KULTURNO DRUŠTVO ŠENTJAKOB
»Ne, umetniki pa nismo!
Tako so me hiteli poučevati člani Kulturnega društva Šent-jakob, ko sem si pred kratkim ogledala njihovo zadnjo pred-stavo Cabaret, avtorja Mira Štefanca. »Mnogi, ki pišejo o nas, se zmotijo in nas imenuje-jo kulturno-umetniško druš-tvo. Mi pa smo se pred leti od-ločili, da bomo pridevek umet-niško izpustili iz našega nazi-va, ker nimamo nobenih dalj-nosežnih želja, da bi bili umet-niki,« mi je povedal ZVONE BOLTA, »najstarejša riba« Kul-turnega društva Šentjakob, kot se je sam slikovito imenoval.
Osemindvajsetletni Zvone. zaposlen v Iskrinem tozdu Na-prave za energetiko, je začel delati v kulturnem društvu še pred njegovo uradno ustanovi-tvijo pred desetiml leti. Iz majhne skupine entuzijastov je društvo, ki šteje danes 70 regi-striranih čianov iz krajevnih skupnosti šentjakob-Podgori-ca in Dragomelj-Pšata, postalo danes gibalo kulturnega življe-nja na meji med Bežigradom in Domžalami. Kako tudi ne, saj pripravijo vsako leto vrsto reci-talov in kulturnih prireditev ob raznih praznovanjih, vrh njiho-vega vsakoletnega dela pa je gledališka predstava, s katero razveselijo in razvedrijo svoje sokrajane in Ijudi povsod tam. kamor pridejo gostovat. Letoš-nja predstava Cabaret je že osma po vrsti v njihovi kulturni karieri Pred leti so začeli s Štefancovimi Večnimi lovišči, igrali so Remčevo Magdo, Pti-ce selivke Romana Novellija, Hadžičevo Naročeno komedi-jo, Novellijevo Prazno cesto, Teto Magdo Svetlane Makaro-vič, Vdovo Rošlinko in Caba-ret
»Zelo si želimo spoznati Mi-ra Štefanca, avtorja letošnje in naše prve predstave. Menda je profesor zemljepisa na neki mariborski gimnaziji,« je dejal Zvone Bolta.
Zvone je letos prvikrat po vseh teh letih, ki jih je prebil pri »Šentjakobčanih«, tudi igral v predstavi. »Vsa prejšnja leta sem skrbel za tehnično opre-mo, med predstavami sem uravnaval luč in zvočne učin-ke, lani pa sem bil celo vodja predstave. Sicer pa, važno je, da človek dela pa naj bo kar-koli,« je dejal. »Tudi igranje je lepo in daje mnogo užitkov,« je nadaljeval. »Zdaj šele razu-mem težave igralcev in na predstavo gledam bolj celo-vito.«
Ostali člani društva pa so najbrž kar zadovoljni, da se je Zvone toliko časa posvečal te-
hnični opremi. Mnogo amater-skih odrov jo namreč po nepo-trebnem zanemarja. Kulturno društvo šentjakob pa se lahko pohvaii z zelo dobro opremo -z metri kablov, s šopom stojal, desetimi reflektorji, štirimi ha-logenkami, gramofoni, mag-netofoni in ojačevalci, ki so prav tako pripomogli k marsi-kateremu, če že ne umetniške-mu, pa kulturnemu užitku nji-hovih gledalcev. Pred leti je njihov član SILVO PISLAK, zdaj študent elektrotehnike, čisto sam zasnoval in izdelal regulator svetlobe, za katerega Šentjakobčani Inštitutu Jožef Stefan nikoli ne bi mogli od-šteti 30 starih milijonov dinar-jev, kolikor stane.
Amaterji poznajo veiiko pro-stovoljnega deia, včasih že kar
garanja, ki se še posebej pred premierami zavleče vsak dan v tednu pozno v noč. Zato imajo tudi največ težav z izbiro reži-serjev. Bencinska kriza jih je prikrajšala z dveh plati - pri-mestni krajani se veliko težje kot včasih odpravijo v mesto na kakšno kulturno prireditev, pa tudi »mestni kulturniki« redkeje zaidejo k njim. Vrsto let je njihove predstave režiral Roman Novelli, za njim sta se zvrstila Dare Ulaga in Andrej Kurent, nekaj časa je njihove predstave režirala kar njihova članica Vesna Varga, letos pa sta jima priskočila na pomoč igralec Aleš Valič in plesalka Jelena Markovič. Če bo vse po sreči, si bomo lahko njihov le-tošnji trud ogledali tudi po te-leviziji.         VIDA PETROVČIČ