St, 326
Trst, torek 23. novembra «913.
Tečaj XXX


IZHAJA VSAK DAN
sfc r^dfcljah lr pravnikih eh 5., vb ponedeljkih ok 9. zjutraj.
Itev. sr prodajajo po 3 nv6. (6 stet.) v mnogih fcoifab.sroah v Trstu in okolici. Grorici, Kranju. Št. Petru, posvojni, Sežani, Kabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-IDornbergri itd. Z&atcrele SfeT. po 5 nvć. (10 stot.) iJ€LA3! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 frione. OENE: Trgovinski in obrtci oglasi po 3 at. man, «v*ZLrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov StO at. fnn. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K. vsaka ^tdaljna vrata K 2. ^ali oglasi po * stot. beseda, naj-Knrti pa40t»tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« -^diaoflfci". — Plačuje te izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In toSiiivn v Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
Glasilo političnega društva „Edinost*1 za Primorsko.
mV edinorti H trni t*
srn celo let« 24 K, pol leta (2 K, S meseca SK.it ročb« brez doposlane naročnina, s« oprava c« ozira
■ueialnt »a i«4»Lj«ko letanj* „iOISOSTT" Hum i ■» Mt» lat« Kroi 5-ao, m fol UU Krom a «0.
Vtt dopisi naj se poSiijajo ua oredaiitvo iiiu. N«fr*nk«-vaaa pisma as ■« sprejemaj« la rokeplst a« m vrafttj*. Naročnino, oglas« Ln reklamacije j« pošiljati «a a pravo n»«s
UREDNIŠTVO: utloa G!s>rgk 6aiattl 29 (Nir*dnl i«.*> Izdajatelj in odgovorni urednik »TKF A>' GODINA. La konsercij lista „Edlaosfc". - Natisnila Tiakaraa ,Edii>
vpisana zadrega a omejaniim poroštvom v Trste. ■____x
Oiorpie OaiaUJ itev. 20-
PoStne-hranllntlnl ra?uo Re*. 841-652, TCLEPOfl It iv ftf
BRZOJAVNE VESTI.
Dlnastično vprašanje na Bolgarskem.
DUNAJ 24. (Izv.) V ospredju političnega zanimanja stoji sedaj vprašanje abdikacije bolgarskega kralja Ferdinanda. Z bolgarske fa — avstrijske strani sicer ne manjca uradnih dementijev, a ti so fafco nesigurni, da jim je že ca prvi hip spoznati, da imajo samo nsiiien prikriti dejanski piiožaj. Dej stvo je, da je stališče kralja Ferdinanda silno težavno in da se kralj resno bavi z mislijo abdikacije. Objesti! je o tem tudi dunajsko ia berlinsko vlado. Drugo dejstvo je, da se dunajski merodajni krogi silno trudijo, da odvrnejo Ferdinanda od njegove namere, oziroma da bi se abdikacija kolikor mogoče zavlekla. Z odstopom kražja Ferdinanda bi namreč splavali po vodi vsi lepi načrt?, ki jih je zgradila avstrijska diplomacija za bodočnost, na podlagi prijateljstva z Bo!garako in politika grof? Berchtolda bi bila zopet bogatejša za eno blamažo. Ferdinandov oditop pa bi bi! nepvijeteu tudi dunajskim dvornim krogom, ker bi prišel novi kralj Boris, ki Je pravoslavne vere, popolnoma pod vpliv ruscfiiov in bi tako prenehal dosedanji veliki vpli? z Dunsja In BerHna.
Pihanje dunajskega cfjcljozaega časopisja. ki silno slavi kralja in poudarja, kako velike naloge g2 še čakajo, i.ras samo namen, vplivati na kralja. Zatrjuje se, da jei gre! Berchtoid naj^etoval ministru Genadi-jevu, naj zahteva takojšoji povrr.tek kra!}s na Bolgarsko, ki naj poseže z vso svojo avtoriteto v volilni boj in pomaga sedaoji vladi do po pome sicage. A kralj se obotavij to storiti in zahteva, da mu naj Btrcht'ld garantira bolgarski prestol, če?ar pa Berchtoid nikakor ne more storiti, ker Ima že Itak skrajno težavno stališče v delegacijah, in ps radi ostalih velesil, ki gotovo ne bi hotele trpeti takega vmešavanja A?strije v notranje bolgarske razmere.
Kraij Ferdinand hoče radi tega ostati še naprej na Dunaju in na svojih ogrskih posestnih in počakati izida volitev v sobraaje. od katerih je vse odvisno.
Ogrska poslanska zbornica.
BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) Opozicija je doŠIa danes poInc§tevi!no v zbornico. Zbornica {e nadaljevala generalno debato o tiskovni reformi. Po govoru poslanca Elemerja Hantosa je govori! demokratski poslanec Peto, Opoldne Je zahteva! govornik odmor za 5 minut, kar pa je predsednik odklonit Ko je ob Va^ ponovil svojo zahtevo, je predsednik prekinil sejo za 5 minut.
Po oblirnem kritiziranje posameznih določb predloge Je poslanec Peto končal svojo 4 ure trajajoči govor z Izjavo, da je novi tiskovni zakon te delo politike. Justični minister ne bi smel nikdar predložiti take predloge.
Ivan Rakovsky (vladna stranka) je priporočal, naj zbornica sprejme predlogo.
Grcf Apponyi je ostro kritiziral predlogo. Predsednik je predlagal, naj se vrši prihodnja se|a jutri, z dnevnim redom: Nadaljevanje današnje razprave. Predlog je
bil sprejet.
Ogrska delegacija.
DUNAJ 24. (Izv.) Jatri bi se na zahtevo opozicije morala vršiti izredna seja cgrzke delegac'Je, na kateri je hotela opozicija pro testirali piuii it mu, da se poostreni parla mentarni poslovnik uporablja tudi v delega clji. Ker Je vladni stranki sklicanje Jutršnje seje skrajno neljubo, jo hoče preprečiti na
j ta načir, da se je absentira in povzroči tako "nesklepčnost, nakar bo predsednik konstatira! to ex praesidio in sejo takoj zaključil. V opozicljonalnlh krogih vlada radi tega veliko razburjenje in vodiieijl imsjo še nocGj sejo, na kateri se bodo posvetoval?, kaj naj [uferenejo pret! temu najnovejšemu koraku vladne stranke.
Maščevanje radi procesa Lukaca - Desy.
BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Te dn! je bil objavljen avanzma pri najvišjih budimpeštanskih sodiščih. Splošno senzacijo je vzbudilo dejstvo, da je bil preferiran izborno kvalificirani sodnik Balocyl, ki je bii ? procesu Luk£ci-Desy referent in zahteva« dopustitev popolnega dokaza resnfee. V opozlcljonalnih krogih se zatrjuje, da se je vlada s preferiranjem sodnika Ba!onyja hotela samo maščevati za razsodbo v Lukac 3- Desyjevero procesu.
Franc Kossuth se ženi. BUDIMPEŠTA 24. (Izv ) 721etni Franc Kossuth se Je danes zaročil z vdovo grof'co Benyovsky, ki je stara že okoli 80 let.
Grof Stfirgkh v avdijenci.
DUNAJ 24. (Kor.) Ob 10 dopoldne ie sprejel cesar ministrskega predsednica grofa Siiirgkha v riaJjfi posebni avdijenci.
HrvaŠko vprašanje,
BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Danes se pričakuje prihcd komisarja barona Skerlecza. Baron Skeriecs od^de na Dunaj in bo sprejet v torek cd cesarja v posebni avdijenci, na kateri pade cdlcčltev v hraškem vprašacju. Volit e v cestni odbor goriškega okraja.
GORICA 24. (Izv.) Danes so se vršile volitve v cestni odbor goriškega, okraja ln je Izvojevala narodna samostojna stranka sijajno zmago. Izvoljenih je bilo 7 samostojnih kandidatov, 1 starostrujar ln 1 novo-strujar. Samostojni odborniki so: podžupan Kobol Iz Čepovana, dež. poitenec Furiani, Šavnik Ivan iz Bllj, Jančič Miha, podžupan, Špacapan Franc iz Ozeljana in Oietič Jožef Iz Mirna. Starostrujarsk« odbornik je Lutman Andrej iz Štandreža, novosirujarski pa Ob-Ijubek Franc iz Kojskega. Uaeiežba pri volitvah je bila ogromna. Oddanih je bilo 142 glasov; samo 9 volilnih upravičencev ni volilo.
Nadomestna državnozborska volite? na Zgornjem Avstrijskem.
R1ED 24, (Kor.) Pri današnji nadomestni državnozborski molitvi v VIII. okraju, je bil izvoljen župnik Mihael Huber k Geirnberga. Dobil je od 8747 oddanih glasov, 6155.
Vprašanje agrarne reforme v Bosni.
SARAJEVO 24. (Izv,) Mohamedanski saborski posfacci so imeli včeraj posvetovanje, na katerem |e bilo sklenjeno, izdati na ijudstvo Javni oklic, da se razjasni mo-hamedancem resoluc ja kluba o agrarni reformi, ki je, kakor znano, vzbudila med moharnedanci veliko nejevoljo.
Prestolonaslednik na Angleškem.
LONDON 24. (Kor.) Razpravljajoč o obisku nadvojvode Franca Ferdfnanda na Angleškem, p„Dai:y GreFc" : Obiik že dal v najslabšem slučaju povod za izmenjavo ljubeznivosti med dunajskim in londonskim časopisjem, kar odgovarja, o tem smo prepričam, čutom odkritosrčnega prijateljstva, ki vlada v obeh deželah. To pa h tudi velikega pomena za mednarodno edinost. česar noben trezni politik ne bo podcenjeval.
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montepin.
—	Ah 1 — je vzkliknil Hubert In vsled grozovite lakomnosti, ki Je vzkipela v njem, mu je postal glas še raskaveji. — Ah, ko bi se zgodilo to, bi bil to prizor, ki me že ssma pomise! nanj dviga v najvišja nebesa. Smrt božja I Kaka divna gonja I Verjemite mi, da bi bil raje navzoč pri čem takem, kot pa da bi plenil po zavzetem mestu. Toda to so le sanje, ki se ne dajo uresničiti.
—	O tem se pač zeio molite. Kar ime nujete vi sanje, se uresniči jutri.
—	Ali ;es ?
—	Na mojo besedo I
—	In tisti nepričakovani dogodek, ki naj povzroči vse to, v čem obstoja, kdo naj ga povzroči ?
Na ta vprašanja ne merem odgovoriti. Zadostovati vam mora, da veste, da zavzame kakih deset ickut pokra, ko zažgo
umetalo! ogenj, splošni nered ia zmešnjava tak obseg, da bi ga najdrznejša vaša domišljija smatrala za neverjetnega.
—	Dobro, verjeti hočem, kar mi zatrjujete. A!i je to vse, kar ml mislite povedati ?
—	Ne. Vidite.me tu, da vara dam navodil in ukazov.
—	Da mi daste ukazov ? Torej plačate ?
—	Plačam in radodarno. Stegnite roko In vzettiie mošnjo.
Hubert je ttorll, kakor mu je bilo ukazano. Teža mcŠoje se mu je zdela dobro znamenje.
—	Koliko je notri ? je vprašal.
—	Tritisoč liver v z!atu.
—	Ukazujte, gospod; kunci in n|ihov glavar so vam na razpolago.
—	Torej vi poveljujete tristo odločnim ljudem, ki so pripravljeni za vse. Razdelite jutri meJnje denarja, dajte jfm piva In Žganja; ne toliko, da bi se opilf, temveč le toliko, da se napijefo poguma in drznosti.
—	Bodite brez skrbi. Razumel sem vas In ravnal se bom dobesedno po vaš.h navodilih.
—	Porszmestite svoje ljudi pravočasno
LONDON 24. (Kor.) Nadvojvoda Franc Ferdinand se }e podal s svojo soprogo včeraj z avtomobilom v grad Chatsw.irth, da poseti vojvodo Devon;hirskega. Popoldne sta se visoka gosta vrnila v \Velbeck Abbey.
Učiteljsko vprašanje na Češkem
PRAGA 24. (Izv.) Tu se je vršilo včeraj zborovanje čeških in nemških učiteljic, ki so razpravljale o slabem materijalnem položaju učitellslva ln o kvarljivera vplivu materijalne mizerije na rodbinsko žbljenje. Ko so učiteljice hotele sprejeti resolucijo, v kateri se poživila učiisljstvo, naj stopi takoj v pasivno rezlstenco, je vladbi zastopnik shod razpustil.
Sklicanje romunskega parlamenta.
BUKAREŠT 24. (Ker.) Uradni list razglaša sklicanje parlamenta za 28. novembra.
Vprašanje južne-albanske meje.
DUNAJ 24. (Izv.) Ni tukajšnjem zuna-njem uradu izjavljajo, da velevlasti angleški predicg glede Jožfie albanske meje Se vedno r<iso sprejele in se pogajanja še nadaljujejo. Vendar pa so rešene že vse važne točke, tako da je treba doseči sporazum le še v nekaterih manj važnih vprašanjih.
V Srbiji ni več kolere.
BELGRAD 24. (Uradno.) V SrbiJ? ni sedaj več niti enega slučaja kolere. Država je prosta kolere.
Zgodovinski KaragjOrgjev zvon v Belgradu.
BELGRAD 24. (U/£dno.) Kralj Peter je sprejet včerej rurnunskega profesorja Jargo in ostale člace rumunske deputacije, ki je došla v Beigrad, da izroči kralju zgodovin
ski Kar?g|orgTe7 zvon, ki so ca na&i p^ pedfranju cerkve v Kra'cvJ, v posebni a?-di|enci. Kralj Peter to daroval rad! tegn cerkvi v Krajovi nov zvon. Popoldne s*' |t* vršil na čast gostom častni dlner. Pop fd t? je fraefa akademija znanosti na čast prr f -sor|a Jorge slavnostno seje, katere st" e* udeležila tudi ministnki predsednik in naufni minister. Rumunjki profesor Jorga je predaval pri tej priliki o odnošajih med Srbijo in Rumun!jo.
Severo • albanska plemena odklanjajo kandidaturo princa Wieda
LONDON 24. (Izv.) „Daily Ttlegraph" poroča iz Tirane: Tu se je vršilo pod predsedstvom Essad paše zborovanje delegatov severo-aibanskih plemen, ki so protes«lr.-!i proti kandidaturi princa W;eda za albanski prestol in sklenili, da sme biti aibanski knez le kak Albanec ali pa Čian turške suitan^e rodbine.
Prihod vračajočih se grških čet v Atene.
ATENE 24. (Kor.) Danes se Je vrVl med velikani kim navdušenjem ijud.'vs shvnostn' pohod dru^e divfiije v rnest^. Na čelu čet so jahali: Kralj, preatolona'lt;«'-n!k in princi. Pred toonlčarsko vojašnice so vojaki defilirati pred kraljem. Mestna cbčina |e darovala diviziji zmagoslavji kip s srebrnim vencem.
Ratifikacija grško turške mirovne pogodbe.
CARIGRAD 24 (K^r.) Sultan (e d-nes ratificiral mirovno pogodbo med Grško !n Turčijo.
Slučajnosti.
„Narodni svet".
Na vprašanje, kaj je z ustanovitvijo ta-kozvanega „narodnega sveta", je pojasnil predsednik, da se [e razpravljalo v društvu o tej stvari, da pa Je prišel odbor do prepričanja, da je „narodni svet", ki naj bi družil razne stranke, nemogoč, ker takih strank na Tržaškem ni; če naj bi pa združeval ono, kar se združuje na program političnega društva. Je pa nepotreben.
V enakem smislu se je izrazil tudi dr. R y b a f. ki ie poudarjal, da bi bil tak „narodni svet* pač potreben za vso Slovensko, toda uuxi zunaj je ena stranka tako močna, da na »naredni svet* sp»oh ne reflektira, druga pa je oresiaba; da bi prvo prisilila v to. Pri nas pa imamo svoje politično društvo. Čemu b* rc.rej še cepili svoje slabe moči. Društev imamo itak že preveč; manjka nam ie delavcev.
Šolsko vprašanje.
Glede na mhei, ki [o je sprožil DrejČe Čok, naj bi se začela zopet akcija za slovensko srednje šolstvo v Trstu, je poudarjal dr. Ry bar, da se je o stvari že večkrat govorilo v državnem zboru, toda napredka pa le ni v njej. Dobro pa je, da se zopet potrka pri vladi, ki se o naših potrebah nikakor ne da točno poučevati, kar se je pokazalo zlasti pri podržavljanju učiteljstva na CMD šolah. V ministrstvu so mislili, da je razun treh že podržavljeno vse učiteljstvo, dočim jih pa ni podržavljenih še 20. Pred dvema letoma jih je bilo še 8; ker pa so jih potem pedržavili pet, so mislili, da so
v skupinah po tri ali štiri, dobro oborožene, na različnih mestih na trgu Ludovika XV. Zaukažite jim, da se ne s;sejo geniti preje, dokler nj nastane zmešnjava, kakor bi udarila strela. Potem se morajo zagnati v največjo gnečo ter z divjim vpitjem prekričati klice strahu in obupa ter se spraviti na svoje delo. Saj ste me razumel ? Hočemo, da 30. daa meseca majnika 1770. leta omadežuje zakonsko posteljo bodočega kralja z neizbrisnim krvaHm madežem in na večno zadene prekletstvo ljudstva onega, ki se bo imenoval Ludovika XVI.
—	Strela z jasnega! — je vzkliknil ro-feovnjač, ko je slišal te besede skrivnostnega neznanca — to Je ?es strešno sovraštvo I Toda kaj to meni mar ? Za politične stvari se ne brigam. Giavna stvar zame je, da se zgodi vaša volja, in na to se lahko zanašate.
—	Na to tudi računam. Predaleč sem se dal zavesti po viharju, ki mi divja po mojih čustvih. SliJal ste, kar ni bilo namenjeno za vaša ušesa. Molčite. Vaš molk ne bo zaston| I
—	Molčal bom, kakor grob. Ni sevam treba bati ničesar.
—	Toda nihče od vaših ljudi ne sme
ostali sarco trije. V resnici pa število lr Vb Jo'.skih otrek raste tako hitro, da potietm-jemo več novega učlteljstva, nego so ga po-državili. Da se zopet spomni vlada n.^ših zahrev na šolikem polju.. |e predlagal govornik sledečo resolucijo:
„Pozblja se c. kr. vlada, naj v najkrajšem času popolnoma podržavi slovensko ljudsko šolo v Trstu, ako neče prisiliti eb-čine, da izpolni svo.o dolžnost napram slovenskim občinarjem, prebivajočim v ras tu, in na| poskrbi za to, da se tudi slovens' TržaČanom omogoči uživanje dobrote r.red-n;cga in strokovnega šolstva v materija* jeziku*.
K resoluciji je poudarjal DreJče Č o <, da {e čas za zahtevo slovenkih srednjih sedaj zelo ugeden. Na pripravnici le oVrog 300 slovenskih šolskih otrok, na šolah C UD je okrog 300 otrok v IV. in višjih razredih, na okoličanskih šolah pa jih je v IV. razredu tudi okrog 400; vseh skupaj torej okrog 1000. Ti slovenski otroci ima|o vendar tudi pravico do srednješolske izobrazbe v svojem materinem jeziku.
Napisi na novi sodni palači.
Nato je vprašal dr. R e k a r, če je politično društvo že kaj ukrenilo v stvari ua-pisov na novi sodni palač! v Trstu, da ne bodo tudi tu napisi :amo italijanski, k>k r so v starem sodnem poslopju. Višje deželno sodišče razteza svoj delokrog po vsej Pri-roorski, ki je po veliki večini slovanska. Deželnemu sedišču so podrejen! čisto slovenski, oziroma hrvatski sodni okraji: sežanski. komenski, podgrčjski ta vološki, ter
izvedeti pravega vzroka dogodkov jutrišnjega večera.
—	Ah, gospod moj — |e vzkliknil Hi-bert ponosno — kak napačen pojem im. te pač o meni 1 Svojim kuncem ne d^fein nikdar odgovora za svoje ukrepe. Kako pretvezo že najdem, in da bi vedeli več, jim ni treba.
—	Dobro. Poučiti jih morate, d i se morajo vsem onim, ki povedo preje Izrečeno geslo, pokoravati prav tako, k? kor vam samim.
—	Dobro |e, gospod. Veselilo me bo, ko vas zopet vidim. Kar mene zadeva, vam bom vedno na uvlugu.
Hubert je odšel proti Sauvageonnvi krčmi, skrivnostni tujec pa je krenil zopet proti Čolnu, na katerem je še vedno gorela luč.
—	Kam naj vas zapel|em seda|, go-ipod? — je vpralal čolnar, ko |e zopet odrinil cd krajs.
—	Tjakaj, kjer sem vstopil, v blil-ino dont-rcyaia.*)
(Dalje.)
*) Pont-Rcyal — »Kraljevi most", eden izmed mostov čez reko £eioe (8eot, ki teče skozi Pariz.
„EDINOST14 St. 326.
Jezikom mešani koperskf, piranski in tržaški, Okrajno sodiiče razteza svoj delokrog na Trst in okolico, kjer |e gotovo 80.000 Slovencev. Vzlic temu pa so 7 sedanjem sod-nem poslopju napisi samo italijanski, vsled česar se nahajajo slovenske stranke, ki ne razumejo italijanščine, večkrat v cajvečji zadregi. Treba je torej poskrbeti pravočasno zato, da se nam v novi sodni palači ne bo godila enaka krivica in da se ne bedo pozneje potem izgovarlali, da bi bili z napravo novih napisov dvojci stroški.
Predsednik dr. W i I f a n je DoiasnU, da se je politično društvo že bavilo s tem vprašanjem ir> poskrbelo, da se v tem pogledu nemudoma začne potrebna akcija v vsej Primorski.
Poslovni odsek.
Predsedstvo je prevzel nato podpredsednik dr. S1 a v i k, da je dr. W i I f a n utemeljil stoj predlog na ustanovitev tajniškega, oz. poslovnega odseka v političnem društvu. Poudarjal je, da so se že pri sestavljanju odborniške liste pojavili razni nasveti, naj bi se pritegnile k delu v političnem društvu do ve osebe. Gotovo je, da je med nami veliko ljudi, ki bi lahko aktivno sodelovali v društvu in tu pred vsemi prihajajo vpoštev odvetniki in odvetniški kandidati, ne morda da bi imeli za to kake predpravice, pač pa ker morejo po s?ojlh stanovskih sposobnostih več svojih moči posvetiti druStvu kot pripadniki drugih stanov. Sicer fe v odboru od 10 odbornikov res že 6 odvetnikov in odvetaiških kandidatov, toda treba je dati ljudem prilike, da se vadijo za javno delovanje s rodelovanjem v društvu. Treba pa Je tudi društvenemu odboru, ki je vrhovni organ volje naroda, nekakega strokovnega sotrudništva, ki bi izvrševalo razna pripravljalna dela, ki bi bilo nekako razširjeno tajništvo, da ne bi se odbor sam moral baviti z vsemi pisarniškimi deli itd.
Pri letošnjih občinskih volitvah se je posebno pokazala potreba takih sodeloval -cev, ko je biio celo težko d jbiii kandidate. Saj 3mo kandidature ponudili četo gospp-dom, ki niso društveni člani, a so jih odklonili, češ da imajo dosti dela v svojih pisarnah. Zato pa nam je treba v tem odseku ustvariti nekak nabiralnik naših moči. Načelo nam mora biti, da t i s t i, ki kot jurist reflektira najamno delo, more priti v jasnost le skozi politično društvo, s čigar de lota se je razvil in ki tako gs rantira zanj, da mu bo zvest sotrudnik v javnem živ ljenju 1
Reklo se je, da politično društeo odriva od sebe mlajše moči. To nikakor ni res. Pač pa jin imvuo vabimo, da bi sodelovali z nami. Zato oai bi se ravno on: odvetniški kandidat!, ui so člani društva, koastitu'raii kot tajnišsi, oz. pošlo^ni odsek. Upsmo, d * tiicJ sprejmejo to vabilo, saj mera sodelovanje pri političnem društvu bit*, častna dolžnost vsaka odvetniškega kandidata !
Tajnik dr. Čok, je nato prečital imena članov, ki naj bi tvorili ta odsek. So pa to: dr. Šavnik, dr. Deiak, dr. Kisovec, dr. Rekar, dr. Obersnel in dr. Oiip.
Predlog dr. Wi!fana na ustanovitev poslovnega odseka je bil sprejet soglasno.
Renjikolsko vprašanje.
Na vprašanje, kaj je z znanimi na-mestništvenirnl odloki v zadevi nameščanja inozeaicev v tržaški občinski službi, je pojasnjeval drž. posl. dr. R y b a f, da bi notranje ministrstvo, ki |e v sredi med tržaško lokalno vlado in zunanjim ministrstvom, pač rado potrdilo one odloke, a jih ne upa. V svojem govoru v parlamentu Je govornik urgiral rešitev tega vprašanja. Če stvar ostane taka, kakor je, se zna zgoditi, da oni odloki zaspe za vedno na mul kakega referenta v notranjem ministrstvu.
Nasprotno pa je resnica, da postajajo renjikoli že nekaka kuga za domače prebivalstvo, ki vkljub raznim prošnjam in pritožbam izgublja krub, ker ga mu odjedajo v vedno večji meri renjikoli. Danes se vrši shod, ki so ga sklicali proti reujikolski do vodaji takoseimenujočl „trie s ti al*. Potrebno b« bilo, da bi se tudi na našem občnem zboiu sprejela resolucija v tem vprašanju. Zveza z Italijo je pač stvar za avstrijsko zunanje ministrstvo, za avstrijsko primorsko prebivalstvo pa je prt v a nesreča, kakor je bila svoj čas ona vinska klavzula, ki je skoraj popolnoma uničila Dalmacijo in Istro.
ze bo favoriziranje renjikolov nadaljevalo v taki meri, kakor se iz*sja sedaj, bo to prava poguba za domače prebivalstvo. Vkijub temu, da je govornik v svojih inter-
pelacijah ostro grajal de|stvo, da se oddajajo dela, ki se izvršujejo na račun dtžave ali v njeno korist, reojikolskim podjetnikom, ki zaposlujejo seveda zopet večieoma ren|i-kole, Je vlada vendarle zopet oddala zgradbo velikega skladišča pri Sv. Andreju neki ren|i-kolski tvrdici za 1,200.000 K, češ ker |e bila njena ponudba naj&ižja. Predlagal je sledečo r es o 1 u ci j o:
„Poživlja se c. kr. viada, naj poskrbi za to, da se na delih, ki se izvršujejo v Trstu za račun države, ali pa na njeno korist, d?|i pednost domačim podjetnikom in dete v cem in prepreči na ta način žalostno dejstvo, da se v Trctu redi na tisoče tujedižavalh delavce1.', d očim je mnogo domačinov brez posla Id zaslužka".
Resolucija je bila sprejeta soglasno.
H koncu se je predsednik dr. W i 1 f a n še enkrat ozr! na svoja prejšnja izva|an]a in je konstatiral, da so zlasti pri letošijlh občinskih volitvah pokazali pripadniki drugih stanov veliko več vnetosti in požrtvovalnosti, kot pa juristi. Sodelovali s 3 učitelji, zdravniki, trgovci in drugi, a juristov Je biio nsjmajJ, dadravno (ih imamo lepo Število. Zsto naj bi se predlog na ustanovitev postavnega odseka ne tolmačil napačno. Politično druitvo bo tudi odsiej računalo na požrtvovalnost vseh članov. Kar se pa tiče zopet izvoljenega odbora, pa naj občni zbor sprejme Izraz hvaležnosti na zaupanju in cdbor sč bo tudi trudif, da se izkaže vreden tega zaupanla. Za sebe, ki je, kakor je rekel, igral dosedaj preveč uloge Kasandre in preveč tožil, je dejal, da bo delaf s tistimi, ki hočejo sodelovati, po svojih najboljših močeh. Kdor se odteguje, naj pa ostane tam, kjer Je. Naš narod bo uspeval tudi brez tistih, ki stoječ obstrani, le kritiziralo delo drugih in zasledu|e|o svoje egoistične c i 11 e 1 Oai pa, ki so dobre voije, naj se združijo k skupnemu delu in tako dosežemo tudi letos tržaški Sfovenci svoje ciije!
Nato je s kratkim besedami zaključil občni zbor. _
Govor držav, poslanca dra. 0. Rybara
v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913.
Nadaljne posledice ograjanja vlade za avtoriteto krone.
Proti § 14. se ne cane ži? krst niti UDravno sodišče ne! i a praks* je že iako udobna in za vlado kaj prijetna, ampak le tako dolgo, dokler gre, dokler parlament v resnici obstoja. Ako bi pa-prišlo do tega, kar se je zgadilo ravnokar na deškem, kakor pride najbrže v kratkem v Galiciji in xar se zgodi bržkone tudi na Štajerskem — morda na) se tudi gospodje v Dalmaciji pripravijo na kaj takega, m druge dežele pridejo na vrsto druga za drugo, v Trstu ne morejo ostati razmere dolgo tako kakor so — postane tu vlada Čisto sama, potem ne bo mogla več valiti krivde na parlament, na obstruketjo, potem bo morala v resnici ona sama prevzeti odgovornost, če se jej ne bo zdelo umestoejse, da se zagradi za Njegovo Veličanstvo. A i bo pa petem stvar tako enostavna kakor je sedaj, aH bodo tudi potem voiilcl in davkoplačevalci govorili kakor sedaj. Nam Je vse eno, kaj se dogaja, če bodo videli, da birokracija, ta prosiuia birokracija, zopet dobiva upravo v roko, brez kontrole javnega mnenja: je to vprašanje, na katero je lahko odgovoriti iz zgodovine. To naj si pusti le dopovedati gospoda I
Ponavljam, da ni moja naloga, da bi tu vršil posle vlade, alt da bi reševal monar-hični princip, ali naloga parlamenta je, da povzdigne svoj glas, pa bito tudi v dvanajsti uri. In jaz, kakor del tega parlamenta, si dovoljujem,' da tudi tozadevno povzdigam svoj skromni glas.
Kje je krivda? Važnost narodnega vprašanja.
Gospoda moja i Jako mnogo se je govorilo o krivdi na oostoječih razmerah in našlo se je Jako veliko krivcev, od nemške strani pri Cehih, cd češke strani pri Nemcih, ali vsi so navaliti tudi na vlado, potem je slabi volilni red itd.
V vseh teh obtožbah |e morda zrnce resnice, ali pravo, mislim laz, so zadeli te tisti gospodje govorniki, ki so našli krivdo v okolnosti, da v Avstri|i narodno vprašanje še ni rešeno.
Vidimo, da vse te protiustavnosti izvirajo iz narodnih korfiiktov. O tem se more različno soditi, ali dejsivo je, da imajo ob-strukcije v državnem zboru in v vseh deželnih zborih, izvzemši zgornjeavstrijskega, kjer
je obstrukcija nastaia iz drugih razlogov, svej vir v neuzodaih razmerah v nsdfoaal nem pogiedu. To ni nikaka nova resnica — in iaz sem uverjen, da Je resnfca — saj so |o že mnogi naglašali.
Včeraj je bti citiran g. dr. Renier in tudi jaz si dovoljujem sklicevati se na njegova tozadevna izvajanja. Popolnoma res je, da pred rešitvijo narodnega vprašanja ni možno mirno reševanje drugih vprašanj, ker kjergre za ekzistenco kakega plemena, stopajo v ozadje vsa druga vprašanja! Če se potapijam, mi fe čisto vse eno, ali me reši x ali y, glavno Je, da ms kdo reši, in tudi ml |e vse eno, ali se potapljam v sladki ali morski vodi, glavna stvar je, da pridem iz vjde. Tako|e tudi z narodnostim i. Če gre narodnostim za življenje, potem puščajo vsa druga vprašanja na strani in branijo svojo ekzistenco, se bore za tvoje življenje I Trdilo se je sicer cd različnih strani in ravno od sociislnodemokratične, da se po re-šenju socljalnega vprašanja rešijo tudi narodna vprašanja, in pričakovalo se je po sebao od nove poslanske zbornice, ki je biia izvoljena na podlagi splošne volilne pravice, da reši tudi narodno vprašanje. Da Se danes so od socijalnodemokratlčne strani očitali meščanskim strankam, da niti nimajo poguma, da bi izvojevale narod-ii boj, oziroma, da bi prišle do sklepa miru. To zveni sicer Jako lepo, ali v mesnici [e sUar taki, da tudi socijalni derjok^atje ne morejo reški narodnega vprašanja niti v svojih lastnih vrstah. Ako le rešite? narodnega vprašanja tako lahka, oziroma, ako treba Se poguma za sklep carcdiega rn*ru: zakaj pa potem ne sklenejo socijalni demo-k r a t j e miru s takozvanim! češkimi separatisti?! Kako da tu se zeorejo toliko poguma?
Gospoda moja, st?ar Je taka le. Narodno vprašanje je tako koirplicirano, da se ne da rešiti z enostavnimi frazami; v to ne zadoščata volja In pogum, treba Je še mnogo druzega. Tu bi s? dovolil opozorit1, da v socljaini demoradji ne gre za takoimeno-vana najvišja dobra člo?eštva, ampak za čisto enostavna vpraSasja ru;irr*kih družn, ki jih ne moralo rešiti niti v svoJTh lastnih vrstah. Nočem s tem ničesar očitati socifatai demokraciji, konstatiram le delatvo. Niti v svojih rudarskih družbah ne more[o izsiliti skupnega življenj?, niri v rudarskih družbah oe morejo vzdržati narod lega miru, a očitajo meščanskim stranka.u, da jim dsstaja poguma za sklep m?ra I Poreče se m? morda da sa| to ni naperjeno na vaSo adreso. Tu se pač govori na adreso nemških, oziroma čeških strank, ali njihovi pristaši na Ju^u, ki ponavljajo vse, kar jim molijo ca Dunaju, olitpjo nam prav isto in nam na [ugu govore v poslabšani izda'i, kar morajo poslušati nemške meščanske stranke na Dunaju. Zato sem si dovolil opozoriti na to okolnost. Ne bo nam torej preostaiaio nič dru sega, dasev Avstriji resno iotlmo ješitve tega vprašanja.
_ (Pride še.)
Slovenski Sokoli na mednarodni tekmi v Parizu.
Splošen uspeh tekme je bil torej zelo lep, ker Je vseh Šest tekmujočih vrst d 3Seglo □ad 70J7o dosežnlh točk, pribiti pa je treba, da so Čehi in Slovenci tekmovali z ozlrom na opisano v najneugodnejših razmerah, torej je tem več vreden njihov težko pridobljeni uspeh. Čehi so se izkazali junake, ki jtn mora vsakdo občudovati — priborili so iznova prvenstvo S o k o 1 s t v u, sokolskemu telovadnemu sestavu in sokol-skerau imenu, zato je bila češka zmaga, tako krvavo pridobljena z vso vztrajnostjo in moralno silo čeških tekmovalcev, zmaga, katero rnora spoštovati tudi v*ak nasprotnik. Mi se pa veselimo ž njimi, ker }e njihova zmaga sokolska, naša zmaga — zmaga starejšega brata, ki ga skušamo tudi ml doseči v njegovi vzgiednl vrlini ta ve;ikos?i.
Načelnik Vanlček je sprejel darilo in lovorov venec ter nesel to svojim boicem junakom. Po francoski telovadnici le zaorila sokolska pesem, nihče ni varčeval s priznavanjem.
Tudi ostale nagrade je ob instvo naj-burneje pozdravljalo — naša vrst) je dobila krasno, dragoceno vazo, dar francoske Unije. Francosko občinstvo |e Sokole pozdravljalo dosledno z »Na zdarl*
Slovenska vrsta |e torej dosegla peto mesto med tekmujočini h med zvezami, ki so včlanjene v mednarodni zvez'. Dasi je bil uspeh po zaporednem števila od zadnje tekme, v Turlnu, za eno mesto slabši, vendar pri sodbi o uipehu Siovencev ne sferno pozabiti na nekaj dejstev, ki prece| izpre-
minjajo prvi vtisk in ki naj bodo merilo slovenskemu narodu in bodrilo našim tekmovalcem.
Izmed šestnajstih narodov, ki so člani mednarodne telovadne zveze, se |ih Je mogl po višini svoje telovadae usposobljen is samo še3t postaviti v to tekmo, ki je zahtevala z oiirom na dovršenost priprave dosedaj najtežje zahteve. In med temi je bila Slovenska sokolska zveza kot zastopnica neznatnega naroda proti onim, ki so jo v tekmi prekosili. Čim več I Je narod, tem večje Število pri telovadbi udeleženih članor mora imeti; potem Je tudi Ubira tiitih indi-viduelnlh sit, ki priha|aio v poštev za tato tekmo, toliko večja pri enaki sili narodnega zdravja, k\ se vidi v rjegovi telovadni organizaciji. Tako Je zastopala francoska vrst t telovadno orginšiadjo 40 n isijoeskega, ita!i-lanska 34 mllijouskega, čtžka 9ra HJon*keg , belgijska d?a ia pol m-lijoiskega naroda — dočim je Slovencev le pc.'dru^l miiijoj.
Francoska vrsta Je imela vrhu tegi v sebi tH Alžirce ia le polovico članov iz evropske FraacSje. In razmvre, v katerih žive telovadne organizacije izvenavsirij*! h narodovi Zun^j so državne cbhsti že uavno iz pozsale, kolikega podatna je za Ujiho. obstrj j zdrav narod, ki ga tako kdat^o pospešujejo rasno telovadne organizacije. Podpirajo Ji i grotno ii moralno, pri marsikiteri tekmi 'smo že videli častnice tistih narodov; orga niiacije stole pod državnim pokrovitelj J vem, kralji ia vladarji so njihovi častil predsedniki — pri cai na Slovenskem in istotako na Čelkem pa se nam razvoj prej ovira, kakor pospešuje. Dokaz za to Je prepoved zieta lanjsko teto in prepoved cvetličnega dneva letos. Na Francoskem prtvz^ma častno pred*sdst?o slavnosti 40 letnice Unije gim-nastov predsedn k republik«, pri nas pa z!et v?ada prepoveduje — to je razlika v odno-Šijlh, ki ni brezpomembna tudi za oni slučaj, ko hočemo izrekati sodbo o uspehu, ki si ga je priborila pri tekmi fraocoska a'.i slovenska vrsta.
Tisti dan zvečer se Je viŠii v hottlu Continental banket pod predsedstvom ministra Barthou. Udeležili so se ga tudi slovanski gostje ia v ime^u Slo.eccev |e fran-c:sko govoril Zvezni podstarosta Smert^ k, ki je bil od navzočih najživahaeje pozdravljen.
Večer pariškega Sokola.
Naslednji dan, v pondetjek, smo bili povab'jeni ea pozdravni večer, ki ga je priredil č^Ski Sokol v Parizu češkim tn slovenskim bratom. Udeležili so se ga vsi zastopniki in tekmovalci obeh narodov v z'iameniu jaiorisrčntjštgi razmera mud Sokoli-doma-Čiai in Sofcolf-gosti. Pri večeru je sv!i i tamburaški zbor, soproga fanošnjegd staroste je zapela par k<asnih sclo-pesmic, češk h eno francosko. Pozdravil je goste najprej starosta pariikega Sokoia, Smutny, nato so govorili Scheiner, Smertnik in vtdrosta senske župe (francoske Unile) Fuet, ki je izročii ,f aneotke trobojnice dr. Scheiaerju, Srmnniku, VaniČ5:u in Mu-niku, gospe dr. Scheineijevi. soprogi češkega tekmovalca Doude in g.ci VoduŠkovi ter poiiedrcjlm tjdl krasne velike šopke.
Ta dan smo se tudi poslovili od bratov Čehov, ki so ponovno dokazali svoje bratsko
razmerje napram Slovencem v vsakem oziru.
* *
Prihodnje dni so si ogledali naši tekmovalci pariško mesto; napravili so obenem obračan o uspehu, ki so ga dosegli. Ia k&kor nismo suma mi prepričani o tem, da je bil uspeh nemalo prizadet vsled pomanjkljive sestave ia razdelitve sodniike komisije, ki bi bila mnogo bolf zanes'liva, afco Di sestavila samo eno komisijo, sesto-ječo iz zastopnikov vseh udeleženih narodov, j pred katero bi moral telovaditi vsak tekmo-I valeč — vendar se zavedlo nali tekmovalci [tudi tistih pomaij\ijivGStl, ki so Jih videli | na sebi. In da jih v bodeče popravijo, ter f pri prihodaji tekmi v Antwerpnu izpolnijo j svoj tozadevni sklep — to |im zaupamo.
Na zdarl
Domače vesti.
Odlikovanje. Qg. Sil vi j M a ni a-cor, c. kr. finančni svetnik, in Vaientin Marušič, c. kr. višji nadzornik fninčne straže, oba v Trstu, sta bila imenovana vitezoma Fran J lipovega reda. Naše iskrene Čestitke 1
Dvorna vest. Nad/ojvcdlaja Matija Jo-sfplna je saočl ob pohdevetlh s svG,in sinom, nadvo|7odom Afoksora In spremstvom odpetDvala iz Mirarnarja na Dunaj.
Sijajen izgled narodne požrtvovalnosti so d?A\ te dni Polfaki. Poijska šoUka družba „M^clerz szkolna* je na občnem zboru
/O/oSfrajna prišteđnosf Sjajno hijelo $vije£Lo
pgr Dobiva se v Trstu pni tvrdki R. DUMAH, Gebriider Brunner, Piazza del Ponterosso štv. I.
V Trstu, dne 25. novembra 1913.
v Tešlnu pcivala poljsko javnsst k večji oožrtvovaino&li za šolstvo Poljako? v Seilji. Poljaki so izjavili pred zborovanjem, da bi morali zapreti več 8ol, če se ne nabere do fconca teta 200 000 K. In pazi? |e dosegel uspeh. Na zborovanje so prišli Poljaki v velikem številu od blizu in daleč in prišlo |e tudi časnikarjev Iz Krakova, Lvova in celo Iz Varšave ia Pczsanja, prispevkov pa je prišlo toliko, da |e bila že na zborovanju zbrana svota 50.000 K 11
To je sijajen izgled ne »e narodne požrtvovalnosti, ampak tudi rmlsla za narodno skupnost.
Usodno in upravičeno besedo je iz-
pregovorila „Arbeiier Zeitung* na koncu svojega uvodnika od 22 t. m. na naslov avstrijskih odločujočih faktorjev.
Govoreč o težkih posledicah, ki j h zapušča za 7So našo državo fn '.a vse naše narode brezglava in popolnoma zgrešena avstrijska gospodarska politika nasproti Srbiji, £po-fctrofira „Arbeitsr Zeituag" odločilHe kroge:
„Nikdar še ni bila naša industrija v tako hudi stiski, Sakcr je danes, nikdar Še ni beda industrijalnega delavstva tako ns-?&?tfa, Kakor je pod pritiskom Berchtoido*e politike. Še enkrat se nudi gospodujem prilika, da olajšajo to bedo. Se enkrai pri-3ika, da pridobimo z.>pet vsaj en del Izgubljenega. Ali hočejo zamuditi to priliko? Ali na* nam bo tržišče na Balkanu Izgubljeno za v .d^o? A i n.ij bo razvoj nsie industrije zsustavlžeu za vedno ? Besedičenje grofi Berchtolda brez vsebine, avstrijskih davkoplačevalcev sedaj, ko gre za njihove resmčse žUtjensse interese, ne more zadovoljevati. Čuti hočemo, da U hoče vteda zamuditi tudi to zadnjo priliko ? 1
Knjiga češkega časnikarja o Srbiji. Pred krmim je izšla zanimiva knjiga češkega časaikarja Č. Slepanka o Srbiji*), v kateri podaja sliko zgodov.ne Srb'je od 1. 1804 do naših dni in ob easm opisuje tudi pv«;.čne In gospod irska razmere te države. R.zea tega vsebuje ksjiga kratek op?s zgodovine držav, ki mejijo na Srbijo. Tako ni tere] knjiga samo obširna zgodovina S:bje, tem več na kratko tudi zgodovina balkanik'h držav sploh.
Pred podrobio razpravo zgodovine Srbije cd 1. 1804. dalje Ima knjiga krattk rrls srb;ke zgodovine do omeepne dobe deloma v predgovoru, ki ga je hapis&l srbski minister narodnega gospodarstva, Kosta Stoja-nov!ć, deloma v 1. poglavju. Poglavja II.—XVI., so Jedro Ccie knjige, poglavje XVII. razpravlja o Srbiji in jugoslovanskem vp.ašanu v Avstriji.
V tem poglavju avtor tudi načrtava razmere jugoslovanskih »arodnosil v Avstro-O^fiki. V odstavku o S i o v e„n c i h pra J, da so se mnogo naučili od Cehov in da se ne sramujejo priznavali tega, pokazuje nj^ho? staisel za organizacijo, varčnost slove iis^ega ljudstva — it katere se pač doza?.] največ rede nemški denarni zavodi — Jn njihov trgovski talent. »Veletrgovina je Bjžhofa. To jim je v veliko podporo njihovega narodnega boja. V tem je njihova sita v Trctu, v Gorici in drugle Od veletrgovine do veleindas trije ni več tako daleč. Znano le, da je od razvoja industrije v mnog'h obmejnih krajih odvisna zmaga narodnega slovenikega prava".
Kar se tiče rešitve jugoslovanskega vprašanja, se mora na Dunaju najprej odločiti češko nemški spor kćjti potem bc mogoče jugoslovansko vprašanje promatrati s povsem drugih vidikov. Danes ne pomenja samo boj z Madžari, amp.ik tudi z Nemci in dobiva gospodarske ob.iKe, spjeminja se v boj za A d r i j o. Čehi s svojo zemljepisno lego in gospodarskim razvojem, ki se je dosegel s posamejtntoi podjetji na obrežju Adrije, se ne cajo iziinl-i iz okvira teg* vprašanja. Sami Jugoslovani se bodo morali ogledati po tej pomoči. Ia sicer ne snmo v gospodarskem, temveč tudi v političnem pogiedu. Bliža se čas, ko bo treba združeno formulirati programno stališče severnih in j u ž a i h Slovanov vzadevijugo slovanskega vprašanja".
Avtor prihaja do zaključka, da je „jugoslovansko vprašanje v monarhiji prešlo v fazo gospodarske hipoteČEOStt, ki spravlja Jugoslovane v tesnejši stik s severnimi Slovani države in spaja jugoslovansko vpra Sanje nerazločljivo s slovanskim problemom v tej državi. Za nas mora pač veljati eno: Ne, ali bo Adrija hrvatska ali srbska, slovanska ali češka, temveč ali bo ali ne bo — slovanska II Tragični potek baikan-
*) Čenek Slep6nek Srbsko od prveho povst&ni 1804 do doešni dobv. Studie politička a hoBpodafska. Se zretelem k součaavai dejftm na BalkanČ i v Evrope. S pfedmluvom Koity StojanoviČe, kral. srb-Bkeho ministra narod hoapodutotve Tiskem a nd-Irladem grafickeho omčleckeho tfstavu L. Ben<Me v Ćeskem Brodč. (Cenek Slepaiek Srbija od prvega upora 1804 do danaSnje dobe Čtudija politična ia gospodarska. Z ozirom na sočasne dogodke na Balkanu in y Evropi s predgovorom Koste Stojanovića, k:ah". srbskega ministra narodn. gospodarstva. Tiik iu zaloga grafičnega umetniškega zavoda L. Bene Se v Ćeškem Brodu.) — Stran 312, veliki oktav s 33 zemljevidi in mnogimi prilogami za ilustracije. — Cena K 4-—.
„EDINOST" Št. 326.
Stran IU
skih dogodkov nam mora b!ti vsem v svarilen iigJed".
Zadaje poglavje XVIII. vsebuje lepo spominsko črtico vojnega dopisnika o bal kanski vojni „Na Vardaru".
Knjiga bo s svojim bogatim obsegom koristila vsakomur, kdor se hoče informirati o razmerah v Srbiji. Namesto slehernega priporočila bi poSsgali vsem na srce besede v predgovoru, ministra Koste Stojanovlča, katerega mnenje o knjigi je gotovo najmero dajaejie.
Kosta Stojano?;ć pravi: „Delo g. Č. Siepaika, ki je pl.d studija na mestu samem, v naSi sredi, podaja vsa data za točno orijentacijo Slovanov v presojevasja vzajemnih razmer med nami ia Bugari. Njegov spis osvetljuje dogodke, katerih sočasni petek je zmožen, da vzbuja nevoijo ter nam jemlje simpatije pri naših bratih izven 3ilkm?,j ki so vsled nedostatnih informacij dostikrat napačno presojevali naše razmere. GDSpol Slepa ie's opisuje v svoji knjigi poleg gospodarskega razvoja ne samo politične dogodke, ki so se seda! pri nas odigrali, temveč tudi zgodo^iso nastanka ntše države na Balkanu. Tak zisfera tega dela je bil neobhoden, da bi se nsncglm sedanjim gibanjem daia prava logika, ki se drugače se bi mcgsa najti".
Omenjamo še, da ima kijfga 3 zemljevide, mnoge ilustrirane priloge in da je umetniško opremo oskrbel srbski slikar Uroš PrčCtič.	J. K. S t r a k a t y.
Tržaška mata kronika«
Trst, 23. novembra.
Na opeklinah je umrla v mestni bol
| nilcici ona poitrctjeietna punčka Katmela Wetrichova, ki si |e pr*d par dnevi, ko se je^igrsla z uzigalicaraf, uJgrla obleko.
Zaradi tatvine. Na parniku .Perla" je bil aret'r^n 181etsi strežnik Vitjem Zorzenoni, ker ga (e o*a1Ii kapitan Jos!p Helter, da »i je prilastil na parniku razn'-h jestvia in perila v vrednost! okoli 400 K. Zorzenonl je pri znal svoje dejanje.
i
Otroci so zdravi le tedaj, ako se čutijo popolnoma zdrave. Kolikokrat se pusti otroke nevoljne, ne da bi se jih vprašalo po uzroku. Šele ko vidimo, da so popolnoma spremenjeni, da nimajo volje do igre in dela, spoznamo, da je temu kriva zapeka. V takih slučajih pa pomaga nežnemu bitju pol kozarca kisle vode „HUNYADI JANOS" do zaželjenega zdravja in veselja. Zraven njihovega veselja pa ni nič manjše veselje sta-rišev, ki se s tem čutijo razbremenjeni straha pred boleznijo v hiši.
Zapomnite si!!
1.	Emulzija Scott je edina emulzija iz ribiega jetrnega olja, ki je izdelana po Scoit-ovein načinu, in katera gl. da ponosno La 40 letni obstanek poln uspehov.
2.	Emulzija Scott je napravljena Bamo iz najfinejšega jetrnega olja lofodskih polenovk in iz drugih
prvovrstnih snovi. Ista je tedaj stalnega okusa ia uspeha.
3,	Emulzija Scott iz ribjega jetrnega olja je okusno in lahko prebavno krepilo, ki pospešuje slast in dosega ravnotake uspehe pri otrocih kakor pri odraslih.
4.	Emulzija Scott se ohranja neizpre-menljiva ter je ravnotako uspešna poleti kakor pozimi,
Kupujte torej vedno in edino le ^Emulzijo Scott- in nobene druge.
Cena originalni steklenici, ki ee dobiva v vseh lekarnah K 2 50. Ako so pošlje 50 vinarjev v znamkah tvrdki „Scott & Bowne G. m. b H., Dunaj IIL, ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije -Scott" za poskušnjo .
(ii)
Ako Vos iaj
K-C
Vašemu okusu ne ugaja, potem poskusite enkrai najodličnejšo rusko čajno enamko K»CIPop"ow-Caj Gotovo bodeie zadovoljni.
JL
T
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj sin
Slairoljub
v starosti 6 let včeraj ob 5'45 pop. po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb bo 26. t. m. ob 3 pop. iz hiše žalosti ulica G. Carducci št. 12.
TRST, dne 25. novembra 1913.
EDVARD ROJIC, oče. v imenu žalujoče družine Pogrebno podjetje OAFELAN — Corao 47.
Zahvala.
Hvaležna se zahvaljuje podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so na katerikoli način izkazali čast našemu nepozabnemu
ALOJZIJU
v tolažbo kruto prizadete rodbine.
Posebna zahvala in hvaležnost bodi izražena preč. g. župniku Aleksandru Martelanc za ljubeznivo tolažbo že tekom bolezni, cenjenim gospodom učiteljiščnikom, tovarišem pokojnika — zlasti gosp. govorniku za ganljiv nagrobni govor — vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetlic, slav. pevskemu društvu „Hajdrihu za sočutne žalostinke, deputaciji slav. pevsko-bralnega društva „Vodnik4, cenj. učiteljstvu in sploh prijateljem iz Prošeka, Trsta-okolice, Doline in Brega, ki se niso ustrašili dolge poti, da le sprejmejo pokojnika k večnemu počitku. PROSEK, dne 24. novembra 1913.
Novo pogrebno podjetje, Corao 47.	Rodbina: BUNC-FURLAN.
V 8 dneh krog sveta
Posebna poročila za PALMA tisk Dr. FRITZ KAUTSCHUK
t	Iđg
- k ° •
/i
f Ij
2 t!
IV. dan brzojav iz Sidrev:
V deželi ljudožreev lepše solnee sije I Ker preduo io ku,> tu zakolje Po^aai bode tudi tukaj bolje	| Ti peto „PALMA prav lepo podblje.


SOuuNO: -m : BMMfiM i
r PO Zm«NNIH «INAM mp |
RAFAELl ITAL1A f
Tftav« vm iiALMMtr«^ - tu« %
----------JiLi "f!IIP I
BO!
pfšltja sreie votovsko, telefje ali <iTcje ▼ zabojih po 5 kjr poštnine prosto; kilogram po kron SO*—. Prcšlčje meso po kron 90-— klg. — Vrat, karre ali ta Speli po kron 1*10 kJ*r. Prekaien g peh po kron 1*20 kilgr. proti poŠta, povzetju.
H. FR1EDMAN. Heriiicse 18, Ogrsko
Franjo Stegu
Trst, ul. Caserma 19
prio^roča cer.j, občinstvu svoj Buff^t z vsa^ovrstn m presajenim mesom. Sai?me, vsakovrstni	sardine. Vino in livo ur ve vrste.
Hnen]e sospoda profesorja dra. H. Hledlnfisr-ja
Gosp. J. SBRJRAVALLO
Trat.
V odgovor na Vaše pismo Vam sporočam, da sem napravil poizkuse s poslanim ml ŽELEZNA! I M KINA - VINOM SERRAVALLO (Vino di Chlna Ferruglnoso Serravallo) ln ua sem bil zadovoljen. Rabil sem ga pri pomanjkanju tekat pri malokrvnosti, slabem prebavljanju, pri prebolelih Itd., tudi v otroški praksi ln povsod z najboljšim uspehom. Bolniki ga jemljejo radi ln celo povprašujejo po njem. Priporočal sem to vino znancem na splošno ln priporočam ga lahko vsakomur.
BRNO, 14. cktobra 1910.	Dr. H. RIEDINGER.
n
(II. Cavana 15! nasproti škofijske palačo
prostovoljna likvidacija
vseh »testenin in porceUno, ki ae nahajajo v salogi. Izbora namiaaih »er^ice ter sa kavarne in umivaln ke. Interesantno za gostilničarje, krčmarje in kavamarj6.
Knarci za pivo 7a-Iit. po 30 vin. -
V4 lit. „ 18 „ ;_______
vinski kozarci po .. -lii-.-—
9 vinarjev, elegantni stekleni ; krožniki po 9 vin. .
Jakob Hirsch
ulica Cavana št. 15
nasproti škofijske palače
^MAffiai Miilii I Orože (kras) Iz odlikovane slovenske tovorne drož,» dosegle dosedaj vsepovsod nolboUfl slovet narodnim,
ISOVCIf PClil! wmm prt tomafl tvidld, ki «ap postreže pi kofikureatalli ctoafe.- Trasr J. J. SOBAH, Trst, i. oasol m
Stran IV.
Zastrupijenje z alkoholom. Saoči sc nekake ob pclide^etih naSii v uf. Gluseppe Caprln na tleh nekega približno 60ietnega moža, ki ni kazal Eikakih znakov življenja. Poklicani zdravnik rešilne postaje ga nikakor ni mogel pripraviti k zavesti in ga |e dal odpeljati v bolnišnico. Mož se [e zastrupil z aikoholom. Vkijub vsej zdravniški pomoči ob eni izdihe?). Po nekih listteah, ki so Jih nsšli prt is je m, so izpozna'1, da se nesrečnež imenuje Franc Zardi.
Kolo je izginilo. Matij Milič, stanujoč v ul. sv. Lazarja ši. 20, je snočl, ko |e stopil v gostilno wAlia Nuova YorkM v ul. Val-dirivo, pustil zunaj na ulici svoje kolo, vredno 400 K. Ko je prišel iz gostilne, kolesa ni bilo več. Tatviao je naznanil policiji.
Telesna poškodba. V ulici Croiada fe včeraj prišlo do pretepa, v katerem je bi! 19ietai delavec Just Collarlcb, ki stanuje v isti ulici na št. 12, precej nevarno ranjen z nožem na Hcu. Obvezal ga je zdravnik rešilne postaje in ga potem poslal v bolnišnico.
Kolo ukradla? Danes ponoči |e policijski stražnik naletel v ul. Nicolo Macchia-velli na nekega Enila Pecoraccija, starega 21 tet, stanujoče ga v ul. Alessandro Man zoni št. 3; ki Je pijan ležai na tleh. Poleg njega je bilo kolo, okrog katerega se Je motal neki drugi Lutgi Castellani, ki stanuje v ulici della C?reria. Ker |e stražnik sumil, da je kolo najbiž ukradeno, Je aretiral oba tlčka.
V kanal je skočil danes ponoči 65-letni Alojzij Plohe!. Prišel je po Rosslnijevi ulici, In ko je mislil, da ga nihče ne vidi, je skočil v vodo. Videl pa ga je policijski stražnik in je hitro skočil v čoln in nesrečnika potegnil Iz vode ter potem poklical zdravnika rešilne postaje. Ta Je podal Piohlu prvo pomoč in ga nato dal prepeljati v bolnišnico.
Ni se mu obneslo. Težak Josip Nsda lin, ki stanuje v Škednju it, 445, |e skušal v neki tržaški kavarni danes ponoči izvleči nekemu s?ojerau tovarišu, ki Je zaspal za mizo, iz žepa denarnico, v kateri ie biio 15 K. Ko so ga aretirali se je izgovarjal, da je hotel |e posnemati svojega tovariša, ki si tudi večkrat privošči tak „špas".
Iz policijskega poročila. Brata Anton in Ivan Perhavec, prvi fzvoiček, drugi pa koč|až, oba stanujoča v ul. sv. Zenona št. 2, sta včeraj popoldne prilla na trg della Valle, kjer se nahaja neki hlev, in sta tamkaj zaradi stari sporov začela prepir z delavci, ki so bili tanikaj zapos'eni. Prišel pa Je stražnik, ki je poznal Perhavca, naj se odstranita. Anton Perhavec nI ubogal straž nlka in se mu ustavljai, vsied česar |e bil ar&t:ran; njegovega bratn pa je nekdo precej hudo udaril, a se ni izvedelo kdo.
—	Brezposelni Adolf Kgle, star 41 let, TižaČan, jebilsnoči aretiran v gostilni v hiši št. 37 na Belvederfu, ker (e hotel gostilni č riu Francu Rischmcr'u, ki je igral na karte z drugimi gosti, zmekniti denar — 54 vinarjev — ki ga je imel pred sebc| ca mizi.
PoskuŠeni samomori. 21 letna šivilja Emilija Rugo (e danes popoldne v samomorilnem namenu spila precejšnjo količino oc-tove kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji sprall želodec.
—	Angelina Seranda, 23 let stara natakarica, ki |e v službi pri neki družini v ulica S. Lazzaro, se Je danes ob 7*30 zvečer vrgla z drugega nadstropja na uiico. Zadobila le težke poškodbe Ia so {o prepeljati v bolnišnico, kjer je umrla ob 9 zvečer.
Društvene vesti.
»Trgovsko izobraževalno društvo« r Trstu Javlja svo|im članom, da Je pre-m oi( bivši društveni podpredsednik gospod Viktor Zor ž. Pogreb se vrši dane«, ob 10 dopoldne iz mestne bolniinice v ul. Pief£. Prosimo člane in ostale trgovce kelege, naj se udeleže pogreba. Odbor društva se udeleži korporativno.	Predsednik.
»Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov". Nocoj seja osrednjega odbora ob 8 15, v društveni sobi v ulici Torre bianca 41, I., h kateri so vabljeni razun odbornikov tudi drugi v Trstu biva|oči društveni člani. Jako važen dnevni red.
Predsedstvo.
Pevsko društvo »Trst* ima danes ob 830 zvečer pevsko vajo za mešan zbor. Nove pevske moči dobrodošle.
Pevsko društvo »Kolo*. Jutri, v sredo
odborova seja, v soboto pevska vaja.
Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu sklicuje za jutri, v sredo, 26. t. m., ob 8 zvečer v društvenih prostorih zelo važen sestanek, na katerega so vablj§ni vsi društvenimi in tudi bivši gg. pe?cf.
Svetoivanski rodoljubi posebno člani podružnice CMD, „Sokola", „Narodnega doma*, pevskih društev, obejega spola, so vabljeni na zeio v&žea pogovor, ki bo v četrtek, 27. t. ra.f ob 8 zvečer v svetoivan-skem »Narodnem domu".
Jugoslov. akad. društvo »Sloga" v Ljubnem si |e na 1. občnem zboru dne 23. t. m. izbralo sledeči odbor: prediedmk Cerne Boris stud. mont., I. tajnik Bonča Ludo vik stud. mont., 11. tajnik Josip Vončiaa stud. mont, blagajnik Petrovič stud. mont.9
knjižničar Šinkovec Ferdo »tud., revizorja Mar f red knez Borelli stud. men!., Folkc knez Borelli stud. ment.
Slovensko akad. društvo »Ilirija11 v Pragi si je na tvojem 1. rednem občnem zboru dne 8. t. m. izvolilo sledeči odbor: predsednik Ivan Zaje cand. iur., podpredsednik Vinko JanežiČ cand. med., tajnik Tore Radej stud. iur., blagajnik Drago Ustan;stud. pharm., knjižničar Ivsn Vrečer cand. Iur, gospodar Ivan Mshne stud. rur., odb. namestnik Frrn Možina stud. phif.
Mar. delavska organizacija.
Nedeljski shod NDO {e bil prenešen zaradi protestnega stiGda proti renjikolom.
Sestanek podružnice NDO v Sv. Križu bo jutri ob 7*30 zvečer v gostilni pri Košuti.
Volilni odbor pcdružnice NDO za Sv. Jakob Ima danes, v torek, ob 8 zve čer odborovo sejo v »Delavskem konsumnem društvu".
Lesno delavstvo vabimo na shod, ki bo danes, ob 7 zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2.
Posredovalnica dela NDO. Išče se
mizar.
Govorniška šola. Ker letošnje leto mislimo zopet otvoriti govorriško šolo, pro simo vse one, ki Imajo smisel in veselje do govorništva, da se priglase v našem uradu, ul. sv. Fracčiška št. 2, vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer. Kadar bo zadostno število priglašenih, pričnemo s poukom.	_
Vesti šz Goriške.
Novostrujarji na Goriškem, ali kaker se imenujejo sami S. L. S., ker starostru-Jarje smatrajo za liberalce, so imeli v četr tek p:d streho iaško-nemškega hotela »pri treh kronah" v Gorici zborovanje svojih sa upnikov. Udeležba [e bila prece|šnja, okoli 400 ljudi. Otvoiil je zborovanje poslanec F o n in poročal o položaju. Deželni poslanec župnik Roječ je porečal o načelnem programu S. L. Š. Pred vsem stoji v programu S. L. S. »Vse za verol* Rekel fe, da ne bodo trpeli več ne katoliškega liberalizma ne modernizma, zahtevajo pa od vsakega svojega pristaša v za sebnem in javnem življenju priznanje katoliških načel in izpolnjevanje krščanskih dolžnosti. To (e bistveno v casprotu s svoječasniml izvgfanji dra. B r e c I j a, ki je, oo Šnsterš'ču, razglesii načeto, da v S. L. S. ne gledajo na to, kako kdo vrši svoje verske dolžnosti, zadostuj?, da Je dober in tvest pristaš stranke. Župan Rejec iz Še-brtlj je poročat o S. L. S. ter kmečkem in delavskem stanu, kurat A b r a m o našem narodnem položaju in dr. Č e s n i k o organizaciji stranke. Dr. B r e c e 1 j je prečita) Itktut. Sledila je volitev vodstva S. L. S. b UvcIJini so ^ vodt-tvo : vikar J. Abram, de kan Berlot, župnik Rnjec, dekan Valentfcčič, oostenec Fon, ciimari; dr. Brecell, trgovec Jw. Kopač, župan Ornfc iz Šr. Petn?, Albin Š:ac&pan, župa>: Kovačič K. in uredtik Kremžar. Sprejeli so tudi neka} resolucij giede zmage nad dosedanjo breznačtilno politiko S. L. S. na Goriškem, proti krivicam, ki nsm jth prizadevajo Italijani in Nemci in Izrekli so zaupante svojim trem deželnim poslancem. Dosedanji načelnik S. L. S. ca Goriškem je bil dr. Anton Gregorčič, od sedaj naprej bo vod 1 isto S. L. S. poslanec Fon, nekdanji hberaiec, pozneje starosti u jar. sedaj novostrujarski vcdflelj.
Poslano *)
Na odgovor predsednika zadruge žga-n jar je v odgovarjam:
Ni res: da je bila moja Žganjarna na trgu Go-doni že 30 let. Ni res, da fe od žganjsrce na Bekederu, err.mor sem jaz ho tel premestiti obr', le 40 serakov do bHžnje žganjarne, ker jih Je policijski nadzornik na štel 110.
Ni res, da je tu v bližini 15 žga-n J aren.
Ni res, da bi bil rekel faz: Vrag vzemi Slovence. Kajti, če bi bil to rtkrJ, bi pošiljal k vragu tudi — svojo Seno, k! Je Slovenka. Mene poznajo dobro Slovenci v Trstu in jaz jih l|ubim. Za trebuh pa sem se držal od smeha, ko sem čltal v odgovoru g, Turka, da hcd m faz sa shode le za to, da bi vabil goste v svojo obrt Faiirani student, ki Je to raznesel, bo odgovarjal na drugem mestu.
Gospod Turk pravi, da je odbor sklenil, da se mi ne dovoli premestitve. Zaka) pa Je potem on hodii okolo žganjar|ev nabirat pcdpi*e. In vpraš?m, mari pri drugih ne gre za tfcupie interese? I Samo pri meni se izgovarja na — Sv. Marijo Magdaleno. M?ri pa nsf bi šel vršit svojo obit oa Učko?! jaz živim vendar v Trstu.
G. Turk naj bo u ver jen, da elč ne pridobi pri Slovencih se svojim nastopom proti ment. Zaključujem: čevljar naj dela črevlje, krojač hlače in trgovec naj bo tr govec I
Gajo Bonifačić.
DAROVI.
—	Radi izgube steve daru!e Z. E žeu K 1— CtII Metodovi Družbi.
—	Zbirka 50.000 kamenčkov. Že iika-l*nlh 22 036 Dalje nabrali: g.ca Maric? Gregcrič 300, g ca Ropotec Jelka 100. 2 Kerner Mihael 200. p.ca I*a Valoveč 200 e. Mare I"?n 100, g ca M~ry Guličeca 300 Skupaj 22 036 + r200 = 23.236 = K 46472 Prosimo tem potem že ostale cenj. nabirć-felje, da nam pršljejo nabrani denar ozirorra še neprodane blcke.
Odsek za csrednio ljudsko knjižnico v Tr«tu.
a
MALI OGLASI
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se ra-čanajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink.
□□ □
□D
--□□
|XXn o O meblirana noba a kuhinjo v bi žini loto OC Skednja, Sv. Jakoba ali Sv. Ani. — Prijazne po&udbe pod „J. J. 21" na Icseratni oddelek Edinosti.	2801
PncnnHirni	službe kot prodajalka ali
UUoMUUILIlCt blagajničarlra. —Naslov; ulira
Conti fitev. 40. tobakarna.
2802
Trgovski pomočnik
išfe službe v Trstu. Plačilne zah eve n zke. -- D. Rehula, NahreŽiaa Stv. 194.	_2S04
Alt:
S" m ICO lepih in priljubljenih hrvatskih in ^ IH slovcns-ih pesmi z besedilom. — Edir.o najboljše in najcenejše izdanje- Pe^mi so pihane v lahkem slogu in uzorno harmonizi'ane Knjiga obsega 10' strani ter etai.e K 5-—. Poni* po'ilia zastonj izdajntelj JO^IP SORG, Dunaj XII 4, Ka ta-kuzinostraaae 68.__2806
Odda sta se dve posteiji' najem v ulici
Križ man čič
della Gu^rdia 44, II. nadstropje
2782
Drtliict+ifn ZakcnBko spalne pobe prodaja Iv. I UIIIO iT V« Ščuka, mizar, Trst, ulica San Cilino 533, pri Sv. Ivanu	2783
frt^nnriinr.4	»lovensKe iti ntmSke *te-
UUSpUUlulld n ogreti ;e i'če službe v kaki 'i-sarni Najraje pn odvetniku. - Prijazne ponudbe „STENOGRAFIJA Štev. 2777».	27.7
Cnhino prazna se odda tafcoi > uL Belved»-re OOPICa 57, HI. n„ depno._2771
Išče se kmetija jem ali pa stalna služba
oskrbnika za družinskega očeta. Prijazne ponudbe na Edino t pod „Kmetija Štev, 2767"._2767
^^ fcu eiijH v najem ali v-a Klužba a Cru-«15 iino za oskrbciks. - Naslov pove _In-seratni (ddelek i-dinosti prd Stav. 2742._2(4
Išče
VfTj^nj se protia dvor c (vila) 5 sao, ku U U 5 Fb' hinja, podstrešje, klet, terana, vrt, evoriŠČe, hleva za preš Os in perutnino, dobro obdelano zemljišče v prijazni legi s krpanim razgledom, 12 minut odrlal;eno od niests, - Naalov Pj^ Inarratui oddelek Edinosti.
2728
■li:
PRIREDITVE IN ZABAVE.
i
Tsr-nn*' cni* 8e žele uCiti tft najDC*
I dl>yU • 'vejSi plep. ti je bil v vseh e ropskih družbah z največjih zanimanjem spr.jet, naj se blagovole 7g!asiti v torek in peiek zvečer v * lesni goli v dvoi&nl „Kcnsumnega d:uitvau pri sv. Jakobu-Bizjak in Bonano.	2796
PLESNA SOLA dassss zvečer
od 8 30 d-> 10 30 se vr5i v dvorani „Konsumnega diuštvau pri Sv. Jakobu.	2492
| j | PR PO^OČLiiVE TV3QKE."j j E
CfibciriS uLca fornace ia« Tovarna SfiGBi v/CR^JUCs jn trgovina gltaovlrjev in pianinov. Razpofiiija ns vso kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zn.erue Svoji k svojimi	2224
Rudolf Kompara
roča cenjenemu občinstvu svejo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča delu in popravljanja. Načrti in prospekti na ra-polago Po žeiji prihaja tudi na dom.	2532
Ante Lisica, Trst
Joga vina s pridruženo gosti'no. — Vino iz Viaa iz Preljica prve vrBte. Gostilna v ulici Ca^imiro Du-Dadoni štv. 2 in v uilei Campo S. Giacu.no 5t. j{5, v kateri Be prodaja tudi dalmatinski tropinovec, li kerji ter veraaout in maršal ■ na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gerka in mr/::a jedila ter pivoviBtno pivo. Cene zmerne. - Irriporoča se za obilen obisk.	27&i)
Fr\a složen, mi rodil liica v Trstu
ulica Carradori st. 18, v bližini gostilne N00.
Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd.
^JflMOittlM f Ako se hočete ceno
»lovenci i ...... oblečif pojdite...
v prodajalno Zgotovljenih ob ek
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mn zakon veleva.
ALLfl CITTfl' Đ! TRIESTE
Trst ulica Giosue Carducci 40,
kjer najdete obleke, paletot, ranglan za moške in ot oke, kaker tudi vtlik izbor blaga za obleka po meri. Hlače
in srajce za delavce v veliki izberi.
ALL&GITTA' D1 TRIESTE
TRST - U ica Giosue Carducci št. 40
Zaloga obuva71
in lastna delavnica
A. Vlsiiifii
i §
7r«t, ul.es> Qit8 ie Cardacoi štev. v.l. PodruŠDioa.: ul. ■ vi-bori-o it. 31 (, vL BUON OPERA O")
Velika izbera moških in ženskih čcvljt-r. Po: i - f »e izvršujejo %očno, solidno in po zmernih c> : h.
„Obrta?j8ko društvo" pri Sv. \ ul 55=55!!— tik tramvajske proge ----
priporoča slav, občinstvu svoio znar
GOSTILNO
kjer toči Izvrstno belo ili Č «
v* u o ter ::: DREHERJE O P2 O
Izvrstna domača kuhinja Priporoča se za obilen obisk VODST* O.
•
na vogalu ul. Carradori-Oheg^
Je pod novim vodstvom JOSIPA Ž1GUNA j-polhoma prenrej-na in preskrbljena s p Ja^o r razliineJSih vr?t ter ■ Izborao kuhinjo za t -»(« In mrzle Jedi. Sprejema abon^mect ni br» i« preskrbuje prenoiifiča. — Tazemaki ia :n«j n-Bki Časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se najiopleje priporoča
JOSIP	poslovoc'j i.
M
Franjo Stančić
«ret - ul oa Medla št. 17 - T, nt
priporoča svojo
trgovino jestvin in kolonijaineg-a blaga
katera je vedno oskrbljena s svežin in prvovrstnim blagom

Pre^ajalnlca ui* ir dr s§oreno«tl

\M
n
-i «
I
drug Dr petina V«kjela)
M	Csrso ft 3
Bogati hkcf tlaAarvia«. v.'ehrnlM. dn^fv Ir f.vp*rt Kopije hi ivonja it* iiato t*	ir»W s norimi prodnieti. -
Sprej«aBa saračb* IR popravlja mkerm iliUaiUa«, kakor kodi ftepa« *
9ELO SOUDHO. CENE ZMERK
» %
1 J
- ¥
/inton Zerjal«Trst
priporoča avoje
trgovine j estvin
oMcs Comrcercfate 18, s podružnico u^Jca Istr iCarhola Egorn a). - Prodnj* se žito, oves, koruz. raznovrstne otrobi ter mnka tudi na debel:•
; V R D K A
Francesco Badn
f- z*
sr
TRST - ustane vijena leta 1878 — TR> 7 le ore!o?ila svojo
žrgovmo šivri-nsh stro /
bidkl'e^ In pridevkrv z mehanično cl . •Tico vreč iz ulice pO"ierosso srv i
v ulico Canjp^niie štev ' \

TOMAŽ ZADNIK TRST
---TELEFON Stv. 16-08.----
trg 3v. Ivana fitv. 6. - Prodaja meao is lastne klavnice na debelo in drobno.
Na droboo goveje: eprednii deli po K 1'44 in i 60. Zadnji deli po K 1*76 in 1'92. Na debelo po dogovoru. ■==■ OSesnica je vsdao dobro preskrbljena m teleiiuo prvo vrste, kakor tndi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno prip roOa
Tomaž ZadffiL
mim BARUCOA
MIZARSKI MOJSTER
frsl ilica San fraacesco 8f jJssU^ 2.
Specijalist za popravljanjf roulet na oknih Na željo ss menjajo pasovi In zirt« MtU za ssMtos isls Ia M ss M kiaUn 4, —fsimmm—— na