdravi Doc diplomatsko črnca in se prijazno posmejc, bolj kot je bila njegova navada. "Lepo jutro, kaj ne?" — Zopinga, ki je dosedaj kot prikazen stal tiho pred dečkoma, je odprl svoja široka usta in izsul skozi nič koliko besed, od katerih pa nista dečka niti ene same mogla razumeti.
Ko je divjak Zopinga nehal govoriti se je tudi nekoliko prestopil. To je dalo dečkoma vsaj nekoliko upanja, da morda pa le ne bo tako hudo, kot sta si vso stvar predstavljala, zato reče Dick: "Najbolje bo, da jo ubereva nazaj." Toda. komaj se je premaknil da pojde mimo divjaka, mu je ta nastavil sulico.
Dečka sla zopet osupla obstala in ko jima je divjak Zopinga z dvignjeno roko pokazal v smer proti naselbini kateri sta obrnila hrbet, je Doc ugotovil: "Menda nas vabi na zajutrek." —• "Naj nas že vabi na kar hoče," pripomni Dick, "najbolje da ga ubogamo." Zopet sla se obrnila proti naselju, Zopinga pa za njima.
Četrte1?, 31. decembra 193(5
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran $
INOZEMCI IN STAROSTNE
POKOJNINE
POD SOCIJALNO-VARNOSTNIM ZAKONOM
Inozemci niso izključeni. — Vsi vpravičeni delavci morajo prijaviti se.
Inozemci so vpravičeni do federalnih starostnih pokojnin ravno tako kakor ameriški državljani. Pristojna federalna oblast v Washingtonu, Social Security Board, je ravnokar to priobčila in pozivi je vse inozemske delavce v Združenih državah, naj izpolnijo in povrnejo takoj svoje prijave za socijalno-var-nostni račun (Social Security Account).
Zakon, ki se nazivi je Social Security Act in ki je bil sprejet od kongresa in odobren od predsednika Roosevelta dne 14. avgusta 1935, določa, da se ob gotovih predpogojih bodo izplačevale starostne pokojnine vsem umirov-ljenim delavcem, ko so dosegli starost 65 let. Naj bodo ameriški državljani ali pa ne, morajo vsi oni, ki delajo v Združenih državah po dnevu 31. decembra 1936, ki niso še 65 let stari in ki so zaposleni v tovarni, delavnici, prodajalni, rudniku ali v drugem trgovskem ali industrij alnem podjetju oziroma pisarni, izpolniti in povrniti prijavo (aplikacijo) za socijalno-varnostni račun.
Federalna vlada je delodajalcem izročila tiskovine (forms) za tako prijavo in jih naprosila, naj jih izročijo svojim delavcem. Ako vaš delodajalec vam ni izročil take tiskovine, označene "Form SS-5, Treasury Department, Internal Revenue Service", podajte se na najbližji poštni urad in zahtevajte to tiskovino ali pa priskrbite si eno od delav. organizacije, kjer ste včlanjen. V tej tiskovini za prijavo imate odgovoriti le na nekoliko enostavnih vprašanj — Vaše ime, adresa, dan in kraj rojstva, pleme (barva), spol, delodajalca ime in adresa in očetovo ter materino ime. Treba, da takoj izpolnite to tiskovino s tiskanimi ali s črnilom jasno izpisanimi črkami in jo povrnete na eden izmed sledečih peterih načinov.
1.	Dajte jo svojemu delodajalcu.
2.	Dajte jo zastopniku delavske organizacije, h kateri spadate.
3.	Dajte jo pismonoši.
4.	Prinesite jo sami na poštni n rad.
5.	Vložite jo v zaprto kuverto, naslovljeno na "Postmaster, Local" in odpošljite jo po pošti brez poštnine.
Informacije, podane od vas, se smatrajo za strogo zaupne. Le vladni uradniki, ki so uradno odgovorni za spise v zvezi s soci-jalno varnostjo, imajo pristop do teh informacij.
Kmalu potem dobite listek s svojim imenom in številko na njem. Dotična številka je številka vašega socijalno-varnostne-ga računa z vlado Združenih držav. Treba obvestiti delodajalca, kako številko ste dobili, in pazite, da ne zgubite listka, kajti kasneje ga boste prav sigurno potrebovali.
Federalna vlada odpre in vodi za vas vaš socijalno-varnostni račun, da bo popolnoma razvidno, koliko ste od svojega indus-trijalnega ali trgovskega dela zaslužili po 81. decembru 1936 pa do dneva, ko dosežete starost 65 let. Vaša letna mezda, zaslužena od te vrste dela, bo vsako leto vpisana v Vaš račun, razun da se ne bodo vpisali zneski čez $3000 na leto, prejeti od enega ali več delodajalcev.
Skupni znesek mezd ali plač v Vašem socijalno-varnostnem računu bo, ko dosežete starost 65 let, služil za podlago, da se izračuna znesek in oblika starostne pokojnine, do katere boste vpra-vičen. Pokojnina utegne biti v obliki mesečnih čekov ali enkratnega skupnega plačila.
Mesečne pokojnine se bodo, začenši od 1. 1942, izplačevale onim delavcem, katerih socijalno-varnostni račun pokaže, da so od začetka 1. 1937 zaslužili $2000
ali več, in ki po 1. 1936 in pred starostjo 65 let so bili zaposleni v teku petih ali več raznih koledarskih let. Dejanski znesek mesečnega čeka, izplačanega vsakemu delavcu, 65 ali več let staremu, kateri je prenehal delati v industriji ali trgovini kot delavec, bo odvisen od mezd, vpisanih v njegovem socijalno-varnostnem računu. Najmanjši znesek bo $10 na mesec in največji $85 na mesec, kateri maksimum je določen po zakonu. Nikak delavec ne bo prisiljen, da preneha biti zaposlen v starosti 65 let, ali ne bo dobival mesečnih pokojnin, dokler bo nadalje redno zaposlen v takem delu, ki spada pod starostno-pokojninski sistem. Te pokojnine se bodo redno izpačevale, dokler delavec živi, izvzemši da se bo znesek znižal za eno mesečno pokojnino za vsak mesec, v katerem bi bil redno zaposlen v takem delu, ki spada pod starostno-pokojninski sistem.
Enkratno skupno plačilo (lump-sum) se izplača onim, ki odgovarjajo nekaterim, ne pa vsem kvalifikacijam za redno mesečno pokojnino. Ta enkratna skupna plačila bodo začenjala 1. 1937 in se izplačajo vsem delavcem, za katere Social Security Board vodi socijalno-varnostni račun, ko ti delavci dosežejo starost 65 let, ne da bi bili kvalificirani za mesečne pokojnine.
Preskrbljeno je tudi za delavce, ki umrejo. Ako delavec umre, predno doseže starost 65 let, bo federalna vlada izplačala njegovi zapuščini tri in pol odstotka vseh mezd, vpisanih v njegovem socijalno-varnostnem računu. — Ako delavec začne dobivati mesečne pokojnine, pa umre, predno skupni znesek prejetih mesečnih pokojnin je enak 3 in pol odstotkom skupnih mezd, vpisanih v njegovem socijalno-varnostnem računu, bo njegova zapuščina prejela preostanek. Plačila teh posmrtnin začnejo 1. 1937.
Inozemci, ravno tako kakor državljani Združenih držav, so vpravičeni do teh starostnih pokojnin, ako le odgovarjajo predpogojem glede dela in me/d, določenim v zakonu za socijalno varnost. Ali, da morete dobivati te pokojnine, morate vložiti prijavo, da se ustanovi vaš socijalno-varnostni račun. Ako se ne prijavite, federalna oblast ne bo v stanu ugotoviti, da-li ste vpra-vičen. Radi tega prav za gotovo priskrbite si tiskovino Form SS-5 od svojega delodajalca ali od poštnega urada. Izpolnite to prijavo in povrnite jo takoj.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
TRIJE KRALJI V ENEM IN ISTEM LETU
Za Anglijo bo leto 1936 osta lo zgodovinsko važno, kajti vladali so jo v tem kratkem času trije kralji. Na levi je Jurij V., ki je umrl 20. januarja, v sredi Edvard VIII., ki je odstopil 10. decembra, na kar je prišel na prestol Jurij VI. (na destii).	-— •
N
a s
g 1
a s
NEČEDNA IGRA S CANKARJEM.
P. Bernard.
Naprej je bilo določeno, da moramo dobiti "klerikalci" po glavi glede Cankarja, pa naj bi rekli ali naredili, karkoli bi hoteli. Če je enkrat zapisano v zvezdah nam nasprotnega neba, da nas mora Cankar "nabiksati", nas pač mora, pa tudi če bi se sam branil.
IZKOPAVANJE NA SINAJ-SKEM POLOTOKU Kakor poroča "Osservatore Romano" je 83 let stari sloveči arheolog sir Wiliam Flinders-Petri vnovič odpotoval na Sina j-ski polotok, kjer bo nadaljeval izkopavanja. Že prej je nekako 50 km od meje izkopal stare obmejne trdnjave ter palače. Vse stare zgradbe so bile zgrajene druga na drugi ter njihova starost sega nazaj v 12. stoletje pred Kristusovim rojstvom. Sko-ro vsako stoletje je bilo na kraju nekdanjega starega mesta zgrajeno novo. Sedaj so izkopali že 4 mesta iz najstarejše dobe, tako da so že našli sledove egipt-skih pastirskih kraljev. Severno-zahodno od Nahalal so odkrili judovsko svetišče z grškim napi-
som.
-o—
CIGARE ZAVAROVAL
Neki Newyorčan si je kupil zabojček fcigar ter jih dal zavarovati zoper ogenj. Nato pa je cigare pokadil ter šel k zavarovalnici ter od nje .zahteval odškodnino, češ, da so mu vse cigare zgorele in da ima zato pravico terjati zavarovalnino. Zavarovalnica pa se je branila izplačati. Ker se zavarovalnica tudi poravnati ni hotela, je mož šel k sodišču in zavarovalnico tožil. Sodišče pa je razsodilo, da ima mož prav, ker so cigare res zgorele in da mora zavarovalnisa cigare plačati. Zavarovajnica je nato res plačala, toda moža naznanila državnemu pravdniku, češ, da je hote in namerno za-žgal gorljive stvari, katere je poprej dobro zavaroval. Sedaj je stvar vnovič prišla pred sodnike, kateri so moža obsodili na 3 mesece zapora.
BRADA VZROK SMRTI
V mestu Braunau na Nemškem je na pokopališču nagrobnik nekega župana, ki je umrl že leta 1572, in sicer se je ubil.
SmS?
tc-iU
m ismfoaafc&iiW^ j .iliriBHMBftl-
Naznanilo in zahvala
Potrtih src naznanjamo vsem vam, našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je, previden s svetimi zakramenti, za vedno preminul naš ljubljeni soprog in oče
Anton
Rojen je bil leta 1872 v Dvorska Vas, fara Veliki Lašče, na Slovenskem. Pogreb se je vršil iz hiša žalosti v cerkev sv. Vida in potem na Calvary pokopališče.
Naj tem potom izrazimo posebno zahvalo č. g. Matija Jager, ki so prihiteli še ob pravem času, da so podelili okrepčilo blago-pokojnemu z zadnjo sveto popotnico. Zahvaljujemo se tudi č. g. pomočnikoma g. A. Andrej in g. M. Sodja za tako lepo opravljene cerkvene obrede.
Iivala vsem darovalcem za svete maše in za krasne vence, vsem darovalccm avtomobilov, kakor tudi vsem, ki so nam stali ob strani v tem času, ga prišli pokropit in nas tolažili.
Še posebna zahvala društvu Slovenec štev. 1, SDZ., ki so se korporativno poslovili od svojega društvenega brata. Zahvaljujemo i"© tudi društvu Makafcejcev in društvu sv. Janeza Krstnika.
Ti pa, naš predragi soprog in oče, počivaj v miru nad zvez-dami!
Žalujoči ostali:
FRANCES, soproga; ANTON, FRANK, JOSEPH, EDDY in WILLIE, sinovi, in FRANCES, hči; kakor tudi ostali sorodniki.
Cleveland. Ohio, 24. decembra 1936.
Padel je po stopnicah ter si zlomil vrat. Ta mož je baje nosil dva metra dolgo brado. Kadar je hodil, je moral brado dvigniti z roko, da se mu ni zapletla med noge. Nekega dne pa je šel po stopnicah in je pozabil z roko dvigniti brado. Zapletla se mu je med nogami, zaradi česar je mož padel po stopnicah in si zlomil tilnik.
POSLEDICE STAVKE
Občinski svet v Bruslju je sprejel nov davek, katerega pa morajo plačevati velike trgovine. In sicer ga morajo plačevati samo take velike trgovine, katere imajo več kakor 15 uslužbencev. Davek znaša 500 do 10.000 frankov na leto za vsak oddelek. Zoper ta davek pa so bruseljski veliki trgovci začeli svoje vrste stavko. Nobena velika trgovina namreč zvečer ni več prižgala električnih svetilk, ampak so za silo povsod prižgali sveče. Ta razsvetljava pa je kupujoče občinstvo tako zanimala, da se je vsled tega kupujočih ljudi v trgovinah kar trlo. Nastopiti je morala policija, ki je zaradi varnosti ljudi gonila iz trgovin, da bi se gneča zmanjšala. Ker policija take razsvetljave ne sme prepovedati, bo ta stavka še ne-' kaj časa trajala v veliko veselje občinstva ter v velik profit stavku j očih trgovcev.
——o-
BARVASTA LUČ IN RASTLINE •
Zanimiv poskus je napravil ameriški botanik Enoch Karrer, ki je dal rastliham rasti v dnevni, temveč v umetni barvani svetlobi. Pri tem je ugotovil, da se rastline v rdeči luči krivijo druga od druge, v modri svetlobi pa delno druga proti drugi, delno druga od druge. V temnomodri luči dobe rastline najdaljše korenine, v oranžnordeči pa najkrajše. V modrozeleni svetlobi dobe rumeno barvo, v oranžni pa posebno lepo zeleno zunanjost.
KAKO SO LJUDJE PORAZDELJENI NA ZEMLJI
Število vseh ljudi na zemlji cenijo na dobri dve milijardi. Od teh jih živi nad polovico v Aziji, četrtina v Evropi. Komaj dobra desetina človeštva prebiva v obeh Amerikah. V Afriki jih je pičlih 150 milijonov prebivalcev ter v Avstraliji in Oceaniji skupno komaj 10 milijonov. Okrog južnega tečaja pa je še cel kotinent Antarktika brez stalnih prebivalcev.
I DENARNE I POŠILJATVE
=	odpravljamo v Jugoslavijo, Ita-
gj	lijo in vse druge dele sveta po	B
g	dnevnem kurzu. Včeraj so bile	g
g	cene:
Dinarji:
t	Za $ 2.55.................... 100 Din	g
i Za $ 5.00.................... 200 Din	g
1	Za $ 7.20................... 300 Din	I
=	Za $ 9.50.................... 400 Din	I
g	Za $11.70.................... 500 Din	g
m	Za $23.00....................1000 Din	|
Lire:
|	Za $3.50............................ 50 lir	|
I	Za $6.40............................100 lir	i
I	Za $29.00............................500 lir	|
Za izplačila v dolarjih:
g Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75	j
g	Za $10.00 pošljite..........$10.85	g
1 Za $15.00 pošljite..........$16.00	§
1 Za $25.00 pošljite..........$26.10	g
| Za $40.00 pošljite..........$41.25	g
g Za $S0,00 pošljite..........$51.50	g
g	Ker sc kurz večkrat spreminja 1
g	so cene podvržene spremembi, g
g	Pri večjih svotah poseben popust. §}
g	Vsa pisma in pošiljatve naslovi- g
g	te na: g
JOHN JERICH
(V pisarni Am. Slovenca) 1849 West Cermak Road, g CHICAGO, ILL.
illillllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
KITAJSKI PREGOVORI
Celo najboljša gospodinja ne more skuhati riževe juhe, če nima riža.
Kdor s prenagljenostjo napreduje, se bo s hitrico umikal.
Čim večja družba, tem večji klepet.
Kdor se ne zna napihovati, ne pozna umetnosti napredovanja.
Pomota enega trenutka u-stvarja žalost vsega življenja.
če nekdo vedno usta zaprta drži, postanejo njegove besede krilatice.
Moški misli, da nekaj ve, ženska ve vse vedno bolje.
Hudobnega človeka ljubiti, je kakor rediti tigra. Če ga dobro ne krmiš, te samega požre.
V vsako slovensko katoliško družino slovenski katoliški dnevnik "Am. Slovenec!"
VELIK I	
BLAZNI	mm
PSU Al	riKfl
ZA LETO 1937 JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMEHA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Ko je šlo glede Kulturnega vrta med Baragom in Cankarjem, so naši ljudje odločno povedali, da dajo Baragi prednost. Dobro so vedeli, zakaj so tako povedali. In zmagal je Baraga kot mož, ki zasluži prvi in glavni spomenik.
Takrat nam je nasprotni tabor na vse mile viže očital, da smo nazadnjaki in da Cankarja ne maramo. To je bil v njihovem tisku prav nečeden kulturni škandal. Takrat je bilo vse polno dokazovanja, kako velikanski pomen ima Cankar za ves narod, in kako grdi smo nekateri ljudje, ki tega ne priznamo.
In tako smo dobivali po glavi. Pa je bilo pripravljenega št vse več materiala za bunke po naših glavah, ker so nasprotniki upali, da bodo naši ljudje Cankarja res popolnoma zatajili.
To upanje se pa ni uresničilo. Ko je stal Baragov spomenik, se je pričelo delo za postavitev Cankarjevega. Tedaj pa spet ni bilo prav. Prej so očitali da Cankarja ne maramo — in to ni bil majhen greh. Zdaj očitajo, da Cankarja hočemo — in to spet ni majhen greh . . .
Če bi bili mi operirali z njegovim brezverstvom, z njegovo nemoralnostjo, z njegovo odtujenostjo narodu — kakšen fanatizem bi se nam bil očital!
Mi tega nismo storili, oni pa sedaj delajo, kar so od nas pričakovali in že naprej smatrali za velik kulturen škandal. Dober tek, gospoda!
Ista umazana igra kot glede Cankarjevega pisateljskega dela se uganja z njegovo soho. Preden je bila ukradena, so pisali o nas tako zmešano, da človek ni mogel razbrati, kaj nam prav za prav očitajo. Vse vprek je letelo: Klerikalci nimajo pravice do sohe , . .
Klerikalci nočejo sohe . . .
Klerikalci se sramujejo sohe...
Klerikalci bi se sami radi znebili sohe . . .
Klerikalci si hočejo na vsak način prilastiti soho . . .
Klerikalci proslavljajo soho...
Kaj naj bi bili potemtakem sploh naredili klerikalci, da bi bilo približno prav?
Ko je soha izginila, so namiga-vali: Ali nismo rekli, da so se klerikalci sami želeli izriebiti sohe .. .?
Ko so klerikalci dali narediti novo soho, so spet obrnili in rekli: Ali nismo naprej vedeli, da se klerikalcem ne da nič dopovedati? Svojo ženejo in svojo bodo [gnali. Ves trud nas ubogih na-prednjakov je zaman. Klerikalec ostane klerikalec!
In ker je ves drugi naprednja-ški trud za preprečen je odkritja Cankarjeve sohe šel po vodi, so iznašli nov škandal: Klerikalci so dali narediti novo soho, to se pravi — "ponaredili" so jo. U-metniku Lobodi kradejo, kar je njegovega! Plagijatstva so krivi!
Nekaj groznega so ti nesrečni klerikalci! Le pomislite! Odkar jim je prišel Kulturni vrt po zaslugi naprednjakov v kremplje, so si ustvarili' jasen program:
Najprej Baraga, potem Cankar! Do danes niso odstopili za las od tega načrta kljub tisočerim spletkam naprednega tabora! Ce to ni od sile! Pošten naprednjak mora v resnici znoreti ob tej ne-premakljivosti in doslednosti klerikalcev !
In res so vsi pošteni napred-njaki že ob pamet! V tem kotu eden dokazuje, da je bil Cankar popoln brezverec. Njegov bratec v drug6m kotu piše dolg članek skuša dopovedati, da je bil Cankar vse življenje globoko veren. Kateri naprednjak ima prav?
Zopet se oglasi oni v prvem kotu in zatrjuje, da je Cankar njihov in samo njihov. Drugi del naroda da nima ničesar iskati pri njem. Pa se oglasi bratec iz nekega tretjega kota in piše, da je Cankar last vsega človeštva, celega vesoljnega sveta. Spet moram vprašati: Kateri teh bratcev ima prav?
Eden piše: Cankarju se sploh ni bilo treba izpreobrniti. Drug pravi: Cankar se je izpreobrnil, ko je bil že nenormalen ... In potem citira Cankarja samega: "Spokoril se je Kette, ko mu je bila že tudi duša razjedena v bolezni, in nad njegovo posteljo je visel molek; spokoril se je Murn in ob svoji zadnji uri je držal razpelo v rokah. To je utrujenost . . ."
Pri Ketteju in Murnu je bila torej po Cankarjevo — utrujenost! Naj bo!
Ko je prišlo do tega, da se je Cankar sam pred smrtjo pokri-žal — ali je bila tudi to — utrujenost? Cankar sam o tem ni ničesar zapisal. Ni mogel več. Namesto njega je pa po nekaj letih zapisal Mr. Molek in namesto besede "utrujenost" je rabil lepšo: "nenormalnost" . . .
No, naj že bo to ali ono. Beseda ni konj. K vsemu temu bi jaz tole rekel:
Končno je popolnoma prav, da napredna javnost vse te reči dobro prebrska. Počasi bodo bralci njihovih listov spoznali, kar mi že dolgo vemo: Dosti lahko je zafrkavati vero in se norčevati iz Boga, dokler je človek "na višku svoje moči". Takrat je morda brezverstvo in brezboštvo celo koristna reč. Ko pa človeka prime "ta zadnja", pa hitro spozna, d,a je brezverstvo presneto
švoh" roba. To bo zadnji vzrok tistih reči: "Spokoril se je Kette .. . spokoril se je Murn . . . In še: Nenormalen je postal Cankar. . ,
Bog daj, da bi postali tako "nenormalni" tudi tisti bratci iz prvega, drugega in tretjega kota ! Nič se ne muzajte, gospodje, prav nič ne veste, kako vam bo "duša še razjedena od bolezni..."
Končno še enkrat vprašanje: Čigav je Cankar?
Mi klerikalci smo skromni ljudje in smo hvaležni tistemu gospodu iz tretjega kota, ki je zapisal, da je Cankar last vsega človeštva. Ker smo končno vendar tudi mi kos človeštva, nam je vsaj na ta način pripadel košček Cankarja. Pa naj bo "tretjina" ali milijonina — zadovoljni smo z vlogo ubogega Lazarja, ki je pobiral drobtine, padajoče z bogatinove mize. Tako je postal Cankar po "gnadi" naših bogatih naprednjakov kljub vsemu — nekoliko "naš".
S23E3K3
SPSTE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO
Mnogokrat odpravi neprebavnost
m zciprtnico
— NAROČITE SI PROSTI VZOREC —
j Triner's Bitter Wine Co. I 544 S. Wells St., Chicago, 111. 1
I Pošljite mi brezplačni vzorec.
I ....................... !
i Naslov .....................
Stran ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 31. decembra 1986
|| jiftoJUimrr- : 1 Peter .Pavel Glavar	Zgodovinska povest spisd.1 DR. IVAN PREGELJ.
lanšpreSki gospod. 'f •- rf jif^rX^^''*' »vir^T *PU1 U^T-MZI"" 11. .v Wt^THirtg'.'^flf^1 .'.^Cl 'V"r-tr^./MUM^JBaOBtft^iJ^Bg-.ttgtt^JEBKaiBMMdfElHMBBP'WffBMWPflMHMHMI	
Potem je spet upal: "Izgubil je knjigo, a ljubil je krepost. Morda še živi —"
Planil je kvišku in zaklical tajniku: "Sedite in pišite!"
"Komu, presvetli?" je vprašal tajnik.
"Pišite v Senj, škofu Benzoniju."
Nato je narekoval pismo, ki naj bi odvalilo zadnjo oviro s poti, ki jo je hodil Peter Pavel
XIII. NA MORJU IN V PRISTANU.
Peter Pavel je spal in sanjal. Zdelo se mu je, da potrre skozi neznano deželo. Nekak moten, meglen somrak je ležal nad ravnino, po kateri je šla pot kakor gaz. Ni bila prijetna pot, a krajšala mu jo je zavest, da hodita ob njegovi desni in levi še dva potnika. Čudno ga je nekaj vezalo na sopotnika, dasi ju ni poznal. Šli so molče, zatopljeni vsak sam vase. Medla modrikasta luč, ki je silila skozi somračno meglo, je komaj nejasno osvetljevala temne postave popotnikov.
"Dani se," je čustvoval Peter, "in že dolgo, dolgo hodimo. Kako je to neki, da noče biti že dan?"
In potožil je sopotnikoma: "Ali smo pot zgrešili. Nikoli še take dežele! Hodimo, a ni jutra ne dne."
In oni na levi je kakor odpel-: "Mojzes je hodil, a ni prišel."
"Kdo sta, da govorita iz pisma?" je mislil Peter Pavel. In kakor v odgovor na njegove misli sta odgovorila z isto besedo: "Zaupaj in veruj in boš prišel."
"Če bi hodil sam, bal bi se," je dejal Peter Pavel. "Pa mi je sam Bog vaju dal za spremstvo in to je dobro."
Obmolknili so. V ravni na desni in levi pred potniki so jeknili čudni glasovi. Bilo je b-kcr da tulijo volki, potem pa, kakor da jočejo jagnjeta za izgubljeno materjo.
"Moj Bog, v volkove gremo," je rekel Peter Pavel.
"To niso volkovi," je dejal popotnik na desni.
"In niso jagnjeta," je dejal popotnik na i •
levi.
"Pa kaj so, povejta mi. Kaka čudna dežela je to!"
Tisti na desni je rekel: "Tisti, ki tožijo kakor jagnjeta, so bedniki, ki so želeli duhovnika pa ga niso imeli."
Lajež volkov in vekanje jagnjet je rast-lo v neskončnost. Petru Pavlu se je srce 1 -čilo v prsih in j c-util toplo sočutje do vekajoeih. Kakor sam zase je potožil:
"Moj Bog, koliko pa je še takih na svetu, ki o duhovniku Kristovem še nikoli silili niso."
"Morje jih je," je podobno vzdihnil potnik na desni.
"Temo bi napolnili, če bi dno imela," je rekel trpko potnik na levi.
"Kakor čolnič," je rekel Peter Pavel, "plava Cerkev na morju v temi. Potapljajo se, ne vidiio nje. A peklo je silno. O, ali bo premagala v temi in viharju vrata peklenska?"
"Bo jih," je jeknil odgovor z desne in leve. Smrtna tišina je legla vseokoli. Iz te tišine pa je jeknil hipoma strašen glas, rjovenje pustinjskega leva. Peter Pavel se ! je krčevito prijel pod pazduho rok svojih I
sopotnikov.
"To je Njegov glas," je dejal slovesne potnik na levi.
Petra Pavlu se je v sredi med neznanima drugovoma ogrelo srce in je vprašal zaupno: "Tako lepo sta me v sredo vzela in me tolažita. O, recita, kdo sta?"
In je rekel potnik na desni: "V eni noči, preden je petelin trikrat zapel, sem ga zatajil pred deklo."
In je rekel potnik na levi: "Ko so Štefana kamenjali, so obleko položili k mojim nogam. Na poti v Damask pa me je vrgel s konja in sem ga spoznal."
Peter Pavel je radostno vzkliknil in ju spoznal po sliki na domu župnika Roglja: "O svetca božja, moja ljuba patrona, zdaj verujem, da me prav privedeta."
Ona dva pa sta bila izginila; tla pod Glavarjem pa so se zazibala kakor v potresu. In zdaj je strašen grom pretresel ozračje. Peter Pavel Glavar se je prebudil, zavedel in spoznal, da je na ladji med romarji in da ladjo meče strašen vihar. Jok in vzdihovanje plahih sopotnikov je napolnovalo temni prostor, kamor so se bili zgnetli. V svitu male olienice je videl blede obraze mož in žena. Vihar ga je bil vrgel iz ležišča sredi med nje. Sele po dolgem se mu je posrečilo, da se je izvil iz živega kupa in prišel na stopnice, ki so vodile na krov. Lezel je navzgor. Posrečilo se mu je dvigniti vrata, ki so zapirala lino na krov. Oslepel je v strašni bliskavici. Nato je videl, kako je vihar trgal jadra in lomil jambore. Začutil je ostri vonj strelnega puha v nosnicah in slano morsko peno na ustnicah. Silovit sunek je nagnil ladjo, strašen val se je dvignil čez krov in žalil odprto lino in skoro odplaknil Petra nazaj navzdol. Brezizrazen rezek glas je zazvenel nekje ob Petru:
"Zapri lino!"
Peter je izpustil pokrov in zdrknil po stopnicah nazaj med sopotnike. Kakor skrivnostno spoznanje ga je obšlo neskončno sočutje do njih in je vzdihnil v svoji duši:
"Poginili bodo! Gospod! Reši jih, reši! Duhovnika ni med njimi, kakor jagnjeta po materi bodo tožili. Reši jih!"
In z močnim glasom je začel moliti:
"Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov . . ."
In kakor en glas je odgovorila preplašena srenja:
"Prosi za nas!"
Vihar je popuščal. Zopet je zlezel Peter Glavar po lestvi navzgor in oprezoval skozi špranje na krov. Zdaj je slišal kr-milarja: "Šjor padrone!" (Gospod kapitan!)
"Ca je, Stevo?"
"Zadeli smo."
"E pa da! Povozili smo ribiški čoln z ljudmi. Bog jih reši." Veter je zašumel znova. Ko je bilo zopet tiho, je slišal Glavar: "Šjor padrone!"
"Ca je, Stevo?"
"Krmilo je uničeno in mrtvo."
"Tristo —"
Zopet je sunil vihar in preglušil besedo kapitanovo.
(Dalje prih.)
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Za predpustno sezono
------'tn-T	:f I't, r '	' ■ "WlMWHT.j: W
si poskrbite lepih poskočnic, valčkov in koračnic, ki so rekordirane na
COLUMBIA PLOŠČE
V zalogi imamo naslednje plošče:
25000-F—Ribniška korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet ..................................75c
25001 -F— Na of četi
Juhu polka, harmonika .........................................75c
25002-F—Juhu valček
Domžalska polka, harmonika ................................75c
25005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet ...............................................75c
25020-F—Stari kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del ..........................75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio .........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25047-F—En starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet ..................................75c
25049-F—Zadovoljni Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet .........................75c
25056—O mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25059—Jaka na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio ...........................-.....75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare .....................75c
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Treplan za ples, harmo nika in inštr.........................75c
2506-1—Ribenška, L del
Ribenška, II. del, moški kvartet ...............................75c
25066—Kranjski spomini, valček
Luna valček, orkester ...............................................75c
25071—Regiment	po cesti gre, s petjem
Sebelska koračnica, harmonika ................................75c
25072—Štajerska
Moj prijatelj, polka, moški kvartet..........................75c
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran............75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitaf§"---.^„..................75c
25076— En let' in pol
Ljubca moja, ženski due in klavir ............................75c
25078—Dunaj ostane Dunaj
Neverna Ančka, harmonika in kitare ......................75e
'3079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir........................75c
25080—Oberž ta jerii
Slovenski poskočni šotiš, godba ...............................75c
25082—Bod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Shubel bariton..................75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir........................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec n« note .............................................................75c
2E085—Cingel congeJ
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c
25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje.
Rojakom, moški kvartet, petje ............................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna,
Moja ljubca je. . ., narodna. Ant. Subelj..............75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna,
Žaspanček, narodna, Ant. ŠubelJ ........................75o
25091-F—Oj	pastirčeki, božji ljubljenci.
Vsi verni kristjani, božična, poje A. Subelj..........75c
25093-F—Moja Francka,
Potepuh, valček, harmonika ...............................75c
25095-F—Sladke vijolice, valček,
Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c
'«i5096-F—Treba ni moje ljubce plavšati,
Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in .T. Lavše 75c ;»5097-F- Dekle to mi povej,
Pastir, bariton, A. Subelj.........................................75i
25099-F—Zvedel sem nekaj novega,
Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ....................75c
25100-F	Zagorski zvonovi, narod, pesem,
Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A Subelj......75c
25101-F—Bleški	valovi, valček,
Lepa Josefa, polka, harmonika, Spehek.............75c
25102-Morje	adrijansko, pevsko društvo Zora,
Ciciban, bariton Ant. Subelj ....................................75c
25104-F—Gozdič je že zelen,
Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše..............75c
25106—F—Al'	me boš kaj rada imela,
Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c
25107—Dobro	jutro, ljubca moja,
K» dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c
25108—Od	kje si dekle ti doma, valček
Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpoiiljamo.
Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošč« po 6c ca poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 2<)c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na
*V10fMrtl R!«
Knjigarna Amej^^ici Slovenec
1849 WEST CERMAK RD.. (S ^CHICAGO, ILLINOIS
11 nnfeniani n 11 .nuunrmnn « mrovm n in immnin.ii rr.nrtrrrnnx'
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Iveri.
Nevtralni smo in nevtralni moramo biti. Tako kriči Blum v Parizu. Španci naj si sami porežejo vratove, nas to ne briga. Nekaj utegne biti na-ivnežev, ki bodo BI umu verovali na besedo, mnogi bodo pa le tudi vedeli, kako je s tako — nevtralnostjo na političnem polju.
Neka Amerikanka je pisala dne 17. oktobra iz San Rema na Laškem sem v Ameriko: "Poletje je bilo strašno tam na obali med Baski ne le radi bojev, ki so se vršili neprestano skozi več ko dva meseca, in radi nemira, ki se je nas po-laščal, da bi desničarji ne bili poraženi, temveč tudi radi na-daljnega strahu, ko smo videli, kako francoska vlada pomaga na vse načine nasprotniku, seve na škodo lastnega francoskega ljudstva.
Med desetdnevno bitko za Irun komaj sedem milj od naše vile so drdrali skozi vse noči po štiri vlaki vsako uro, napolnjeni z orožjem za rdeče v Irunu, po francoskem teritoriju in čez mednarodni most. Ker je naša hiša visoko nad železniško sotesko, sem jih slišala drdrati vse noči, akoravno so šli prej komaj trije tovorni vlaki na teden, in noben ponoči.
Vsakdo je to vedel in je govoril o tem, ampak tako so bili ljudje in časniki prestrašeni, da sta le eden ali dva časnika to omenila, pa noben ni protestiral.
Mučeniki so padali pod ognjem nasprotnikov, kakor do 40 Klaretincev v Barbastru, starem križarskem mestu, ki so šli tako veselo v smrt, da se jim je pridružil neki komunističen mladenič, glasno spovedal svojo vero na Krista Kralja in je bil z njimi vred mučen.."
Noč in Blum prikrivata, zakriti pa ne moreta, svoječasno pa pride še več na beli dan.
Dopisnik lista "The London Daily Express" poroča iz Istambula, da je med 20. in 31. oktobrom Išlo 18 ruskih ladij skozi Dardanele, vse na-tvorjene s topovi, zrakoplovi in municijo. Posebno naši rdeči "demokrati" verujejo na besedo, da so bili na ladjah le čevlji za špansko deco. Tupa-tam pa se jim le tudi izmuzne, da imajo demokrati v Madridu dosti takega orožja, ki je prišlo od — nevtralcev. Saj Se poznamo.
*
Sam sem bil v Zagrebu tiste dni, ko so Hrvati pozdravljali dr. Korošca kot pravega _ spasitelja. -Upam, da mu to ni zašlo v glavo. Tempore, mutantur — časi se spremi-
njajo, in med tem je dr. Korošec marsikaj doživel, kar ga Pa zopet ni potrlo. Zdaj je, rekel bi, zopet na svojem mestu, ampak politika ostaja politika, spreminja se ko aprilo-vo vreme. Zadnjič je prišel minister Korošec v Zagreb. Prav neki katoliški list piše o obisku: "Diktaturska per jani-ca Dr. Korošec bio je početko-ma studenoga u Zagrebu i po-sjetio je bana, nadbiskupe i svojega kolegu upravitelja policije. Rekao je novarinama, da se nada, da če jednom i Hrvati biti zadovoljni u državi i s — njime. Kao da bi u državi, kojo če urediti Slobodan narod, može biti mje?ta na upravi za takovog diktatu-raškog slugana."
Včeraj — spasitelj, danes — slugan...tako je v politiki.
G. Molek rad poudari, češ. "katoliške fronte ni nikjer." in ima prav, kadar gre za katoliško politično fronto, ker taka politična fronta je pač nemogoča. To izkuša tudi dr. Korošec.
-o-
NESREČEN ZAČETEK
Alexandria, Va. — Preteklo nedeljo si je neki Omar Hickman privoščil svojo prvo vožnjo po zraku v aeroplanu. Bila je to tudi njegova zadnja Vožnja, kajti aeroplan ie treščil na zemljo in nesrečni potnik je našel pri tem smrt.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
MOVEMENT TO COLLECT
DELINQUENT TAXES
Under the able leadership of Clayton F. Smith, the president of the County Board, the Board of County Commissioner?: are taking the initiative in the campaign to get the public tax minded and to collect the delinquent taxes in order that the various governmental bodies may function properly and efficiently. This in turn would lessen the burden of that class of citizens who promptly pay their taxes. The same efforts are being made by the Mayor Edward J. Kelly and the City Council, County Treasurer Horrace G. Lindheimer, President James B. McCahey of the School Board and Robert J. Dunham President of the Park Board.
President Smith proposed an appointment of a committee of the various agencie interested in tax collection to cooperate with the committee of the County Commissioners, which he himself will appoint, in order to make a thorough study of the problem and devise the ways and means how best this problem could be solved. Mayor Kelly has already appointed such a committee ancl Treasurer Lindheimers, President Dunham, and McCahey are giving their untiring support and cooperation to the proposition.
Last year under the initiative of president Smith the Board appropriated an amount of money with which a publicity campaign under the direction of the County Treasurer was conducted and in which the Foreign Language Press cooperated wholeheartedly.
Every patriotic and civic minded citizen will welcome this move because no government can function without the payment of taxes, and the prompt payment by all tax payers will not only serve to reduce the cost of government but will also reduce the taxes in general.

Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 - Res. 4080-W
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena ^^ OA in stane samo:	2p dC ■ V U
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,