Ljubljana, nedelja, 18. sept. 1955 Leto XXI Štev. 219 GLAVNI LN ODGOVORNI OREDNIK tVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNISKJ ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka. I/ Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SEI 1. IZDAJA .(.JUDaKA rSAKICA USTAMOVUtN A ». OKTOBiU UM « UEO NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB (2HA* JAJ^A KOI 14-UNIVNTK ON r ED NIK OD OSVOBODITVI DO L IXJU IMS KOI DNEVNIK. NATO PA KOT rCDNIK 1 OD L JUNIJA USI IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« PRED POMEMBNIM ZASEDANJEM Detelo redno zasedanje Generalne skupščine OZN se bo začelo 0 torek 20. septembra v neprimerno ugodnejših razmerah, kakor so °ite ob prejšnjih zasedanjih. Znatno popuščati je napetosti je ustvarilo non mednarodni položaj, ki se med drugim odlikuje s čedalje močnejšim duhom pomiritve. Pomembne pozitivne spre-niembe, ki so nastale o mednarodnih odnošajili, odpirajo nooe. Možnosti za okrepitev miru. Ne smemo pa tudi pozabiti, da takšne nove možnosti še ne pomenijo tudi njihovega konkretnega uresničenja, saj ni dvoma, da ta pot k uresničenju ne bo lahka. doseženi napredek je nedvomno pomemben. Rilo pa bi napačno, če bi kakorkoli precenjevali njegov pomen. Ne smemo namreč pozabljati, da so ostali vzroki napetosti še zmeraj bolj ali 'nanj nedotaknjeni in da je pre-ežna večina velikih mednarodnih vprašanj še zmeraj odprta. . Potemtakem nimajo pran tisti, ** prikazujejo sedanje ugodnejše Mednarodno vzdušje kot nekaj Popolnega. Vsaka težnja po idea-tiranju sedanjega stanja — •akšne težnje pa se očitno pojao-lajo — lahko deluje samo nega-tlono, ker zamegli bistvo vprašanja. Sprememba vzdušja v mednarodnih stikih, pa naj bo še tako P0rnembna, vendarle ni vse tisto, ~ar le potrebno sedanjemu svetu. a sprememba še ne pomeni, da tj° glavna vprašanja urejena. jPrememba je lahko samo bodri-n n uood v konkretno obravna-nJe temeljnih mednarodnih DPfašanj, Njen Čestitka Beograd• 17. sept. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslaI predsedniku republike Cile Carlosu Ibanezu del Cam-I svetovnih vprašanj, ki so v seda- po čestitko ob obletnici neodvisno- j rijih razmerah najvažnejša. sti Čila. Na dnevnem redu Generalne skupščine 07N je mnogo vpra- Zahvali šanj (nad f>0), vsa pa niso enako važna. Po našem mnenju so naj- Beograd, 17. sept važnejša štiri celotna vprašanja Predsednik republike .Josip Broz in Generalna skupščina bo naj- Tito jc je, „d predsednika preži-nec pripomogla k nadaljnji ure- ... . _ n , ditvi razmer na svetu, če se bo dlJ“ Narodnega sobranja LR Bol. NEMŠKI SOCIALNI DEMOKRATI PO ADENAUERJEVEM SPORAZUMU Z MOSKVO Prvič enakih misli vendar namerava Ollenha uer šele v bližnji zunanjepolitični razpravi v Zveznem zboru zavzeti dokončno stališče Bonn, 17. sept. — »Die Welt« (Tanjug). | pravi danes v komentarju o včerajšnji kanclerjevi izjavi: »Aden-auerjeve izjave so izraz državniškega realizma.« Sploh je treba reči, da so te izjave v Zahodni usmerila predvsem na konkretno garijo Georgija Damjanova brzojav- Nemčiji ocenili zelo pozitivno. obravnavan je prav teh vprašanj, ko. v kateri se mu zahvaljuje za 1. Univerzalnost OZN, čestitko ob bolgaKuv5>Ki sporazum ne siriva znati sedanje politične in terito- m, V °b ; določenefla tveganja, toda niti rialne stvarnosti na svetu. Takšno f”1 M<, 1 nega ,N j kancler ni zamolčal, da je to pot bora skladji OZN za pomoč otro- j v negotovost, toda edina pot, ki kom (UNICEF). Sprejemu je pri- je bila sedaj možna.« Na koncu sostvovalo veliko število diplomat- j je rečeno, da bi bil radosten do-skih predstavnikov v Izvršnem od- 1 godek, »če bi Socialnodemokrat-boru UNICEF včlanjenih držav. I ska stranka sedaj, ko je kancler opravil pot v Moskvo, ki jo je priporočala, izrekla svoje soglasje«. »S soglasnostjo socialdemokratov bi bili naposled ustvarjeni temelji skupne zunanje politike.« Bonnski »General-Anzeiger«, ki je naklonjen stranki svobodnih demokratov, podrobno analizira v svojem uvodniku vsebino kanclerjeve izjave. Pri tem sodi, da zvezni republiki sedaj ni treba posebno hiteti pri ustanavljanju 12 divizij, kakor to določajo pariški sporazumi, ker se »zdaj ne pomoglo k ureditvi obeh proble- ^u*-* tako ogrožene kakor poprej«, mov, ki sta za Nemčijo -bistvene! »Po uresničenju moskovskih važnosti — združitvi dežele in sklepov o vzpostavitvi diplomat-usode obsojenih vojnih ujetni-! skih odnosov bo morda nemška kov.« I usoda vendarle bolj v naših ro- Časnik izraža upanje, da se kah kakor doslej,« zaključuje bodo vse stranke v Zveznem časnik, ki je očitno zadovoljen z zanikanje pa deluje prav nasprot no, kakor proces pomiritve na svetu. Univerzalnost OZN bi ne le povečala ugled te organizacije, kar je že samo po sebi zelo važno, marveč bi tudi predvsem utrdila temelje, na katerih bi lah- | ko zgradili čvrste mednarodne odnošaje. S tem jc neposredno povezano tudi nesporno dejstvo, da bi lah- j ko odprta mednarodna vpraša- : nja, zlasti takšna, kakršno je j nemško, uredili samo. če bi 11 po- | izidom kanclerjeve poti v Moskvo. V krogih socialnodemokratske opozicije se še 'niso postavili na dokončno stališče glede sadov kanclerjevega potovanja in nasproti njegovi včerajšnji izjavi. To nameravajo zavzeti v zunanjepolitični debati, ki je napovedana za prihodnji četrtek. Kaže pa, da je opozicija pripravljena sprejeti dogovor o vz; >*avitvi diplomatskih odnosov z ZSSR. Potemtakem je gotovo, da bo Zvezni zbor odobril kanclerjev sporazum v Moskvi. To bo hkrati tudi prvi primer, da bosta glede kakega važnejšega zunanjepolitičnega vprašanja vladna koalicija in socialnodemokratska opozicija enakih misli. O. Miličevič Grottewohl v Moskvi Bulganin napovedal spora zum z Vzhodno Nemčijo o njeni sprostitvi v notranji in zunanji politiki Naša gospodarska vprašanja glavni predmet razgovorov bivšega francoskega ministrskega predsednika Mendes-Francea z našimi vodilnimi funkcionarji in sh-okovnjaki Moskva, 17. sept. (AFP). Danes popoldne so se začeli razgovori med vladnima delegacijama SZ in Vzhodne Nemčije. Sovjetsko delegacijo vodi ministrski predsednik Bulganin, vzhodnonemško pa ministrski predsednik Otto Grottewohl Beograd, 17. sept. (Tanjug). Biv- nelik n samo, če jo presojamo o luči j?daljnjih konkretnih naporov. l*ti, ki hočejo napraviti iz spremenjenega mednarodnega vzdušja nekaj absolutnega, nekaj, kar je *anio sebi cilj, pa pravzaprav de-proti temu vzdušju, ker mu ne a°PUščajo, da bi se p polni meri nveljasilo v praksi takšno, kakrš-0 je, namreč kot sredstvo za po-Pesitev ureditve razmer na svetu. Kakor v vsakem novem med-arodnem položaju tako se tudi v edanjem pregrupirajo sile in v °°ih oblikah se pojavljajo razen rntiogih novih razne negativne eznje, ki jih je treba pravočasno Sotoviti, da bi lahko preprečili idiov učinek. Tako je že zdaj tesno videti, da nekateri izmed lniteljev, ki so bili v obdobju _aloečje napetosti zainteresirani * to, da se ohrani mir, zdaj lso več toliko zainteresirani za adaljnjo pomiritev na svetu. Gre a ljudi, ki so si v hladni vojni a&otovili položaje, ki bi jih, so-ve^ po osem, lahko obdržali samo, e °i napetost ne popustila po-sem. Ti ljudje seveda iz svojih Posebnih razlogov niso zaintere-' ,rani za pospešitev in poglobitev P°rniritve, marveč nastopajo o esnici kot sila, ki skuša ta proces zaoreti. lntK sedanjem mednarodnem po-l~ aiu sp uveljavljajo tudi gledi--■ P.o katerih naj bi nadaljnja Pomiritev na svetu pomenila **sn° ureditev odprtih medna-en u1 °Pra*anJ' ki bi okrepila blok v škodo drugega, ki bi ^^zročila bistveno spremembo ' aanjega političnega statusa quo a svetu. Očitno je, da takšni na-o celoti nasprotujejo pomi-biČ ”a soe^u- kajti poskusi, da 5 pršili sedanje ravnotežje sil na 0etu' lahko povzročijo samo no-. zaostritev mednarodnih odno-aJeo. , ^dor količkaj stvarno presoja S(r y°vni položaj, mora priti do n epa, da se lahko sedanje mož-^ede okrepitve miru in raz-^ °e mednarodnega soclelova-te’ ustvarjene z ugodnejšim dnarodnim vzdušjem, v polni uveljavijo samo, če bo imel pred očmi pripoznanje sedajta ravnotežja sil in če si bo b l.z.adeval na tej podlagi čim-tin ur.editi razmere, čimbolj ak-^ no in vsestransko razviti stike vsemi deželami. ^ ti momenti bodo tako ali prišli do veljave tudi v n lu bližnjega zasedanja Generalke skupščine OZN. Stopnja uspe-0j0 Jega zasedanja bo predvsem oisna prav od tega, o kolikšni t^er’ bo zasedanje nastopilo pro-n negativnim težnjam, kakor tudi | to if^a' kolikšen bo napredek v Okretnem obravnavanju tistih I pravi pomen je stavili varnost v Evropi in na s, francoski ministrski- predsednik svetu. Zato je tako važna naloga, da bi začeli delati za zmanjšanje oborožitve in oboroženih sil in da ] bi poskrbeli, da bo človeštvo uporabljalo atomsko energijo samo v mirnodobne namene. Vsem deželam je treba omogočiti uporabo | pridobitev znanosti na tem področju. Prijateljske stike na svetu, ki bi bili varna vzmet miru. je moč upostaviti samo. če * odstranimo tista sedanja kričeča nasprotja med industrijsko zelo razvitimi m gospodarsko zaostalimi deželami. S tem je tesno povezano tudi vprašanje samoodločbe narodov in odstranitve vsega tistega, kar preprečuje popolno uveljavljanje te z demokratično ustanovno listino OZN zajamčene pravice. Usmeritev na stvarno obravnavanje teh vprašanj bi pomenila pravilno uporabo novih možnosti za okrepitev miru, ki jih nudi sedanji mednarodni položaj. To je namreč usmeritev na razvijanje zdravega, širokega in aktivnega sodelovanja vseh dežel. In mi upamo, da bo ta usmeritev na letošnjem 7asrdanju Generalne skupščine OZN zmagala. J. Smole g. Pierre Mende-France, ki se mudi ' Jugoslaviji na zasebnem obisku, je danes obiskal predsednika zunanjepolitičnega odbora Zveznega sveta Zvezne ljudske skupSčine Veljka Vlahoviča, zatem pa se je sestal s članom Zveznega izvršnega sivela OOsmanom Karabegoviiiem in Do-brivojem Radosavljevičem ter di-rektojem Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje Sergejem Kraigherjem. Pred tem si je Mendfes-France ogledal strojno tovarno Ivo Lola Ribar v Železniku. Društvo ekonomistov Srbije je priredilo danes bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku kosilo v klubu gospodarstvenikov. Na SZ se odpoveduje oporišču v Porkali Moskva, 17. sept. (AFP). Fin-sko-sovjetski razgovori, ki so s« včeraj začeli, so se danes nadaljevali in je na njih sodeloval tudi Bulganin, ki je medtem ozdravel. tere bo imela Vzhodna Nemčija proste roke glede vseh vprašanj notranje in zunanje politike, vštevši vprašanje odnosov z Zahodno Nemčijo. Načelno so se o tem sporazumeli že julija, ko sta se Bulganin in Hruščev po ženevski konferenci mudila v vzhodnem Berlinu. Predsednik vzhodnonemške vlade GrottewohI je na prvem Maršal Bulganin je danes po kosilu so Mii predsednik društva prvem razgovoru izjavil, da bo-ekonomistor Srbije Radivoje Davi- sta SZ in Vzhodna Nemčija skle- dovič, državni svetnik veleposlanik nili dvostranski sporazum, ki bo _ _ ___ dr. Milan Bartoš, predsednik Zvez- obsegal osnovna načela nadalj-1 sestanku izjavil, da bodo *Nešrft-ne zunanje trgovinske zbornice Ivo njega razvoja odnošajev med: čijo združili na osnovi pogajanj Barba-lič, francoski veleposlanik v obema deželama. V sporazumu ! z vzhodnonemško vlado ali pa Beogradu Francois Coulct in drugi, bo tudi klavzula, na podlagi ka- ] sploh ne. VAL STAVK V FRANCIJI Pariz brez javnega prometa ker vlada noče izpolniti obetov, da bo privolila v zvišanje mezd v sorazmerju z naraščajočo draginjo Pariz, 17. sept. — Stavka prometnega osebja v Parizu je dosegla davi svoj višek. Avtobusi so povsem izginili s pariških ulic, podzemeljska železnica pa vozi samo s 40 odstotki normalne zjnogljivosti. Stavke se udeležuje kakih 20.000 delavcev in name- jočih, je Generalna konfederacija dela, ki je pozvala delavstvo, naj stavko nadaljuje, ocenila položaj dobro. Njenemu pozivu je sledila ogromna večina pariškega prometnega osebja. Sest milijonov Parižanov si pomaga, kakor ve in zna. Ljudje ga prometa so ponudila samo 5 Bulganin je predlagal danes pred- odstotkov. S tem so se zadovoljili sedniku finske republike Passikivi- socialistični in katoliški sindikati, ju, da bi SZ vrnila finski vojaško ; ki so pozvali članstvo, naj se vrne oporišče Porkalo. | na delo. Sodeč po odzivu stavka- ščencev, ki zahtevajo zvišanje hodijo večinoma peš. Taksiji so mezd in plač za 15 odstotkov, izginili iz središča mesta in ljudi Nacionalizirana podjetja mestne- Prevažajo samo v predmestja. Ogromnemu številu blizu milijon raznih vozil so se pridružili še TRETJI DAN VOJAŠKEGA UPORA V ARGENTINI Položaj še ni razčiščen N ladne čete v borbi z uporniki za oporišče Puerto Belgrano, v pokrajini Cordobi in v južni Argentini. — Stiki upornikov z Urugvajem Buenos Aires, 17. sept. (AFP -AP). Argentinski radio je davi poročal, da so sinoči čete druge divizije s podporo vladnih pomorskih sil odvzele upornikom pomorsko oporišče Rio Santiago. Voditelji upornikov so pobegnili z dvema ladjama v Urugvaj. Radio je pripomnil, da se je tudi ondotna vojaška šola pripravila na vdajo. Tudi posadka v Curusu Cuatiju, 325 milj severno od Buenos Airesa se je vdala vladnim četam. Prav tako poročajo, da so vladne čete, ki so jih prevažali z letali, prispele do Cordobe v srednji Argentini. Davi zarana so se pričeli boriti z uporniki, ki so se vgnezdili v mestu. Iz Cordobe pa poročajo, da je vrhovni poveljnik upornikov general Balanguer ustanovil državno junto, ki ji sam načeluje. Člani junte so trije polkovniki. Tuje agencije trdijo, da je to največji upor, kar jih je kdaj ogrožalo položaj Juana Perona. Medtem ko je bilo središče prejšnjih uporov Buenos Aires, so tokrat uporniki začeli vstajo na podeželju, da bi se najprej dokopali do oblasti v posameznih pokrajinah, zatem pa krenili proti glavnemu mestu. Po včerajšnjih vesteh iz uporniških virov so imeli uporniki v rokah vrsto zelo važnih oporišč: pomorsko oporišče Rio Santiago, južnovzhodno od Buenos Airesa in Puerto Belgrano, 350 milj od glavnega mesta. Bili so tudi gospodarji pristanišča Baja Blanca, mesta in pokrajine Cordobe ter nekaterih delov južne Argentine. Poročila, ki prihajajo v glavno mesto so zelo protislovna, kažejo pa, da so bile izgube v bojih zelo velike. Argentinsko ministrstvo za, .________________ ..._______ vojsko je objavilo, da peti pehot- , pomorskega oporišča Puerto Bei-ni polk. ki je ostal zvest vladi,! grano, je še sinoči poročal, da so čaka na okrepitve, da bi prodrl v uporniki porazili policijske čete pomorsko oporišče Puerto Bel- v Entre Riosu, Corientesu, Santa grano, ki leži na atlantski obali Feju in Cordobi. Razglasil je še. k™ jugozahodno od Buenos da so se uporniki pripravili na Airesa. j pohod proti Buenos Airesu, davi V pokrajini Cordoba so se pa se postaja ni več oglasila, uprli gojenci topniške šole ter Iz uporniških virov poročajo, del vojske in letalstva. Na severu da so sinoči rešili iz zapora kon-dezele se je uprla samo posadka traadmirala in bivšega momari-Curusa Cuatija. škega ministra Olivierija ter vse Vladno letalstvo je bombardi- častnike, ki so jih aretirali in obralo pomorsko letališče Rio San- sodili po uporu 16. julija. avtomobili in kamioni, že zdavnaj izločeni iz prometa. Kolesarski promet je narasel za 300°/o. Ze tako živahne pariške ulice so nabito polne, ko ljudje zjutraj prihajajo v službo in na delo, zvečer p« odhajajo domov. Ceste in trgi so polni najrazličnejših vozil, med katerimi je videti tudi avtomobile izpred 30 let, voziče po natlačeno polnih ulicah s hitrostjo pogrebnega sprevoda. Zasebna vozila sprejemajo potnike iz daljnih predmestij in na blatnikih je napisano ime okraja ali pred-tiago, ki je v rokah upornikov, mestja, kamor vozijo. Težki bombniki so krožili tudi nad mestom Eva Peron (bivšo La Plato), glavnim mestom pokrajine Buenos Aires. Dva rušilca sta zbežala iz Rio Santiaga v Montevideo s skupino ranjencev. Državna radijska postaja je večkrat objavila, da so upor zadušili, toda sinoči je spet napovedala. da bo vladno letalstvo bombardiralo položaje upornikov v Cordobi in okrog nje. Poročala je tudi o begu generala Balan-guera, voditelja upornikov. Uporniški radio, ki oddaja iz V stavki sodeluje razen pariškega prometnega osebja tudi kakih 50.000 delavcev v raznih panogah industrije, predvsem kovinarjev. Tudi ti delavci zahtevajo zvišanje mezd. Najpomembnejša in po obsegu največja je stavka ladjedelniških delavcev v Nantesu, ki še traja. Kakor lani v Saint Nazairu tudi stavkajoči iz Nantesa zahtevajo, naj jim zvišajo mezde od 15 do 20 odstotkov in naj plačujejo lastniki v drugih mestih delavcem enake draginjske doklade kakor v Parizu. Uspeh stavkajočih v Saint Nazairu je ohrabril delavce v Nantesu, ki so zelo bojeviti in disciplinirani. Vse kaže, da bodo morali delodajalci popustiti. Stavka bi se utegnila razširiti na delavce ostalih javnih služb in drugih industrijskih panog. Vzroke je treba iskati v sklepu vlade, da ne bo izpolnila prejšnje obljube, da se bodo mezde in , ______ _tn«„ • v 1 j 1 , , . . sončno vreme z delno oblačnostjo, plače zvijale dvakrat letno, in Sl- v severni in srednji Sloveniji se bo cer 1. maja in 1. oktobra, V skla- oblačnost prehodno povečala. Tempe-du S DOvečaniem nroizvodnip ratura ponoči 2 do 8. podnevi med 77; ""S";1 . P* Vv2. 1« In 21 stopinj C. Zjutraj v dolinah Faurov finančni minister Pflim- 1 mesta. lin je izjavil, da se mezde ne bodo zvišale avtomatično na »nacionalno raven«, marveč da bo vlada posredovala v sporu med delavci in lastniki in odobrila zvišanje mezd samo tam, kjer so zahteve upravičene. Pflimlin je izjavil, da bi vsako zvišanje mezd povzročilo zmanjšanje kupne moči franka, s čimer bi bili prizadeti prav tisti, ki zahtevajo zvišanje. Proti njegovemu gledišču ie nastopila predvsem Generalna konfederacija dela, ki stoji na stališču, da je v maju, ko so zvišali mezde, proizvodnja znatno narasla, kar je moralo ugodno vplivati na kupno moč, in da torej ni nobene nevarnosti inflacije. Socialistični in katoliški sindikati sodelujejo v stavkah, ki jih vodi Generalna konfederacija dela, in tudi sami pozivajo na gibanje v posameznih podjetjih, nasprotujejo pa podžiganju stavke in njeni razširitvi na vse panoge industrije ali javne službe. Boje se namreč splošne stavke, o kateri pravijo, da bi jo rada dosegla KP Francije. Komunistično partijo dolže, da hoče znova izkoristiti stavke v politične namene in da zdaj med maroško krizo otežkoča položaj ne le vladi, marveč ogroža tudi francoske nacionalne koristi. Dejstvo je, da pozivata Generalna konfederacija dela in KP na stavke, ne da bi poudarjali kakršno koli politično geslo. Dejstvo pa je tudi, da so stavke izbruhnile v času, ki je za vlado zelo neugoden, ko so nastali za-pletljaji v maroški krizi, ki je spet obtičala na mrtvi točki. Sicer pa drži, kar je rekel nekdo, da je vsaka stavka za vlado neprijetna. zlasti v Franciji, kjer ima vlada zmeraj kako neurejeno vprašanje, tako da je tako rekoč nenehno v krizi. B. PeSlč »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦o« Vremenska napoved za nedeljo. 1». seriembra RAZGOVOR Z DR. MARIJANOM BRECLJEM, PREDSEDNIKOM TURISTIČNE ZVEZE JUGOSLAVIJE MOŽNOSTI IN POTREBE NAŠEGA TURIZMA Uredništvo našega časnika je zaprosilo dr. Marijana Breclja, predsednika Turistične zveze Jugoslavije, da bi odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z našim turizmom. Dr. Brecelj se je naši prošnji rad odzval in nam na postavljena vprašanja takole odgovoril: toriščih na Jadranu, smo vsekakor upravičeni in dolžnui takoj in odločno pokazati pot nazaj! 4. Zvedeli smo, da se boste kot predsednik Turistične zveze Jugoslavije udeležili svetovne turistič- 1. Čeprav še ni zaključena le- j rizma. Na te stvari moramo gle- ne konference v Nem Delhiju. Ali tošnja turistična sezona, Vas pro- dati realno. Mnoge dežde se te- ] nam lahko poveste, kakšen pomen simo, da bi kaj več o njei pove- nveljoto borijo za konkurenčnost ,ma /a konferenca in kaj zanjo dali tako za Jugoslavijo fcot po- v turizmu. Jugoslavija si mora pripravlja Turistična, zveza Ju-sebej za Slovenijo? t udi na tem podporju utrjevati goslavije? Za konkretno oceno letošnje , svoj ugfed. So primeri, da so no- Jugoslavija je že več let čla-sezone im za primerjavo z mimu-j katere države napačno ocenite n[i|Ca mef|maroc|ine wnije ofici®lnih Limi teti je res.se prezgodaj. Celo- konjUTOktu.ro, navale cene m si za- lu,pi(,tlil6nijlh (TJnion In- letoi podatki naan dajo tele po- pra vde svoj ugled. Gre pa za ternation^rfe des Organizme« Offi-trehno osnovo za analriize. Na | umestne spremembe, ki jih bo, ^ Tuniisme). Ta umij a je v trebno osnovo za ann splošno pa seveda lahko rečetno, da bo letošnja sezona v šrteviil u gostov in v nočeivamjiih l>oljša od dosedanjih, v pogledu inozemskega turizma pa oelo zmatao boljša. Razvoj domačega turirzma nas zanima. predvsem zairadi telesi«1 in duševne rekreacije delovnega človeka, zato smemo tu jemati kot odločujoče merido števiilo domačih gostov. Inozemski turizem pospešujemo m mednarodnih političnih raadogov. prav tako pa seveda iiz ekonomskih razlogov. Zato je tu pomembno merilo devizni pri Hrv. Spomladi lanskega leta je bil regres za letni odmor ukinjen. Moramo reči, da je ta mera, kot je bila v začetku sicer nekoliko boleča, vendairle pripomogla k hitrejši im realnejši rešiitvi domačega turizma, ne seveda še dokončno, vsekakor pa za začetek zelo uspešno. Družbene in gospodarske organizacije ter posamezniki so pričeli iskarti primernejše in cenejše možnosti za letni oddih. Zato je bilo števiilo domačih turistov v Jugoslaviji leta 1954 le za 3°/o nižje kot leta 1953, ko je bil regres še v celoti v veljavi. Letos se pa n. pr. v Sloveniji že v prvem polletju število dviga im sicer za dobrih 14"/o v primeri z lanskim letom. Kaže, d« je v vsej državi tako. Aktivnost turističnih in drugih organizacij bo tudi v bodoče pozitivno vplivala na hitrejši dvig domačega turizma. Možnosti je še ogromno. Na letošnji skupščini Turistične zveze J ugoslarvije bomo o tem še posebej govorili. Ze lanskega leta je inozemski turizem v Jugoslaviji porastel za več kot 30 •/• v p Himeri z letom 1953. Letos je porast znatno večji. Samo v Sloveniji je do konea julija porastel za 40°/o po številu in za 47 “/o v nočitvah (ca 52.000 gostov in ca 130.000 nočitev). Za J ugoelavijo kažejo podatki do konca julija, da je porastel notranji turizem za 11 % v primeri z letom 1954, zunanji turizem pa za mmogo več, im sicer zdOT. Našo turizma im z enakomerno partici- diriw ^ oj vstopali v tej pačijo podjetij, ! mednarodni uniji državni organi 3. V zadnjem času se pojanlja s področja turizma (prej Komite, vse več kritik na račun posamez- kasneje Uprava za napredek goni/) uslužbencev turistično-gostin- stinstva in turizma), sedaj pa jo skih podjetij, zlasti glede njihove zastopa že tretje leto Turistična pretirane servilnosti do tujcev, zveza Jugoslavije. Ta se po svojih Kaj menite o teh pojavih? j zastopnikih udeležuje dela te or- Da, žal so taki pojavi, Dol&nii ganiizacije tako na vsakoletnih smo jiiili obsoditi javno in ostro kongresih, kakor tildi v posamez-ter skrbeti za to, da jih čimprej j mi.h komisijah in odborih, odpravimo, sicer lahko postanejo | Za letošnji kongres je naša problem v inozemskem turistič- J organizacija pripravila poseben nem prometu. Vendar pa ne kaže | referat, s katerim misli sprožiti teh pojavov posplošiti!, ker s tako vprašanje pomoči nerazvitim de-občo kritiko delamo krivico šte- želam na področju turizma. Upa-viliniim letoviškim krajem in pod- mo> d« bomo deležni podpore ne jetjem in — kar je glavno — samo tistih dežel, ki so te pomoči škodujemo ugledu naše države, potrebne, ampak tudi ostalih Mislim, da smo dolžna ugotoviti, držav, ki zlasti v zadnjem času da je vendairle tudi v tem pogledu da jejo vidnega izraza odločnim storjen korak naprej v primerjavi političnim naporom Jugoslavije s prejšnjimi leti. T^tos je priliv 7a čim uspešnejšo aktivno koeksi-tnjoqv večji in to predvsem iz stenco. Nemčije in Avstrije. Zato so posebno tam, kjer je koncentracija gostov nemške narodnosti večja, postala ta vprašanja bolj jjereča. Ta objektiven položaj sicer nikogar ne opra vičuje h kakršni koli diskriminaciji, mislim pa, da bi morali imeti to dejstvo pred očmi naši potovalni uradi pri oddajanju kapacitet v obmorskih letoviščih. Konkretno pa je važno, izogibati se nekih pavšalnih im s tem škodljivih kritik, biti pa dosleden ZAKLJUČEK KONGRESA KNJIŽEVNIKOV V OHRIDU Za vsestransko uveljavljanje jugoslovanskih književnikov IZVOLITEV NOVE UPRAVE ZVEZE — ZA PREDSEDNIKA JE BIL PONOVNO IZVOLJEN JOSIP VIDMAR — VRSTA PREDLOGOV IN SKLEPOV V Ohridu je včeraj zaključil delo IV. kongres Zveze književnikov Jugoslavije. Sprejeli so poročila komisij za sklepe in izvolili novo upravo. V poročilih komisij je bilo poudarjeno, da mora nova uprava Zveze začeti izdajati periodične reprezentativne publikacije v tu-jih jeziki, v katerih bi bila objavljena dela naših književnikov. Prav tako bi morala republiška društva še nadalje prevajati dela domačih pisateljev na tuje jezike in jih predložiti tujim založnikom. Društva morajo enkrat letno organizirati sestanke s tujimi pisatelji, na katerih naj bi izmenjali izkušnje o književnem ustvarjanju. Na kongresu so sklenili ukiniti dosedanjo letno nagrado Zveze književnikov Jugoslavije za »življenjsko delo« in namesto tega nagrajenemu pisatelju objaviti zbrana dela. Poudarili so tudi, da je treba povečati zvezne in republiške literarne nagrade. Književniki so zatem zahtevali, naj spremenijo določbo uredbe o socialnem zavarovanju, s katero je bil, kakor so poudarili, delovni staž književnikov za dosego starostne pokojnine neupravičeno zvišan za 10 let. Na kongresu so izvolili novo upravo Zveze književnikov Jugoslavije, v kateri so: Ivo Andrič, Aleksander Vučo, Marko Ristič, PROBLEMATIKA SKUPNOSTI JUGOSLOVANSKEGA ELEKTRO GOSPODARSTVA Predlogi za uvedbo ENOTNIH CEN ELEKTRIČNE ENERGIJE Beograd, 17. sept. (Tanjug). Skupnost jugoslovanskega elek-v odločni borbi proti konkretnim | t rogos pod a rst va je poslala gospo-pojavom. Več kot jasno je, da ne ] darskim organom Zveznega iz-smemo dopustiti nobenega razlo-; vršnega sveta elaborat o proble-čevanja med posameznim i naci-! mih in elementih načrta o gospo-jami, najmanj pa nasproti doma- diarjenju 7. elektriko v letu 1956. čemu človeku, ki priha ja v stik : V njem so tudi predlogi o uvedbi s tujci na vlaku, na parniku, v, enotnega sistema in enotnih cen hotelu, na kopališču ali kjerkoli, električne energije. Ta sistem naj Od vsakega uslužbenca y pro-; bi začel veljati v začetku prihod -metu in gostinstvu smo upravi- njega leta. Za enotni sistem pred- eem zahtevati korektne odnose nasproti vsem, v občevanju s tujci pa tisto dostojanstvo in ponos, ki pritiče državljanu nove Jugoslavije. Tu podjetja ne smejo popuščati tudi iie za ceno zadrege, ki jo lahko trenutno povzroči zaradi napačnega vedenja odpuščeni uslužbenec. Poleg vodstev podjetij, sfndika.tov, političnih im turističnih organizacij je prav, da konkretno preganja take pojave tudi vsak naš prizadet človek na kraju samem. Enako kakor pojavi servilnosti im razlik v občevanju s tujci moramo preganjati »turistično črno borzo«. Kdorkoli se z njo ukvarja, naj bo javno kaznovan. Tujcu, ki misli, da se bo skušail s škart robo preživljati v naših prviih le- lagajo več variant. Po eni izmed njih bi uveljavili v našem gospodarjenju z elektriko enoten tarifni sistem, po katerem bi potrošniki, ki dobivajo električno energijo v enakih pogojih, plačevali enako ceno. V elaboratu je med drugim sestavljena tarifna kalkulacija za leto 1956 na podlagi novih ekonomskih instrumentov, ki jih je predlagala skupnost za gospodarjenje z elektriko. Cene naj bi bile za posamezne kategorije potrošnikov različne. Tako na pr. bi plačevali tako imenovani mali potrošniki, med katerimi so tudi gospodinjstva, 19.9 din za kilovat, veliki potrošniki 24,6 din, posebni potrošniki pa 7.65 din. Skupnost za gospodarjenje z Dušan Kostič, Veljko Petrovič, Miroslav Krleža, Mirko Božič, Vjekoslav Kaleb, Marijan Matkovič, Josip Vidmar, Juš Kozak, Ivan Potrč, Čamil Sijarič in Slavko Janevski. Na prvi seji nove uprave je bil za predsednika Zveze ponovno izvoljen Josip Vidmar, za podpredsednika Milan Bogdanovič, za generalnega tajnika pa Aleksander Vučo. Iz poteka kongresa moramo omeniti dva referata. V referatu o povojni jugoslovanski dramatiki, ki ga je podal književnik Marijan Matkovič, je bilo poudarjeno, da pri nas in po svetu sedaj precej govore o krizi drame. Matkovič sodi, da drama ni v krizi niti po svetu niti pri nas. V desetih povojnih letih, je rekel Matkovič, je bilo pri nas napisanih okrog 50 dram, ki ne samo zaslužijo pozornost, temveč prav nič ne zaostajajo za predvojnimi uspehi v tej književni zvrsti. Naši sodobni drami očitajo, je rekel dalje Matkovič, da je enostranska, kar zadeva tematiko, da v glavnem obravnava vojne teme. Predvsem ni slabo, da najbolj obravnavamo prav vojno tematiko, še zlasti pri nas, kjer sta bila vojna in revolucija najbolj dramatično obdobje v življenju našega ljudstva. Razen tega takšne trditve ne drže, ker je bila napisana tudi vrsta dram z drugačno tematiko. V referatu o književnosti za otroke je Mira Alečkovič poudarila, da je bilo doslej objavljenih nad 260 knjig pesmi, povesti in iger za otroke. Najpozitivnejša v mladinski literaturi je vsekakor težnja pisateljev, da bi vzgajali mladi rod v duhu pridobitev ljudske revolucije in patriotizma. Sedaj že lahko rečemo, da je ta literatura res socialistična i po vsebini i po tematiki. Razen tega je mladinska literatura sprem eni- Sestanek tajništva ZB Jugoslavije Na sestanku tajništva centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije v Beogradu so obravna- la svoj odnos do otroka, ker ne gleda več nanj kot na manjvredno bitje. Toda naši mladinski literaturi je moč očitati, da v njej še vedno srečujemo skrajnosti, od grobe realistične pripovedi do nenaravne fantastike. Najbolj pa ji je treba očitati njeno pomanjkanje raznovrstnosti. Mi nimamo romanov za otroke, potopisov, poljudnoznanstvenih knjig, a kar je še važneje, nimamo junakov, razumljivih otrokom, ki bi vzbujali v njih plemenita čuvstva in oblikovali njihove značaje. DESET LET ZOBOTEHNIŠKE SREDNJE SOLE Zanimiva razstava zobotehnikov Ljubljana, 17. sept. Danes dopoldne so odprli razstavo zoboteb-niške srednje šole v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje v Kidričevi ulici. To razstavo je šol« uredila ob desetletnici svojega ob' stoja. Čeprav smo v Sloveniji že pre” vojno čutili veliko pomanjkanje ter bozdravstvenih delavcev in med lemi tudi zobotehnikov, take šol« pri nas ni bilo. Ustanovili so J° Sele po osvoboditvi. Čeprav im® šola na razpolago le zasilne pr®" store oh stomatološki kliniki, ah” solvira vendarle vsako leto dvajset, včasih še več zobotehnikov. Na razstavi so prikazani izdelki in način učenja dijakov te šole prvega do četrtega letnika. Po vecj' ni obsega to učenje izdelovanj« raznovrstnih protez in drugih z°" botehničnih del. Delno je nakaza11 tudi razvoj te stroke do sedanjih modernih načinov izdelovanja pr°’ tez. Med učili, ki jih uporabljajo v četrtem razredu srednje zobotehni^' ne šole, so tudi prikazani postopki izdelave protez s pomočjo najnO" vejših vezivnih aparatur, kakršnih pri nas Se nimamo. Ko so odprli razstavo, je zbrane j zastopnike zdravstvenih ustanov in pozdravil direktor vali problem otrok, ki so že pre stari za šolanje. Sklenili so, da zabozdravnike bo to vprašanje proučila komi- šole Vojko Pečenko- ki je v krat-sija, ki skrbi za otroke padlih kih besedah tudi prikazal razvoj borcev. i šole. M. N. elektriko je v zvezi z zahtevo po enotnih cenah predlagala tri variante za ureditev gospodarskih odnošajev v sami skupnosti. Po prvi bi uresničili enotno vodstvo gospodarjenja z elektriko prek enotnih cen, po drugi bi dosegli to . tako, da bi vskladtili enote elektrogospodarstva prek skupnosti, po tretji pa bi enotni sistem u postavili ipostopoma, z uvajanjem enotnih cen najprej samo na omrežju 100.000 voltov. Skupnost za elektrogospodarstvo je nekoliko spremenila načrte o proizvodnji električne energije, ki so jih pripravile republiške skupnosti. Med drugim je poudarila, da bi morali prihodnje leto čimbolj izkoriščati hidroenergijo iz elektrarn v Basni in Delo zakonodajnih odborov Hercegovini ter zmanjšati pro- Zvezne skupščine izvodnjo v termocentralah Srbije, ! Qba Mkonodajna *odbora Zvez. škega in varaždinskega okraja, da bi varčevali s premogom. ne jj d k skupšeine se bosta Predlagala je tudi, naj bi ustano- , sesta]a 23 septembra p^dne, vrli posebno banko za gospodar- da bl obravnavala zakonski osnu_ jenje z elektriko, da b. pravilneje tek Q železniškem prev0Zu. Od-m bolj racionalno trošili znatna bora za gospodarstvo sta ta finančna sredstva v tej gospodar- osnutek že obravnavala) > ski panogi. Predlogi skupnosti j Del takse za mletje pripada tudi občinam D N K V N A KRONIKA 109 milijonov din, dalje na pod' ročju reškega, puljskega, šibeni' bodo podlaga za dokončne sklepe o enotnem sistemu in enotnih ce nah električne energije. IZ ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Odlok o načinu sklepanja pogodb za dobavo premoga Beograd, 13. sept. (Tanjug). N« podlagi poglavja 26., odstavka 9. zveznega družbenega plana /a leto 1993 je izdal Zvezni izvršni svet odlok o načina sklepanja pogodb za dobavo premoga ,'za četrto četrletje 1955. 1. premogovniki morajo ob sklepanju pogodb za dobave premoga /a četrto četrtletje 1955 zajeti s sklepanjem pogodb celotno proizvodnjo premoga v tem četrtletju, rnz.cn tistih količin, ki so jim potrebne za lastno potrošnjo. 2. potrošniki Inhko sklepajo s premogovniki pogodbe samo za dobave tiste količine, ki jim je potrebna /.a redno potrošnjo v četrtem četrtletju 1955 z zalogami, predvidenimi s tem odlokom. 1. potrošniki premoga lahko sklepalo pogodbe razen za količine premoga, ki zagotavljajo njegovo redno potrošnjo v četrtem četrtletju, še za količine za sledeče zaloge: a) železniška transportna podjetja za zaloge za 15 dni, b) rudnik in topilnica bakra »Bor« ter rudnik in topilnica svinca »Trepča« za zalogo za 12 dni, c) železarne za zalogo za 10 dni, d) industrijska podjetja za zalogo za 8 dni, f) plinarne za zalogo za 21 dni, g) ostale gospodarske organizacije za zalogo za 8 dni. •Skupnost za gospodarjenje z elektriko določa količine premoga, ki jih lahko imajo posamezne termoelektrarne na zalogi tako, da skupna zaloga vseh verjetno potrebne. Vendar pa se terraoclektr«pn ne more bili večja o ustreznemu ljudskemu sklepov uprave za materialne rezerve odboru občine Za potrebe p0?pe-i* tofke * ne more izpolniti pogodbeno Sevanja kmetijstva, določene obveznosti nasproti posameznim J sopogodbenikoni, se smatra, da pogodba >"• j «i • ni bila izpolnjena zaradi višje sile. | INaSl ZclStOpillKl na s. premogovniki so dolžni pošiljati mednarodnem cosifrfskem upravi za državne materialne rezerve na « ^ njeno zahtevo poročila o količinah pre- KOIt^rCSlI moga, ki ga hočejo imeti potrošniki med y Luxemburgu bo te dni med Sporočilo Zveznega državnega tajništvo za gospodarstvo Beocrrad, 17. sept. (Tanjufr). no državno tajništvo za jrospodarsi je izdalo naslednje sporočilo: _,j »Na vprašanje, po kakšni c®.. - - t v ul, ic um bodo obr ač un a val e oljarne tisto ou. sklepanjem pogodb, o količinah, za ka- ® ki Ra na podlagi sklenjenih P°f tere so bile sklenjene pogodbe, ter o narodni kongres svetovnega Zdiu- dajejo pridelovalcem v zamenjavo Jj proizvodnji, dobavah in zalogah premoga, ženja hotelirjev, restavraterjev oddane količine oljnih semen, daj«® Potrošniki premoga so dolžni poii- jn kavarnarjev. Našo državo bodo naslednje pojasnilo: w,. Ijati upravi za državne materialne re- 7as,ton„ii 7vp7p BO- S tarifno Atevilko 91 lanfe P1?, zerve na njeno zahtevo poročila o sta- zasTOpail pieasiavnlKl zaveze go metnejrH davka je predpisano, da J nju dobav in zalogah premoga. stinskih zbornic Jugoslavije, in treba z« rastlinsko jedilno olje P ” SuRo!^ za, -Z- prcJ*_ sicer predsednik Gostinske zbor- davek v znesku 145 din za ~ (rriim. Ker so davčni zavezanci i te.i tarifni Številki oljarne, so podlagi splo<5nih Pre,*>xati prometnem davku r>!alj i.) »■I8, njih odstnvkov, kakor tildi obrazce po- e._____ ročil predpiše uprava za državne mule- nlce Slovenije Stane Renko in ,011, rialne rezerve. tajnik Gostinske zbornice AP dolžne n 9. gospodarska organizacija - potroš- Vojvodine Rade Banič. uredile nik, ki sklene pogodbo o dobavi večje davek tildi za tiste količine *'■■■- e. količine premoga, kakor je potrebna za Vr»is: nnen i i 111 -»m olf>L-4ro_ Ka dajejo pridelovalcem oljne«« redno potrošnjo in zalogo, premogovnik, P pOaOJIHl An LUKIH) menn v zamenjavo za seme. ki 3 ki ne sklene pogodb za celotno proizvod- Centrale na Hrvaiskem -i« h’!*1 izročeno. Polemtnkem l*1’ - njo iz četrtega čctrtletia 1»?!, tndl čc ba v ceno, po kateri olje obrabna- je povpraševanje po njej, gospodarska ^ prvih 16 dneh, vpisa poso- Vnjo, vključiti tudi prometni d® 0 organi/.arija-potroinik in premogovnik, jila LR Hrvatske za gradnjo po tarifni Al e vil ki 91 tnrife. Za,^T1ih ce ne pošljeta v predpisanem rokn po- električnih central na podrofiu Oljarne dolžne pridelovalcem <*13't. rocila po določbi točke 8 in v tej organi- ......i,!4e ,Tr,icTln nncniiln SMfi obračunati in zaračunati r zaciji zadolžena oseba, bodo kaznovani republike je vpisalo pOSOjllO R4f) y prVlada ne bo nošaje med Marokom im Francijo. wč trffovaia z maslom.« Letos je država odkupila 55% masla več kakor lani, prodala pa nalisti. ujele. bilo nad 120 Nasprotna gledišča Bonn, 17. sept. (TASS). — Na Nedavni tiskovni konferenci v Moskvi je zahodnonemški kancler Adenauer dal izjavo o nemških mejah. V zvezi s tem je sovjetska vlada pooblastila TASS Kaj objavi naslednje: Sovjetska vlada ima Zvezno republiko Nemčijo za del Nemčije, za njen drugi del pa Demokratično republiko Nemčijo. V Zvezi z vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nem- jel danes Harolda Stassena, ame-čijo sodi Sovjetska zveza, da mora riškega predstavnika v ožjem odjaviti, da je bilo vprašanje nem- boru razorožitvene komisi je OZN. &kih mej urejeno s potsdamskim Stassen je na koncu dejal, da so sporazumom ter da opravlja Zvez- dosedanji razgovori o razorožitvi ^a republika Nemčija upravo in potekali v »ženevskem duhu« in jurisdikcijo na ozemlju, ki je zdaj da ni bilo medsebojnega »zraer-Pod njeno suverenostjo. , janja in strupenih izpadov«. Pierre Mendes-France ekonomist velikega kova V bližini mesta Globni je bil | Aretiranih je napaden francoski vojaški konvoj, sumljti/viih oseb. pri čemer je bil ranjen en fram-j Razen tega je bilo v zadnjih 24 urah še več drugih manjših I incidentov. cosiki vojak, medtem ko je bil en nacionalist ubit. Na področju Ued Bukrina se je vojaška patrulja spopadla s skupimo upornih domačinov. Dva upornika sta bila ubita, na francoski strani pa baje mi bilo žrtev. V bližini Grarema je prav tako prišlo do podobnega spopada. Ubita sta bila dva al- Rozorožitveni razgovori brez »zmerjanja« Denver, 17. sept. (AP). Predsednik ZDA Eisenhower je spre- re 63% zalog. Tako je morala odkupiti od farmarjev še znatne količine masla, da je podprla kmetijstvo. Pomoč tujini je le nekoliko zmanjšala presežke. Ostala razlika je šla v promet na račun večje potrošnje na domačem trgu. Znova se je začela razprava o vprašanju državnih zalog živil, spet je bila ogrožena koordinacija med ministrstvom za kmetijstvo I gg^ki in za zunanje zadeve. Vzrok n i j-bilo maslo, marveč mnogo večji j ž Nehru o mednarodnem položaju Mendšs-France. bivši fran-v **** ministrski predsednik Je prispel v Beograd na privatni obisk, ž« Jugoslaviji se je Mendfcs-France n . sestal z Edvardom Kardeljem, ®brivojem Radosavljevičem, Osma-r°m Karabegovičem, Sergejem Kraigherjem in MUoŠem Minlčem. New Delhi, 17. sept./(AFP). Ministrski predsednik Nehru je danes začel zunanjepolitično debato v spodnjem domu in poudaril, v zvezi z izboljšanjem mednarodnega položaja, da ni njegov namen podati preVeč optimistično podobo položaja, »ker so še vedno ostale nekatere črne točke«. Med činitelji. ki so privedli do popuščanja nape-tosti je Nehru navedel bandunško konferenco, avstrijsko državno pogodbo, beograjske razgovore predstavnikov Jugoslavije in SZ ter konferenco štirih velikih v Ženevi. Izrekel je priznanje predsedniku Ei-senhowerju in maršalu Bulganinu za vlogo, ki sta jo odigrala v Ženevi. Nehru je navedel še druge »bodrilne činitelje«, zlasti konferenco o mirnodobni uporabi atomske energije. Adenauerjevo potovanje v Moskvo, kakor tudi ženevska pogajanja med ZDA in Kitajsko. Posebej je navedel še pereče dalje zahteva mirno ureditev tega vprašanja in da je pripravljena prepovedati sleherno demonstracijo gibanja Satiagraha. V teh srečanjih in razgovorih Je Mendčs-France izpričal živahno zanl-nianje 7,a gospodarske razmere v na-Š1 državi in za njihov razvoj. To Je a«cela razumljivo, kajti bivši francoski ministrski predsednik Je znan 1 *ot državnik i kot ekonomist. Mendčs-France Je po poklicu odvetnik. Ko še ni dopolnil 25 let, Je bil "32 že francoski poslanec. Leta 1936. Je postal predsednik zbornične ko-™isije za carinska vprašanja, 193*. Pa v Biumovi vladi državni podtajnik “J Proračun. 2e takrat je objavil pomembna dela o gospodarskih in finančnih probemih. ^ °ruga svetovna vojna Je bila za "»endčs-Francea mejnik dveh razdobij ■Megove politične dejavnosti. Niso ga S3010 preganjali — vlchyjska vlada 8® Je obsodila in zaprla — temveč ff je tudi aktivno boril proti nem-SKcmu okupatorju in Petainovemu Kvisllnškettiu režimu: iz zapora Je Pobegnil v Anglijo in se malone do konča vojne kot letalski kapetan francoskih oboroženih sil boril nad sovražnim ozemljem. .. Leta 1943 je postal komisar 7.a ■'Hance v De Gaullovem Odboru nacionalne osvoboditve. Septembra iste-8a leta je po osvoboditvi Pariza po-minister za narodno gospodarstvo. Tedaj se je v nekem smislu začelo "°vo obdobje njegove politične dejavnosti. Sodeloval Je pri sestavlja-načrta o gospodarski obnovi debele in o ukrepih proti Inflaciji, ki S J Pa tedanja vlada ni sprejela. Men-“'s-France je odstopil, ker se Je prepričal, da za njegove načrte ne ka-*eio razumevanja. Odtlej ni vstopil v “°beno vlado, čeprav so mu to ponujali, dokler 1954. ni dobil manda.ta, . JJM sestavi eno izmed mnogih povoj-n*h francoskih vlad Medtem Je bil vodja francoske JJelegaclje na finančni konferenci v “avanahu marca 1946, guverner Mednarodnega monetarnega sklada, po-Jttočnlk Mednarodne banke za obnovo ki sedaj predvsem zahteva — razen obsežnega Investicijskega načrta, politike polne zaposlitve, odprave nerentabilne proizvodnje, korenitega zmanjšanja neproduktivnih stroškov, probleme: korejsko vprašanje, spor spremembe režima davčne neenakosti ' „.„i. ' In odstranitve zamotanega sistema zaradi otokov Kemoja, Macuja ! in druge ter pripomnil, da se | je položaj na sploh močno izboljšal. Na koncu je govoril o Goi. Pojasnil je, da njegova vlada še na- Pierrc Mendes-France Pred dnevi je Djavaharlal Nehru bil odlikovan z najvišjim indijskim odlikovanjem za svoje zasluge na področju mednarodnih odnošajev Indije. PRED NOVIMI UKREPI grške vlade v. zvezi z nadaljnjim razpletom ciprskega vprašanja Atene, 17. sept. (AFP). Ameriški veleposlanik v Qrčiji Sannon, ki se je vrnil iz Washingtona je davi izročil grški vladi poslanico predsednika Eisenhowerja. Vlada je imela danes sejo, na kateri je razpravljala o perečih političnih problemih. Ministri so se morali izreči o besedilu grškega odgovora na Macmillanove predloge o postopnem razvoju avtonomije na Cipru v Irmini in o stališču, na katerega se je treba postaviti nasproti zavezniškim vladam, ki nočejo podpirati boja za osvoboditev Cipra. Kralj Pavel je davi sprejel predsednika Liberalne stranke Papan-drea, predsednika Demokratsko-li-beralne unije Venizelosa, roditelja gibanja EPEK Papapolitisa. enega presežki žita, riža, bombaža in drugih kmetijskih pridelkov. Trgovina in politika, sta prišli navzkriž Ko je burmanski ministrski predsednik letos obiskal Washing-ton kot gost Bele hiše, so časniki pisali o zaskrbljenosti azijske javnosti spričo konkurence ZDA na trgih riža. >Ce bomo obravnavali probleme svojih presežkov na račun manjših narodov, ki pridelujejo riž, bomo težko obdržali prijatelje na svetu,« so menili Komentarji, ki jih je navdihovalo zunanje ministrstvo. Samo pod močnim pritiskom mednarodnih argumentov je minister za kmetijstvo Benson privolil, da bo zmanjšal pritisk ameriških pridelkov na trge, od katerih žive druge dežele. Ostal pa je pod vplivom domačih politikov, predstavnikov pokrajin, na katerih se presežki vsako leto boli kopičijo. Državne podpore, odkup delov žetve, ne morejo spraviti z dnevnega reda vprašanja padanja standarda ameriških farmarjev v žitorodniih pokrajinah. V \Vashingtonu n. pr. so znane zgodbice o ukrepih senatorja Georga iz Georgije, predsednika kongresnega odbora za zunanje zadeve. Prihodnje leto naj bi šel George na volitve v svoji »bombažni držam«, v kateri ga na vso moč kritizirajo, češ »da bolj skrbi za sestanke štirih velikih, kakor za farmarje Georgije«. In sredi mrzlične dejavnosti za določitev zmernejše poti v novih stikih z Rusi se je George nenadoma pojavil pred Belo hišo na čelu delegacije 110 članov Kongresa iz Georgije. Problem, ki so ga položili na Eisenho-vverjevo pisalno mizo, se je nanašal na bombaž in na osem milijonov bal, ki naj bi jih poslali na svetovni trg. Volitve pa se bližajo Na podlagi kongresnih odobren] so ZDA letos zmanjšale svoje presežke za 350 milijonov dolarjev' prek programa pomoči tujini in za 450 milijonov s prodajo živil za domače valute drugih držav. Pa tudi ta razmeroma neznatni iz voz živil je prizadel pridelovalce v raznih krajih sveta, kakor n. pr. Siam in Burmo, ki sta močno čutila dotok ameriškega riža na Japonsko. Kongres je bil spričo predsedniških volitev, ki bodo prihodnje leto, prisiljen upoštevati zunanje stike, še bolj pa svojo priljubljenost med volivci na podeželju. In zato so zakonodajalci predlagali vladi, naj v prihodnjih treh letih razproda v tujini presežke v vrednosti poldruge milijarde dolarjev Tajnik za kmetijstvo Ezra Taft Benson je brž začel proučevati položaj. Z aktovko v rok; je pre- potoval šest zahodnoevropskih dežel in v 17 dneh razpravljal o svojem problemu z angleškimi, danskimi, holandskimi, francoskimi, italijanskimi in švicarskimi funkcionarji. Benson jim je pojasnil, da se »ZDA ne morejo vzdržati prodaje svojih kmetijskih pridelkov na svetovnem trgu«. Toda tudi njegovi sobesedniki so imeli svoje argumente. Razgovori so se končali tako, da je Benson v Londonu obljubil, da ameriški presežki ne bodo preplavili svetovnega trga tako zelo, da bi bila v nevarnosti stabilnost cen. Kdo je imel prav v tej debati in katera pot bi bila najboljša v korist ameriških farmarjev, posameznih držav, svetovne trgovine in gospodarstva na splošno? Težko bi mogla ena sama formula odgovoriti na to vprašanje v celotnem okviru. Zlasti pa se to ne zdi možno zdqj. kot si ZDA prizadevajo obdržati skupaj svoje zaveznike in ko se boje, da ne bi spravile v slabo voljo ostalih dežel v vzdušju splošnega zboljšanja svetovnega položaja. Upoštevati pa je tudi treba, da se bližajo volitve in da mora vlada paziti, da se ne poslabša njen položaj. Obdobje domače »mirne koeksistence« je končano in stranke se s čedalje večjo vnemo pripravljajo na volitve. Kompromisi, ki jih v luči teh momentov kdaj pa kdaj sklepata zunanje ministrstvo in tajništvo za kmetijstvo, prinašajo delne izhode iz tega položaja v obojestransko nezadovoljstvo. Samo ene poti še niso preizkusili, toda o njej obširno razpravljajo. Gre za razširitev trgovine z Vzhodom. Kanada n. pr. je v svojo korist pa tudi iz protesta proti konkurenci ZDA na nekaterih trgih že začela v velikem obsegu izmenjavo z deželami vzhodne Evrope. Jaša Levi Tržaški nristaniškl promet je letos narasel Trst, 17. sept. V primeri z lanskim avgustom se je promet skozi tržaško pristanišče v preteklem mesecu nekoliko povečal. Tako so letos v avgustu izkrcali 297.423 ton blaga, naložilj pa 95.013 ton, za dobrih 100.000 ton večji promet kot lani. Tudi podatki o pristaniškem prometu v letošnjih prvih osmih mesecih so višji od lanskih. Medtem ko so lani zabeležili od januarja do avgusta 1.67 milijona ton izkrcanega blaga, se je ta številka letos dvignila na 2,47 milijona ton. Prav tako se je dvignil tudi promet vkrcanega blaga, in sicer od 657.000 ton omenjenega leta na letošn jih 730.000. Tako je znašal ves pristaniški promet v letošnjih prvih osmih mesecih 3,2 milijona ton blaga, lani pa v istem razdobju 22 milijona. beneficij, premij In raznih olajšav za sti, dalje o proceduri v zvezi z ob ravna vanjem ciprskega vprašanja velekapitaliste pod splošnim nadzor stvom države. .. „ . na zasedanju Genera ne skupščine Pierre Mendčs-France je eden Iz- A7V .-.-u r O/C N, o odnosajih s Turčijo po pro- med nosilcev tega gibanja. B. L>. OZN ] tigrških incidentih izmed voditeljev Demokratske stran-okviru . britanske skupno- I ke Svolosa, dalje predsednika Pro- gresistične stranke Markezinisa in predsednika Populistične stranke Caldarisa. Popoldne je kralj obiskal tudi bolnega ministrskega Carigradu in predsednika maršala Papagosa. Z VSEH STRANI SVETA KITAJSKA JAPONSKI INDUSTRIJCI NA OBISKU Hongkong. 17. sept. (AFP). Pekinški radio porota, da jo prva sku-razvoj, francoski delegat v Eko- plna j2 japonskih industrljcev danes 'omsko-soclalnem svetu OZN od 1947 prispeia v Peking. Vodja delegacije 1950, In šef francoske delegacije na Fadilma Je oh prihodu Izrazil upa-‘*sedan.|u ekonomske komisije za La- nJe> da 8r ^ trgovina med Kitajsko “Sko Ameriko 1950. 1 j,, Japonsko še moSno razvila. Mendes-France je radikalno socia- ----------------------------------- j*stiim poslanec v francoskem paria-”1entu, od februarja 1952 Je bil pred-”ednlk zbornične komisije za gospodarske račune in proračune, od 1953 J0rva- *Jf»e težave Franclje, koreninljo v gledišča Neodesturai m Konserva j®ni gospodarski sestavi in v odno- tivnih tuniskili politikov. Konser- **•>■ To stanje, za katerega je značil- vativci očitajo Neodesturu, da se "o občutno zaostajanje gospodarske- ■ »„vinni1 frinnn-sVrpmii nrittekil« £a razvoja Franci le za drugimi razvl- ]e »UKlonU trancoSKemu priLlSKU« jjmi kapitalističnimi deželami so v in da tuniško-francoski sporazum Fr*nci.1i imenovali »sklerozo«. „ ............................. o avtonomiji »ne ustreza dejan- Naser Je danes izjavil, da Je-sprejel Proti takšnemu stanju se je zlasti r>ntrpham in intf*re«>m tu- l\°7abil°, naj obišfce CSR. Do tega *_*adnjih letih v francoski ekonom-1 ™ in ™ obiska bo bržfta* prišlo prihodnje znanosti pojavilo močno gibanje, niškega naroda«. i leto poloti. JORDANIJA MISIJA BRITANSKEGA DR2AVNEGA PODTAJNIKA Aman, 17. sept. (Reuter.) Parlamentarni podtajnik britanskega zunanjega ministrstva Robert Turton je danes obiskal jordanskega kralja Huseina. Zatem je v spremstvu britanskega veleposlanika Ducea obiskal predsednika jordanske vlade Saida el Muftija. Razpravljali so o perečih vprašanjih brednjega vzhoda. vštevši tudi vprašaartje arabskih beguncev iz Palestine. Turton bo jutri obiskal begunska taborišča in obmejne vasi ter proučil položaj v Jeruzalemu. MAROKO ATENTATI Arabat, 17. sept. V Fesu. maroškem kulturnem in verskem središču, so eksplodirale tri bombe. Ena je eksplodirala na mostu in je bilo 16 ljudi ranjenih, med njimi pet huje. Četrto bombo, ki ni eksplodirala, so našli v mestnem kopališkem bazenu, ki je odprt za Maročane in tujce. FRANCIJA STAVKA V NANTESU Pariz, 17. sept. (AFP.) Sindikat kovinarjev v Nantesu ie davi sklenil nadaljevati stavko. Nekateri strokovnjaki pa napovedujejo, da se bodo pogajanja med delodajalci in delavskimi sindikati nadaljevala prihodnji teden. Pri tem menijo, da bi utegnil biti sporazum v EGIPT podržavljeni tovarni avtomobilov >Rc- RO nmSK AT fSett n«uW*. po katerem bo zvišanje plač BU UblaKAL V/OK v prihodnjih letih odvisno od povečanja 17. sept. (Reuter). Pred- proizvodnje in ne od naraščanja živ-Abdel j Ijenjskih ttroškov. vzorec za nove po-• godbe v drugih tovarnah. Kakih n.000 delavcev velikih industrijskih podjetij j stavka v Nantesu in okolici malone že I pet tednov. Britanski komandosi v Famagusti na Cipru. NASER Kairo, scdnlk ejflptske vlade Oaiual Britanski atomski center v Cumbcrlandu, kjer zdaj gradijo poslopja in naprave za atomski reaktor. V SZ zdaj znova načenjajo vprašanje sprejema Kitajske v OZN je dejansko Moskoa, 17. sept. (TASS). — V članku, ki ga je objavila danes »Pravda«, Majevski znova načenja vprašanje zakonite pravice Kitajske do članstva v OZN. V članku je rečeno, da javno mnenje vseh dežel mnogo pričakuje od desetega zasedanja Generalne skupščine, ker se bo zdaj »prvikrat sestala v novem položaju po ženevski konferenci«. »To zasedanje Generalne skupščime.c pravi Majevski, »čakajo velike in plemenite naloge, da okrepi .ženevskega duha- in ukrene vse potrebno za okrepitev zaupanja in razumevanja med narodli. To daje poseben pomen nalogi, da bi pripo-znali Kitajski njene pravice v OZN, ker je to dežela, katere prispevek k stvari miru in varnosti narodov na Daljnem vzhodu in na vsem svetu ogromen.« Majevski dalje pravi, da je LR Kitajska od svoje ustanovitve »zmeraj m neomajno uveljavljala politiko miru in prijateljstva z drugimi narodi v skladu z načeli ustanovne listine OZN. Cela vrsta kitajskih zunanjepolitičnih ukrepov še zdaj dokazuje, da ima Kitajska v svetovnih zadevah zelo važno vlogo«. Na koncu pripominja, da brez upoštevanja korist; Kitajske v Aziji ni moč na zadovoljiv način urediti nobenega pomembnega vprašanja. »Zato je š( krivične j ši in še neznosnejši položaj, v katerem Kitajski z njenimi 600 milijoni prebivalcev onemogočajo, da bi dobila v OZN svoje zakonito mesto.c »Dokazi dobre volje« Odkflr je minister Brentano izročil jugoslovanskemu veleposlaniku v Bonnu dr. Mladenu Ive-koviču nove predloge nemške vlade za ureditev naših vojnih in predvojnih terjatev, se v nemškem tisku enaltomerno pojavljajo komentarji, ki prepričujejo svojo in tujo javnost, da so novi predlogi Bonna »dokaz dobre volje« in da je torej zdaj stvar Beograda, da pove svoje mnenje. Takšen komentar je bil objavljen 12. septembra v »Frankfurter Allgemeine Zeitung«, ki jo imajo v Nemčiji za vladno glasilo. Komentator se ukvarja z vprašanjem »ali bodo novi predlogi pripomogli k zmanjšanju napetosti med obema deželama«. Ni težko spoznati, zakaj se sučejo komentarji prav okrog tega vprašanja. Jugoslovansko-nemška pogajanja so že zelo dolgo na mrtvi točki, in sicer proti želji in volji Jugoslavije. V delu nemške in tuje javnosti so videli v tem dokaz slabe volje palače Sehaumburg. Takšne glasove je bilo slišati tudi v nemškem tisku in bonn-skem Zveznem zboru. Zdaj si časopisni komentatorji prizadevajo prepričati svojo in /tujo javnost. da je golob dobre volje naposled le odletel iz Bonna. Na žalost in proti pričakovanju pa nikakor ne moremo reči, da so novi predlogi iz Bonna res »dokaz dobre volje«, ker niti približno ne upoštevajo uvravičenih jugoslovanskh zahtev. To uvideva sama »Frankfurter Allgemeine Zeitung«, ko piše. da je razlika med jugoslovansko zahtevo po 420 milijonih mark in nemško ponudbo v znesku 250 milijonov mark »znatna«. Ponudena vsota je. nekoliko maviša, toda bistvo ni v številkah. Časnik nadaljuje svoje modrovanje takole: »Mi menimo. da bi morali Jugoslovani ponudevo vsoto, ki presega do-kumrnfimne terjatve (po nepotrjenih informacijah bi morali razpravljati o 160 milijonih, mark) oceniti kot dokaz dobre volie Nemčiie. Jugoslovanske voricije so najbrž močnejše t> političnem, Mi ne izpodbijamo ugotovitve tega časnika, da so jugoslovanske zahteve politično in moralno povsem utemeljene, pač pa se nam zdi nerazumljivo in čudno, da skuša komentator dvomiti o pravni obrazložitvi jugoslovanskih zahtev. To je čudno in nerazumljivo kratko malo zato, ker takšno vprašanje ne ustreza resnici. Naše zahteve so dokumentirane z gledišča mednarodnega prava (oziroma posebnih predpisov, ki urejajo takšne zadeve), kakor tudi z gledišča nemških pravnih predpisov itd. Dokumentirane so tudi z vsem gradivom.. In ta dokumentacija ni bila predložena samo za zeleno mizo med jugoslovansko-nemškimi pogajanji, marveč objavljena tudi v tisku. O njej so povsem odkrito pisali naši strokovnjaki. Tako je jugoslovanska dokumentacija znana naši in mednarodni javnosti. Nasprotna stran pa ne ravna tako. Udeleženci nemške delegacije na pogajanjih često načenjajo to vprašanje, toda samo v osebnih stikih in ožjih razgovorih. Iz povsem razumljivih razlogov se nikoli niso spustili na preveč spolzka tla stvarne in z dejstvi podprte pravne dokumentacije. Omenjeni časnik se često sklicuje na londonski sporazum, ki ga Nemčija baje noče kršiti. Toda jugoslovanske zahteve so upoštevale londonski snorazum, čeprav ie po krivici storil Jugoslaviji velikansko škodo, česar ne smemo vo~abiti. In storil jo je prav naši državi, ki ie v vojni največ trve-la in ki je premagovala velike težave, da je ohranila, svojo neodvisnost. V žlic temu pa jugoslo-slovanske zahteve svoštujejo londonski sporazum in ga upoštevajo. Mimogrede je treba omeniti, da je na nemški strani često slišati. da so nam Nemci pomagali in da so bili pripravljeni pomagati nam. Naibrž meriio nn investicijske kredite. Ce je tako, tedaj moramo odkrito novedati, kako stvari stoje. Nemški investicijski krediti so bili mnogo zlasti pa v moralnem, kakor v i vrrdragi (zaradi knreiske krize so v normalnem času), dajali so jih na kratke roke, proti izredno visokim obrestim itd. To je znano našim in nemškim gospodarskim krogom. Zato so takšni krediti hudo bremenili jugoslovansko gospodarstvo. Če hočemo imenovati stvari s pravimi imeni, tedaj je treba reči, da so bili ti krediti dober posel Zahodne Nemčije na jugoslovanskem trgu v korist nemškega gospodarstva. Dober posel za upnika, za nas pa neugoden. V tem je vsa stvar. Bilo bi zaželeno in normalno, v korist nadaljnjega razvijanja stikov med našima dvema deželama, da bi nove predloge iz Bonna res lahko imenovali dolzaz dobre volje. Zal pa bonnski »dokazi« tega ne dokazujejo. R. Vujovič NA MRTVI TOČKI Četrtina suverenih dežel in med njimi predvsem Kitajska čakajo že leta na sprejem v OZN in nemara tudi letos še ne bodo sprejete Ncw York, septembra. V OZN je včlanjenih 60 suverenih držav, nad 20 pa jih še zmeraj čaka, da bi jih sprejeli, To je vprašanje, s katerim se OZN ukvarja že tri leta, pa se še zmeraj ni premaknilo z mrtve točke. Na predzadnjem zasedanju Generalne skupščine so ustanovili Odbor za dobre usluge, v katerem so delegati Egipta, Nizozemske in Peruja. Njegova naloga je da skupaj z Varnostnim svetom prouči vse možnosti glede sprejema novih članov v OZN. I/mi, na devetem zasedanju, je odbor skupščini poročal, da ni mogel ničesar doseči, in mandat so mu podaljšali še za leto dni. Vse kaže, da bo tudi letošnje po- ročilo Odbora za dobre usluge enako, kakor je bilo lansko. V svojem glavnem letnem poročilu za deseto zasedanje generalni tajnik OZN Dag Hammars-kjold obravnava zlasti vprašanje univerzalnosti OZN in poudarja, da bi moralo zboljšanje položaja na svetu ugodno vplivati tudi na ta problem in da bi bilo treba najti izhod, ki bi omogočil, da bi nad 20 dežel sprejeli v svetovno organizacijo. Vprašanje procedure sprejemanja novih članov pa ni tako preprosto. Če hoče biti kaka dežela sprejeta, mora Generalna skupščina z večino glasov predlagati sprejem Varnostnemu svetu. Če pa v tem ne privoli vseh pet stalnih članov, ne Hamburški tožilec svari Istočasno ko so jo vnela v bon riškem parlamentu srdita razprava o uradnem imenu obnovljene nemške vojaške siile in ko so snovali načrte o u mi formi nove nemške vojske, sc ne le v vsej Zahodni Nemčiji, marveč tudi v Angliji in ZDA ljudje skoraj tpga-jo za nenavadno politično publikacijo. Ta publiiikaeiija je zlasti zanimiva zia Jugoslavijo, ker se ukvarja z vprašanji, kj morda ne zanimajo nobenega soseda Nemčije tako kakor nas. p ravnem oziru.« I bili za 30 do 40% dražji kakor Odgovorni voditeljii nove Jugoslavije 90 že večkrat poudarili, da noben velilk narod ne more im ne sme izgubiti svoje suverenosti k«'kor tudi ne iz nje izvirajoče naravne pravice, tla se za saino-obramlm v pametnih okvirih oboroži. Nam, eni najbolj prizadetih žrtev hitlerjevske strahovlade, pa ni vseeno, v kakšnem razmerju bodo sile nemške sannoobrambe s pravo nemško narodno mislijo, s humanizmom človeškega sodelovanja eno naši državi, »lasti pa ne sto-tiisočom preživelih bivših jugoslovanskih vojinrith ujetnikov, deportiranih, in ternira rvili rn odpeljanih na najiraiziliičnejša prisilTia dela, ki so dobesedno na svoji koži čutili brutalnost pripadnikov različnih SS formacij, Webrmachta, PISMO IZ N E W Y O R K A Proračunske žrtve ženevskega duha Senzacionalna izjava senatorja Maona — Direktor »Glasa Amerike« protestira Nem York, septembra V avgustu, ko so uredniki v skrbeh, kako bodo na polnili stolpce svojih časnikov, je najboljši čas za jwvno kongresno preiskavo. Predsednik odbora, ki napove zasliševanje prič v tem mesecu, je lahko brez skrbi, da ga ImkIo prve postaje citirale dam za dnem in da bodo njegovi volivci >tam domač videli, da mi pozabljen na hodroitaiih Kapitala. Poslanec Francis \Valter je prav v avgustu pripeljal svoj -->protianieriišk:i odbor« v Nevv 'l or k. Z avgustom pa ni imel sreče. Časniki so namreč obširneje poročali o srditih pričah, kakor o predsedniku odbora, kii jih je zasliševali. Sicer bi pa tudii težko bilo drugače. VValter je na-vjetski zvezi brez oviinkov i®Javil, da je po njegovem trdnem prepričanji] propaganda, kakršne je vajen »Glas Amerike« v svojih oddajah, bolj ali manj kup neumnosti. »Nobenih znakov nisem našel, da bi se ljudstvo upiralo sovjetskemu redu,« je rekel Mal-lone. »Zato menim, da je propaganda, ki jo širi jo >01as Amerike« kn druge agencije ZDA, da bi po- večale nezadovoljstvo in povzročile r proti sovjetskim voditeljem, nesmiselna in razsipna.« V skladu s tem je Mallonc zahteval, naj ZDA »občutno znižajo« proračune, namenjene propagandi proti Sovjetski zvezd. Ta vest je živela 24 uir na vseh naslovnih straneh časnikov ter v vseh radijskih in televizijskih oddajah. Potlej pa jo je zamenjala organizacij Todt, Speer in podobnih. Nas torej zelo zanima, če izda Nemec, visok funkcionar pravosodnega aparata bonnske vlade, knjigo, v kateri nas opozarja, naj sc nikar ne vdajamo pretiranemu optimizmu. Originalni nemški naslov knjige, o kateri govorimo, sc glasi: »Wir vverdon wicder marschiieren«. Naslov knjige zveni nar,Mino m.sujo, s Wivno, kakor grožnja. Toda in z veliko idejo £ VMp®•fDi**<^«^™-.•lovHnjfl. To ni vse-1 kwtnc v<.‘stl' o^r.tosrono J i izpoved povprečnega nemškega ! človeka naših dni pred nevidnim I sodiščem zgodovine. Zalo je vzbudila tako veliko pozornost. Avtor knjige Gerhard Kramer, hamburški državni tožilec, živi pred očmi javnosti in po svojem poklicu kot funkcionar drža ve, ki [jolaffa temelje novega nemškega duha, se mora zavzemati za uresničenje ideje o duhovni povezavi med Nemčijo in Evropo, ki polagoma reli rane vojnega opustošenja, In zdaj Kramer opozarja Evropo, naj bo oprezna in naj zadržuje navdušenje tistih, ki praznujejo končno zmago nad pruskim fašističnim iin militarističnimi gledanjem na svet. Pisec v svoji knjigi, brez ovinkov pravi, da reakcionarni pruski militari- diruiga. Direktor USIS (Ameriške informacijske družbe) Thoodor Striiberg je nujno priletel v Den ver, da bi predsedniku Eisenho- zem še ni umrl, marveč da je Indijsko posredovanje pri repatriaciji Kitajcev iz ZDA Wnshington, 17. sept. (AP). Indijsko veleposlaništvo jc sinoči sporočilo. da je Indija privolila »da prevzame funkcije in odgovornost«, izvirajoče iz ženevskega sporazuma med ZDA in LR Kitajsko o repatriaciji kitajskih državljanov \x ZDA. Veleposlaništvo jc razglasilo, da lahko vsak Kitajec naveže stike 7. njim ali r. indijskima generalnima konzulatoma v Ncw Yorku in San Franciscu. vverju pojasnil, da »komunisti v ZDA in zahodnem svetli po ženevski konferenci niso spremenili svoje taktike, niti popustili v katerem kolii oziru. «1 ri|>amnil jc še, da sc hladna vojna v Azniji nadaljnje, »To jc biil prvi primer v zgodovini,« jc pisal »New York Post«, »da si je nižji uslužbenec drznil ugovarjati senatorju dovolj glasno, da ga je bilo tudi slišati.« Toda Striljerg je čutil za hrbtom podporo močnih sil v Kongresu, zaskrbljenih, da bi utegnili tudi njihovi proračuni priti na oltar ženevskega duha. V Washingtonu mi več skrivnost, da resno razmišljajo o ukinitvi Radia svobodne Evrope in Radin osvoboditve, po obliki privatnih ustanov, ki pa sta bili pravzaprav glavna nosilca hladne vojne v zračnem prostoru. Za p roli u slu go pa Američani zahtevajo od sovjetskih postaj, naj nehajo moliti sprejem »Glasu Amerike«, ki bo oddajal čedalje več vesti v duhu sodelovanja med narodi. Neki komentator je k lem ti pripomnil: »Moskovčani bodo odslej poslušali podpredsednika Nixona, kako vsako jutro vodi telovadbo narodov.« Jaša Levi samo »uspavan«. Knjiga pa ima tudi svoj praktičen politični pomen. Nemški državni tožilec, ki sc je sam vso vojino boriil v uniformi nacistične vojske, gleda v prihodnost in podrobno analizira psihološke korenine nemške zgodovinske tratredije. Knjiga »Wir vverden vvieder marschieren« je torej delo z izrazito težnjo. V njegovem junaku, berlinskem advokatu Viktorju Feltenu, ki v knjigi opisuje svoje življenje, pa je iahko spoznati avtorja. Gre torej za avtobiografsko delo. Zloglasni Hitlerjev pohod na Poljsko leta 1939 jc poklical pod orožje tudi advokata Fcl-tena. Sodeloval je pri pustošenju podjarmi jenih dežel. Kot povprečen Nemec jc izpolnjeval vsa povelja, pri tem pa ni utegnil razmišljati, v kakšnem razmerju so pravzaprav ta povelja s pravili o humanosti in morali. V liiku Viktorja iVItena nam prikazuje avtor knjige duševno sestavo fašizma, To je bilo tisto tragično prusko »gremo se vojake«, ki je v zadnjem stoletju uveljavijailo vse v Berlinu zasnovane agresije in naprtilo narodom dve strašni svetovni vojni. Daleč od sleherne prave narodne misli je postala Hitlerjeva nemška vojska eldorado in pribežališče premožnega monarhističnega razreda, omejenih junkerjev in brezdušnih pustolovcev, ki so bili zabredli v vode antisemitizma. Seveda je moral nacizem po razpadu front razpasli tudi sam. Viktor Felten uttjgnc šele po zlomu napraviti svojo notranjo bilanco. Pri tem ves presenečen ugotovi, da so v imenu nekakšnega meglenega rasnega mila ubijali nedolžne in neoborožene ljudi, še bolj pa ga pretrese spoznanje, da še zimeraj prihaja do besede tisti rod. ki jc v duši sprejel Hitlerja in katerega edini zakon in morala je surova sila. Ta rod je še zelo daleč od brezpogojnega zanikanja »starih idealov«. O njem pravi Gerhard Kramer, da bo znova more biti sprejeta. ZDA nastopijo z vetom proti sprejemu vzhodnih dežel, Sovjetska zveza pa proti sprejemu zahodnih in tako se zadeva ne premakne z mrtve točke. Z gledišča univerzalnosti OZN je zlasti važen sprejem LR Kitajske. V OZN in tudi v njenem Varnostnem svetu zastopajo Kitajsko Čangkajškovi ljudje, kar pomeni, da 600 milijonov Kitajcev ni zastopanih v svetovni organizaciji. Spričo tega v OZN ni moč obravnavati mnoge zadeve, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na Azijo. V OZN pa je čedalje vgč delegacij, ki terjajo, da bi Cang-kajškovim delegatom izglasovali nezaupnico, ker ne predstavljajo kitajskega naroda in tudi ne kontrolirajo kitajskega ozemlja. Na desetem rednem zasedanju bodo torej znova obravnavali vprašanje univerzalnosti OZN, ne pričakujejo pa nobenega posebnega sklepa. Mnogo malih in srednjih dežel bo najbrž vztrajalo na pozitivni ureditvi tega vprašanja. Toda kar verjetno je, da bodo tudi tokrat vse sklepe odložili in Odboru za dobre usluge podaljšali njegov mandat ter morda ustanovili še kak nov organ, ki bi se ukvarjal s tem vprašanjem. Po splošnem mnenju j® sprejem novih članov in pripo-znanje pravice pekinški vladi, da bi zastopala Kitajsko, eno najbolj perečih in najtežavnejših vprašanj, katerega končna uredi-tej pa bo zahtevala še mnogo naporov in potrpljenja. Prehitro? Zadnje čas« jo slišati glasove 0 tem, (la se razvija proces pomlrltv« na svetli prehitro, da bi s:a bilo tr«' ba zavreti, ker bi utejrnlle nastat* liude po«ledlee. Kot glavni arp:nmentj da to drži, navajajo nevarnost prefl pretiranim optlmlzjnoni. Trdijo nam-reč, da bo nafflo širjenje duha po- miritve povzročilo sploftno popufifr*-nje budnosti ln da bo nastalo v nostl tak&Nn psihološko vzdušje, k* ne bo v skladu s stvarnim položajen* na svetu. N| dvoma, da je vsak pretirani optimizem zarečen ln škodljiv. Re*1' 1 Ulično gledanje na medjnarodni P°“ ložaj vsekakor veleva, da se borlino tudi proti vsem tistim težnjam, ** povzemajo Iz sprememb v medu*' rodnih odno&a jih nestvarne sklep®’ Alj pa to pomedi, da Jc treba vreti proces pomiritve na svetu? Očitno je, d;« lahko dajejo takšne nasvete samo ljudje, ki niso toliko zaskrbljeni spričo nevarnosti pred pretiranim optimizmom, kolikor ** svoje posebne pozicije, ki so sl jJJJ priborili med hladno vojno ln ki "n marširail, brž ko so mu bo ponti- |,ahko- sodeč po vsem. obdrže • ’ ^ 1 če mednarodna napetost ne bo P« diila priložnost /a to. Hamburški državni to/.ilec jo I vsem popustila. Kar se t!č<» nas, menimo, da s svojo knjigo očHno napisal po- sedanji proces pomiritve na svetu lit'W*no delo, v katorom nahajamo razvija prehitro. Nasprotno, po na-• • i • • i.,.v . i i sem mnenju sc razvija prcpooas“ otipljiv zunanjepolitični nauk. da Trel)a rn „„„,„.5111. in sicer * im«-ni dovolj, na so Nemčija, ki jo uz- kretnlmt dejanji. Proti nevarno«** £ubiila vojno, nrorodi samo v svoj? pretirane** ontlmlzniM se Je trenft X vsekakor boriti, borimo pa sc l«nKw najbolje prav s povečani' ml konkretnimi nanorl za uredite^ mednarodnih problemov, to prav' s konkretnim delom m nadallnle pospeševanje In ooirlabljanje prnr#** pomiritve na svetu. J. S. ustavi in obliki vladanja, marveč .)rot| nloj mora osvoboditi tudi duhove določenih dru/.benii'h slojev jarma sta.rih predsodkov in starih strasti Jožef Debreccni | PRED LETOŠNJIM KONGRESOM LABURISTIČNE STRANKE Zaton »viktorijancev«? Kdo ho naslednik Clementn Attleejn v Laburistični strnnki? ■ ->.W m m m , ■■■■■ Pred dnevi so sl zahodni diplomati v Moskvi na povabilo sovjetske vlade ogledali atomsko električno centralo, ki je kakih 160 km oddaljena od Moskve. London, 17. sept. »Mi moramo imeti v vodstvu ljudi, ki jih je postavil v ospredje sedanji čas«, je rekel Clement Altlee v razgovoru z urednikom >l)aily Heralda*. Attlee je prevzel vodstvo Laburistične stranke natančno pred dvema desetletjema, ko mu je bilo 52 let. Potem je pripomnil, da jc že prej izjavil, da bi rad prepustil svoje mesto mlajšim in da bi se tudi zdaj rad »umaknil u vodstva«. Poudaril pa jc. da sklep o spremembi v vodstvu »ni v njegovih, marveč v rokah stranke«. Ta izjava enega zadnjih »viktorijancev« v vodstvu političnega življenja Velike Britanijo sicer ni do kraja pojasnila položaja glede »pomladitve« laburističnega vodstva, zalo pa jc vsaj potrdila prepričanje, da jc prišlo to vprašanje v perečo fazo obravnavanja. Najbrž bo prevladovalo na letošnji konferenci Laburistične stranke, ki bo prihodnji mesec v Margate. To pa zopet nc pomeni, da bodo vprašanje vodstva v Margatu tudi uredili. kajti izvolilev voditelja sodi v pristojnost tako imenovane parlamentarne stranke, to se pravi skupine laburističnih poslancev v Spodnjem domu. Ker pa je odhod starega prvaka povezan z izvolitvijo novega, bo odprto vprašanje voditelja stranke vsekakor močno vplivalo, na nastop in dejavnost tistih osebnosti na konferenci, ki pridejo v poštev kot kandidati za Attleeje-vega naslednika. Vsaka izmed teh osebnosti si bo najbrž ]>rizadeva!a izpričati čimveč razumevanja za »nove probleme, na katere zadevajo naši mlajši rodovi«. Sami laburisti pravijo, da prihajajo za Attleejevega nasledni- ka v poštev Herbert Morrison, H. Gaitskcll. Harold Wilson, Jim Cirif-tits, Aneurin Bcvan in Alfred Ko-bens. Sestava jc torej dokaj |>e-slra in kaže v glavnem vse struje v okviru laburističnega gibanja, od Bevana do Gaitskclla. Ker Herbert Morrison tudi sam sodi v viktorijanski rod. izvolilev (iaitskclla pa ne bi prav nič navdušila levice, kakor jc ne bi navdušila izvolitev kakega bevanista, zlasti pa ne Bevana. nobenega laburista na desnici, velja za zelo verjetno možnost, da sc bodo sporazumeli za kandidate s kompromisom. oziroma da sc bodo odločili za »srednjo« osebnost. V tej zvezi bo, če ne bi bil izvoljen za Attleejevega naslednika, vsekakor izvoljen za namestnika novega voditelja Laburistične stranke. Čeprav tudi sam Attlec vprašanje izvolitev svojega naslednika nekoliko povezuje z razumevanjem vprašanja »nove dobe« in čustvom mladih rodov, torej v bistvu s po- litiko stranke v sedanjih razmerah, ko. Dosloi ie n. pr. delavec.s lede11' program stranke očitno ni v ospred ju razprav prod letno konferenco. Sodeč po potoku in sklepih nedavnega kongresa Tradeunlonov v Soulhporlhu in glede na velik vpliv članov Tradcunionov na politiko stranke v Margatu. nc bi mogli pričakovali kakih bistvenih ukrepov na področju strankinega programa. Protest proti avtomatizaciji industrije, kakor tudi nazadovanje stvarne mezde vzbuja v vrstah angleškega delavskega razreda precej vzne- mirjenja in slišati jc tudi nekolik® glasnejše zahleve, naj bi poiskaf1 izhod v upostavitvi družbene lastn' lic na nekaterih področjih proizvodnjo. Te težnje so sicer izražene dokaj močno- vendar pa v South' porthu ni,so dobilo potrebne večin«, kar pomeni, da bodo zadele tud1 v Margatu na velik odpor. Posebna komisija s HaroldoH1 VVilsonom na čoln zbira izjare strankinih organizacij na terenu 1,1 od njo pričakujejo izčrpno porofr' lo. Bajc bo sprožila na konferenc* v Margatu posebno razpravo in n»' pore, da bi povečali učinkovito* strankinega aparata. Izredno P1^ zornost bodo posvetili tudi labnri omenjajo Jima Griffitsa, o katerem stični Zvozi mladih, kalero članslv° trdijo, da bi bil nc lc izraz kom- je v zadnjih mesecih padlo za trt**' promisa med desnico in levico, mar- jino. Letos maja je bilo mladinski!1 več cclo tudi med Morrisom in laburističnih organizacij 237. 1®*® Gaitskellom. O Gailskellu menijo, da I9,j2 pa fi70. Položaj so jc *’a'e nekoliko zboljšal med volilno kaU)' pan jo, ni pa rožnat z vidika vpl:' va laburistov ria mladino. Iz laburističnih krosov je često slišati trditve, da ima njihovi str»n' ka mnogo man j denarja kakor servativna. Za konferenco v Mar, Salu pripravljajo predloge, ki n®’ l>i povečali gmotno možnosti stran- skim zaslužkom 10 funlcv plBČ®vl*, v obliki članarino l.ahunstičj11 stranki 0.10% svojih dohodkov. ^ hi la prisnevek povečal! samo 7,q nolovieo, hi so znašli Inburisti v P?' loža in, o katerem nekateri pra.vj^t da o njem »niti sanjali niso«. Pre ' loči. ki jih prinravliaio. na no do lakn dnle* Prisnevek Traoenni®' nov od vsakega člana stranke njihovih vrst nameravaio hnie večati od 6 na 9 penviev letno. D. Rtagojevit 11 ff Imam te dve roki“ Slovo od partizana Frenka Ljubljana, 17. sept. Več kot tri mesece je preživel Novozelandec John Denvir Frenk meri nami, med svojimi Frenk. ki je leta 1941 pobegnil v bojnimi tovariši. In vsi ti nanj, Mariboru iz nemškega ujetništva na starega partizana, niso poza-in se nato v Ljmbljand pridružil bili. Prejel je več odlikovanj, Spo-stovenskim partizanom, se je tri menioo 1941 in bil povišan v čast-leta skupaj s slovenskimi parti- ■ nega majorja JLA. Sprejela pa zanii boriil proti fašizmu, komaj sta ga tudi tovariš Miha Marinko tedaij, ko je bil hudo ranjen, je in predsednik republike Josip moral odložiti partizansko puško, zapustiti tovariše in oditi na adnaTilijenje. Nikoli pa Frenk, eden od najstarejših šercerjevcev, ni mogel pozabiti slovenskih par-tiiaanov, s katerimi je T4mo ob rami pieliiival kri ®a našo in s-vojo svobodo. A tudi slovenski partizani, njegovi bojni tovariši, niso Pozabili na visokega, nekoliko suhega., vendar pogumnega in neustrašnega Novozelandca, tovariša in prijatelja Frenka.. Resnično: toviarišitva, skovanega na Mokrcu, Ba^Saanotairici, v Iški, na Krvavi Peči im povsod tam, kjer je Frenk skupaij s prvimi slovenskimi par-feama bodil v borbe proti okupa-tostjn, ni bilo moč pozabita. In °epiraiv na drugem koncu sveta, ^ Novi Zelamdijii, kjer zdaj Fisenk živa in si stoži kruh z dekan v rudniku, vse to ni motilo sli preprečilo Freniku, da se ne bi odzval povabilu GO ZB NOV Slo-T,snij:e in prišel na obisk v Slovenjo, k svojim bojmim tovarišem, prijateljem in znancem — p artizmom. 15.000 milj dolgo pot sta f renk in njegova žena Joan prepotovala, da srta dosegla Slovenijo. In ko je 6. junija letos prišel jrenk k nam, je bil Frenk spet j®ko ves naš, kakor je bil tedaj, ko je bil partizan, kakor je bil teta 1943, ko je odhajal v Novo ^elandijo in kakor je bil ves čas, kadar je pogovor nanesel nanj ... Več kot tri mesece se je Frenk držal v Sloveniji. Prepotoval in °®iska[ je vse kraje, kjer je vč.a-. pantiizanil, obiskal številne ^y°.ie znance in prijatelje. Se več! gledal si je tudi vse to, kar da-n®s imamo, saj je prepotoval sko-ra'j vso državo. A vse vtise ob Baših novih pridobitvah in vse ^bujene spomine Frenk tudi zdaj, nivan*ju med svojimi prijatelji, J1!1 obdržal samo zase. Kot mrav-•J^vje bil marljiv, dan za dnem je Pošiljal v svojo domovino razne ^stavke za tamkajšnje časopise. pa|ko -vneto in natančno se je zanimal za vse podrobnosti političnega. gospodarskega W«benega življenja! in predsednik republike Broz-Tiiito. Včeraj zvečer pa je bil v Ljubljani poslovilni obisk od tovariša Frenka. Udeležili so ®e ga njegovi - ' d*,1* : $$$&& , :A » % vsV-.Vx <'< SraS • . ' »v • <.'V.vS: &r K':\r' ■' najožji tovariši, med njimi Jan- Sloveniji, tedaj, ko se je zahvalil ko Rudolf, Joža Klanjšek-Vasja, za vso naklonjenost, malo da ni Čoban, Radoš, Nino, Kostja, Ber- zajokal. Svojo zahvalo je zaklju-oe. Marjan in drugi. Ze zjutraj pa čil takole: >... Ko sem prvič za-sta se Frenk in njegova žena Joan pustil Slovenijo, sem imel mnogo poslovila tudi od predsednika ZB prijateljev. Ko pa jo zapuščam NOV Slovenije tovariša Ivana zdaj, imam še mnogo več prija-Mačka-Matijo. F renkovi bojni to- teljev in znancev, svojih bivših variiši ter GO ZB NOV Slovenije partizanov. Niti jaz niti moja že-in ZVVI pa :o se ob tej sti oddolžili Frenku tu , , . . . da so mu poklonili nekaj praktič- žele teT tovarišev partizanov. In nih daril. Ko je tovariš Janko kdor pride k meni v Novo Zelandijo, bo spoznal, da je tudi pni meni doma košček Slovenije!« V imenu Zveze bivših novozelandskih bojevnikov pa .je Frenk izročil GO ZB majnno darilce, kot spomin vseh tistih bivših novoze- priiožno- ; na nirti moji otroci ne bodo nikoli di s tem, ! pozabili te lepe in prijateljske de. KROMPIRJA LETOS DOVOLJ Na petkovem sestanku pod-odseka za sadje in zelenjavo pri Trgovinski zbornici za Slovenijo so po končani diskusiji o vnovče-nju tržnih presežkov jabolk razpravljali tudi o letošnjem pridelku krompirja. Celotni pridelek v Sloveniji je ocenjen na 50.000 vagonov (nasproti 46.000 vagonom v povprečju zadnjih petih let), pri čemer se tržni presežki cenijo na okrog 10.000 vagonov. Če upoštevamo, da je bil letos pridelek krompirja tudi v ostalih predelih naše države dober in bo zaradi tega iz drugih republik manj povpraševanja po krompirju iz Slovenije, lahko pričakujemo, da bo tržni presežek ne le zadosten za vse potrebe, marveč bo nekaj tega tržnega presežka slabše kakovosti landskih borcev, ki so se skupaj - ga bo treba pokirmiti z jugoslovanskimi partizani borili proti okupatorju in za lepšo bodočnost. Resnično: Frenk tudi tega poslovilnega večera, ko je skupaj s svojimi tovariši zapel stare partizanske pesmi, ne bo nikoli pozabil. In ko bo v ponedeljek odšel na pot v svojo daljno domovino, ga bodo spremljale na poti Danes se giblje odkupna cena na višini 9 dinarjev za kilogram. Glede na razpoložljive količine tržnega presežka ni potrebe po dogovarjanju glede odkupne cene. Pač pa je nujno potrebno diferencirati te cene ne le po kakovosti krompirja, marveč tudi po sortah. Že lani je odkupna trgo- vina začela pri odkupu bolj raz tople in iskrene želje vseh bivših likovati boljši in slabši krompir, ir i ■!_ ir___l. l „„ slovenskih p arti z anov: Frenk, [ nd pa še uspelo ločiti odkup po sortah. Industrijski krompir, ki srečno pot in kmalu se spet vrni!« Kdaj se bo Frenk •vrnil1, tega ni 1 ga je škrobarna v Domžalah odpovedal. Odločno pa je dejal, da J kupila že 500 vagonov in si bo ho v najkrajšem času napisal nadaljnje količine tega krompirja drugo knjigo o Jugoslaviji in jo nabavila na Hrvatskem, za trgo oimprej poslal v Slovenijo. B. A. vino sploh ne pride v poštev, Vztrajati pa je treba tudi pri tem, da se krompir odkupuje ločeno tako po kvaliteti, kakor po sortah. Vsaka gospodinja bo rada dala morda dya din več, če bo vedela, da kupi kvalitetni in hkrati sortni krompir. Seveda pa se bo odkup po kvaliteti in po sortah uveljavil le tedaj, če bo tudi nadrobna trgovina prodajala krom- pir enako po kvaliteti in po sortah. Prav letos, ko je krompirja za široko potrošnjo dovolj, je čas. da prenehamo s primitivnim načinom prodaje kvalitetno in sortno mešanega krompirja. Letos imamo že tretjo zaporedno dobro letino krompirja. Medtem ko je bil pridelek v Sloveniji v letih 1950 do 1952 le povprečen (znašal je 40.560. 41.5^0 in 46.050 vagonov) je zadnja tri leta preej višji. Leta 1953 je dosegel 50,800 vagonov, lani celo 53.400 vagonov, letos pa se spet giblje na višini okrog 50.000 vagonov. Kakor je znano, so kmetje pridelek iz leta 1953 komaj prodali. Jeseni tega leta so mnogi pridelovalci krompir vkletili. v pričakovanju, da ga bodo spomladi prodali po višji ceni. Vendar je prišlo drugače in spomladi niso mogli krompirja prodati niti po nižji ceni. Lani je bil pridelek sicer še večji, vendar pa ni bilo težav za vnovčen je, ker so kmet je v ostali državi zaradi izredne suše pridelali zelo malo. Letos pa imajo, kakor rečeno, tudi v drugih republikah dober pridelek. S. POTROŠNIKI IZ ZASAVSKIH REVIRJEV SE VPRAŠUJEMO: ZAKAJ TOLIKO HRUPA ZARADI OBILICE JABOLK Malone po vsej Sloveniji So nam i šanja in upravičene pritožbe, so v letos po nekaj letih čakanja spet j očitnem nasprotju z zdravo pamet-dobro obrodile jablane, celo ti- , jo in nas ne morejo prepričati in John De.nvir-Frenk (v paradni oficirski uniformi, na kateri eo jugoslovanska, angleška in ruska vojaška odlikovanja) in Janko Rudolf, ko ogledujeta album fotografij, darilo GO ZB NOV Slovenije B E L E 2 K A Neupravičeno pomanjkanje zdravil Nedavno je prišlo do hudega Pomanjkanja antibiotikov, v glavam zaradi povečane potrošnje, ki |e v primeri z lanskim letom dva-rat večja. Pa vendar niti do tega e bi smelo priti, če bi tovarne upo-evale povečane potrebe. Toda pomanjkanje insulina — ^ura vila, ki je tako potrebno diabe-. otn — ni moc z ničemer opravi-2e dalj časa dobivata Tajništvo 2a ljudsko zdravstvo Zveznega iz-Vfšnega sveta in Zvezna komisija 28 zdravila prošnje, naj to zdravi-10 nemudoma zagotove. Beograjska Medicinska fakulteta je intervenira a okrog 10-krat. Zagreb in Ljubljana prav tako. V pismu, ki ga je vet za ljudsko zdravstvo in social-politiko Slovenije poslal Zvez-eoiu izvršnemu svetu, je rečeno, da ■ podobnimi zdravili, katerih po- ste. nad katerimi so bili tankovestni sadjarji že obupali. Imamo torej letino, kakršne že dolgo nismo imeli. Pa glejte presenetljivo posledico: zaradi dobre letine jabolk so nastale tolikšne težave, da smo spet začeli gnati hrup, kakor smo ga bili gnali zaradi češenj. Po pravici povedano: preprosti delovni ljudje in potrošniki v za-i savskih revirjih (Trbovlje, Hrastnik in Zagorje) vsega tega hrupa, te Rudolf v imenu GO ZB NOV Slo- javne zadrege zaradi obilne letine veni je izročil Frenku lovsko puško in še nekaj dcruigih daril, je Frenk v svoji preprostosti izjavil: »Saj imam samo dve roki...!« Očitno pa je bil ginjen, prav kakor njegova žena, ki je prejela v dar nekaj danil zase im za Štiri manjkanje ne bi nikogar hudo pri- otTOlke jn t je žen,a ka_ zadelo. ] ]?OT -večkrat, povedala tole Razlogi za to tiče, kakor kaže, ! zgodbo. Ko je Frenk leta 1945 pri-v nečem drugem — v zapostavlja- šel domov v Novo Zelandijo, se n ju proizvodnje tistih zdravil, ki njegov najmlajši otrok John ni ne prinašajo večjih zaslužkov. Če mogel sprijazniti s tern, d« ta to drži — tako pa sodi tudi zvez- I »tu jec« živi pri njih. Tako je ne-na komisija — potem je treba takš- koč vprašal svojo mater: »Kaj pa no ravnanje tovarn obsoditi, še j dela ta tuji mož pri nas?« Seve-zlasti zato, ker gre za zdravilo, ka- ! da, sin očeta ni več spoznal... je Slovenija prejela od tovarn I*, liva« in »Prolek« samo 700 ste-j^®°ičk insulina namesto 13.500, ko- ^ jT°r bi jih morala dobiti. Bolniš- # 7*®® sploh nimajo tega zdravila, J*ko da so mnogi bolniki v zelo •etičnem položaju. Slovenija je (prisiljena kupiti v tujini nekaj ®8a zdravila za najhujše primere. Zvezna komisija za zdravila je ^•obrila takojšen nakup tega zdra-, a v tujini in insulina bo kmalu 2?v°lj, Toda zakaj je treba uvažati v ravil0) ki ga naše tovarne proiz-,a'aio in ga lahko izdelajo toliko, 01lkor je potrebno? . Zvedeli smo, da sta imeli tovar-1 s Pliva« in »Prolek« zagotovije-a sredstva za proizvodnjo insuli-v. • Toda pomanjkanja tega zdra-a ni moč opravičevati niti s po-ai>jkanjem steklenic (ki so jih za-s °vili za vsa druga zdravila), niti ^ P°pravi!om naprav. Če s'o tovar-te tn°rale popravljati svoje obra-’ so dtonikumom‘ in »T RIB LIN G« za Steyr buldog 55 KUPI IN PROSI ZA PONUDBE Uprava bolnice VALDOLTRA pri Kopru 3149 GOSPODARSTVO PO SVETU Povečanje izmenjave med Vzhodom in Zahodom Kmalu bo prišlo v okviru gospodarske komisije do sestankov v Ženevi, na katerih se bodo strokovnjaki ukvarjali i vprašanji pospeševanja Izmenjave med Vzhodom In Zahodom. Čas teh sestankov bo dal spričo popnšfcanja mednarodne napetosti nove pobude za razširitev trgo. vinskih stikov. Kakor na prejšnjih sestankih, bo najbrž tudi na teh eno Izmed najvažnejših vprašanj vprašanje em. barga. Sovjetska zveza bo vztrajala na ukinitvi te umetne omejitve med. narodne trgovine, toda v Ženevi o tem ne bodo mogli sprejeti nobenega sklepa. Vprašanje embarga ne sodi v pristojnost Evropske gospodarske komisije. To je stvar blokovske politike ln njenih organov. Ali In kdaj bo prišlo do ukinitve embarga, ail in kdaj lahko pričakujemo njegovo temeljitejšo revizijo ln podobno, to je odvisno Izključno od mednarodnih političnih odnošajev, od presoje razvijanja mednarodnega političnega položaja, od pripravljenosti, da bi od poztelj blokovske politike polagoma prešli na politiko mednarodnega sodelovanja. Vzlle temu pa je treba ugotoviti, da je embargo že zdaj Izgubil mnogo svoje prvotne sile. In, kar je glavno, pod pritiskom potreb zahodnih dežel po Izvozu in po razširitvi trgovine svojo veljavo čedalje bolj izgubila. Zato nekatere zahodne dežele čedalje bolj vztrajajo na tem, naj bi embargo znova proučili, naj bi sezname Izvoznega blaga znova revidirali, kakor so storili lani avgusta. Ta gledišča so našla podporo tndl v nekoliko spremenjenem ame. riškem stališču. ZDA so med drugim tudi pod pritiskom izvozne Industrije In sploh potrebe po razširitvi trgov spremenile svoje stališče do prepovedi Izvoza v ZSSR ln vzhodnoevropske dežele. Izvozniki se lahko zdaj obračajo na urad ministrstva za trgovino In prosijo za dovoljenja za izvoz blaga, ki ni v seznamih embarga. Na drugi strani pa so menda ZDA pripravljene revidirati svoje stališče o izvozu presežkov kmetijskih pridelkov v te dežele. To so pripravljene storiti najbrž tudi zato, kor si Kanada in Avstralija prizadevata najti v teh deželah trg za prodajo dela svojih presežkov žita In drugih kmetijskih pridelkov. Ti pojavi kažejo, da je embargo v sedanjem položaju ln v takšni ohli. ki ln obsegu čedalje bolj nevzdržen. Gospodarske sile čedalje manj prenašajo omejitve, zlasti umetne. Sedanja raven svetovne proizvodnje zahteva ustrezni svetovni trg ln čedalje bolj nasprotuje okvirom ln omejitvam. Iz tega vldtka tndl načela koekslsterfee čedalje bolj prodirajo kot edina možna usmeritev svetovne politike, to pa pomeni usmeritev na najširše mednarodno sodelovanje. V zadnjem gospodarskem biltenu Evropske gospodarske komisije bo obajvljeni podatki o razvoju trgovine med Vzhodom in Zahodno Evropo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Podatki kažejo, da se je Izmenjava povečala, te primerjamo letošnjo Izmenjavo z lansko, vidimo razmeroma znatno povečanje, doslej naj vel, je. Uvoz Zahodne lz Vzhodne Evrope se je povečal v primerjavi z lanskim za 35“/», izvoz 1* Zahodne v Vzhodno Evropo pa za 9*/». Od januarja do maja se je uvoz Anglije povečal od 63.8 na 94,9 milijonov dolarjev, Turčije (januar—april) od 11,5 na 33,?. Švedske (januar—april) od 19,3 na 27,3. Italije (jannar—april) od 17,2 na 28,8, Zahodne Nemčije (Januar—april) od 21,9 na 29,1, Franclju (januar— maj) od 25,8 na 33,7. Avstrije (januar —april) od 27,6 na 26,1 milijona dolar-Jbt Itd. Pri nasičenih deželah je močno narasel tudi njihov izvoz v Vzhodno Evropo, ln sicer: Anglije od 27,0 na 53,9, Turčije od 19,1 na 29,2, Švice od 12 na 16.6. Zahodne Nemčije od 22,8 na 32,1, Franelje od 32.8 na 66,0, Belglje.Luksemburške od 14.8 na 20.3 milijona dolarjev itd. Po podatkih o Izmenjavi za leto 1954 so ZSSR ln vzhodnoevropske de. žele v uvozu nekaterih dežel na važnem mestu: n. pr. v nvo*u Finske Avstrije 9,1*/«, Švedske 4*/» Itd. Se pomembnejše je mesto ZSSR v vzhodnoevropskih deželah v Izvozu nekaterih Izmed teh dežel, kakor n. pr. v Izvozu Finske % Islandije 24,79/#, Turčije 16,5'/., Grčije 7,1»/», Danske 6,5»/., Norveške 7.7’/* itd. Za te dežele je pomen vzhodnoevropskih trgor In Izvoza živil razmeroma velik. V celotnem uvozu zahodnoevropskih dežel je odpadlo lani na Vzhodno Evropo 2,9“/«, v izvozu pa 3.2’/<. Pomen Vzhodne Evrope za preskrbo Zahodne vidimo še bolje pri nekaterih vrstah blaga. Lani Je kupila Zahodna Evropa na tem pod. ročju nad 5 milijonov kublkov lesa (2,7 milijonov lz ZSSR, (1,9 milijonov lz Poljske, (1,7 milijonov lz f)eško. slovaške ln 0.5 iz Romunije). Zahodna Evropa je svoje uvozne potrehe po premogu krila s 11®/« s tega področja (Finska 69’/», Zahodna Nemčija — brez medeonskega prometa — 30*/», Avstrija 32*/«, Švedska 23"/«, Danska 11*/», Norveška 15"/« itd.). Razmeroma najmanjši je delež Vzhoda v preskrbi Zahodne Evrope z žitom (v celotnem uvozu 21,8 milijonov ton) je odpadlo na ZSSR ln vzhodnoevropske dežele 1,1 milijone ton. Najbolj je narasel Izvoz nafte v zahodnoevropske dežele: od 703 090 ton leta 1952 na poldrugi milijon ton predlanskim ln na 2,7 milijonov ton lani. Svoje uvozne potrebe po nafti je Zahodna Evro- 37,8*/«, Islandije 18,3V«, Turčije 9,4*/», | pa lani krila iz teh virov s 4“/». Fin- ska in Islandija (97’/» ln 90“/») se pre. skrhujeta skoraj Izključno iz teh virov. Letos se je kot neposredni izvoznik nafte pridružila drugim de želam še Albanija z nekoliko manjšimi količinami I.-voza v Italijo In Jugoslavijo. llvoz Vzhoda je bil lani usmerjen najbolj na potrošne dobrine In surovine, vtem ko so bile Investicijske dobrine na tretjem mestu. Izmed potrošnlh dobrin je bil največjl uvoz živil, dalje tobaka, tekstilij tn papirja. Med surovinami so bila na prvem mestu tekstilna vlakna, dalje železo ln jeklo, barvane kovine Itd. V kapitalnih dobrinah so bile razen strojev na važnem mestu ladje, čolni In vlačilci. Po podatkih Llovdovega regi. stra je Imela ZSSR letos v marcn v osmih zahodnoevropskih deželah a. ročlla za Izgradnjo 60 ladij v skupni hrutotonaži 112.000, vtem ko so lani gradili zanjo 43 ladij v hrutotonaži 71.400 ton. Tl podatki zgovorno pričajo o napredovanju Izmenjave med Vzhodom In Zahodom. V stikih z Vzhodom se pojavljajo zdaj tudi krediti. Kanada je dala Poljski 10 milijonov dolarjev kredita za nakup pšenice, Madžarska je dobila od Avstrije kredit za nakup potrošnlh dobrin. Zahodna Nemčija se pogaja s Poljsko za kredit 9.5 milijonov dolarjev za nakup kapitalnih dobrin itd Dejansko stanje trgovinskih in gospodarskih stikov med obema področjem je posledica obojestranskih potreb. To stanje je zanikanje blokovske usmeritve ln avtarkičnih te. ženj. V. M. Delo so dobro zastavili Vsi sveti Občinskega ljudskega odbora Kranj že imajo delovne načrte Prvi september, dan, ko je začel uradno veljati nov komunalni sistem, je že za nami. Sicer je še preteklo premalo časa, da bi lahko ocenjevali delo novega občinskega ljudskega odbora v Kranju, čeprav lahko na osnovi predvidenih delovnih načrtov svetov in organov ljudskega odbora ugotovimo, ali bo dosežen v naslednjem letu določen napredek ali ne. Ni dvoma, da bodo predvsem eveti pri ljudskem odboru osnovno gibalo, vsaj tako bi moralo biti. Svetov je v novem ljudskem odboru precej več kot v prejšnjem. Z večjiim Številom l(judi, ki so jih torej pritegnili k upravljanji!, lahko tudi računamo z večjo iniciativo tn delavnostjo. Vsi novo izvoljeni sveti občinskega ljudskega odbora v Kranju so že imeli svoje prve delovne seje, na katerih so razen organiza- cijskih vprašanj razpravljali tudi men bodo že na prvi prihodnji o bodočem delu in nalogah sve- seji potrdili listo prosilcev za štabov, spričo močno povečanega te- novanja in to razvrščenih po nuj-riitorija in obsežnejše problema- nosti posameznih primerov. tike celotne kranjske komune. Pri občinskem ljudskem odboru v Kranju bo razen ostalih delal tudi poseben svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ločen od sveta za gospodarstvo. V Kranju so menili, da je tak svet nujno potreben spričo zelo obsežnega in načrtnega dela v zvezi s komunalnimi in stanovanjskimi problemi občine. Svet bo v najbližji prihodnosti razpravljal o načinu finansiranja stanovanjske Svet za gospodarstvo pa se bo začel intenzivno ukvarjati s problematiko kmetijstva v občini. To bo za svet povsem novo delovno področje, katerega prejšnji svet pri LOMO praktično ni obravnaval. Razen tega bo ta svet pričel tudi že v grobem pripravljati družbeni plan za leto 1956. Tako svet za šolstvo, kot za prosveto in kulturo, bosta reševala v tekočem letu aktualno problematiko s področij njihovega izgradnje. Naredili bodo tudi po- dela. Da bi lahko svet za prosve-sebno analizo stanovanjskih na- j to in kulturo kar najuspešneje jemnin v občini, s posebnim po- delal, se bo tesno povezal z Zve-udarkom na realnih, ekonomskih zo ljudsko-prosvetnih društev za najemninah. Tudi o načinu raz- j Gorenjsko. Podrobno se bodo tudi deljevanja stanovanj in poslovnih I .seznanili z delom in napori kul-prostorov bodo sklepali. V ta na- tumo-prosvetnih društev v občini. '■ ■ Motiv Iz Prekmurja Avto-šola v Ormožn KO SE ZAPIRAfO VRSTA PLANINSKIH POSTOJANK , Tako kot vsako leto, tahko tudi l«tos planinci govore brez samohvale o nad vse u*pe*ru poletni planinski in alpinistični sezoni. Po podpisih v spominski!) knjligah in na vrhovih lahfco z izrednim zadovoljstvom ugotovimo, da. je letos obiskalo naš veličasten planinski svet, kljub slabemu vremenu rekordno števUlO delovnih ljudi tn mladine. Vtraita planinskih postojank se počasi zapirajo, v gorah pa je Se vedno lepo, kmalu bodo prve slane požgale planinsko cvetje, tz doljln se bodo pognali rdeč« zublji bukovja, visoko pod skalnimi orjaki pa se bodo pozlatili macesni. Sedaj v prijetnem hladu poznega poletja in zgodnje jeseni Je v planinah najilepše, ljubitelje In obiskovalce gora bogato nagrajujejo edinstveni razgledi in razkošje pestrih barv. Letos v našem planinstvu niso biill podjetni, in marldtvi samo planinci gospodarji, ki so skrbeli za red, mir tn čistočo ter kulturno in ceneno postrežbo po planinskih postojankah, veliko nesebičnosti so pokazani tudi planinci markacistl, ki so vzorno skrbel' za gosto mrežo planinskih poti- Planinci markacistl so popravili, markira'.' in nanovo zavarovali šte- Avto-moto društvo v Ormožu Je dalj časa životarilo tn ni pokazalo nobene dejavnosti. Sele po letnem občnem zboru Ljudske tehnike se Je tudi to društvo zganilo. 35 članov, kolikor šteje društvo, je začelo de- Sveti za socialno skrbstvo, za zdravstvo ter za zaščito matere in otroka, bodo prav tako delavni. Porodnišnico je Kranj že do- j jati na popravilu avtomobila, katero bil sedaj pa bodo osnovali še | Jim je tudi uspelo, s prostovoljnim rejniki ».Jr; m*«* **j vtafc piamins.ke poti. Svojemu name- na Planini. Svet ja zdravstvo do ^ prvi tečaj za šoferje, zanj nu so izročili tudi slovensko planin- fe nadalje reševal najaktualnejši | <*, je prijavilo že 13 tečajnikov, pred. f Vtr“£^u°štofpu:^ *po,MSSiiSh zdravstveni problem Kranja - vsem mladine«* to mladink. _ Razer preko severne 9tene Kanj a vc a z Do- nadaljnjo gradnjo Zdravstvenega Uča na Prehodavce Razen tega so tudi za mizarska podjetja, ki w morala imeti na zalogi vedno les, drugače ne morejo izdelovat1 dobrega pohištva. Na prvi skupni seji nove Obrtne zbornice v Murski Soboti *° precej razpravljali tudi o vajert' cih, ki jih primanjkuje, 0 vajeniški šoli, o iztritnih komisijah za vajence, predvsem so se zavz«' mali za ustanovitev komisie mojstrske izpite, saj je v združ^ nem okraju dovolj izkušeni*1 pomoči. NESREČE »Kosan« in »Koštan« — strup in krmilo Kmetu Alojzu Strelcu iz Bukovec Je nenadoma hudo obolela vsa živina. ctjo. Ta čas Je mesto ostalo brez pristojnega lokala, kajti vse ptujske gostilne (katerih je kar preveč) imajo temne, majhne in neprimerne prostore. V poletnem času so mnogi izletniki, ki so obiskali Ptuj, zaman trkali na vrata restavracije. Lokal je še danes zaprt. Kakor smo izvedeli, Eno kravo so morali iz Veterinarske se Je pri likvidaciji izkazala velika bolnice v Ptuju oddati v prisilni za- zguba podjetja zaradi malomarnega kol, drugo so pa reSill. Prav tako ; _ rii„«.Hev je rešenih pet svinj. Veterinarji so 1 poslovanja — okrog milijon dma-rj • ugotovili, da je bila živina zastrup- Spričo te izgube je med odgovornimi ljena s »Kosanom«, .Škropivom zoper | iju(jmi govora o tem, če je kavarna sadne škodljivce. Kakor pripoveduje j , notrebna oomle pro- kmet, j« v trgovini KZ Bukovci ku- i v ptu3u *plf>h p0T eD ' , ’ p' pil »Kožtan«, dodatno krmilo za ži- store že preurejajo za pisarne, glede vino, zgodilo pa se Je, da je mesto restavracije pa Se ni nobene odlo- tega dobil »Kosan«. Ker sam ni opa- j M vsekakor ie Ptu1 mesto ki bi zij nobene razlike, je kupljeno »krmi- j 61tve- vseKakor je i-tuj mesxo, ki lo« dal živini, katera se je seveda morailo imeti vsaj eno dostojno zastrupila. V zadružni trgovini sicer 1 stavracijo Im kavarno (pred vojno so odrekajo vsako možnost pomote, če- j m W) Pod dobrim vodstvom 1« prav imajo zavitke s »Kosanom« in - ^ "Koštanom« skupaj m se človek prav ! solidnim personalom bi takfino poo-lahko zmot!. Najbrž pa se bo oSko- , jetje tudi uspevalo. Vsekakor bi bilo dovani kmet sam potrudil dokazati dobtr). da se Ljudski odbor ptujske zadrugi pomoto, *a1 bo imel za zdrav- , „*,,„rnev 1 j eni e živine precejšnje izdatke. 1 občine čimprel odloči za otvoritev restavracije, da se ljudje, ki obiščejo Ptuj, ne bodo potikali po zakotnih gostilnah. Za bodočnost p« so načrti, da bodo zgradili hotel, kjer bi bila urejena tudi primerna kavama. val danes popoldne z improvizirano akcijo partizanskih patrulj na kraju bitke. Po odkritju spominske plošče bodo sledili govori predstavnikov oblasti in raznih organizacij, nakar bodo priredili koncert pevski zbori iz Branika. Dornberka in Bilj ter godba na pihala cementarne iz Anhovega. M. D. Gledališče Slovenskega Primorja razširja svojo pristojnost Svet za kulturo ln prosveto ljudskega odbora v Kopru je včeraj razpravljal o nekaterih bodočih nalogah. Med drugim so sklenili, da bodo gledališču Slovenskega Primorja omogočili primerna prevozna sredstva, da bi lahko uspešneje opravljalo svojo nalogo posredovanja gledališke umetnosti vsem krajem slovenskega Prl- Al* 7_„_x morja. Sklenili so tudi, da bodo usta- All je res Z.avrc za pošto , novm ie»os v Kopru baletni odsek, j ki bO deloval v okviru gledališča, ta KO aaiect T* Odsek bo pomaga; tudi prosvet- . , „ ^ n1m društvom v Slovenskem Primorju Ljudje v Zavrču In okolici dobi- | pri ust»navijanju m razvoju folklor-vajo dva dni stare časopise in poSto. 1 m h skupin, prav tako, kot bi bil ta kraj na koncu OGLEJTE Sl OD 18,—22. SEPT. 1955 DENTALNO RAZSTAVO na »Gospodarskem razstavišču* V LJUBLJANI Sodelujejo razstavljalci iz: 0 Češkoslovaške • Avstrije 9 Švice • Zahodne Nemčije 0 Jugoslavije Zobozdravstveni delavci rte zamudite te izredne prilike! Razstava je odprta vsak d331 od 9. do 18. ure. 3145 TRI SLIKE IZ AVTOBUSA KDO IMA VEC PRAVICE I DO SEDEŽA? Avtobusna postaja v Gornji Radgoni. Med drugimi potniki je vstopil ] v avtobus tudi moSkl, ki sem mu prisodil 45 do M let. vsi sedeži so biii zasedeni, zato je začel vneto iskati. »Kam se peljete?« je vprašal med drugimi potniki tudi žensko, ki je imel* blizu 60 let. »V ivanjce.« »Potem pa vstanite! Jaz se peljem v Maribor,« .11 Je skoraj ukazal. PO obleki sem sodil, da je ženska bila preprosta kmetica. Ker se ni hotela prepirat! z bolj »gosposkim* moškim, je samo nekaj zamrmrala. | Bila pa ,1e toliko pogumna, da m hotela odstopiti sedeža mlajšemu, oblastnemu »gOSDOdU«. Mož pa ni odnehal. Ker ni našel MU ustrezne žrtve in ker sam ni opravil nič, je iskal pomoč pri spre- vodnici. »Naj mi odstopi sedež. On* *jl; peljem v Maribor.« lahko do Tvanlcev stoji; jaz se pa »Vsedli se boste takrat, ko bo on* listonila. Tudi ona ima dOlgo pot,« ga 1e spretno zavrnila spre vodnica. Mož je odnehal. Kdo ve, alt je spozna! svojo neolikanest *'1 se je umakni; samo zato, ker ni bilo upanja, d* bi si priboril zasedeni sedež, PRAZEN SEDEŽ V POLNEM AVTOBUSU Od Lenarta proti Mariboru je v*ak popoldan mnogo potnikov. Tisti- krat so napolnili avtobus ln se tiičali kot sardine v konzervi. Vendar se ni nobeden razburjali. Najmanj pa se je za to zmenila tista mati, ki je sedela n* zadnjem sedežu z okol! 7 let starim otrokom. Otrok je imel svoj sedež, a ni hotel sedeti. Kdo bi silil živahnega otroka, naj sedi, če rajSl stoji od okniu in opazuje polja? Temu nd oporekati. Ni pa mogoče razumeti, zakaj otrokova mati ni prepustila praznega sedeža drugemu potniku, ki re je stiskal na stojišču. Otrok Je namreč vso pot od Lenarta do Maribora stal ob oknu; v prenapolnjenem avtobusu, ki niti ni mogel sprejeti vseh potnikov, pa Je bil prazen sedež. Potniki so bili toliko olikani, da se n!so hoteli prepirati za sedež, sprevodntea pa menda ni opazila. Naj še dodam, da so v tistem avtobusu bili Se trije manjši otroci, ki so zavzeli čel sedež, čeprav bi ob uvidevnosti njihovih spremljevalcev lahko dobile prostor tri starejše osebe in bi avtobus lahko sprejel toliko več potnikov. ZADOVOLJNI POTNIK Ni bil več mlad, pa tudi ne star; Imel je okoli 30 let. Zaradi defekta na avtobusu smo morali vs: izstopiti. Ko smo se vrnili na sedeže, se je zraven njega postavil* kmečka ženska z okoli petletnim otrokom. Vstal je in J1 ponudil sede*, vsedia se je 'šele takrat, ko Ji je povedal, da je na tistem sedežu prej sedel on. zahvalila se Je in posadila otroka na ko-lena, da je naredila več prostora za tiste r»otn!ke, ki so morali stati. Ko( je žen* z otrokom kmalu izstopni*, je ponudil sedež sključenemu st*rcu; ki je tudi kmalu izstopil. Ko se Je končno vrnil na svoj sedež, sem ga vprašal, če težko sedi. »Zakaj? Ker setn odstopil sedež tem ljudem?« je vprašal za odgovor. »Takih potnikov je malo,« sem pripomnil. »Res je. Toda Jaz ne čutim ugod-l ja samo takrat, če udobno sedim, ampak morda včasih še bolj, če skromnemu človeku naredim uslugo.« * Vsak človek želi potovati čimbolj udobno. Zaradi tega pa mnogi pozabljajo na avole sopotnike. Vsakdo bi moral biti do sopotnikov tako obziren, kot do samega sebe, sicer bo ob drugi priložnosti moral tudi sam stati, čeprav bi ob uvidevnosti vseh potnikov lahko sedel. Na to bi morali paziti predvsem mladinci — ln nllhovi starši! — sicer se Jim bo godilo tako, kakor je dejal* stara ženica, ki je morala stati, medtem ko so mladi fantje in dekleta sedeli, ker so imeli manj »olikane« komolce in sd se hitreje prerinili v avtobus; »Tudi oni bodo morali stati, ko bodo stairi, kajti svojih potomcev ne bodo mogli vzgojiti boljše, kot so vzgojeni sami...» P. J. 6veta. Seveda zaostaja tudi uradna pošta Kmetijskega gospodarstva ln vseh drugih ustanov. Prebivalci so mnenja, da bi pošt* l«hko to stv*r nekako uredila, oziroma, da bi uvedla prejšnji način dostavljanja pošte z avtobusom ob 4, uri, ne šele naslednjega dne. Povodni mož v Velenjskem jezeru? Dne is. septembra Je bil priobčen članek z naslovom: »Žalostna bilanc* Velenjskega jezera«. V članku Je med drugim govora o trinajstih utopljencih, ki so postali žrtve tekom treh sezon, odkar Je kopališče urejeno in odprto za javnost. Ob koncu članka pisec navaja govorice, da so na globljih mestih jezera nevarni vodni vrtinci. Da ne bi bili obiskovalci Jezera napačno informirani o varnosti kopanja, je prav pojasniti sledeče: 2e nad petnajst lot se kopajo Velenjčani v jezeru. Nihče od kopalcev še ni videl, niti občutil kakšneg* vrtinca. Kako sploh naj bi prišlo v Jezeru, stoječi vodi, do vrtincev? Mogoče samo tako, da jih dela povodni mož za kratek časi Resnični vzrok nesreč tiči torej drugje: v neprevidnosti kopalcev, ki niso vešči plavanja. Tako se pogosto dogaja, da se vozijo neplavalci s Solni, ki se lahko vsak čas prevrnejo. Zgodilo se je nedavno, da se je takšen čoln prevrnil }n so komaj rešili neprevidneža. Tudi precenjevanje svojih zmožnosti je lahko usodno. To velja zlasti za tiste, ki ne znajo plavati, pa se kljub temu podajajo preko jezer*. Bodimo torej previdni, tako ne bo prlilo do nesreče. in še neksj glede statietike: med trinajstim! utopljene! Je tudi več samomorilcev, ki jih ne moremo prištevati k nesrečam pri kopanju. Letos so izmed treh utopljencev potegnili lz vode dva oblečena. • O. B. OKRAJNO SODIŠČE, IDRIJA bo dne 24. sept. 1955 ob 8. uri prodajalo na JAVNI DRAŽBI : poltovorni avto znamke FIAT-508 Balila, izklicna cena 500.000 din dva bakrena kotla za žganjekuho po 1201 in 601 z enim hladilnikom, izklicna cena skupa j 41.500 din. 3194 \ ELEKTRARNA M0STE-2IR0VNICA sprejme v zaposlitev dva visoko kvalificirana električarja- stikal ca za pogon v HE MMte Plača po tarifnem pravilniku. Samske opremljene sobe so na razpolago, družinska stanovanja pa bodo pripravljena 2a vselitev 1. novembra 1955. Interesenti naj vložijo pismene vloge na upravo podjetja. 3169 -n> RUDNIKI IN TOPILNICA ANTIMONA IN SVINCA Z A J A e A PROSI VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE naj nikomur ne izdajajo kakršnega materiala brez pi*' ma ali pooblastila komercial' nega oddelka tega podjetja. Vse fakture, ki jim rte ^ priložena številka pisma a^' pooblastila z imenom oseb«' ki je pooblaščena za prevze* manje, ne bodo izplačane. 233« Tassi PRODAMO: nsebni avtomobil znamke »TATRA« brez karoserije, generalno Pr®. a ljen z rezervnimi deli 350,000 din. otorno kolo znamke »VIKTORIJA« 200 ccm v brezhibnem nju za .120,000 din. »VODOVOD« kleparstvo, vodovodne insta ® cije, centralne kurjave PREVALJE 3l4l MESTNO GLEDALIŠČE pred začetkom nove sezone NA REPERTOARNEM PROGRAMU PET SLOVENSKIH DEL, OD TEH ENA KRSTNA PREDSTAVA. PRECEJ ZAHTEVNEJŠI IN LITERARNO KVALITET-NEJšI REPERTOAR OD DOSEDANJE PRAKSE MESTNEGA GLEDALIŠČA Konec tega meseca (24. sept.) se bodo ponovno odprla vrata Mestnega gledališča. Prva premiera v novi sezoni bo delo velikega ruskega pisca Antona P. Čehova »Utva«. Delo režira kot gost režiser Tržaškega gledališča Jože Babič, inscenacijo pa .je izdelal Niko Matul, Iz razgovora z direktorjem Mestnega gledališča, tov. Jožetom Tiranom, smo izvedeli, da bo predstava Čehova, ki se je je, mimogrede povedano, zelo dolgo izogibal zaradi ■ razumljivih težav slovenskih odrov, precej sodobno postavljena in osvobojena togosti polmrtvega scenskega realizma. Kako bo Cehov uspel na deskah Mestnega gledališča, je vprašanje, na katero bomo dobili odgovor konec meseca. Dejstvo, da je Mestno gledališče postavilo na repertoar tako za- I blematična, ker ima tudi Drama htevnega, težkega in kvalitetnega 1 na sporedu eno Lorcino delo in pisca, kot je Cehov, je že samo po j ker ima Mestno gledališče že tako sebi hvale vredno in obenem do- ! obsežen repertoar. Nekaj pa je kazuje precejšnjo umetniško i treba pri tem repertoarju vse- RAZGLEDI PO SVETU LONDONSKO GLEDALIŠČE. Najuspelejše delo letošnje sezone, ki traja tudi vse poletje, Je Gl. radouiova brezčasovna tragedija »Trojanska vojna« (Apollo-Thea-tre), ki je potrebovala dvajset let da ji je dal Chrlstoplier Fry primerno angleško obleko. Nič manjši uspeh m dosegla 0‘Nelllova trl-1 oglja »MournJng Beeomes Elec-tra« (Arts) * mladim reilserjem Petrom Hallom v neskrajšanl 1*. vedbl. Dogodek je tudi »Dylfin Thomas Growlng lip« (Globe), ki ffa prireditelj Emelvn 'VVllllamfi prosto recitira lz del prezgodaj umrlega poeta Dylana Thomasa ▼ jaz-obUkl In brez rekvizitov, kar še močneje vpliva kot Dleken. sova »Impresija« Izpred nekaj let. Umetnost povsem druge vrtite nudi Orson Welles z dramatizacijo Hermana Melvlllesa »Moliy Dlek« (Dnke of Tork-Tbeatre), kjer Je u-poraMI Plrandellov trik, da '(fralel govorijo najprej direktno občinstvu o svojih vlogah in šele Potem uprl*or)Jo delo samo kot Poskus na amaterskem odru v lotu 190(1. Welles ho jeseni odprl v Londonn lastno eksperimentalno KJedallšče. »Bad Seed« (Aldwyeh) JJ»icwella Andersona Je pslholo-fka drama matere, ki zve, da je njena mati morilka ln da •"* tndl njena mala Merka, navl-“J* pravi angel, »ubila« Is ni8e-vlh vzrokov tri ljndl. Pisatelj verjame v dednost. Uspeli kome. dljt sta »My Three Angel« (Lvrlc) francoskega pisatelja Alberta Hus-son/i In Llama (VBriena »The Re. markable Mr. Pennypaoker« (Netr Theatre) V Stratfordn je bil do-Mdek »Macbeth« s sirom Lauren-5®om Ollvlerom In Vlrlano Lelgh. V Covent Gardenn so uspeli baleti »Checkmate« (glasba Arthur »llss, koreografija Nlnette de Valois), »The Shadow« ((glasba Doh-n*nyl. koreografija ln Scenerija OankoV »La BoutIqne Fantastl-Jue« (glasba Rosslni.Retplghl, kereograflja Massln), »Tlreslas« (glasba Lambert. koreografija Ashton) In ne na*adnje novi čn-norltl balet »The Lady and the Fool« (glasba Maokerrasa po Ter. diju, scenarija Cranko). Zlepa ni bilo takšnega navdušeni« kot ob krstni predstavi T Covemt Garde-■»n i Rervl Grey lnvt lepo »Ca-PTlecloso«. SKLADATELJ IGOR STRAVINSKI že dalj časa prebiva v Italiji, kjer dokončuje svoje no- skladbe: »Slmfonla saera« (delovni naslov) ln glasba za balet dvanajstih solo-plesalcev »Agon«. Poleg tega je dokončal koncertno delo za beneški Blennale, ki bo Izvajano septembra 195* v Markovi cerkvi. POZORNOST VZBUJA razsta-Jil holandskega slikarja Pleta Mondrtana (1872—1944 v New Yor. ku), ki je svojo umetnost prltl-ral do matematično konstruiranih °-blllt, tako da je tudi v kublz-mih Izvedeni ljubitelj moderne umetnosti ne more razumeti. Iz-JJ1 Je lz simbolizma ln se leta *J11 predal teozofskim naukom, "od vplivom Krišnamurtlja Je pl-»»I eseje o mejnih vprašanjih ®ed umetnostjo In arhitekturo f®r glasbo. Ustanovil je tndl holandsko »de-stljl« gibanje. PARIŠKO GLEDALIŠČE »Oo. “ftdle Prancalse« Jeseni prvlft od B7°.1ega obstoja odpotuje na gostovanje v Ameriko. „ MADŽARSKA JE DOVOLILA UVOZ angleškega tehnlkolor f 11-®a »Njegov največjl bluf« z Gre-|“ryjem Pečkom v glavni vlogi »■llm je posnet po zgodbi Marka zmogljivost njegovega ansambla. Da se je za istega avtorja odločila. tudi ljubljanska Drama, je samo dokaz, da smo Čehova na naših odrih že zelo dolgo pogrešali. Istočasno pa priča primerjanje repertoarjev Mestnega gledališča in Drame tudi o šibki koordinaciji pri sestavi programov, saj bo ena in druga hiša dnjala nekaj istih avtorjev. Iz ruske dramske literature je Meftno gledališče sprejelo v letošnji program še klasično Gogoljevo »Ženitev« in delo sodobnejšega pisatelja Leonida Andrejeva: »Tisti, ki ga klofutajo«. Delo in pisatelj kot dramatik (v prevodu imamo nekaj njegovih novel) sta pri nas povsem neznana. Slovensko dramatiko bodo zastopali naslednji avtorji: Ivan Cankar (Pohujšanje v dolini Sent- eno poudariti: tehtnejši je in skrbneje sestavljen. Navedena imena dajo slutiti kvalitetna dela, čeprav je seve uspeh vsake draime odvisen tudi od same predstave. Zahteva, po kvaliteti pa je nakazana, saj sta iz programa izpadli dve lažji komediji To je zasluga predvsem novo ustanovljenega veselega gledališča »Misije dobre volje«, ki je prevzela in bo dajala dela lažje komedijske vrste in celovečerne vesele programe. Vodstvo te zabavne ustanove je v rokah Frana Mil-činskega-Ježka, organizacijsko pa je vezana na Mestno gledališče. Dobra stran te poteze je očitna: abonenti bodo videli dve predstavi zares lažjega komedijskega žanra, Mestno gledališče pa odvrže na ta način raz sebe večne očitke plitkosti repertoarja in preračunljive repertoarne politike. IZ ZAKLADNICE SLOVENSKE UMETNOSTI Za umetniški dvig tega mladega ljanski študentje), Anton Lesko vec (Dva bregova) in Matej Bor s svojo komedijo v verzih Vesolje v akvariju. To delo je tudli edina slovenska noviteta. Mestno gledališče namreč zaradi finančnih težav ne more nadaljevati z natečaji za iavimo slovensko dramo. (Lani je na ta način marsikatero preslišala Torkar jeva Pisana žoga.) Vendar pa vodstvo gledališča znova poudarja, da nima nič proti novim slovenskim dramskim tekstom in da bo le-te vedno z veseljem sprejelo in igralo. Da niso to zgolj besede, dokazujejo navedena štiri sloven- gledališkega kolektiva so z usta novltvijo »Misije dobre volje« in z izpolnjenim kvalitetno zahtevnejšim programom dani vsi pogoji. Vodstvo Mestnega gledališča je pritegnilo tudi nove igralce in tako izpopolnilo svoj ansambel. Zlasti velja to za moško vrsto, ki je do sedaj znatno zaostajala za ženskim delom ansambla, ki ima v svojih vrstah zares kvalitetne moči. Iz Maribora so prišli v Mestno gledališče Franjo Kumar, Hugo Florjančič in Mira Sardo-čeva. iz Kranja pa Latf. Cigoj. Letos bodo v Mestnem gleda v S . I«* iBr . ^ Matevž Langus: BEGUNJE Znameniti slovenski bidermajerski slikar Matevž Langu* (1792—1855), že>bUarski sin iz Kamne gorice, Je bolj zna-n cerkveni slikar (freekant) in portretist oele vrste oseb-.nosti iz naše preporodne dobe, kot krajinar. Za oljno sliko »Begunje«, ki jo danes hrani Narodna galerija v Ljubljani, je izdelal s svinčnikom osnutek, ki kaže pogled na vas Begunje s cerkvijo in graščino, kjer so Nemci med vojno zapirali in mučili naše ljndL V ozadju je videti Triglav z Julijskimi Alpami, pod njimi pa Blejski grad. — Oljna slika je v ospredju dopolnjena še s skupino kmečkih ljudi. Kaj bo s sežansko gimnazijo? mača igra pridružuje Goljeva , etatofl Eigerja j0že Gale in Igor mladinska igra »Srce igračk«. Več | ^ ^ še Jože pa v eni sezoni od enega gledališča tudi ne moremo priifakovati in ne zahtevati. Iz jugoslovanske dramske književnosti — nič. Iz starogrške — Aristofanes: Ženski parlament. (Videti je, da Mestno gledališče starih antičnih avtorjev ne zapostavlja: vsako leto nas prijetno preseneti z enim delom starih mojstrov.) Novejša sodobna imena so takole zastopana: Jean Giraud«ux (Trojanske vojne ne bo), Armand Salaerou (Življenje ni resno), T. S. Eliot (Coctail-party), Bert Brecht (Dobri človek iz Sečuana), Evgen OTtfeiH: (Elefctaqj v čminiV, Thomton Wilder (Zenski posredovalec) dn G. Lorca (Marjana Pineda). Zadnja predstava je pro- Tiran. Od gostov pa so predvideni: dr. Bratko Kreft, Ciril Debevec, Vlado Haibunek te Zagreba, Fran Žižek te Mariboma in Mira Tradlovičeva ife Beograda. Finančni pogoju Mestnega gledališča še zdaleč niso rožnati. Čeprav bi imeli vedno polno hišo, jim grozi še vedno deficit. Rešitev iz tega položaja skušajo najti v abonmajih (steupaj devet abonmajev) to s predstavami za gimnazije in srednje šole ter za delovne kolektive. Vpis abonmajev zelo ugodno poteka in vse kaže, da se je Mestnemu gledališču posrečilo pridobiti in obdržati precejšnje število stalnih obiskovalcev. Seveda pa bo moral za finančni blagor gledališča poskrbeti tudi OLO Ljubljana, top V centru nafeega Kra£a ostane nepopolna srednja šol* s piAlLmi Ugledi z,a nadaljnji razvoj. R.a*burjan.ie Kražovoev za/radi odločitve Sveta za kulturo iu prosveto LRS, da se v Stžani ne dovoli odpreti sedmi razred gimnazije. Zgodba o trkanju na tisoč vrat, o resolucijah in raeono-goSib urgencah za gittunaizljo. Zgodba o pobitem idealizmu ln o pasivni Sežani. Nože Šolstvo se reformira. V na-6em Sotetvu se 166ejo nove demokratične poti. Bazpisu.io.io se obsežne ankete o šolstvu. UvaJa «e sajno-upravljAnje. p«« se o naprednem, deBK»krati4 leta 1935 Je lillo tiskanih IM fiilljonov Izvodov knjig ki se ha-T;Jo z Dlsneyevlmi filmi ln zvezdniki. 740 delniških družb proizvaja okoli 30IHI raznih predmetov v vrednosti 750 milijonov dolarjev. Ta podjetja Disneyeve figure lz-“fiujejo kot Igrače, galanterijsko "'**o ill pa služijo v reklamne "amene. J SLOVENSKI ETNOGKAF. LeteriK vm., 1955. Uredila Boris Ored in Mffiko Matdčetov. Izdaj im zaioM EtnogralsJcl mu2«j v Ldu&ljani. — Na skoraj tri »to straneh prinaša letošnji zvezek Slovenskega etnografa 18 študitj m razpra/v, spominski članek ob smrti dr. Franceta Kotnika ln precej knjižnih poroči] im ocen. Med važnimi raam-aivami je treba omeniti predvsem 7 štiidTrl o poljedelskem orodju na Slovenskem, ki so jih prispevali Boris Orel, Stane Gabrovec, Tončiča Urbas, Fanči Sari in Franjo ter Angelos Baš. Druga vrsta prispevkov obravnava slovenske narodne pripovedke (Ivan Grafenauer: Srednjeveška pripovedka o Salomonu ln Markolfu in prekmurska pravljica o Mačaš-kraM ino deldii, Ivan Gams: Pripovedke o kraškem podzemlju), panjske končnice (Marl(Ja Jagodic: Kmet ziblje Francoza, in Nliko Kuret:-Babji main) in slovenske narodne Igre in običaje (Mffiko Maidčetov: Umita in v prt zavita lobanja pm Slovencih, Paul G. Brewster: O rasfttrjenostl igre »škarjice brusiti« lin Duian Ludvik: Iz zgodovine ljudskih iger na Slovenskem). V tem razdelku sta zanimivi Se dve razpravi v Italijanščini, ln sicer razpirava Alberta M. Clresea: Prvomajska »pagMara« alt Zelen.: Jurij v slovanskih vaseh Južne Italije, m F, vel a Gasparinija: O obliki »dvrvl-nega pokopa« pri Južnih Slovanih. Razpravam je dodano v ilustracijo 1? slikovnih prilog, troje kart in 10 sMfc v tekstu. GEOGRAFSKI VESTNIK. Časopis za geografijo ln sorodne vede. Uredila Anton Melik in Svetozar Ilešič, izdalo Geografsko društvo v Ljubljani. Strani 2S2. Leto 1964. Zaradi težav izhaja Geografski vestnik namesto v 4 zvezkih začasno v eni knjigi. Ta knjiga, ki Je IzSla z večmesečno zamudo, prinaša skupino prispevkov o vzrokih, učinkih.ln dejanskem opisu povodnji Okrog Celja junija 1954. Glavno razpravo o tem Je napisal Anton Meldk. S sorodno ln s poplavo vzročno temo se ukvairja tudi Danilo Furlan v študiji Padavine v Sloveniji v maju 1954. v ostalem gradivu najdemo prispevke: Alfonz Pirc (Gospodarski pojem planine v Sloveniji), Jovan Čiriča (Cilimarstvo v Pirotu) in Vladimirja Lebana (Henrik Karel Freyer in njegova karta Kranjske). Ostali del Geografskega vestnika zavzemajo razgledi, književnost in kronika. LJUDSKA UPRAVA. Letnik VIII., St. 7. izdala Sekretariat za zakonodajo Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS lz vsebine: Pred prehodom na novo ureditev občin in okrajev fEdvard Kardelj), Razdeljevanje in odpovedi stanovanj v luči nove republiške uredbe (S. S.), Sodna po- moč soolalno-skrbstvenlh referentov v mladinskih kazenskih zadevah pred glavno obravnavo (Katja Vodopivec), Obravnavanje ualužbenčeve materialne odgovornosti. Plačevanje prometnega davka pri zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev, Nekaj misli o pripravah za družbene plane novih občin in okrajev ter Predlogi za enotno ureditev pisarniškega dela v državni upravi. Temu Je ob koncu kot običajno dodano navajanje konkretnih sodnih primerov lz prakse Vrhovnega sodišča (to pot zadevajo primeri v upravne spore) in Javnega pravobranilstva LRS. PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik Klit. 9. številka vsebuje naslednje zanimive prispevke: Rado Kočevar: V severni steni štajerske Rinke, cene Malovrh: V gubah predalpskega sveta. Ivan Tominec: Botanik Kam Zois — glasnik cvetne lepote naših Alp. Dr. A, Piskernik: Bohinj. Edi HM er: Zugspitze. Branko Zemljič: Solčava. Andrej A pl ene: Severna stena štajerske Rinke. Mitja Šarabon In Leopold Stan ek ln Jože Vržnik-Robamov piri' občujejo vsak po eno pesem, vezano motivno na naše planine. Kot po na vadi vsebuje številka še stalne rubri ke: Društvene novice, iz planinske Hteratuire in Razgled po svetu. KOMUNIST. Glasilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Letnik VH., št 5. Iz vsebine: Josip Broz Tito: Vloga komunistov Je danes in bo ostala za dolgo dobo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj naše dežele. Djuirica JOJkič: Prve Izkušnje v družbenem upravljanju na beograjski univerzi. Slobodan GUgo-rijevič: O delu komunistov v industrijskih podjetjih. V rubriki Komentarji in beležke najdemo poročila o kongresu Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne, o kongresih društva profesorjev in ufeitelijev srednjih šol ter osnovnošolskih učiteljev Jugoslavije, članka o problemih kadrov v ljudskih odborih, o splošnem, strokovnem in kulturnem Izobraževanju delavcev itd. V rubriki Dopisi pa piše Sreten Lopandič o izobraževanju delavcev v tuzlanskem okraju. MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA V MODERNI GALERIJI Hi zumljiva la jj skorajda ni kaj opo-rskaiti. Pogoji za gimnazijo res niso taki, da hi Stevek z veseljem dovolil popolno srednjo šolo. Druga plat te zadeve pa je drugačna in ne govori v prtd logični odločitvi Svet* sa kulturo ln prosveto. Borba z* poipolno gimnazijo v Sežani traja Že nekaj let. Začenja se vsako poletje da »e zavleče v pozno jesen. Do sedaj je nekako Slo. Dve leti zaporedoma so Sežamoi zmagovali in dobili najprej peti nato pa še šesti razred. Pri sedmem razredu pa se je zaitatailo. Letos je vsa stvar padla v vodo. Dijaki blvSega šestega razreda so ostali na cesti z nasvetom, na.j ce vpišejo v Postojno, Gorico, Koper ali kamorkoli, ker v Sežani sedmega razreda letos ne bo. Od vse borbe Je ostalo le upanje, da zadeva za vselej še ni pokopana in n*mig, da, bodo o sežanski gimnazij! ponovno razpravljali prihodnje leto. 2 Istim uspehom 1 Na ta uradni namig Sežane! slabo reagirajo: ne prepričuje jih in nekateri so nad pope' gimnazijo že obupali. Hietoiriat borbe za popolno gimnazijo je na kratko naslednji: V šolskem letu 58/54 Svet za pto-sveto in kulturo LRS izjemoma dovoli na prošnjo šolskega odbora Sežane petj razred gimnazije. V šolskem letu 54/55 isti Svet dovoli zopet izjemoma šesti razred * poudarkom, da se gimnazija od šestega ra*reda ne bo razvijala. Letos na ponovne prošnje za sedmi ranred Svet za prosveto in kulturo LRS odgovori, da ostane v veljavi stari sklep, po katerem se sedmi razred ne dovoljuje. Isti sklep z dne 6. S. 1954 se spremeni le v toliko, da Svet za prosveto in kulturo LRS dovoljuje obstoj petega. 1n šestega razreda v Sežani za šolsko leto 55/5«. Utemeljitev Sveta za prosveto in kulturo je jasna. 1. »Mreža višjih gimnazij sa ozemlju bivšs Primorske je zadostna .in bi bilo usta n avl jan J s nove višje gimnazije samo nepotrebna obremenitev prosvetnega proračuna, zlasti Še, ko se kažejo mnogo več.ie potrebe po razširjanju mrež« srednjih strokovnih šol na teritoriju bivšs Primorske.« 2. »Za nadaljnji obstoj n*je gi-mnaetije v Sežani ni niti objektivnih pogojev niti drugih potreb.« N'1 objektivnih pogojev. NI drugih potreb. Materialni pogoji so slabi. Poslopje nove gimnazije je ostalo nedograjeno, potem ko je bila vanj vzidana precejšnja vsota denarja. Gimnazija gostuje v ljudški šoli. Profesorjev primanjkuje. Profesorji ne dobe stanovanja in nekateri plačujejo pe 10.000 din mesečno za sobo v hotelu Triglav. (Kaj misli o tem stanovanjska komisija ljudsketra odbora v Sežani 1) USU primanjkuje. Pogoji v dijaškem domu za stanovanje dijakov so slabi. (Spali so na posrradih drug nad drugim ali r>o dva na eni posteljic Sežanski okraj je pasiven jn ne bo mogel vzdrževati višje gimnazije. Črta.. Ni drugih potreb »a višjo gimnazijo. Letos se je prijavilo za peti razred 24 dijakov, za šesti 25, za sedmi 19. Letošnji šesti razred sestavljajo dijaiki iz 21 vasi bivšega »ežanskeira okraja .Mnogi se že po četrtem razredu premislijo, ostanejo doma, ali gr«0o v strokom« šol«, da pridejo Hložnik Vincent (Češkoslovaška): Pohod preko gora, 1953 STO LET ŠVEDSKEGA SLIKARSTVA IN GRAFIKE. V Kie-lu je odprti razstava švedskega slikarstva od leta 1850 do 1950. 175 del reprezentira 35 umetnikov. Kritika ugotavlja, da so razstavljena dela zelo skrbno izbrana in nudijo popoln pregled nad umetnostnifti razvojem Švedske v zadnjih sto letih. Obenem poudarja, da zavzema švedska s svojo grafično tradicijo — v nasprotju z bolj slučajnostnimi rezultati v olju in akvarelu — v evropski upodabljajoči umetnosti svojevrsten polftžaj, ki ga umetnostna zgodovina ne bo smela prezreti. poprej do tauha. Kdor finaJiAno zmore. se vpete raj« drugam, kakor da visi v Sežani v zraku. Takih pa. je rpja.l«** . V bivšem sežanskem okraju obstaja pet nižjih gimnazij: v Komnu, Hrpeljah, Podgradu, Tomaju in Sežani. Vsem tem dijakom bi bilo bliže in cenej« nadaljevati in končati gimnazijo v Sežani. Po triletni borbi za gimnazijo šte^ «lo dijakov v petem ra2n-edu pada zaradi nesigumosti obstoja gimnazije. Razni gospodarski strokovnjaki odhajajo iz Sežane, ker v njiej ne morejo solati svojih otrok. Socialno stanje prebivalstva ni tako, da bi Lahiko šolali svoje otroke drugod, Kras pa vseeno potrebuje veliko število šolanega kadra. Kulturno življenje je odvisno od gimnazije, kakor tudi dvig sežanskega okraja zavisi predvsem od doma-*f*a šolanega kadra, ki ga zaradi 27-ldtHAtfa. itaJijanfikeva, potujčevanja in zatiranja siovenskih šol odlotao primanjkuje. Ni objektivnih pogojev. Ni drugih potreb. Sledile so intervencije. Delegacija šolskega odbora se je obrnila na Svet za kulturo in prosveto LEb, na Izvršni svet. LRS, n* fumkcionarje Izvršnega odbora SZDL. Isto pot eo šli brez kakršnegakoli pritiska ali iniciative s stran* profesorskega zbora dijaki sami. Pisali so celo na Mar-šalat. Vsa stvar pride baje v roke Odboru za prošnje in pritoibe Zvezne ljudske skupščine. Re«ultatt Svet za kulturo in prosveto LRS je odločil, naj o problemu sežanske gimnazij« dokontoo odloM konferenca skupnosti komun novega okraj Koper. Odločitev za Seiano ni bila ugodna^ Vzrok: obstoj višje gimnazije- v Se+aodi bi negativno vplival na razvoj gimnazije v Kopru. Začela so se potovanja s prošnjami in resolucijami v Koper. Izid so Sežano! izvedeli v toršk IS. sept.; pired-stavnioa prosvetnega oddelka okraja Koper je prišl* povedat, da letos (ali nikoli 1) sedmega razreda na sežanski gimnaziji ne ho. To j* zadnje dejanje letoAnje borbe za gimnazijo v Sežani. Sledil je samo še epilog. Bil je povsem domač — »etamski in žalosten. V poslopju, kjšr je bil še nedavno Okrajni ljudski odbor Seiane, se Je zbralo nad sto ljudi na roditelj-*ki sestanek. To so bili večinoma starši prizadetih dijakov, pa tudi mnogi drugi, ki se zavedajo, da bi Sežana s popolno gimnazijo precej pridobila. Na dnevnem redu tega roditeljskega lestanka je bila ena sama točka: kako priti do sedmega razreda. Začelo te Je z veliko borbenostjo, ogorčenostjo, v kateri so padale tudi težke obdolžitve na račun starega sežanskega Ijildskega odbora ln prosvetnega oddelka. Potem je stvar prešla v obupno Iskanje, kaj storiti, končala pa s« je s solzami. To je Obenem zgovoren diagram sestanka. V beležnici sem našel zapisane posamezne stavke preprostih ljudi, ki so govorili na tem sestanku. Naj jih v ilustracijo dejstev navedem neokrnjene; »Mislimo, da ima tudi Kraševec pravico, da pošlje otroka na višje šole,in tudi na univerzo. Zdi se nam krivično, da ima Ajdovščina višjo srednjo Solo, »etudi je zelo blizu Gorici, Sežana, ki Ima do vseh gimnazij čez 40 km, pa bo ostala brez višje gimnazije.« »Problem je v tem, da ne bomo imeli višjih intelektualcev, zdravnikov, profesorjev. inženlTjev. Sežana kot obmejno mesto bi morala Imeti svojo popolno gimnazijo. Maribor je imel v lanskem letu na univerzi 700 študentov, lz vsega okraja Sežana Pa Jih je bilo komaj so.« »Govori se o pasivni Sežani. O slabih materialnih pogojih. Ka.i naj ostanejo naši otroci zabiti samo za-radj tega, ker Je Kras pasiven!!!« »Prl*nam, da ni najboljših pogojev za gimnazijo, vendar bi bilo treba pogoje ustvariti, nuditi pomoj in najti pametno rešitev, ki jo bodo ljudje vedno z razumevanjem sprejeli.« Skleip tega sestanka; oonovn* Intervencija v Kopru. Nad uspehom te poti pa snmi ljudje zmajujejo z glavami. Re* j«, ljudje ne mislijo odnehati. Tndl zato ne, ker drugače svojih otrok ne morelo *ol*tl. Vprašanje, kaj bo s sežansko gimnazrijo je še vedno odprto Koliko časa šel Tone Pavček POMENIMO SE SE O TEM Cesto slišimo analizirati, zr kaj so v šoli slabi učni uspe! Najslabši so uspehi v nižjih gi: nazijah. Za to je več razloge prehod od skupinskega na pre' metni pouk m s tem v zvezi več.i zahtevnost predmetnih učiteljev. Težišče učenja je preneseno na dom. Umska nerazvitost nekaterih. otrok za to stopnjo; mogoče pri nekaterih predmetih preobširen učni načrt in preveč teore-tizira.no podajanje snovi. Premajhna zavzetost staršev pri učenčevem delu in otrokova nespretnost pri učenju. Da, učiti se ne zna. Naloga- vzgojiteljev, staršev im učiteljev je, da otroka navadijo, kako se pravilno uči. Naši otroci, posebne pridni, največkrat delajo tako, da se vse od A do Z naučijo na pamet. So kot silno napihnjeni baloni, ki na najrahlejši dotik eksplodirajo. Na roditeljskem sestanku smo. Pa mi pravi Mihčev oče: »Naš Mihec vselej vse zna kot oče naš!« Šele, ko sem ga vprašal, ako je kontroliral otrokovo znanje z vmesnimi vprašanji, mi je začudeno odgovoril: »Mislil sem, da že to zadostuje!« hn Mihec v šob- Še malo strahu, nekaj vprašanj spredaj in, zadaj in Mihec dobi ves razočaran, nezadostno. Koliko smo zamudili, če mu nismo takoj pomagali! Mihec je zgubil veselje do dela kot odrasli, če niso uspeli. Zato se morate tudi vi, dragi starši, spoznati z načinom otrokovega učenja. Da se bomo dobro razumeli, športni kostum hs tareeda, Na ovratniku ima našito kratkodlako krzno. BOLJ ZDRAVO JE če se otrok v šoli preobuje v copate Vsako jesen, ko se na noro odpre eoleka vrata, srečujemo v jutranjih ali popoldanskih urah skupine otrok, ki hite proti Šolskim poslopjem. Takale pot v ikulo pa ni ved. no zveaana samo s prijetnostmi- H naj sladijo kasneje« spomin« na eolska leta, temveč je včasih prav težava* in neprijetna. S« posebno hudo je na podeželju, kjer so sol« precej oddaljen« od posameznih vasi in kjer so pota s« posebno slaba, ko dedmj« ali sneži, v takih razmerah so se kot zelo koristne pokazale eolske kuhinje, v katerih se je otrok osrrel in okrepčal s skodelico toplega mleka, LaMfe pa olajčamo obro- Dober jabolčni zri tek V« desko presejemo 25 dkg bele moke, jo osolimo, dodamo noževo konico sladkorja, celo jajce, žlico olja in samo toliko mlačne vode, da lahko zamesimo srednje mehko testo. Testo gnetemo tako dolgo, da se n« prijemlje rok niti deske. Hlebček test* položimo na desko, posipamo 7. moko in ga namažemo z oljem ter pokrijemo s skodelico. Tako počiva testo 20 do 25 minut. Ikro kilogram« kislih j aboik olupimo in zribamo n* rman«. Na jahotka iztisnemo nekaj limoninega sok*, posipamo jih s cimetom, med nje p® zmotamo 8 dkg rozin in 8 dkg grobo narezanih orehov. Posebej razbelimo 8 dkg roaela, na katerem prepražimo 8 dkg kruhovih drobtin. Testo razvaljamo n«, prtiču, ki ga posipamo z moko, potem pa nanj »lijemo nekoiliko olj*, d« ga lepče razvlečemo. Najprej ga namažemo z drobtinami, nato pa z jabolki, na eni strani pa pustimo nekoliko testa samo namazanega z drobtinami. Jabolk* posipamo e sladkorjem po okusu. Nato testo zvijemo v »svitek, ga položimo v namaščen pekač. Zvitek pečemo v rrednji vroči pečiei, d* dobi smetionjafv« barvo približno S do 4 ne«. Med pečenjem ga nekajkrat poti jemo z maslom. ku Se drugo neprijetnost. Vsi vemo, kako nezdravo je. če je otrok dalj čas* obut v mokro in blatno obutev. Zato je učiteljstvv* ponekod n* podeželju že lani začelo uvajati navado, da bi se otroci po prihodu v Solo preobnli v oopaie. To ne vzame dosti časa, j« pa močno korietao. Obutev »e n« hodniku odteče in osutii, otrok pa je t« čas v copatah toplo obut, kar ga čuv« pred prehladi ter m je tudi prijetnejše. Razredi so holj čisti, ne ftuje s« ropota, boljšo pa j« tudi zrak, ker se obutev ne suši razredu. Oh malo domiselnosti lahko skoraj sleherna mati preskrbi otroku copat« brez večjih »troSkov, saj mi potrebno. da bi jih kjutpila v trgovini, temveč jih lahko iz starih krp se-ši je sam«, lahiko jih splet« iz votn« ter samo pojača podplate. »* silo pa bi bile tudi copat« spleten« iz ličkanja ali slame. Preobuvamje V šeH so uvedli tudi že v nekaterih meotnih sol ah, kjer otroci n* pridejo tatko premočeni v razrede, vendar pa je po preobuvamjn kažj« vzrirževatS čistočo v ranredih in tu«fi bolj zdravo je, če so otroci v copateh kot pa na primer v nepredušni gumijasti obutvi ali podobnem- M. K. moram najprej poudariti, da akega učenja na pamet ne za- ikamo. Pesmice, lekcije za tuj ■rile itd. so naravnost sijajne za ijo spomina. Seveda je spet grešeno, če se dijak nauči pesmico na pamet, ne razume pa njene vsebine. Pesem nima za dijaka trajne spominske vrednosti, če je ni razumel. Dijak se v šoli uči različne predmete. Doma se naj isto popoldne uči iste predmete, ki so se jih dopoldne učil t. Zakaj? Predstave v predelani snovi so še popolnoma nove. Zato bo učenje laže. Vse bo lahko na novo oživelo v njegovih možganih in se še okrepilo. Za snov, ki jo bo dijak predelal isti dan, bo izgubil dvakrat manj časa. Vsakodnevno učenje je prva zahteva za dober uspeh učenca. Starši zaradi kontrole to morajo vedeti. Čeprav ne spada k tej temi, bi mimogrede le še poudaril, da premalo gledamo na estetsko stran učenčevih izdelkov. Premalo smo dosledni in zahtevni, pri otroku slabo pisavo in obliko še odpravimo, pri odraslem nikakor ne. Otrok se po opoldanskem odmoru in igri začne učiti. Zgodovinski tekst počasi in premišljeno prebere, nato zapre knjigo tri poskusi ponoviti rut glas. Tako se nauči govoriti. Jezik je še zmeraj vprašanje na naših šolah, ker se učenci ne znajo samostojno izražati če ne gre prvič, še drugič in tretjič. Naslednje jutro otrok vstane nekoliko prej — še enkrat glasno ponovi trt dobro je pripravljen. Nekje se mu je zataknilo, da ni mogel najti povezave. Še enkrat pogleda v zvezek in že ves vesel oddirja v šolo. Kaj je pri snovi važno? Učenec mora razlikovati bistveno od nebistvenega. Bolj je dijak nadarjen, prej bo razlikoval. V šoli jim pomagamo, z vprašanji, podčrtavanji. najvažnejših mest. V 7. in 8. šolskem letu to navadno ni več potrebno. In vi starši? Vi morate pokazati otroku, da ste zavzeti za njegovo delo. Kontrolirajte njegovo delo tako dolgo, da ga navadite na redno delo. Potem ga ne kontrolirajte za vsako malenkost. Z neprestano kontrolo bi dušili v njem samostojnost in. mu učenje, le na »povelje«, zamrzUi! 2e stari Latinci so poudarjali rek: Ponavljanje je mati modrosti. To mora vedeti otrok in mi. Vsako znanje, pridobljeno v eni sapi — štirinajstih dneh, kar dijaki radi delajo pred zaključka mšolskega leta, je slabo in takoj »izhlapi«. Zato tudi v šoli ocenjujemo celoleten učenčev trud in delo. V vseh poglavjih sem skušal delno prikazati, koliko naj prispeva šola in koliko dom, da bo uspeh res boljši. Dobro vzgojen in izobražen človek — naš otrok — bo naše največje zadoščenje in sreča. V. Smajs Deden khiboček, kakršnega so za letošnjo Jesen pokazali t Pariza, V.eše.£im se. jeseni Da, res se je vesetldim. ker bi že kaat rada odložila obleke, ki jih norim že nekaj mesecev. Tako, koit porimi komaj &akam, da pride pomlad, talko se -veselim spet poletja im potem jeseni m rime. Čeprav se ne nosimo im se nimamo namerna, nosati po pariški1 modi, v-ritrc tema pa rade vemo, kaj so tam v moda novega pokazali. Prav rade preberemo vsako modno poročilo, ki se včasrib med seboj zelo razlikujejo, in smo zraven vesele, če je moderno tndi kaj takega, kar v naši garderobi že imamo, ali pa da lahko s kakšnim muilikn popravilom imamo nekaj modernega. Z enakim tempom, kot teče življenje, se spreminja tudi moda. Za letošnjo jesensko in rimsko modo velja načelo: >biti oblečen in ne telo samo pokriti«. Torej mora pri izbiri naše garderobe ukazovati okns in ne moda in mojramo za svojo garderobo iz- Da bo sadje dob Čeprav ao radio in časopisi že poročali o sadna akcija, ki jo bo izvedli® pod vodstvom Rdečega križa mladina v Sloveniji, bo vendar le prav, če spregovorimo nekaj besed o njej tudi na tem mestu. Staršem in vsem ostalim, ki bodo mladini pomagati pni akciji, bi radi zlasti poudarili dva osnovna pomena sadne akcije, namreč zdravstvenega in vzgojnega. Načelo — sadje slehernemu otroku — je iz zdravstvenega stališča aktualno tako za podeželske kot mestne otroke. Izredne visok odstotek rahitičnih obolenj med otroki opozarja našo zdravstveno službo na pognan j- Čeden in uporaben košek klljivo prehrano otrok ne samo v mestih, temveč tudi na podeželju. Medtem ko na podežel ju n« dohe zlasti majhni otroci, dojenčki sadja v glavnem zato, ker mati ni poučena, kako nujno potrebuje njen otrok vitamine, so v mestu krive dostikrat zlasti visoke cene, da otrok ne dobi dovolj sadja. Se posebno v mestih pa naraste vsako zimo med šolskimi otroka število raznih drugih obolenj, iker so deloma tudi zaradi pomanjkljivega uživanja sadja neodporni Mladina se rada vname za vse, kar ji odrasli priika žejo kot koristno im pri čemer lahko doki že svojo domiselnost ia požrtvovalnost. Ko bodo torej po šolah obrazložili otrokom, ki so doma v krajih, kjer sadje usjpej bo do učvrstila stik med otroki v raznih krajih, še posebej med mestom in podeželjem. Gotovo ne bo težavno, najti otrokom v delavskih središčih tudi primerno obliko za delno povračilo pomoči med sadno akcijo. Lahko bodo darovalcem sadja opisali svoj kraj in povabili šolo, ki jim je pomagala na izlet, kjer jim bodo nudili to ali ono udobnost in razkazali zanimivosti in lepote svojega kraja. Lahko se jim oddolžijo tudi z zbirko teh ali onih šolskih potrebščin, s katerimi v mestih navadno niso v tolikšni stiski kot na podeželju. Včasih pa bo seveda zadostovalo samo zahvalno pismo. Otrok, ki je prispeval nekaj jabolk za sadno akcijo in pomagat pri odpošiljanju pošiljke, bo tako zvedel, da je resnično va, pomest akcije, bo nadaljn ji uspeh v marsičem zavisel od sta- . koristil sicer trenutno še neznani poskušali napraviti kesdk I Ko st* Va-rten za stranice in dno Ijgča, ki ga bodo do akci je za- Urim tovarišem, vendar pa že a*iS5mi«Paalf K deHo°!Sko pa spletemo ^''"rafije Trzeli starši. Ti bodo otrokom p- bližjim. Razen tega pa se bodo kri preprosto. Dno | ko .kakor smo jo spletli, za senčnik, tovo dovolili, da ob letošnji bo- tnali naličili ceniti stvar, ki doda izrečemo iz trdega priobčeno t prejšnji naši prdlogd, in sati fletina sadja oekdo^pijo po »no- ma včasih nima kdo ve kako ve- ^J kilogramov jabolk ati krc* KU« —le-* U:- 1» za to, da bi dobili to sadje otro-<■ cj po mestih in pa v tistih kra- nd Izrežemo manjši krog, tako da ga lahko ovijemo z rafijo. Stranice pa izrežemo iz kartona, in »»er pravokotnik, kakor kaže skica št. 2 ga sešijeimo in ovijemo z rafijo, skic* številka 3. Na primer »a 85 cm dolg karžoo, katerega viSina je poljubna, bki premer kroga za dno 18 cm Skica b.ti i.j. i.-.S.fc pokrov, ki ga napravimo kot dmo in ga zapenjamo z gumbom. S kida st 5. Lahko p« košek podložimo z blagom ali pa samo zgornji del prišijemo blago, ki ga zadrgnemo skupaj z vrvico. V tem primeru bomo košek uporabljati na šivanje ah rodno dele. jih n« deželi, kjer sadje ne uspeva. Odrasli, predvsem staral in pa prosvetni delavci, pa bodo mladimi tuidS svetovali in pomagali pri odpremi jam-jn sadja. Morda si bo treba izposoditi košare ali pri trgovskem podjetju primerne zabojčke, treba bo vložiti sadje med seino, da se ne bo obtoiklo itd. Povsod pri teh delih bo mladini potrebna pomoč, ki ji jo ®e smemo odreči. Nema jhnega pomena pa j« tudi vzgojita stran te akcije. V okviru okraja »e bodo šole dogovorile, katera bo dragi pomagala, da ne bi nastale zmešnjave in da ne bi posamezne šole dobile preveč, druge pa premalo sadja. Sadje, ki ga bodo prejele šole v mestih, industrijskih središčih ah pa v vaseh, kjer ne poznajo sadja, bodo le-tega delali v okviru šolskih kuhinj za malice otrokom. Pošiljke sadja in pa medsebojno dopisovanje darovalcev in obdarovancev bo- bnati stvari, ki našemu tipu resnično ustreza jo. Moda je zelo različna im zato naj na kratko povemo: Krila so zelo široka ali zelo ozka, dolžina je zdrsnila nekoliko navzdol, medtem ko je v modni hiši Diora ostala kratka, pri nekaterih modelih celo nekoliko krajša. Pas je našel enkrat spet svoje mesto, če-rav segajo životi tudi do bokov, 'rsa so lahko oblikovana in nič več potlačena, za kar so se spo- Eleganten kostum, okrog krasi jopico krzno. bokov mladi v Parizu zelo navduševali Tu je zmagala ženskost! Ramena niso nič več predrzno ozka, povsod vidimo polna, okrogla ramena, včasih celo široka. Izrez okrog vratu je okrogel, elipsast, ki sega na hrbet, štirioglat ali T. obliki črke V. V mnogih prime-' rih je izrez brez ovratnika ih je samo obrobljen z žametastim trakom. Ovratniki pa so mehko dra-piTami, ali jih pa sploh ni. Rokavi so všiti, zelo kratki, kratki, tričetrtinski aii dolgi. Novost za letos so kasaki, tunike in princes kroj. Oblačila, kostumi. plašči im obleke so zelo veliko okrašeni z gumbi in krznom. Za jesenska im zimska oblačila še zmeraj uporabljajo tweed, volnene k repe, pogosto pa srečujemo tudi žamet, zlasti črn im tuda r živahnih niansah. Kaj pa barve? Prevladuje črna, nosijo pa še temnorjavo, temnozeleno kakor mah, temno sivo, bez, mod re in rdeče tone in belo barvo. Za večer pa barva marelice, biserno siva, krem bel a im nežno modra. Izpod majhnih, zelo majhnih ali pa zelo velikih klobukov gleda kratka, malo kodrasta pričesk«, več kodrov pa je vrh glave, med' tem ko je glava zadaj gladka, n« tilnik pa padajo majhni kodri, podobni račjim krivčkpm. Tako, modeli letošnje mode s° tu. Od nas samih je odvisno, k«' ko bomo oblečene. Predvsem je za dandanašnjo modo treba itneh veliko estetskega občutka in zraven veliko korajže, če ne. bom0 res samo pokrivale svoje telo, pe bomo pa dobro oblečene. Zato lZ~. hirajte obleke z okusom im ®l vam bomo pri tem pomagali. P. Listna pegavost G-iode rastlinskih bolezni 'letos zares nimamo sreče. Komaj smo se dodobra sprijaznili z usodo paradižnikov, ki jih je skoraj povsod močnp napadla krompirjeva plesen, že nam groze bolezni na drugih zelenjadni-cah. Razne oblike listnih pega vos tl so močno napadle celo korenček, zeleno, peteršilj, hren in beluš. Toda voe to se nam ne zdi tako strašno, ker je glavni pridelek v zemlji in mu ta vrsta bolezni ne pride do živega. Pri tem seveda ne pomislimo, da bo zaradi obolelosti listov tudi koren ali gotmolj slabše kakovosti ter manj odporen proti raznim boleznim v shrambi. Bolj strašno je, da nam Črna listna pegavost grozi uničiti like vrednosti. Sadje, ki ga je dovolj pri hiši, leži dostikrat pod drevjem, ne da bi ga sproti pobirati in otrok si pač ne misli, da se s tem uničuje nekaj koristnega. Naučil se bo ceniti ne samo najitepše in najboljše sadje, primerno za prodajo, temveč tudi malo slabše, saj bo vedel, kako željno so ga sprejeti pionirji nekje drugje, kjer so morda nekoliko lepše oblečeni, ni- j prav mlade endivije in to z neverjetno naglico. Na listih se pojavijo drobne črni Vasle pege, ki 86 naflo širijo od zunanjih listov na notranje. V sredini so pege nekoliko svetlejše zlasti v lepem suhem vremenu. Bolezen povzroCa neka glivica, ki je razširjena že po vsej Sloveniji. Najbolj je razširjena v Ljubljani, drugod pa najdemo še vrtove, kamor do zdaj ni prodrla. Napada vse vrste endivije, posebno modno pa se razmahne proti koncu avgusta in septembra na rumeni poletni, endiviji ali efikarjolki. Oh ugodnem vremenu majo pa tega, česar ima sam v Kobili ju. Oti mnogih ljudi je odvisen uspeh sadne akcije. Toda njen pomen je takšen, da ljudje najbrž ne bodo odklanjati svoje pomoči. Železniška direkcija na primer je že pokazala potilo razumevanje za ola jšave pri prevozu sadja v okviru te akcije, zanjo so se vneti že mnogi prosvetni delavci in če bomo posvojiti močeh slediti tem vzgledom, potem ni skhbi. cla letos v resnici ne bi uspeli s prizadevanji, d*a bi sleherni otrok dobil v zimskih mesecih nujno potrebno sadje. M. N. izid bolezni, saj je dovolj vlage še kar primarna toplota. Ako jo rastline v dobri zemlji in je rr^ me količkaj suho, bolezen z zunanjih listov ne utežno napasti nofcranJ18 hitro rastočih listov in škoda, ni velika. Na revni peščeni zemlji P* rastline lahko kmalu po eadaitvi P1**' padejo, zlasti če so posajene pre-^ na gosto. Bolezen napada in tudi semenske rastline v začetku P0" letja. Razen tega pa se glivica oprl' me semena in se tako, poleg tro#°v prežimelih v zemlji, tudi širi. Zatiranje je težavno, vendar ueP08 no, ako smo vztrajni. Začeti moram0 že pri semenu, ki ga pred setvU0 razkužimo z živosrebrnimi razkol1’ Sadike sadimo dovolj narazen v bro zemljo in če je bolezen zelo raz širjena, najbolje na grebena. 6e zemljo hitreje usuči. Vse oboi® liste takoj potrgamo in sežgemo* semenskih rastlinah (junija) ueP0600 uničujemo bolezen z večkratnim škroP Ijonjem obolelih listov z 1 */* dojsko brozgo. Za boljšo lepljiv'0*( ji dodajmo še 0,5 “/# (pol kilogram* j® mazavega mila. Velike važ®06^1 . tudi pravilno kolobarjenj«, ki 0618 bolezenske kali v zemlji. ... Gniloba zlasti pri poletni ni nevarna, ako napade le (deževje, rosa, megla in primerna rastline. Kljub temu povezujte gla^ toplota) jo lahko v kratkem času za ubeljenje sproti in v suhem popolnoma uniči. Nedvomno obstajajo menu, da vam ne bodo pričel® Z1*1 letos vsi pogoji za. tako katastrofalen 1 v večjem obsegu. Miha Ogor«ve Za boljši uspeh v šoli OTROKOVO UČENJE ŠPORT IN TELESNI! VZGOJA D PRED TEKMO Z ZAHODNONEM‘SKIMI NOGOMETAŠI Važna ni samo kondicija! Rerich — »odkritje« trenerja Herbergerja — najnevarnejši igralec nemške reprezentance Postalo je že nekakšen pretovor: ko tovorimo o nemškem nogometu, redno m tali mo 11 a kondicijo, borbenost in požrtvovalnost, predvsem na — n» kondicijo. Ali je res tako? Kaj pa tehnika? V tem jo mnogo resnice, venilur ®&mo, kadar gre za nemška nogo-*h©tna moštva. JjO-tem je kondicija fcftros najiK>glavit.nejše orožje, ki j 1 h ®talno spremlja. V nemških moštvih hi kdo ve koliko izrazito nadarjenih Vraloev; njim nogomet docela ne deži«. Mi jih mn<>go, vendar pa so, hahajamo jih v reprezentanci ... O 'em smo sp prepričali tudi na final-111 tekm.i za svetovno prvenstvo mod reprezentancama Zahodne Nemčije in *'Iadžarske. Nemci so igrali zelo hiit.ro n a prvo žogo, brez zadrževanja >Pr so uspešno in natančno podajali 'udi na daljavo 30 m. Izvrstno igrajo 4 glavo, brozhibno »štopajo« žx>go, IKttame&ndiki, na pr. Itunn in Schaffer, pa zmorejo preigrati tudi tri do štiri igralce. Njih tehnika je zelo solidna, sicer ne bi mogli igrati naglo im natančno ter spretno obvladati žogo. IZREDNI KRILI Ze čez osem dni Ikmiio imeli v Beogradu priložnost videti najlioljše nemško moštvo. Bili hi v zmoti po vseh grenkih izkušnjah, ko bi trdili, da ima nemška reprezentanca samo kondicijo in liorbenost. Napadalna petorica jo sestavljena iz izvrstnih tohničn.rjev. ivovi kriilec Schaffer po svoji igri »jiominja na Zcbcca. Ni čuda, da so ga številni strokovnjaki 1M> svetovnem prvenstvu postavljali na levo krilo v najboljše moštvo prvenstva. Itn n n je zelo močan, .izvrsten »dribler« in silovit strelec. Rad ima Revija atletske elite Danes in jutri 1k> na stadionu JLA v Beogradu doslej naj več ji Mednarodni atletski miting pri nas. Prireditelja sta Crvcna zvezda in Partizan, ki slavita 10-letnico dela, gostje pa najboljši atleti »SZ, ZDA, Poljske, Mnilžarske, Romunije in vsi naši najboljši tekmovalci. , Med domačimi tekmovalci so vsi rekorderji in rekorderke, med tujimi pa pije svetovni, dva evropska rekorderja ln državni prvaki teli petih dežel. , Poseben čar daje mitingu sodclovn-hJp svetovnih prvakov krivonosova, Jer-ni°len ko ve, OtKalenkove, najboljših Kv-r°pejeev Ignjntijevn in Šč or ha kova ter Pfvaka ZDA llichardsn. Tiikšno število P^jboljfiih tekmovalcev obeta sijajne )0rhc in tekmovanje, kakršnega v Boo-Bfadu še niso videli. . Zn konec še nekaj kratkih izjav “aJuglednejših tekmovalcev: . ,^'ic: >V Beogradu bom skušal pri- cohiti si ponovno izgubljeni prestiž — ec> na 5000 m v rekordnem času.« . Richardi: »žal mi je, da ne starta Futtercr — pripravljen sem, da sc oddolžim.« Krivonosov: »Prav gotovo nad 60 m. •horda pa tudi več, če bodo pogoji u&odni.« do Smith: >V Zagrebu sem imel nezgo-— danes pa se bom boril za prvo mesto in višino 4,50 m.« Miting Odreda , Ljubija na, 17. sept. Na stadionu Od-t>U? bil danes atletski miting kom-ženske ekipe, nast nci Odreda ter nek ženske ekipe, nastopili pa so tudi ^lani *n ml®dinci Odreda k°,a k, jši rezultat je dosegla Useni . v metu krogle z rezii|Mtom 0.88, Tek j samo z? J rm manj od njenega •KPrda. Stamejčičeva je med tekom na Evropsko strelsko prvenstvo Bukarešta, 17. sept. (Tanjug). Na jpTopskem strels kem prvenstvu v Bu-so streljali s precizno vehko-®nbrsko puško za medaljo. V tej disri-■j ni noben Jugoslovan osvojil me- lisi Tekmovanju žensk s y ^ kalibrsko puško je bila »ta hjed s precizno maji la v ležečem |)rvn I.omovn (SZ) 400 krogov. Iz- goslovank so medaljp osvojile onf’°iS,RVa. Markovič (391), Trajkovič 1"v H marKovic t) '39°1 In Milenkovič (390). j. ' klečečem stavil je bila prva T.a-Jcnskaja (SZ) 394. izmed Jugoslovank ‘Jl^aljo osvojile Minka Bertoncelj p.. - I ra j kovič 3R1. Markovič 379, Milena o\ie 375 in Dautovič 374. ''ednahodna rokometna tekma Poraz domačih ^iuhljana, 17. sept. V mednarodni 100 metrov izenačila slovenski rekord, na 80 m pa je postavila nov državni mladinski rekord. Brata Miillcr sta poskušala izboljšati slovenski rekord v metu diska, vendar jima kljub dobri formi to ni uspelo, t lanska štafeta Odreda 4 X 1500 m pa ir s časom 17:04,0 postavila nov slovenski rekord (prejšnji rekord so imeli mladinci »I.i uhljanc« 17:18,0). Rezultati: ženske — 60 m: Stamejčič 7,7, 80 m: Stamejčič 10.1. 100 m: Stamejčič 12.5, 80 m ovire: Stamejčič 12.1, kroln: l senik 13,88, disk: kotlušek 40,71, kppic: kotlušek 35,49, daljina: Bajželj 5,18; mladinci — (glin. Svajgelj 7.5, 100 m: Sola-roviČ (»S) 11.5, 300 m : koprni 37,7, 4 X 200 m : Odred 1:42.7; člani —disk: J. Miillcr 46.46, B. Miillcr 46,29, kopje: Plut 59,51. troskok: kolnik 13.76, palica: Pogačar ^S) 320.4. ‘200 m: Odred 1:34.3 4 X 1500 in: Odred (Strniša, Belšak, Tratnik, Svetina) 17:04,0 individualne akcije, ki mu pogosto uspevajo. Zmožen je napraviti z-medo v nasprotnikovi obrambi. Na svetov*, nem prvenstvu je dosegel zmagoviti gol, potem ko je preigrad tri madžarske igralce. GRADITELJA IGRE Razen Raima in Schafferja bo zanesljivo igral v napadu nroti nam Fritz \Valter in novo Herbergerjevo odkritje — leva 7,ve7*a Rerich. Fritz Walter jo znan kot najboljši nemški tehni&ar in graditelj igre nvoje re-prezen tance. »Rerich je še boljši nogometaš in še večji mojster od NValterja,« nam jo pri povedeva! Čajkovski, docela spomin ju na Bobek a, le da je njegov radij gibanju večji, do izreden graditelj igre, ima izvrsten pregled in smisel za kolektivno igro. V nogometnem moštva »Kbln« igra skupno s Schafferjem in jo najnevarnejši igralec nemške reprezentanco. Med hitrima krilom« in med dvema graditeljem« igre sla robustni srednji napadalec Otmar \V«lter ali Morloek. T« dva st« izvrstna slrel-ca, dokaj močna, in si znata utreti pot tudi skozi najbolj trdno obrambo. Čajkovski je imel prav, ko nam je na koncu dejal; »Zmotili se bomo, če lx>rm> mislili, da je tehnika slaba točk« Nemcev, zlasti kadar gre za napad.« LJ. L. Partizan državni mladinski prvak Beograd, 17. sept. Z zmago nad Crveno zvezdo 2:1 (1:1) je beograjski Partizan osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. Prvo tekmo je prav tako dobil Partizan, in sicer s 3:2. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Crvena zvezda — BSK 2:2 (1:1) MEDCONSkl ŠAHOVSKI TURNIR Kot običajno po en poraz in remi Gdteborg, 17. sept. (Tanjug). Rezultati XIX. kola: Sli\va — Petrosjan 0:1 (36 potez — kraljeva indijska obramba), Un/.ickcr — Kercs 0:1 (španska partija). Stahlberg — Spaski 0:1 (33 ootez — kraljeva indijska obramba), Filip — Gcller remi (16 potez — Betijeva otvoritev), Fuderer — kivicki remi (43 potez — ortodoksni damin gambit), Guimard — Bron>tein remi (15 potez — frnncoskn obramba), Najdorf — Pachmnn remi (damin gambit), Pilnik — Babar 1:0 (39 potez — sii-ilijnnku). V otvoritvi Babar ni igral potez po pravilnem vrstnem redu in je dovolil nasprotniku, da je že pred tein izvedel akcijo na kraljevem krilu. Igral je potezo g-4 in g-5 in se s tem izpostavil neugodnemu napadu. Kakor ponavadi v takšnem položaju, sta tudi tokrat oba nasprotnika porabila mnogo časa zn razmišljanje. Baoar je žrtvoval kvaliteto jn zastavil vse sile y protinapad. Vendar je Pilnik vse grožnje odbil. V izgubljenem položaju je Robarju padla zastavica na uri in je partijo izgubil po kontuinacu. Pnnno — Medina 1:0 (angleška partija), Szabo — Donner 1:0 (32 potez — kraljeva indijska obramba). Državno prvenstvo v plavanju Zadar, 14. sent. Sinoči se ie v Zadru začelo deseto jubilejno plavalno prvenstvo države za moštva in posameznike. Nastopa 193 plavalcev in plavalk iz 22 klubov iz vseh republik razen Makedonije. Prvi državni prvaki: 100 m ženske metuljček: Jcričevič (KPK »Korčula) , -oinetn, tekmi je ekipa BCA »Augs- 1:26,4. 1500 m prosto za moške: Zuvela Ur*ra< premagala rokometašice Svobode (Mornar. Split) 20:00,0. 400 m prosto žen-rpzultatom 5-3 (3:3) slie: Stapič (Mornar, Split) 5:50,0. ' Po prvem dnevu vodi Mornar s 34 točkami, sledi KPK (Korčula) 13 točk. Jutri je prost dan. Igrali bodo prekinjene partije. V XX. kolu se bodo pomerili: Petrosjan — Szabo, Kcres — Sliwa, Spaski — Unzicker, Geller — Stahlberg, Hi— vicki — Filip. Bronstein — Fuderer. Pachmnn — Guimard, Rabar — Najdorf, Medina — Pilnik, Bisgnier — Panno. Donner bo prost. V današnjem kolu je bil prost Bisgnier. Razvrstitev po XIX. kolu: Bronstein 15,5. Kcres 12, Panno J2. ( + )« Pc.Upsj^n, Szabo 11. Geller 10,5'“ Spaski,' Pilnik, Filip 10, IliVirki 9,3, Fudrref, Najdorf, Pachmnn 9. Guimard tbtrirker -7,3, Stahlberg, Bisgnier, Rnbar 7,5, Donner 5,5 ( + ), Sliwa 5, Medina 4,5 (križec pomeni, da ima igralec partijo več). Mednarodni teniški turnir v Beogradu Beograd, 17. sept. (Tanjug). Na mednarodnem teniškem turnirju v Beogradu sta sc v četrtfinale uvrstila Jugoslovana Plcčcvič in Pnlnda, Urugvajca Argon in Motolko, Avstralec Arkinstal, Anglež Mottam ter Poljaka Rcdžio in Piatek. Rezultati: Arkinstal — Rizvanbego-vič 6:0, 6:1, Palnda Kordič w. o. PleČe-vič — Balaš (Turčija) 6:2, 7:5, Piatek — Popovič 6:2, 6:4, Rcdžio -- Nikolič 2:6, 6:2, 8:6, Argon — Pavlovič 6:2, 6:4. 7:5, Motolko — Ncšič 1:6, 6:5, 10:6, Mottram — Jnkšič 6:3, 6:4. »1 ,T?kmi gledalcev. je prisostvovalo okrog 300 Tekstilna tovarna - Ajdovščina razpisuje mesto tehničnega vodje podjetja Pogoji: Tekstilni tehnik z ustrezajočo prakso. — Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku oz. po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo Tekstilne tovarne Ajdovščina. 3174 GOSTINSKO PODJETJE »HOTEL ZORA« IZOLA razpisuje delovna mesta za: 1 kuhurja(ico) za šefa kuhinje 1 kuharja kvalificiranega 5 natakarjev(ic) 1 ekonoma 3 točaje 1 sobarico 1 blagajnika(čarko) Pogoji: Kvalificiran kuhar(ica) z najmanj 5-letno prakso v vodenju večjega obrata. Ekonom — trgovski pomočnik z izpitom. Kvalificiran natakar(ica) z znanjem najmanj enega tujega jezika. Zaželeni s končano gostinsko šolo. Prošnje z obširnim življenjepisom in kvalifikacijo je poslati najkasneje do 30 t. m. na naslov: Gostinsko podjetje »HOTEL ZORA«, Izola. Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. 3143 POZIV V smislu obstoječih predpisov pozivamo vse bivše delavce, ki imajo v našem nodjetju nedvignjene prejemke iz naslova rednih plač ali iz naslova dobička, da te dvignejo najkasneje do 15. decembra 1955 v računovodstvu podjetja. Po izteku tega roka se bodo plače vrnile blagajni podjetja. B0MBA2NA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ _____________________________________________ 3167 \ ' * Kmetijska zadruga Ortnek * Hotel Ortnek ^ SZDL Velike Poljane * Prostovoljno gasilsko društvo Velike Poljane * Zveza borcev Ortnek Občanom Lašč želimo najzadovoljnejše praznovanje občinskega praznika. Naj velja spomin vsem onim, ki so darovali življenja za našo svobodo. 3182 DELOVNI KOLEKTIV Medzadružnega lesnoindustrijskega podjetja RIBNICA na Dolenjskem SKLADISCE IZDELKOV DOMAČE OBRTI VELIKE LASCE čestita vsem delovnim ljudem k občinskemu prazniku — 19. septembru! 3184 Po KMETIJSKA ZADRUGA JS2? s svojimi pospeševalnimi odseki ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALIM KMETOVALCEM OBČINE VELIKE LASCE K OBČINSKEMU PRAZNIKU — 19. SEPTEMBRU 1955 KOLEKTIV Trgovine z mešanim blagom VELIKE LAŠČE s poslovalnicama RAŠICA IN ROB ISKRENO ČESTITA VSEM SVOJIM POTROŠNIKOM IN OSTALIM PREBIVALCEM OBČINE VELIKE LASCE K OBČINSKEMU PRAZNIKU — 19. SEPTEMBRU! 3186 Ai DELOVNI KOLEKTIV TRGOVINE » GRMADA « V VELIKIH LAŠČAH čestita vsem svojim odjemalcem za občinski >praznik, ter se jim še vnaprej priporoča. 3183 K OBČINSKEMU PRAZNIKU, 19. SEPTEMBRU, V velikih lascah, čestitamo vsem potrošnikom! 0 ....Ok.O.JLILmj VELIKE LAŠČE NUDIMO: železo # cement 0 opeko in ostali gradbeni material # kovinske izdelke # poljedeljske stroje • elektromotorje in elektroinstalacijske potrebščine • gospodarsko-gospodinjske potrebščine • steklo • porcelan itd. Oskrbujemo široko potrošnjo, obrt in industrijo. 3181 RUDNIKI LIGNITA »KREKA« - VTUZLI Prosimo vse interesente za naš lignit, naj nam najkasneje do 15. septembra letos pošljejo svoje potrebe za dobavo v IV. četrtletju — razdeljeno po mesecih. Sprejete potrebe bomo uredili do 20. septembra in interesente do 25. septembra obvestili o možnosti dobave, v pozitivnih primerih pa bomo poslali pogodbe v podpis. RUDNIKI LIGNITA »KREK A« v TUZLI 2237 DNEVNE NOVICE ObveSčamo vsa podjetja, ustanove in posameznike, ki se želijo izobraziti v knjigovodski stroki ali pisarniškem poslovanju, da bo vpisovanje v dopisne tečaje o osnovah knjigovodstva, višje specificirane stopnje knjigovodstva in poslovne korespondence od 23. septembra do 5. oktobra. Vsi, ki se za tečaje zanimate, takoj zahtevajte prospekt s podrobnejšimi navodili pri Ljudski univerzi v Ljubljani, Cankarjeva 5-III. Bolnišnica za duševne in živčne bolezni Ljubljana-Polje sporoča, da ima odslej naslednje telefonske šte-Vlike: 383-122, 383-123, 383-124, 383-125. Razstava slik slovenskega impresionista Matije Jame je dnevno odprta od 8—12 in od 16—19 v Umetniški zadrugi, Kardeljeva 1, od ponedeljka, 19. do vštetega 24 septembra. Vabimo, da si oglodate razstavo Zobotehnične srednje šole, ki je v dvorani Zavoda za socialno zavaro- j vainje LRS, Kidričeva 5. Razstava je odprta od 18. do 22. septembra od I. do 18. ure. Enoletni administrativni, višji administrativni in stenodaktilografski tečaj pri Administrativn’ SoM v Ljubljani. Vpisovanle, informacije v tajništvu šole, Roška 15 od 10—13 in od 16—19 dnevno, razen sobote popoldne. Telefon 30-917. Pouk se začne v začetku oktobra. Specialni tečaji tudi za stenografijo, strojepis in korespondenco. Zveza društev ekonomistov Jugoslavije, Društvo ekonomistov Srbije, uredništvi »Ekonomista«' in »Ekonomika preduzeča« in Odbor društva ekonomista Srbije za Beograd — so se preselili iz poslopja Trgovinske zbornice, Študentski trg št. 15, v novo poslopje 9indiikatov, Dečanska 16-VI., telefon 32-450. TVD »Partizan« Spodnja Šiška je pričelo z redno telovadbo po sledečem umiku: Cicibani: ponedeMek in četrtek od 15.30 do 16.30. Zenski od-.delki: ponedeljek in četrtek od 17 do 18 mlaj. pionirke: od 18 do 19.30 star. pionirke: od 19.30 do 21 mladinke. Moški oddelki: torek In petek od 17 do 18 mlaj. pionirji: od 18 do 19.30 star. pionirji«; od 19.30 do 21 mladinci. Vabimo člane(ice), da se vključijo v črkn večjem številu v članske telovadne vrste. Zdravo! Odbor. Kopel z »JELA« soljo odstrani neprijeten duh po potenju, dezinficira in vpliva pomirjevalno na živce. Zahtevaj »JELA« kopalno sod! Za obvarovati 300 kg krompirja pred gnitjem je dovolj 1 kg »Krosana«. Dobiš ga v zadrugah, semenarnah, drogerijah itd. POROČILI SO SE V LJUBLJANI V SOBOTO, 17. SEPTEMBRA 1955 Pečkaj Janez, šofer, in Križnar Amalija, nameščenka; Kocijančič Franjo, gradb. tehnik, in Kolman Danica, gradb. tehnik; Kovač Dušan, ofiotT JLA, in Gosar Marija, uslužbenka: Rovanšek Anton, krojač, in 2a»bjek Marija, nameščen ka; Zalar Anton, uslužbenec, in Erjavec Marija. delavka; Zdole Stanisilav, zidar, in Pristov Anica, nameščenka: Remic Dušan, bančni uslužbenec, in Schubert Marija, bančna uslužbenka; Skubic Jakob, posestnik, In Kic Marija, kmečka delavka; Cerkovnik Jernej in Judnič Ana, natakarica; Žabjek Martin, delavec, in Cemažar Frančiška, delavka; Jak us Marjan, abs. agronomije, in Novak Marija, uslužbenka; Papež Maks, stroj, tehnik, in Novak Ana, nameščenka, Frumen Alojz, sodar, in Kobler Milena, na- I takarica; Pavldšič Anton, tov. delavec, in Snoj Štefanija, gospodrinja; j Jančič Ivan, elektromehanik. in Tro-1 bec Marta, delavka; Brečko Ivan, uslužbenec, in Smrekar Jožefa, otroška negovalka; Novak Franc, kovač, in Zakrajšek Mariija, delavka: Bucik Peter, avtomehanik, in Glavaš Vera, vjlaga-lka; Zakotnik Stanislav, strojni , tehnik, in Sitar Katarina, nameščenka; Kavčič Janko, abs. geologije, in Dolenc Marija, uslužbenka; Brešan Andrej, mlekar, in Kovačič Angela, delavka; Colarič Jožef, radiomehanik, in JuretiČ Marija, šivilja; Matjašič Anton ln Sever Amalija, delavka; Razdevšek Mihael, izolater, in Volk Karolina, delavka; Vrhovec Stefan, trg. pomočnik, ln Grbec Ivana, knjigovodja; ing. Pintar Vekoslav, 1ng. kemije, in ing. Klanjšček Jeana, ing. agronomije; Zonta Branimir, elektro-inštalater, in Rot Antonija, kuharica; Založnik Franc, kmet. in Rus Jožefa, kmetovalka; Brovč Stefan, oficir JLA, in Hendgsman Marija, šivilja. predavanja Slovensko zdravniško društvo vabi vse tov. zdravnike in medicince viijdh semestrov na predavanje asistenta dr. Bojana Accetto: »Meganoblastne simptomatske anemije v zvezi z našo kazuistiko«. Predavanje bo v petek, dne 23. septembra ob 19.30 v predavalnici Patološko-anatomskega Inštituta, Ljubljana, Zaloška cesta 4. »O tehnikah moderne grafike« bo danes ob 11. uri na prvi veliki med-naroni grafični razstavi v Modemi galeriji govoril akademski slikar Božidar Jakac. Vabljeni. KONCERTI Slovenska filharmonija bo od ponedeljka, 19. do srede, 21. septembra sprejemala nove abonente za vse tri abonmaje, in sicer dnevno od 10—13 in od 17—19. e s t i t k e razpis Štipendij SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO LRS Svet za prosveto in kulturo LRS razpisuje za šolsko leto 1955-56 na podlagi 11. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 32-55) 150 štipendij v višini do 5000 din za slušatelje prvega letnika fakultet, umetniških aka-demij, Višje pedagoške šole :n Inštituta za telesno vzgojo. Prošnje je vložiti preko Šole na katero Fe bo prosilec vp‘sa.1, do vključno 10. oktobra 1955. Prošnji je treba priložiti; 1. spri-čevatlo o maturi ali diplomskem izpitu: 2. potrdilo o premoženjskem stanju, k' nad vsebuje podatke o višini davka, in o dohodkih članov družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu: 3. potrdilo, a-H prosilec prejema otroški dodatek in v kakšnem znesku. ŠOLSTVO Natečaj za sprejemanje novincev na Medicinsko fakulteto v Ljubljani v šolskem letu 1955-56. — 1. Po odloku Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije z dne 9. septembra 1955, št. U 108-1-55* bo sprejela Medicinska fakulteta v Ljubljani v šolskem letu 1965-56; a) na oddelek za splošno medicino 80 kandidatov; b) na oddelek za stomatologijo 50 kandidatov. Ce se bo za enega od teh oddelkov pri j a vlilo manj kandidatov, se bo za toliko povečalo število kandidatov na drugem oddelku. 2. Vsi kandidati se morajo pismeno prijaviti dekanatu Medicinske fakultete v Llubljani, Vrazov trg 4-T., najkasneje do 22. septembra 1955. Prijaviti se morajo tudi vsi tisti kandidati, ki so že poslali dekanatu predhodne priglasitve. Pogoj za sprejem je opravljena gimnazijska matura »1.1 dovršena ustrezna srednja strokovna šola, kot je to določeno v odloku Zveznega izvršnega sveta o vpisu učencev srednjih strokovnih šol na fakultete (Ur. list FLRJ št. 26-55). 3. V prijavi, kolkovani s .10 din, je treba navesti, na kateri oddelek se želi kandidat vpisati in napisati tudi kratek življenjepis ter priložiti izvirnik ali overovljen prepis maturitetnega spričevala (če ni bil priložen že v predhodni priglasitvi) in spričeval 7. in 8. razreda gimnazije, oz. zadnjih dveh razredov srednje strokovne šole ter dve dopisnici z Izpisanim naslovom. V prijavi je treba tudi navesti. Iz katerega jezika bi želel biti kandidat izprašan na kolokviju. 4. Izbiro prijavljenih kandidatov bo izvršila fakultetna komisija na podlagii kolokvijev, na katerih morajo kandidati dokazati splošno izobrazbo v okviru tega, kar so se mogli naučiti v višjih razredih srednje šole. Na kolokvije bodo prijavljeni kandidati pozvani pismeno. 5. Vsi sprejeti kandidati bodo pravočasno pismeno obveščeni, kdaj bo vpisovanje novincev na Medicinsko fakulteto. — Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani Tomaž Zupan, sin šefa postaje. Pogreb bo danes ob 10 na Zalah. Marija Čadež, upokojenka. Pogreb bo danes ob 16.30 na Zailah. Karolina Bežan, gospodinja. Pogreb bo danes ob 17 na Zalah. Za elektrolnženlrja je diplomiral s prav dobrim uspehom Žarko Zavrl. Čestitamo. Ing. Ivu Kordiču, ki je 14. septembra diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani, želijo obilo uspehov tudi v njegovem bodočem delu pri- _ Jatelji^_____________________________ | RADIO LJUBLJANA 6.00—6.05 Budnica — 6.10 Vedre in poskočne melodije za veselo nedelj- j sko jutro — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.35 j Priljubljene operetne atrije — Dežela ■ smehljaja (Lehar) in Ptičar (ZeJler), | Noč v Benetkah (Strauss), Ma^la Flo-ramy (Tijardovič), Planinska roža (Gobec), Študentje smo (Bučar). Izva- . jajo solisti Ljubljanske opere, Ljub- | 1 Janškega komornega zbora in Orkestra slovenske Filharmonije p. v. Ja- ; kova Cipelj a — 8.00 O športu in športnikih: Dvoje srečanj Joe Luisa z Maksom Schmeldngom — II. del — 8.15 Pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih pesmi in napevov — 9.00 Otroška predstava — A. Maurois: Dežela 36.000 želja (ponovitev) — 9.40 Rendez-vous solist lahke glasbe — 10.00 Družinski pogovori — 10.10 Nedeljski simfonični koncert — Johannes Brahms: Koncert za- klavir in orke ster št. 2 v B-duru — Marko Ta-jčevič-Bogo Leskovic: Sedem balkanskih plesov — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.00—12.10 Pogovor s poslušalci — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00—16.00 Želeli ste — poslušajte — 16.00 Po naši lepi deželi: Drago Košmrl: Vojvodina — 16.30 Promenadni koncert — 17.30 Radijska igra red von Hdrschelmann: Karo (prva vedba) — 18.41 Lahka glasba — E. /aidteufel: Estudiantlna, valček, H. Bund: Spomin na prvi ples, J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturni razgledi — 21.15 V svetu ritmov in melodij — sodelujejo: Plesni orkester Radia Ljubljana, Ljubljanski plesni sekstet, orkestri Perctt Faith The Skymasters, Water Rodell — solisti: Dinah Washington, Annie de Reuver, Zlata Gašperšič, Karel Valden; Guy Mitchell, Ljubo Kobal in zbor — 22.15 do 23.00 Posnetki z Bachovega tedna v Ausbachu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na vau 327,1 m (Prenos iz Zagreba) — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba POZIV MLADINCEM LETNIKA 1937. V zvezi z določim 48. člena Zakona o narodni obrambi FLRJ pozivamo vse mladince državljane FLRJ letnika 1937, ki bivajo na teritoriju mesta Ljubljane, da se v dneh od 19. IX. do 23. IX. 1955 med 8. in 12. uro javijo pri odseku za narodno obrambo OLO Ljubljana, Rimska cesta 22. Navedeni mladinci naj se Javijo po naslednjem Tedu: od črke A do D dne 19. sept. od črke E do I dne 20. sept. od črke J do N dne 21. sept. od črke O do S dne 22. sept. od črke T do Z dne 23. sept. Opozarjamo podjetja, ustanove in šole, kakor tudi družinske pogavarje, pri katerih prizadeti mladinci bivajo ali delajo, da so soodgovorni za zgla-sitev teh mladincev v smislu člena 145 148 in 149 Zakona o narodni obrambi. OLO Ljubljana Kot žrtev prometne nesreče je umrla naša ljubljena hčerka in sestrica Vladimira Jenčič Pogreb bo 19. septembra ob 15 izpred ljudske Šole na Teharjdh. Žalujoči mama in sestrica. Upravni odbor Vodne skupnosti »Gornja Lonja«, Dugo selo (pri Zagrebu) razpisuje NATEČAJ ZA DIREKTORJA VODNE SKUPNOSTI Pogoji: v poštev pridejo gradbeni inženirji, pooblaščeni za projektiranje po Pravilniku o pooblaščenih projektantih (Ur. list št. 17 — 1955), oziroma tisti, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v seznam pro j ektantov. Plača po uredbi za državne uslužbence. Položajni dodatek, dopolnilna plača in mesečni jSavšalmi terenski dodatek po dogovoru v mejah pravilnika o zvanjlh in plačah uslužbencev Vodne skupnosti. ZA GRADBENEGA TEHNIKA Pogoji: da je pooblaščen projektant za gradbeno projektiranje, oziroma da izpolnjuje pogoje za vpis v seznam projektantov. Plača Po uredbi za državne uslužbence. Dopolnilna plača in mesečni terenski pavšalni dodatek po dogovoru v mejah pravilnika o zvanjih in plačah uslužbencev Vodne skupnosti. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite do 1. oktobra Upravi Vodne zajednice. Dugo se- lo (rl Zagrebu), UHca Hanžekova št. 2. 2310 VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA NedeLja, dne 18. septembra 1955: lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Umetnostna galerija. I. mednarodna grafična razstava v Mariboru. — Razstava je prispela iz ZUricha s posredovanjem beograjskega kluba ARTA. Na njej so zastopani švicarski, holandski, ameriški in jugoslovanski umetniki. Razstava je odprta dnevno od 10—18 ure v času od 4. do vključno 18. septembra. RAZPIS ABONMAJA Slovenskega narodnega gledališča Slovensko narodno gledališče v Mariboru razpisuje abonma za sezono 1955/56. Abonma obsega 8 dramskih in 8 opernih (baletnih) predstav. Drama: bo izbrala svoj repertoar v glavnem iz sledečih del: Tuja literatura: Aristofanes: Zenski parlament, Bert Brecht: Gospod Puntlla in njegov hlapec Matti, Albert Camus: Obsedno stanje (Kuga), Jan Drda: Ce hudiča kličeš, Jean Giran-doux: Siegfried, Kurt G6tz: Hiša v Montevideu, Frederick Knott: Umor, Garcia Lorca: Mariana Pincda, John Patrick: Vroča kri, Lev Tolstoj: Ana Karenina. — Slov. literatura: Lojz Kraigher: Na fronti sestre Žive, Anto Novačan: Veleja in morebitna noviteta. Opera: B. V. Asafjev: Bahčisarajski vodnjak, Francois Daniel Auber: Fra Dia-volo, Umberto Giordano: Andre Chenier, Jakov Gotovac: Ero iz onega sveta, Marjan Kozina: Balet, Mirko Polič: Deseti brat, Gioachino Rossini: Sevllski brivec, F. Savin: Ljubavnici, Giuseppe Verdi: Ples v maskah. Uprava SNG .si pridržuje pravico spremembe repertoarja v teku sezne. Abonma bo plačljiv v šestih zaporednih obrokih. Prvi obrok se vplača kot akontacija pri vpisu, nadailijnji obroki pa bodo plačljivi od 1. novembra dalje do 10. v mesecu. Abonma je med sezono neodpovedljiv, razen v primeru dolgotrajne bolezni ali preselitve. Lanski obonenti 1ma1o pri obnovitvi abonmaja prednoot 1n so jim sedeži rezervirani do vključno 22. septembra 1955. Vpisovanje novih abonentov bo od 23. septembra dalije. Gledališka blagajna bo sprejemala vpis abonmajev dnevno od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa do 10. do 12. ure. Tel. štev. 22-15. Poleg rednih abonmajev bo obstojal tudi premierski abonma, ki obsega samo polovico sedežev v gledališču in stane 15 •/• več od običajnih premierskih cen. Mladinski abonma bomo organizirali v dogovoru s šolami. Poleg abonentskih predstav bo SNG vprizarjalo na željo tudi zaključne predstave za šole in ostale družbene organizacije, ki bi se prijavile za odkup predstav in bi zagotovile razprodano gledališče z vsemi sedeži in stojišči. Na željo podeželskega občinstva bomo tudi organizirali »Podeželski abonma«, v kolikor bo dovoljno število prijav. mm Nenadoma je umrla naša ljuba mamica, draga žena, sestra, svakinja in teta MARIJA LEŠNJAK, roj. Pečar Pogreb naše drage mamice bo v ponedeljek, dne 19. septembra 1955 ob 16. uri iz hiše žalosti, Črnuče 79, na pokopališče v Črnučah. Žalujoči: mož Peter, hčerkici Milena in Boži, bratje in sestre in ostalo sorodstvo. MESTNO PROMETNO PODJETJE V BEOGRADU Zmaj Jovina ulica štev. 41 razpisuje po odloku upravnega odbora natečaj za uslužbenca vodjo tehničnega oddelka podjetja Pogoji: tehnična fakulteta z najmanj 6-letno prakso v obratu s posebnim poznavanjem celotnega dela pri remontu vozil. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. — Nastop službe takoj. Obrazložene pismene ponudbe pošljite splošnemu oddelku podjetja najkasneje do 25. septembra 1955. 2271 KINO »UNION« Angl.-ital. barvni film Romeo in Julija Tednik: Filmske novosti št. 37 — Predstave ob 15, 18 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Susan Schental in Laurence Har-vey. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ter od 14 dalje. {Skoda« (“J" Ske Izdelave), v zelo dobrem sta«11. Cena 220.000 din. Poleg elektr®" motorja je tudi zaganjač to potrebno. Vse informacije za ral navedeno se dobijo na telefo1^ sko številko 31-633,” ati "pod »Ugoden nakup«. 319» v^vuvii nanujr , SOBO IN KUHINJO, v Ljubljani. **' menjam za slično. Pismene P°nU^J be v upravo Ljudske pravice P°2 »Zamenjava«. 19J KANARČKE, glasne pevce-čivkari®’ prodam. Gradišče 7-m., LJublJan®’ VICKI B A U M ROMAN. ama) Ob teh besedah je Yošiovo. srce slabotno zakrililo z majhnimi, pristriženimi krili, nade polno, pa tudi nekoliko užaljeno. Morda je nekje v dnu duše, kamor ni segla njegova zavest, upal, da Jelena ni šla z njim večerjat zavoljo ponarejenih načrtov, marveč njemu na ljubo: morda nemirno in nenavadno stanje, v katerem je preživel ves večer, ni bilo posledica izpolnitve patriotične dolžnosti, marveč ga je bilo treba pripisati sedanjosti, bližnji, razburljivi mamljivi navzočnosti žene, ki je bila nekoč njegova ljubica. Morda se je bila njegova kri strdila v hladne, drobne kepice, ko se je Jelena nenadoma poslovila od njega — ne ker je odpovedal kot agent, marveč kot moški. Kakorkoli že so se križali v njem ti tokovi, njemu niso bili jasni. Namesto tega mu je prišla na misel kitica iz neke nemške pesmi, ki jo je zadnje dni zaman iskal: Svet gor& je tih, noben list ne Šumija, noben dih — — — Zbral je svoje misli. »Kaj naj storim?« je vprašal zbrano. »Predlagam, da se odpeljete v Hongkong. Poskusil bom dobiti na ,Soerabayi‘ kabino za vas. To ne pojde lahko, upam pa, da se mi bo posrečilo. Vožnja z ladjo bi bila najboljša priložnost za vas. Neprestana bližina, sproščeni običaji, saj me razumete. Vse prednosti na vaši strani. Seveda morate napraviti to tako, kakor da ste sledili dami v napadu romantične strasti. Ni ženske, ki bi bila preveč pametna, da bi tega ne verjela. Brž ko prispete v Hongkong, se izvolite povezati z gospodom Yamado. Zaposlen je v japonskem turističnem uradu, takoj v pristanišču. Nemara ste že utrujeni, a?« »Nikakor ne,« je odgovoril Vošio Murata nekoliko vrtoglav. »Nasprotno. Na vse sem pripravljen. To naročilo bi rad izpolnil hitro, ker bi hotel biti tu, ko se bo začelo. Saj veste, da sem novinar, vojne pa so dobro gradivo.« Yošio je vstal. Endo je obsedel. »Našli boste še dovolj gradiva, ko se vrnete,« je rekel suho. Se enkrat je molče in ne posebno prijazno premeril Yoši-a od pete do glave, potem pa je pripomnil: «Predlagam, da prenočite tu. V hotel Myako se nocoj vendar ne morete vrniti. Jutri zjutraj se odpeljete od tod naravnost ha ladjo.« Endo ni počakal na Y(^iovo privolitev, marveč je 1 tebi nič meni nič potegnil iz stenske omare japonsko posteljo, vatirano podlogo, lahko odejo in majčkeno blazinico in mu postlal na tleh. »Zal imamo moskite —« le rekel. Kazno je bilo, da bi rad preprečil sleherni stik med Yošiom in svojimi gosti v sosednji sobi, katerih smeh fee je v sunkih razlegal skozi vrata. Ko je Yožio zagledal posteljo, je postal na mah zaspan. »Toda moja prtljaga je ostžla v hotelu —« je rekel samo. »Spoštovano prtljago boste izvolili v najslabšem primer11 žrtvovati,« je odgovoril Endo z obžalujočim smehljajem. Okna so bila odprta, bambusne žaluzije pa spuščene. Ko ga je Endo po treh poklonih zapustil, je sedel Yošio nekaj časa ves zbegan v goli sobi. Niti v Mandžuriji se ni bilo pripetilo toliko reč' v tako kratkem času. Slekel se je, skrbno zložil obleko, ugasi1 luč in legel na tujo posteljo. Sirene. Svetlobni pramen tam, kjer se bambusne žaluzije nis° dotikale okenskih okvirov. Avtomobilska hupa, še ena. Zdaj glaS kakor v domovini. Coklanje lesenih japonskih cokel po cestne«1 tlaku. Yošio se je smehljal v temi. Gejše, povabljene na pir. ie pomislil. Spet kitica iz pesmi: Gejše coklajo na pir, o ve cokle, zakaj kalite moj srčni mir? To je bil zložil sam, ko mu je bilo osemnajst let. Strel. Morda je počil samo plašč na zakasnelem avtomobili' Rezek žvižg policijske piščalke. Tišina. Spet sirene. Malo pozneje rahel dež izpod nebesa. In to ga je naposled uspavalo. Zbudil ga je Endo sam in mu prinesel skodelico čaja. »Dober dan spoštovanemu gostu,« je rekel prijazno z nekaj več ceremonialnosti kakor običajno. Yošio se ni takoj znašel. »Priporočam skorajšen odhod,« je rekel Endo. »Tender danes ne vozi in za avto bi utegnile pozneje nastati ovire, ki bi preprečile odpotovanje.« Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« MURSKA SOBOTA razpisuj e mesto sekretarja podjetja Pogoji: Pravnik ali ekonomist s petletno prakso ali popolna srednja ali njej sorodna šola z večletno prakso na podobnih delovnih meAih. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je treba poslati ali osebno dostaviti na Upravo ZTP »Agromerkur«, Murska Sobota, najkasneje do 1. oktobra 1955. 3173 >\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^^ INSTITUT ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU sprejme uslužbenca za statistično službo Pogoji: Samski moški s popolno srednješolsko izobrazbo. Samsko stanovanje in prehrana zagotovljena. — Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Pismene ponudbe s kratko navedbo dosedanje zaposlitve je treba poslati na Upravo Inštituta Golnik — najkasneje do 1. oktobra 1955. 3168 LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE - NAZARJE sprejme: j strojnega tehnika podjetja ki mora imeti končano tehnično šolo in krajšo prakso, lesnega tehnika-sušilničarja ki mora imeti končano tehnično šolo in krajšo prakso v lesni stroki Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru Nastop službe takoj Pismene ponudbe je treba poslati na »Lesno industrijsko podjetje«, Nazarje. 3175 TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORISKIDRIČ« KIDRIČEVO SPREJME: kvalificirane laborante strugarje električarje in gradbenega tehnika Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Samska stanovanja zagotovljena. # Nastop službe je možen takoj. • Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v personalnem oddelku podjetja. 3157 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE — LJUBLJANA sprejme takoj: pomožno korespondentko za angleški jezik (lahko le pasivno znanje) strojepisko mlajšo z lepim nastopom Zaželeni sta absolventki Ekonomske srednje šole Plača po tarifnem pravilniku PONUDBE POŠLJITE NA UPRAVO ALI PA SE ZGLASITE OSEBNO V TAJNIŠTVU PODJETJA, MESTNI TRG 26-1. 3176 PODJETJE PUTNIK SLOVENIJA - LJUBLJANA, Titova 4 proda šest luksuznih avtomobilov »Chevrolet« limuzin in kabrioletov Vozila so v brezhibnem stanju, povojni modeli. Informacije direktno pri PUTNIK SLOVENIJA ali pri »SLOVENIJA AVTO«. 3171 LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE — GOSPIC PRODA: kamion znamke »SPA« nosilnost 3 tone , kompletno žičnico z bobnom in jekleno žico znamke MAAG - ZURICH K-S. 17 motorno kolo znamke »NSU« 200 cm® menjalnik za GMC za 3-tonski kamion * Vse v brezhibnem stanju. Natančnejše informacije — DIP — GOSPIC — Telefon 15. 2603 TOVARNA USNJA »KONUS«, Slovenske Konjice razpisuje na podlagi »Temeljnega zakona o štipendijah« (Uradni list FLRJ št. 32/55) naslednje štipendije 1 ŠTIPENDIJO ZA KEMIJSKO FAKULTETO 1 ŠTIPENDIJO ZA EKONOMSKO FAKULTETO 2 ŠTIPENDIJI ZA EKONOMSKO SREDNJO SOLO VEC ŠTIPENDIJ ZA USNJARSKI TEHNIKUM več Štipendij za tehnično srednjo solo (kemijski oddelek) 2 Štipendiji za kemolaborantsko solo in l Štipendijo za administrativno Solo Štipendije se bodo podeljevale v višini, kot jih predpisuje Odlok o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 33/55). Interesenti inaj pošljejo na upravo TOVARNE USNJA »KONUS«, Slovenske Konjice, lastnoročno napisane prošnje, kratek življenjepis, podatke o šolski izobrazbi in potrdilo o prejemanju otroških doklad. 3172 KMETIJSKA ZADRUGA — VELIKE LASCE takojfproda: sejalni strof znamke »Osječka ljevaonica« 14 X 4 — 14 sejalnikov, širina stroja 1.40 m, popolnoma nov in brezhiben bencinski motor znamke »Ježek Blansko« 4ks, 300 obratov. Motor je potreben le manjšega popravila blagajno višina 1.10 m, širina 0.75 m, teža cca 700(kg. Blagajni manjkajo ključi. Interesenti obrnite se na KMETIJSKO ZADRUGO. — Cena po dogovoru, plačilo v gotovini ali virmansko. 3142 Iščemo zastopnika ZA UVELJAVLJANJE NAŠIH IZDELKOV NA PODROČJU rJR SLOVENIJE Prednost imajo tisti, ki imajo stanovanje v Ljubljani za uradne prostore in morebitno skladišče. v Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na naslov »REGENERACIJA« tekstilnih surovin in odpadkov ZABOK — LRH. 3166 TOVARNA LETAL »UTVA« PANČEVO — UTVE ZLAT0KRILE ŠTEV. 9 I S C E • letalske, strojne in elektro inženirje S PRAKSO IN ZAČETNIKE • letalske, strojne in elektro tehnike S PRAKSO IN ZAČETNIKE • visokokvalificirane orodjarje, strugarje, ključavničarje in mehanike • kvalificirane orodjarje, strugarje, ključavničarje in mehanike 2263 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LJUBUANA-VIC Ljubljana, Tržaška c. 3 RAZPISUJE DELOVNA MESTA ZA: načelnika oddelka za splošne zadeve in proračun pogoji: pravna ali ekonomska fakulteta ali srednješolska izobrazba z ustrezajočo prakso gradbenega inženirja ali arhitekta s primemo prakso višjega gradbenega tehnika in gradbenega tehnika s primemo prakso ekonomista z dovršeno ekonomsko fakulteto In prakso agronoma sodnika za prekrške « z dovršeno pravno fakulteto ip primemo prakso pravnega referenta z dovršeno pravno fakulteto in prakso v pravni službi več administratorjev in strojepisk stenodaktilografa s prakso Plača po veljajočih predpisih. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti ali osebno dostaviti TAJNIŠTVU OBČINE. 3147 »ISKRA« — tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko v Kranju razpisuje večje število štipendij za študij na: 1. STROJNI IN ELEKTROTEHNIČNI FAKULTETI (specializacija za jaki tok, šibki tok in telefonijo) FAKULTETI ZA KEMIJO in FAKULTETI ZA METALURGIJO 2. TEHNIČNI SREDNJI SOLI — elektro oddelek strojni oddelek, oddelek za kemijo ter za metalurgijo Reflektanti naj vložijo prošnje z navedbo izobrazbe, koliko semestrov oz. letnikov imajo, socialno stanje doseženi uspeh in druge važne navedbe na personalni oddelek tovarne. 3165 Industrija elektroporcelana - Arandjelovac poziva vse interesente za nakup VISOKONAPETOSTNEGA • NIZKONAPETOSTNEGA in DROBNO-STISKANEGA ELEKTROPORCELANA (armiranega in nearmiranega) naj svoje potrebe po teh izdelkih za leto 1956 neobvezno dostavijo podjetju v ARANDJELOVCU — PRO’DAJNEMU ODDELKU — najkasneje do konca septembra zaradi evidentiranja. — Kdaj bomo sklepali pogodbe, bo objavljeno pozneje. kupi: DVE 10 DO 30-TONSKI HIDRAVLIČNI STISKALNICI in 2 DO 4-LESNE STRUŽNICE ALI KERAMIČNE STRUŽNICE proda: KAMION »GMC« z nosilnostjo 5 ton, generalno popravljen, z dobro ohranjenimi zračnicami \ 30 TON AMERIŠKEGA ŽVEPLA V PRAHU • VEC FITINGOV ZA INSTALACIJO VODE OLJA IN NAFTE # RAZLIČNE ELEKTROMOTORJE TER RAZLIČEN DRUG MATERIAL Na zahtevo pošljemo sezname presežkov našega materiala, sprejemamo naročila za dobave naših izdelkov v letu 1955. V mejah možnosti INDUSTRIJA ELEKTROPORCELANA - ARANDJELOVAC 2385 / / Za novo šolsko leto — nova obutev! STARSI, PREDNO SE ODLOČITE ZA NAKUP ČEVLJEV ZA VASE OTROKE OGLEJTE SI VELIKO IZBIRO KVALITETNE OBUTVE PRI TRGOVSKEM PODJETJU tis«!« 3162 J U« izda1« Sasor>12e res, c odgovori igralec enako tiho, 'toda v moji cigaret' ni nikotina.t »To je nekaj drugega,< gasilec in se umakne nazaj v kot. »Zelo težko je naučiti psa pega vedenja. Zmeraj, kndar 1 ne čas za obiske, začne zehati-1