Stev. 285. Trst, v soboto 12. oktobra (912 Tečaj XXXVIL IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. <6 stot.) y mnogih tobakaraah v Trstn in okolici, Gorici. KraDjn, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edmosti". Plačljivo in tožijivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Saročnina n» nedeljsko lzi&nja „EDINOSTI" *Uni : x» oalo leto Kron 5*20, za pol lat« Kron 2 BO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-rana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllnI?nl ra?un Itev. 841-652. TELEFON 5t. 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil jutri, v nedeljo 13. oktobra 1912 ob 10 dopoldne v veliki dvorani „Nar. doma1'. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi ODBOR. BRZOJfll/NE VESTI. Jukić — obešen! ZAGREB 11. (Ob 11 zvečer.) Jutri ob 4. uri v jutro se izvrši nad Jukićem smrtna obsodba. Prošnja za pomilo-ščenje je bila odbita. Po vsem mestu vlada strašno razburjenje. Bati se je nocoj demonstracij, kakor se Še niso vršile. Policija je z močnim kordonom obdala Jukićevo ječo, ki ga vestno stražijo. Po kavarnah, gostilnah in vseh javnih lokalih živahno tolmačijo ta odlok o usmrtitvi in dajejo duška svoji ogorčenosti. Ljudstvo postaja vedno bolj razjarjeno in ne veruje zatrjevanju policije, da Jukić jutri ne bo usmrčen. Prezanesljivo namreč ve to od druge strani. (Prejeli smo sledečo vest, ki bi jej pri sedanjih razmerah na jugu ne verjeli, če nam ne bi prišla iz zanesljivega vira.) DELEGACIJE. Za obrambo monarhije. DUNAJ 11. (Kor) V početku plenarne seje ogrske delegacije, ki jo je otvorii baron Lang, je predložil minster za zunanje zadeve dva osnutka o vojaškem kreditu s kratkim pojasnilom, ki je bilo krajše nego ohg skupflega ministra f nanc viteza Bitinskega v avstrijski delegaciji. Izjave obeh ministrov pa se v cbče strinjate in delegacija jo je sprejela s pritrjevanjem. Nato so oba osnutka odkazali odboroma za armado in mornarico. Predsednis je z ozirom na poslovni j red o delegaciji predlagal, da se naj danes obravnava o proračunu za armado in mornarici, jutri pa o bosenskem kreditu. V ponedeljek bi se imel posvetovati o dodatnem kreditu odbor, a v torek plenum in v sredo bi se po takem vršila zadnja sklepna seja. Rtferent Hege^iis priporoča, da se sprejme poročilo odbora za armado in apelira vodilne osebe, da si naj prizadevajo, da se armada prilagodi ogrski ustavi in da se zasigura ogrskim elementom Številno prime-ren sprejem v armado. DUNAJ 11. (Kor.) Obema delegacijama ste danes došli predlogi skupnega finančnega ministrstva, s katerima se zahteva dovoljenje 41*6 milijona kot enkratna zahteva za armado in sicer za dobavo vojnih potrebščin in izvedbo fort.fikacljskih nakan, a nadaljnih 40 mili|onov za vojno mornarico. Prva predloga namfgava na zastarele topove v trdnjavah, ki se morajo nujno nadomestiti z novimi in sicer tako, da se one poljske in težke havbice, ki služijo sedaj čet3ra, porabijo kot nadomestilo za težke torove in se potem nabavijo nove kanone za poljsko artiljerijo. Ker pa so moderne pridobitve pre-hirele tudi že kakovost gorskih topov in ker bi gotovo ne bilo koristno, če bi se nabavilo več topov nego jih je treba za oborožitev obstoječih gorskih baterij, so se odločili, da oborožijo na enoten način vso gorsko artiljerijo, ki je biia do sedaj opremljena s tremi različnimi modeli. V tem oziiu se bo v obrambni predlogi pomislilo tudi na pomnožitev formacij gorske artiljerije. Nadalje so vsi topovi napadalne artiljerije iz 80. In 90. let neporabni za obstreljevanje modernih utrdb, vsled česar je treba kanone, havbice in mavzarje postopoma nadomestiti z novimi konstrukcijami. Koncem koncev pa je še treba nabaviti 30 5 mm. mavzarsklh kanon in havbic in vse to kot nadaljevanje onega kredita za leto 1914, ki je preračunan na 165 mil. Nagli napredek v najnovejšem Času pa tudi zahteva, da se izgradijo utrdbe na meji in da se pomisli na njih opremo in oboroženje. Ne biia bi pa obramba popolno zasnovana, če bi se pozabilo na brzo nabavo letalnih strojev in zrakoplovov na motor. Da se izvede najnujnejši del zahtev, je treba 125 milijonov, ki se naj porazdele v lednake dele na leta 1912, 1914 in 1915 Letošnji kredit se razdeli in sicer plača Avstrija 26457 600 K in Ogrska 15,142.400 kron. Predloga, stavljena za mornarico, se utemeljuje s potrebo, da se dodeli velikim ladjam manjših vozil in pa z uvedbo obrambnih sredstev v Podunavju. — Skupni potrebni znesek 26 mii. kron se deli in sicer pride na dva podunavska monitorja 4 mil., na dva čolna za patrone 620.000 K, na 6 torpedovk za globoko morje, kot nadomestilo za že ne več porabne, celih 5 9 mil., na dva podmorska čolna 6 2 mil., na dv3 plavajoča doka 8,480.000 K, ia na urejenje avijatike 500.000 K. Angleži o Berchtoldovem govoru. LONDON 11. (12v.) Delegacijski govor avstroogrskega ministra za zunanje zadeve, grofa Bechtolda, je povzročil veliko razburjenje angleškega tiska. Smatrajo, da so take besede zmožne ogroziti evropski mir. Zahteve za vojaštvo. DUNAJ 11. (Izv) Vojaške zahteve, ki jih vlada predlaga delegacijam, so bile sprejete v krogih delegatov neverjetno hladno. Poljski, češki in nemški delegati so se po- p o n l i s e k Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor Gjalski. — Prevel A. E. — Sedaj smo samo majhen studenček, ali slab gorski potoček — ali danes leto dni, danes dve leti bomo silna reke, ki bo objemala ves narod, vsako hrvatsko — vsako ilirsko dušo in ce bo je sile na svetu, ki bi mogla preprečiti, da ne bi se okrepil materinski jezik, ali ki bi nam mogla nariniti svoj nerazumljivi jezik — je s povzdignjeno roko hrabiil Gaj svoje mlade prilatelje v sladki, nežni svoji rodni kajkavščmi. Isto-tako pa sta Babukić in Karg^čevič s svojo krasno štohavščho potrdila vero v bod^č nost in slogo, umni Anton Mažuranić pa je začel v svojem jedrnatem primorskem narečju navdušeno, ali vendar mirno in trezno slaviti lepoto južne govorice in se skliceval na ugled grefa J mezn, ki je tudi zagovarjal uporabo štekavščine. In niti eden od navzoče kajkavske večine se ni protivi!. Vsi so se klanjali resnici, in zaradi sloge in vzbujene Ilirije so radi zakrili v duši ljubezen do svoje posebne govorice. Bili so res srečni, ko Jim je raz'agal Mažuranić, da je Štokav-ščina glavno deblo, vse drugo pa samo vsled posebnih razmer nekoliko izpreme-njene veje. — Morali bomo, seveda, najprej po časi — je pristavil obzirni in previdni Gaj. : — Za sedaj gre pred vsemi za to, da v i obče vzbudimo ljubezen do rodnega jezika. Pozneje pride že samo po sebi, katero narečje izberemo. In vsi so se pokorili njegovemu mene-nju in so hitro razumeli, da govori Gaj resnico, ko je nato opozarjal na težkoče in zlasti na duhovništvo, ki se z vsemi silami drži kajkavščine, in na to, da Je glavni'in naJodločneJŠi del narodne inteligence med kajkavci, in končno — na Madjare, ki se bodo protivili vsakemu narodnemu gibanju, in kaj Šele takemu, ki bi na en udarec združil vse ilirske veje. Končno se je prvi spomnil nepokojni Jurica Cerović, da je lačen. — Vii smo pozabili obed. Toda sedaj bodo pekli na Harmici banskega vola. Poj dimo tja! — Pojdimo, pojdimo! — Je pritrdil Kotromanic in večina. Samo Gaj se je opravičil, da ne more ž njimi, ker je moral pisati pisma v BucLmpešto, Prago in na Dunaj. — Ad propositum. — da ne pozabim, Ivan I — se je obrnil Kargačević Kotroma-niću. — Hurbanek mi je pisal, da je z Gjivom v Belgradu. Pozdravlja vse in upa, svetovali z ministrskim predsednikom in ministrom financ, ki sta jim odgovorila, da nove vojaške zahteve ne pomenijo nove obremenitve proračuna, ampak da se po krijejo z inozemskim posojilom, ki se bo uredilo letno z odplačilom 2x]i mil. Spor med Poljaki. KRAKOV 11. (Izv) Med ministrom za Galicijo in uglednim članom poljske ljudske stranke, Dlugoszem in voditeljem stranke Stapinsklm je prišlo do hudega nesporazum -ljenja. Govori se, da bi imel Dlugosz odstopiti in da zavzame njegovo mesto Dworski. Ruske blagajne se selijo. BEROLIN 11. (Izv.) Iz Petrograda se poroča, da je ruska vlada premestila zaklade podružnic državne banke, ki se nahajajo v povislinskih krajinah, v oddaljeno Moskvo' Italijanskc-turška pogajanja. RIM 11. (Kor.) Podnaslovom .Morebf-ten konec mirovnih pogajanj" prinaša »Tribuna- iz Ouchy sledečo depešo: V zadnjem trenutku, ko so že bile dogovorjene vse glavne točke o miru, je stavila Turčija nove, nespremenljive pogoje. Zelo verojetao Je, da se razbijejo pogajanja. — (Od druge sirani se nam pa poroča, da o prekinjenju pogajanj ni misliti, pač pa da so se popolnoma razbila. — Op. red.) Nova smer italijansko-turške vojne ? RIM 11. (Kor.) „Ag. S efani" javlja uradno, da je dobil admiral Viale povelje, da naj odpluje s svojo eskadro iz italijanskih vod v Egejsko morje. (To kaže na to, da mira še ne bo. Nasprotno, italijanska flota se lahko združi z grško in obe onemogočite Turčiji prevoz čet iz Azije v Evropo. — Op. ured.) Obletnica kitajske revolucije. PEKING 11. (Kor.) Po vsej Kini so praznovali včerajšnjo obletnico revolucije. Predsednik |e pregledal vojaške čete in sprejemal oficijelne posete. Svečanosti bodo trajale tri dni. SIMLA 11. (Kor.) Poročila iz Sanghaja, da prodiralo Kitajci v iztočni Tibet, so brez podlage. Vsaj v Pekingu dementirajo te vesti. Angleški parnik zgorel. LONDON 11. (Kor.) Po L!oydu iz New-Yorka došlem poročilu je zgorel pri nekem požaru v Bayonne (Ntw-Jersey) britanski parnik „Dunhclm*. D/a britanska parnika za petrolej in barka „Concordia" so pa morali zavieči ven na veletok. Zgorelo je mnogo petroleja in drugega materijaia. Morilec svoje matere. REKA 11. (Izv.) Onega Koblitza, ki je pred dvemi meseci v Pragi na živinski način umoril svojo mater, ter jej oropal kron 15.000, so tu prijeli. Spremljala ga Je njegova ljubica. Defravdant — prostovoljec. BRNO 11. (Izv.) Poštni uradnik Jarka je v Luhačovicah poneveril 14 000 kron in je zbežal v Srbijo, da stopi med prostovoljce. _ Vojna na Balkanu. Rusija mobilizira. KREKOV 11. (Izv) Iz Ruske Poljske prihajajo vesti, da je mobilizirala Rusija donske kozake ter jih odposlala skupaj z da se bo mcgel nazaj grede ustaviti v Zagrebu. — Pisal je tudi meni. Še iz Novega sada — je odvrnil Ivan in se ozrl po svoji slavnostni obleki in perjanici na kalpaku, ki ga je držal v roki. — Tako vendar ne moremo na Har mico. Moramo se preobleči — je predlagal Ivan, toda Cerović je bil tako lačen, da ni hotel nič slišati, da bi moral sedaj še domov. — Nal gre, kdor hoče, jaz pojdem s sabljo in kalpakom; končno je danes banova instalacija — je rekel Cerović in prvi I šel iz sobe. IX. Ivan pa je vendar šel domov, da se preobleče, in zlasti, da se materi r ;-ra ičJ, da ni prišel k obedu. Doma je našel mater in sestre, ko so pripravljale luči za večernjo razsvetljavo, ki so jo hoteli prirediti banu v čast. Marija je privlekla odnekod s podstrešfa neki star transparent, ki je bil v hiši še izza časov cesarjevega poseta v Zagrebu — leta osemnajstega. Naoisan je bil latinski stih s srebrnimi in zlatimi črkami na črnem polju. Ivan se Je, ko je šel mimo, spomnil takoj, da bi iz tega napisa napravil hrvatski napis. Samo Časa ni imel, ker je vsekakor hotel biti v družbi s svo|imi prijatelji na Harmici. Povedal Je svojo željo Hani. Prvi trenotek so se mu mati in sestre smejale. onimi rezervisti, ki jih je bila poklicala pod orožje pri takozvani poskusni mobilizacij5 posebnimi vlaki v Odeso. Oblasti so dobile nalog, naj pripravijo čimprej mobilizacijo, ker namerava vojno ministrstvo tekom enega tedna poslati v Rusko-Poljsko 150 polkov. n Novoj e Vremja« poroča, da ima Rusija pripravljenih 1800 vagonov in 80 kozaških polkov, ki bi se eventueino po iali na mejo proti Avstriji. PETROGRAD 11. (Petr. brz. ag.) Vest. da je Rusija mobilizirala donske kozake, je popolnoma neutemeljena. PETROGRAD 11. (Kor.) Pet. Tel. Ag. javlja iz Carigrada: Radi strogega nastopa ruskega zastopnika so oblasti dovolile, da smejo grške ladje, ki so vkrcale blag} v Odesi ia v Galabu, pod rusko flago iz turških pristanov. Druga črnogorska zmaga. PODGORICA 11. (Izv.) Ves popoldan je divjal boj krog Tuzija, ki so ga Crnogorci zavzeli. Včeraj so se bojevali celih 15 ur. Malisorl so s Črnogorci. Pri Devčiču ujetega turškega poveljnika straži]o v vili „Kruševac". PODGORICA 11. (Izv.) Uradno se poroča. da prodira general Martinović, ki operira z južno č.nogorsko armado, proti Dul-činju. Sedaj so prekoračili Crnogorci na vsej črti Bojano In so vzeli trdnjavo Taraboš. PODGORICA 11. (Izv.) General Buko-vić je zavzel mesta Bojkovac in Berane. Bolgarska previdnost. SOFIJA 11. (Kor.) O vsebini note balkanskih držav kot odgovor na avstro rusko demaršo se še dosedaj niso mogli zedinlti. Mislijo pa splošno, da odgovorijo |utri. — Poučeni krogi velijo, da bo vseboval odgovor zahtevo po administrativni samoupravi v vseh evropskih vilajetih in njihovi kontroli od strani velesil in balkanskih držav. Te zahtevi bodo javili tudi Turčiji potom posebne note, potem pa se ima podati ultimatum že čez par dni. Srbi hočejo vojno, BEROLIN 11. (Izv.) Iz Belgrada javljajo, da se Srbija ne zadovolji niti več z reformami v Turčiji. Sploh mir ni več možen, ker je mobilizacija Srbijo preveč stala. hjemno stanje v Belemgradu. BELGRAD 11. (izv.) Po mestu so odredili, da morajo pozapreti že ob U vse Javne lokale. To kaže na izredne dogodke. BEROLIN 11. (Izv.) Iz Belegagrada se poroča, da sledi nemudoma napoved vojne. Uradno pa se ta vest ne potrjuje. Turška mobilizacija ne uspeva. DUNAI 11. (Izv.) V diplomatskih krogih govorijo o neuspelosti turške mobilizacije. Do 16. t. m. bodo Turki prip-avili nekako 230 tisoč mož ; a vojna bo golovo v celem obsegu prej izbruhnila. Abdula Hamida premestijo. CARIGRAD 11. (Izv.) Turška vlada je sklenila, da spržvi ex-suitana Abdula Hamida, ki zdi vjet v Solunu, v Brusso, ker se bojijo, da bi ga znali p.istaŠi osvoboditi vsled vojnih zmešnjav. SOFIJA 11. (Izv.) Ugleden državnik je izjavil, da Bolgarija zato ne odgovori na rusko avstrijsko demaišo, ker hoče pripraviti čete za vojno. Kakor hitro bo pa vse gotovo, pa odgovori temeljito in v nedeljo je že pričakovati izbruha vojne. — Kako naj iz teh latinskih besed sestavimo hrvatske ? — so vprašale začudene. Scer tudi njemu ni šlo v glavo, vendar pa je silno želel, da bi ban na njegovi rodni hiši čital hrvatske besede. Končno se je spomnila mala Jelena, ki je dobro znala hrvatsko ortografijo, in je iz latinskih besed zložila hrvatski stavek: „Bjg živi bana!" Nepotrebne črke je zalepila s temnim papirjem. Zadovoljen in srečen kakor majhen otrok, da se je J leni posrečilo sestaviti hrvatski napis, Je N; v svoji navduSeni radosti objel oeklico in jo krepko poljubil sredi ustn c. Pozabil Je popolnoma ta trenotek, aa nima več pred stboj otroka in niti mu ni prišlo pozneje na um, da bi Jo smatral za kaj drugega, nego za malo Le i-člco, s katero se je Marija še sedaj ig ala kuhinje in punčke. Šele, ko jo je izpu.tl, je opazil, da je deklica pobledela in cčl so se jej zalile s solzami. Ivan se Je ustraši1, da jo Je razžalif, in jo je v šali, ko se mu je mudilo k tovarišu na Harmici, svečano 'ro-sil, naj mu oprosti. Deklica se je vsa tresla in se vsa zmedena umaknila v kot za klavir, on pa je skočil skozi vrata in }e bil v trenotku na ulici. Dasiravno je biia najkrajša pot proti Županijski ulici, je vendar šel dalje po Pivarski ulici, proti Poljskim in Opatičkim vratom, ker je hotel priti v Kipno ulico v nadi, da vidi Madleno. (Dalje.) Rtran IT. .EDINOST" št. 285. V Tratu, dne 12. oktobra 1912. 1911 s 1911 se kamen, dne 17. junija pod strero In danes nekaterih maleikosti gotova. Avstrija se bo vmešala? | 5- septtmbra DUNAJ 11. (Izv.) „Voss. Z." poroča od dne 13 nov. ruske strani, da sta Avstrija in Rustja sklenile, da ostanete neutralni za vsak slučaj. Tu pa se uradno ta vest zanika in ob enem zatrjuje, da bo Avstrija, če bo treba, energično nastopila. Mestni svet tržaški. (Seja dne 11. oktobra 1912.) Predseduje prvi podžupan dr. R;chetti, ki je otvorll sejo ob 7 45, ugotovil sklepčnost, ter naročil zapisnikarju, da prečita zapisnik zadnje seje. Pred prehodom na dnevni red je svet. C e r n i u t z interpeliral župana o razmerah v mestni ubožnici, kjer je neki starec izvršil samomor, ker ni več mogel prenašati mučenja, kateremu so izpostavljeni vsi tam sprejeti siromaki. Uprava pa je samomor prikrila Javnosti. — Podžupan dr. R i c h e 11 i, je izjavil, da izroči interpelacijo županu. Svet. dr. Zanolla je interpeliral v zadevi prenapolnjenih mestnih srednjih Šol. Svet. dr. P u e c h e r in dr. W i l f a n ki sta se istočasno proglasila k besedi, priporočata predsedstvu, da se zavzame pri „L1oydu" in vladi za odpuščene delavce L'oydovega arzenala. Pri tem je svet. dr. W i I f a n še posebej priporočil, naj se pri „Lloydu" odpuščene delavce namesti v mestnih podjetjih. Podžupan dr. R i c h e 11 i je kcnečno naznanil, da se je ravnatelj mestne bolnišnice dr. G a 11 o r n o odpovedal. Mestni svet je to odpoved vzel molče na znanje. — Nato se je prešlo na dnevni red. — Sprejet je bil brez debate pravilnik komisije za reformo in nadziranje službe javne snage. Izvolile so se na to razne komis'je. Od Slovencev so biH izvoljeni: Dr. Rybar in dr. Slavik (namestnik) v šolsko, dr. W»lfan in dr. Rybar (namestnik) v juridično, Martelanc in dr. \Vilfan v stavbeno, Ferluga in dr. Pertot (namestnik) v vodno, dr. Pertot in Martelanc (namestnik) v komisijo za j vna sn2go, dr. Martinis in dr. Pertot v zdravstveno, Saucin in M klavec (namestnik) v komercijalno, Ferluga in dr. Wilfan (namestnik) za zastavljalnico, dr. Pertot in Miklavec (namestnik) politiko dela, dr. Rybaf in dr. Martinis (namestnik) reforma uradov, Miklavec in Pertot Josip (namestnik) v vojaško, Pertot Josip in Ferluga (nam.) v komisijo asanacijo uradništva, dr. kopanjem temeljev, iz katerega precej razbrzdano napadajo one, je postavil temeljni ki — delajo! — Osebnosti so jim pri srcu 1912 je bila stavba j — in s t?m hočejo reševati naše naredao je stavba, izvzetnši vorašarje! ! Ne bi izgubljali besedi; ali, in notranje oprave, ker je med nami tudi nekaj vročekrvnežev, ki radi ploskajo takemu otročjemu junače-Načrti so delo arhitekta g. C o s t a- i nju, moramo povedati vsem skuoaj, da se peraria, ki je tudi vse delo nadziral z mi od takih zaplotnih napadov ne dajamo veliko požrtvovalnostjo. Stavbena dela pa je str?šiti! Mi gremo svojo pot naprej in pri-izvršila domača tvrdka Marteianc in hodnjo nedeljo si izvolimo cd^or, ki nas bo drugi in sfcer izvršila zelo častno. Dočim! vodil po poti, ki jo ima začrtano — izvo-stane pri me-tnl Šoli v ul. Ruggero Manna limo ravno iste može, ki so nas vodili do vsaka soba 42.000 kron, stane pri naši šoli sedaj in ki so se izkazali popolnoma dole 18 000 kron! i ra«le toli težkim in mnogobrojnim nalogom Dokaz, da so vrSili vsi: arhitekt pod j N š narod je hvaležen tem močem, ker ve. Jetnik in delavci najvestneje svojo dolžnost da so vsikdar vršili svojo dolžnost, četudi Omenit moramo še posebej, da so tekom niso mogli izvršiti vsega, kar so želeli sami gradnje, kakor smo že označili v „Edinosti",! in kar smo želeli mi žnjimi. tam zanosleni delavci nabrali medseboj 142 Kar se ni dalo doseči do sedaj, upamo kroni Čast jim! ; doseči v bodočnosti ako bomo — delali! j Mi hečemo in gremo dnevno naprej, pod 00$T3«8C€fr V^StL ; vodstvom izkušenih voditeljev in grdi ne- hvaležneži bi bili, ako bi jim ne laupali. Odvetniški izpit. Odvetniški kandidat gospod dr. B o i e s l a v Bole je položil pred tukčjSnjim višjim deželnim sodi!č;;m odvetniški Izpit s prav dobrim vspvhom. Na občnem zboru polit, društva o Zaplotniki bi lahko nastopili in izvolili v odbor tudi svoj!h uzor-naprednih sil; ali uverjeni smo, da ne pridejo, ker niti člani (čiani moramo namreč plačevati članarino!) niso in ker vedo, da bi jim volilcl ne sle „Edinost" se poda poročilo o delovanju dl||I Mi hočemo delavce/, ne pa razgrajal- društva, njega dohodkih in izdatkih in se cevJ In takjh deiavcev jmamo v svojih vo- vrše volitve novega odoora. Ker oodo vse diteljth Qni, ki trdi, da so to aristokrat*, je te važne zadeve gotovo zanimate člane zlc5en ali pa spj0h ne ve, kaj govori, društva, se upravičeno pričakuje cbilo ude- - - - - društva, ležbo. Kdor še ni čtan političnega naj pristopi! Pristopajte h najvažnejšemu našemu društvu! Ma la finiscan?, che sarebbe ora. Včerajšnji „Induendente" pravi, naj končamo praviti, da so slovenska imena slovensk h krajev edino prava. Na včerajšnjo notico v Član pol. društva „Edinost Slovenski mladini v Trstu „Glasbena Matica" vabi slovensko mladino obojega spola k pouku v zborovem petju. Poučevalo se bo tematično v teoriji in vporabljajo isto v urastsčuih v^jah, s katerimi vajami bo združena tudi vzgoja organa. mladina obojega spola , . - . . x i Sprejema se mladina obojega spola v „Edinosti", ki zahteva, naj Italijani spoštu-' dobj Qd n ,et dalje> pa tudi odrasle osebe, jejo pristna slovenska imena in značaj nsš-h ,m3jo veselje ,n pok;jc za t0 Za sprejem krajev v okolici in na bhzn|em Krasu tn to v fa tečaj se ne zahteva nisakega poznanja posebno tedaj, ko hodijo uživat krasoto teb e|asbe am^ak edino le dober posluh, krajev in gostoljubnost njih prebivalcev, nas & - - - — - « zavrača „Indipendente", češ, da je ta naša zahteva „oajacada" in da naj pustimo mi Italijane, da po svoje kvarijo naša imena ter krpucajo tuje spakedranke Iz lepih in pomenljivih slovenskih krajevnih imen Ute-, Z dovoljenjem starišev mladina lahko sama naznani svjj vstop, in sicer v pone-deijeic in torek (14. in 15. t. m ) od 3—6 v dvorani „Trg ob. zadruge" ulica Sv. Frančiška Št. 2 l. nad-itr. P uk bo dvakrat na teden in sicer melj-Je to pa s tem, da pravi, da tudi Slo- brez jlđčerij za dečke v sredo in v soboto, venci, ko govorijo italijanski, rab jo imena £a deWlce v torefe ja v p£tek. S poukom se Lubiana, Praga in Vienna. ; ične v sredo l6 t m Reveži l Ali nas res smatrate za tako Velikega pomena je za vsakega, da se omejene, da ne bi spoznali puhlosti tega že y mladoiti seiaani z glasbeno teorijo, J , „ . , vašega, iz trte izvitega dokaiovanja? Imena , j itvtžaa cjas jn posluh Prav glede ^a^^^n Martplam'n^?il'*m^^frAm^al^ko lubiana, Praga, Vienna so od nekdaj Itali- luha ;še *avni Schumann: izvežbanje Slav k in Martelanc (n-m.) v tramvajsko f janska imea3j so jih pošteni Italijani v^osltha £ fcna , d n£jvažntjglh stvari v komisijo ter konečao Biecker in dr. Martinis 'govora> n2vadni pisavi in celo slovstvu ra-.g|asb| 1 1 4 ' 1 * —^ tečajem hGČe „Glasbena Matica' v vihovni Slove 3cev svet mestne hranilnice. Predlog, in socijalistov, da se izvoli po- bili in so si ta imena s tem pridobila Sloveicev in socijalistov, da se izvoli* ]n0 pravico obstoja, ravno tako kot |o| raišlif ^ESno''Veto med""slovensko anagrafično in požarno komisijo pa en Slo- , ,ma|o imena Rim 0glej, Videm, G^a^ j^o v Trstu Zato pričakuje, da se sta-venec, oziroma socijalist, Je večina odklo-j dfcJ Koper> pulaj Poreč> Benetke in ^ mo, ia dragevolje mla- A , .„ . - , , , drugih slovenskih imen za neslovenske svote otroke v omenleni tečai in Potem koso b,le brez debate reSene kr2 Takih Uovenskih oziroma italilanskih "ih o.rcd.oino in'redno oL- fhrp rtneunena rena. v pQ fonetJcnjh praviiih obeh jezikov popol- ^ JO p'oulc Sotsko vodstvo. noma pravilno prilagojenih in izobličenih! Revčki poštni odpravitelji se nam imen ne sme čtovek, ki hoče veljati za res-! č res smiti,0> Vedeli smo že zdavnaj, da ni nega in pošteno mislečega, nikdar primerjati, ravno najbuljša taka odpraviteijska siužba toaa kaj še uvrščati v vrsto onih pasedrank, ki dd Je že V(,ko popolnoma „ped psom", kase kujejo v zadnjih letih po uredniških tr-kor čjt.mo ze t r i d n i v uradnem „Osser-žaškh listov „Piccolo" „IdipendenteM, „Alpijvatore Xriestino% pa vendar nbmo mislili. Giuiie". Povsem izkl^čeno je, da bi se ke- LiudJe bož(j( Ie čltajte razg,as 385 na daj debil kek stovanski list, ki bi na tako ^^j SIrani BOsservatora-, pod katerim je dvorni svetnik in predstojnik videli, da govorimo Razpisuje se natečaj zaradi od tri manj važne točke dnevnega reda, v smislu predlogov mestnega odbora, se je razvila kratka debata o predlogu Istega odbora, da se vzame pri splošnem penzljskem zavodu posojilo v znesku 6 milijonov kron proti 5 V4% obrestim. Dr. W1 i f a n je pri tem vprašal, če ni bilo možno dobiti ugodnejših pogojev, na kar je poročevalec dr. Pittacco odgovoril, da je mestni magistrat storil kar Je mogel, da bi dosegel čimugodneje pogoje. Večina je seved3 sprejela predlog za katerega so glasovali tudi socijalisti. , vi deiat^ g0t0vo sramovali. Vsaka taka Nato je podžupan dr. Richetti zaključil j primefa kct padriciano in Lubiana, Lese- i . , J""5 t' n e a e k s p e d i | e n t a pri Javno sejo. Biio je 8 55 zvečer. f cian0 siperJore s Prag3 je prl resnih l]udeh ; ^ag ^ pSriPBoVci- P nedopustna. Zaradi tega smatramo vsako i HfIJj p0 čim so fieki taki oogtni tkspe_ tako spakedranko tržaskin neodrešencev, j di|enti( ki jih oddajajo, to se prdvi menda katerih staiši pa so morda bili Slovenci, za : _ prodajHO potom razglasov, kakor kmet nesramno izzivanje, kateremu je namen z a- svoje pujske teličke?! n i k a t i slovenski značaj tizaske okolice ta J škandal, da c. kr. pošto in brzojavno bližnjega Krasa. s ravnateljstvo pošilja v svet take, cel stan Le starodavni, a za sedanje čase vsega sramoteee razglase! ; obžalovanja vredni popustljivosti se imate: Italijani na Krasu! Tam, kjer je sre-zahvaliti, da se vam ni doslej drugače dišče &podrjega Krasa, v Komnu, izdajajo {odgovarjalo na vaša izzivanja. Dosegli italijan5ice „Oruficate" o pregledovanju go-'ste že toliko, da ne morete imeti več kole- veJe ži^ine j Ne bi verjeli našemu poročevalcu sarskih dirk ob soinčnem svitu. Pazite pa, tfi gorostasnosti, ko bi nam ne bil poslal da se vam ne posrečijo tudi te ponočne crig!tial te najnovejše kraške italijanščine! po naši zemlji in da sploh ne cmo prigu j pridete spat v „fieniie di Prevald« ob j Vas h ci sram, brafje Kraševci, da 2 po noči. dopuščate kaj sličnega v slovenskem kraja, Volilni odsek polit. druStva „Edi- kjer nima laščina kaj opraviti?! nost14 ima danes zvečer ob 7. sejo v pisarni j v zasmeh slovenskega jezika in v po-odv. ar. Gregorina in dr. Slavita. j polnilo zasramovanja slovenske narodnosti Zaplotnikom. — Prejeli smo: Sedaj je na laški „Certif cato* pritisnila davčna J(ova šolska stavba dražbe sv. Cirila in Jvletoda pri Sv. 3akobu. Tržaški Slovenci praznujemo danes znamenit naroden preznik: Pri novem šolskem poslopju družbe sv. Cirila in Metoda pri S/. Jakobu postavijo danes zadnji kamen in poslopje se slovesno izroči svojemu namenu. Veličastna stavba je to, ki se otvori danes deci našega ljudstva, da bo v njej nabirala znanja, neobhodno potrebnega za težko borbo življenja. Ze od zunaj na- dlrKe pravlja stavba, s svojimi štirimi nadstropji, ukusnimi dekoracijami in balkoni, imponujoč utis. A kaj šele od znotraj, ko se človek takorekoč iig.blja v vseh teh števiinih prostorih. V šolskem poslopju je 24 učnih sob. j so 4 kabineti, 2 pisarni, 2 posvetovalnici, 2 pa nam je dovolj vašega zaplotnega rova- uprava svoj „K. K. L«nien Verzehrungssteuer- obednici za otroke, 1 telovadnica, 1 kopa- renja, o gospoda — mladini! Do zadnjega cmt Gretta" !! UŠie, 2 stanovanji za sluge, kuhinja za shoda, ki ga je sklicalo politično društvo! Tržaško vodovodno vprašanje. — otroke in 1 soba za muzej; po'eg vsega še „Edinost*4 v .Narodni dom", smo mislili Mestni odbor je minuli teden določil svoto potrebni stranski prostori. V šoli je uvedena mi okosteneli „Edinjaši", da imamo posla 17 000 kron za napravo vhoda v trebensko tudi centralna kurjava. Kljubu temu, da ita- sicer z mlcd >, a možato, energično družbo Jamo. Eksekutiva se Je obenem pooblastila, velenaprednih ljudi. Danes smo pa prepri- da napravi s posestnikom zemljišča ob vhcdu Čan,a, da smo se zopet enkrat — varali, v jamo pogodbo za desetletno najemŠčino. kakor se varajo oni, ki izza plota mečejo Dovolii se le tudi znesek K 3600 za nabavo polena na-nas in naše narodno vodstvo.1 potrebnih instrumentov za Studiranje nove Ravno moja malenkost je pred Časom po- oskrbe mesta z vodo. Velik del zasluge Impozantna pslača dela čast družbi sv.1 zvala na tem mestu one mlade moči, ki s na tem sklepu gre pač ra*im zastopnikom, »Cirila in Metoda, a bo v ponos ttžašsim toliko slastjo perejo domače perilo zunaj ki so se v vodovodni enketi tako toplo za-S/ovencem posebei ter našemu narodu v hiše, naj, ako so res kaj vredni, nastopijo vzeli za vodovod iz trebenske jame obv*e Saj je ta stavba sad požrtvovalnosti doma javno in naj nas prepričajo o svoji naši'ga celokupnega naroda, saj Je za stroške sposobnosti. U^al sem, da spoznam te no-prispeval tel ko bogitin s svojimi tisočaki, v:»dc.bn- narodne mišljena minulem javnem koliko/ siromišen delavec s svojimi v znoju sno^i pr;s!užt nirai vinarji. is:mi lijanbka večina naravnost razsiplje denar za šolske stavbe italijanskih mestnih šol, je naša šola pri Sv. Jakobu najbolj moderno urejena šola Trsta. More se kosati celo z mestno Šolo v ulici Ruggero Manna. Priprave za volitve v tržaški mestni svet. — Prihodnje leto poteče zakonodajna doba tržaškega mestnega sveta. Zato je na-- a zastonj sem upal! Junaki menda mestništvo izdalo magistratu naicg, naj priznavajo, da nt^o še godni, da bi pravi vse potrebno, da se bodo mogle vo- DeK1 za novo stavbo se je začelo die zanustili kotiček, v katerem se skrivajo in litve iiv šiti pravočasno. Tečaj za učitelje meščanskih Sol, ki ga Je dovolilo za šolsko leto 1912/13 ministrstvo slovenskemu učlteljstvu Trsta in okolice, se prične prihodnjo sredo, dne 16. t. m. ob 5 popoldne v pripravnici za srednje šole, ulica S. Francesco d' Assisi 25. Predavali se bodo sledeči predmeti, in sicer po dve uri na teden: pedagogika (ravnatelj V Bcžek), slovenščina (prof. dr. Iv. Merhar) in zeml|epls ter zgodovina (prof. St. Ćubre-tović). Gospodje in gospodične, ki se mislijo udeležiti tečaja in se še niso priglasili, naj to store vsaj do 15. t. m. na naslov podpisanega voditelja. Prof. dr. Iv. Merhar c. kr. drž. glmi., Trst. Priporočljiva tobakarna Pišejo nam: V Rojanu, v ulici Montorsino Št. 7, to je, poleg kavarne, ima neko ženšče prodajalno tobaka. Da-si živi skoro izključno od Slovencev, zabavila vendar čez vse, k^r Je slovenskega. Tudi ščavov ne manjka. Če že nikakor ne mara našega ljudstva in našega jezika, pa naj izgine nazaj v — Kočevje. Za pošteni naš denar nam bodo že drugi stregli 1 Sokolski naraščaj. Starše, ki še hočejo vpisati svoje otroke k sokols'*emu naraščaju telovadnega društva .Sokol* v Trstu, opozarjamo, da naj j h pripeljejo danes od dveh do treh poptldnev telovadnico v „Nar. domu". Vaditeljski zbor. Razpisane učiteljske službe Pazlnski c. kr. okrajni šolski svet razpisi je mesto nadučiteSja (II. raz), učiteljice (lil raz.) in podučiteija v Tinjanu; mesto nadučltelja (II. raz.) v Trbižu; m sto učitelja-voiitelja (HI. raz.) v Boljuncu, Golfgcrlci, Kaščergt, Gr-demselu, Vranji, Sv. Lovreču, Drenju, Koz-Ijaku, Borutu in Krbunah; mesto učiteljice (HL raz.) v Krpanu, Krnfgi, Pićnu in Berrau; mesto podučitelja v Žminju in Sv. Petru ▼ šumi. Prošnja do 15. nov. 1912. Natančnejše glej „Osservatore" Št. 232 z dne 10. t. m. Zveza dramatičnih društev. Krirjska deželna vlada je dovolila ustanovitev Zveze dramatičnih društev ter se viši dne 27. t. m. o t) 10 dopoldne v LJubljani v resta-vrantu „Zlatorog* (Gospodska ulica) ustanovni občni zbor. Namen Zveze je: Združi'ev vseh slovenskih, izrečno drami-tičnih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg drugega svojega ramena goje tudi dramatiko. Sredstva v ta namen so zborovanja, predavanja, predstave, sestanki, poučni tečaji za režiserje, razpisi nagrad za i'.vime Igre in izdalauje „Tallje". Prfgl ise sprejema g. Ff. Gjtecar, plsateij v Ljubljani (magistrat). CM Drobtinarji so zložili do danes K 913 86. kpočetka nabranih K 146 60 se je Izročilo naravnost možfc! podružticl, ostanek je naložen v hranilnih Knjižicah TPH. V zgornjem znesku je K 90, katere je doloži! Protldrobtinar. Nabiratelj. Za one, ki se hočejo izvežbati za občinske tajnike. — Deželni odbor istrski razpisuje štiri letne pedpore iz deželnih sredstev za kandidate za mesta občinskih tajnikov. Podpore znašajo po 600 K in se prično s 1. februvarjem 1913 Aspiranti morajo stopiti v prakso pri občinskem uradu, ki ga določi deželni odbor. Podpiranec je obvezan, da položi izpit, ki bi ga sporazumno doloiila namestništvo in dtželni odbor, eventuvalno da popred absolvfra spopolnjevalni enomesečni kurz, ki se bo vršil vsako leto pri deželnem odboru za časa polaganja izpitov. Podpiranec se mora obvezati z reverzom, ki ga v slučaju, da podpiranec ni še polnoleten, mora podpirati oče ali njegov zakoniti zastopnik, da vrne deželnerru odboru prejeto podporo, ako ne bi v določenem roku z izpitom dokazal potrebne sposobnosti za službovanje na občini. Prošnje za podeljenje teh podpor Je predložiti najkasneje do 30. novembra deželnemu odboru v Poreču. Potrebno je avstrijsko državljanstvo, dovršena doba 18 let, popolno uživanje državljanskih pravic, zdrava fuična konstitucija, moralna neoporečnost, dokaz, da je dovršil nižjo gimnazijo, ali kako drugo tem izjednačeno šolo, oziroma dokaz, o primerni naobrazbi z izpitom, ki ga Je položiti pri deželnemu odboru. Služba kaznilniškega paznika je razpisana v kaznilnici v Gradiški. Prošnje do I. novembra c. kr. kazniiniškemu ravnateljstvu. v Gradiški. Zahteva se znanje slovenščine in italijanščine v govoru in pisavi, po mogočnosti tudi nemščine. Slovensko gledališče. V nedeljo dne 13. oktobra, pop. ob 3 30 se bo prvič popoldne ponovila opereta „GROF LUKSEMBURŠKI-. Opozarjamo na to predstavo, za katero veljajo znižane cene, zlasti gledal ško občinstvo iz bližnje In daljne okolice. « * * Zvečer bo interesantna premiera: Kadl-burgova veseloigra „ČRNI MADEŽ*. Ta predstava vella za abonente A. Oostihia-IJuJjet Stare - Z\z\, ^V.8" 17. Kraški teran, FSrffik?. Ve6no sveže pivo. g£ l^iSl V Trstu, dne 12. oktobra 1912. „EDINOST" St. 285 Stran III. Tržaška gledališča. POUTEAMA ROSSETTI. Danes zvečer ob 8 „Cavalleria rusticana" z Esiso Gari-bžldi v ulogi Sautuzze ter „Pagliacci". EDEN. Danes zvečer zanimiv varlete program. Začetek ob 8*30. Porotno sodišče. Roparski umor na Kantridi pri Reki. Predseduje dež. sod. svet. dr. Stegu, prisednika dež. sod. svet. Pahor in sodnik dr. Lučić, zapisnikar dr. Irgolič; drž. pravdnik dr. Tomičić; branitelj dr. Jos. Manoić Obtoženec: Ivan Lah, sin Filipa in Rozalije, rojen dne 5 okt. 1884 v Mariboru na Štajerskem, pristojen v Trgovič pri Vel. Nedelji, kat., oženjen, vrinar, pismen, biez premoženja, že kamovan, ki je obtožen : 1. da je dne 12. februarja 1912 v Kantridi, z namenom si prilastiti tuje premično imetje, zavratno udaril večkrat s pestjo in sekiro po glavi Rožo Osvaltovo, hotcč jo urr.rtiti, in je torej ravnal proti njej tako, dd je odtod izvirala njena smrt, nastcpivša neposredno petem, nakar je vzel iz zaprtega kovčega Vekoslava Ko!arja znesek K 120 iz kovčega Antona Holza znesek K 118 76. iz kovčega Antona Krerožarja znesek K 95 in srebrno uro v vrednosti K 18 ter končno iz omare zakoncev Jakoba in Rože Osvali dragocenosti v vrednosti okrog 150 K; 2. da je v svojo korist ln brez privo lenja dotičnih lastnikov vzel v Kantridi : a) ne natančno določljivega dneva I. 1911. d/e pili in eno žago v vrednosti K 5 40, kar je bilo last Ane Viasičeve; b) ne natančno določljivega dneva istega leta znesek K 7-20, ki je bil last Antona Vrha; c) dne 26. decembra leta 1911. nekaj pečenke in znesek K 4, kar je bilo last Frana Krem-žarja; in torej s tem zakrivil hudodelstvo zavratnega in roparskega umora v smislu §§ 134, in 135 št. 1 in 2 k. z. in prestopka tatvine v smislu § 460 k. z. in kaznivega po § 136. k. z. Obtožnica pripoveduje, da je imela umorjenka osem ran, vse na glavi, razun ene na vratu, ki so bile po mnenju zdravnikov, ki so raztelesili umorjenko, vse smttne in da so bile zadane najbrž, ko je ležal* utr.orjenka v nezavesti aH že mrtva na tleh Sesiro so našli naslonjeno na umorjenkinih nogah. En udarec je bil zadan z ostrino, s sekiro ali nožem. Izžrebani so bili sledeči porotniki: Boj« A!., Č bohin Martin, Godina Jakob, Gomz> A nt., Gul Al., Prelog Iv., Skerk Vinko, Smer-dtl Andr., ŠvaraJjs., VatovecJ.k. Wiegele Iv., Ž tnik Iv. Piisegli so vsi siovenstci in ss razprava vrši v slovenskem jeziku. Prva razprava proti obtožencu se je Že vršila pred tukajšnjo poroto dne 19. Junija t. I. pa je bila tedaj na predlog braniteljev odložena v svrho izročitve obtoženca v preiskavo zdravnikom psihijatrom. Razprava. Obtoženec je na vprašanje, ali se čuti kil v, odgovoril z „da". Priznal je, da je hotel pri Osvaltovih ukras i denar, ni pa nameraval usmrtiti nikogar. Mislil je pač, da ni tak pregrešek, če človek v veliki 6iu vzame drugie denar. Zatrjeval je danes, d^ je imel denar že v žepu, ko je udaril Os vaitovo, docira je pri zadrji razpravi izpo *tdal ravno nasprotno. Ko ga je predsednik vprašal, kako s r£z'aga krvave madeže na kovčegih, ki ho čejo, da jih je nekdo ulomii s krvavo se ksro, je izjavil, da ne ve. Na vsa vprašanja je ostal rrdovratno pri svoji izpovedbi, dr je udaril Oivaltovo s pestjo šele potem, ko je že imel denar, in da jo je udaril s sekiro le dvakrat in to ne z ostrino, temveč t ušesi. Zatrjeval je, da je storil svoje dejanje h zato, ker je bil popolnoma brez žtvljen si: h sredstev. Z oropanim denarjem je od šel v Reko in potem v Zagreb, kler si |t kupil neke stvari in se odpeljal v Čakovec. Med vožnjo mu je b la ukradena suknja s 40 K. Da se današnja njegova izpovedba ne strinja s prejšnjimi, pojasajuje s tem, da r.ajorž ni razumel vprašanj preiskovalnega sodnika in vprašanj pri prvi razpravi. Na predlog dižavnega pravdnika je prečital predsednik vse piejnje zapisnike o obtoženče/ih izpovedbah. Umorjenkin soprog Jakob O s val t je izpovedal, da kakor pri prvi razpravi. Izrecno pa je potrdil, da so bila tla v sobi krvava da so bili kovčegi vjI krvavi in tudi obleka v njih. Žena je dobro slišala in bi bila morala slišati obttž?nca v d;ugi sobi. Priča ibhteta 612 K odškodnine. Piiče Katarina Lavrecčlč, Fran in Anton Kremžar so izpovedali kakor pri prvi rat-j Eraec ima škode 5 K, Anton pa 113 k; on. Marija Vinčkova je povedala, da obtoženec ni bil slbb človek. Padel je obtožencu v tovarni kos žeieza na glavo in od tistega časa je telesno propadal. Priča Ant. V; h je potrdil, da mu je obtoženec vzel i/ žepa denarnico, vzel enar In mu vtakni> prazno denarnico nazaj v žep. Denarja je bilo okrog 7 K. Priča je bil tedaj nekolik« pijsn. Priča Elija Rebec je izpovedal, kakor pri prvi razpravi, zlasti pa Je poudarjal, dr je bil obtoženec dober, pošten človek, ki Je v ž i val prav dober glas. Prav tako je potr di:a tudi priča Než3 Smrdel, pri kateri je obtoženec stanoval zadnji čas. Zato ni mogla verjeti, da bi bilo res, da bi bil umoril Os- viltovo. Priča Anton Holz je zahteval povrnitev K 118 76 Priča Vekoslav Kolar ki zadnjič ni bli zaslišan, je stanoval z obtožencem skup2 ori Osvaltovih in Vlaštčevih. Obtoženec b-bil goljufal, kogar bi bil mogel. B I je hitre eze in pri sodelavcih nI bil priljubljen. Priči je obtoženec ukradel 120 K. Po prečitanju sodnih spisov je prečita^ zapisnikar mnenje pslhijatriškh izvedencev, ki sta izrekla, da je obtoženec v polnen obsegu odgovoren za svoje dejanje. Nato je sodišče stavilo porotnikam dve glavni vprašanji: 1. glaseče se na hudodelstvo roparskega umora, 2. pa na prestopek tatvine v treh slučajih. Branitelj dr. Mandic je nato predlaga1 z ozirom na današnji zagovor obteženčev, naj doda sodišče dve eventualni vprašanji: prvo na roparski uboj, drugo pa na navadni uboj, čemur se je državni pravdnik ustavi}^ z vso silo, trdeč, da današnji cbtoženčev taeovor ne odgovarja resnici, vsled Česa ga je branitelj ostro zavrnil, da taka meritorna razpravljanja spadajo v končni govoi ne pa semkaj. Sodišče je ugodilo braniteljevemu pred logu in je prenaredilo vprašanja tsko-le: I. glavno vprašanje: na roparski za-vratni umor; v slučaju zanikanja tega vpra šanja: 1. eventualno: na toparski zavratn ubo|; 2. eventualno (ob zanikanju onih dveh): na zavratni umor; 3. eventualno (ot zanikanju onih treh) : na uboj; 4. eventualno (ob zanikanju 1. glavnega in 1. eventualnega vprašanja): na hudodelstvo oziroma pre stopek tatvine v šest«h slučaj'h (Vit št K 5 40, Vrh K 7 20, Fr. Kremžar K 4 — Kolar K 120 HjIc K 118 76, Ant. Krem žar K 133 —, Osvalt K 150 -), in II. glavno vprašanje (ob potrditvi I. glavnega ali 1. eventualnega vprašanja): na prestopek tatvine v treh slučajih (Vlašič Vrh, Fr. Kremžar). Državni pravdnik je nato po skorc enournem govoru, v katerem je slikal cbto ženca kot pravo zver v človeški podobi, priporočal porotnikom, naj potrdijo vprašanjt na roparski umor. Branitelj dr. Mandić Je zgrsdil svoj obrambni govor na izrek velikega Italijanskega branitelja in učer.jatca Henrika Ferrij&, da človeška dejanja ne upravlja um, temve< čustva. Obtoženec je pač res zločinec, nt pa tak kakor ga je slikal državni pravdni*, a o njegovem dejanju samem pa je težko izrči gotovo meneoje, kako se je zgodilo, ia gotovo ni izključeno, da se je zgodilo tako, kakor je danes pripovedoval obtoženec ia si je prej prilastil tuje imet|e, potem p b Šele ubit Osvaltovo, da torej ni imel namena, da bi bil umoril Oivaltovo in tako mcgtl izvršiti rop. Vsaj dvom je tu mogoč, in kjei |e dvom, je obsodba nemogoča in to tem manj, ker sta zdravniška izvedenca Izpoznala, da je obtoženec za svoje dejanje popolnoma odgovoren pred zakonom, ne pa pred meai-cinsKo vedo, ki vidi v obtožencu duševnt manjvrednega človeka. Porotniki naj zanikajo torej zavratni roparski umor, prav tćko p* udi zavratni roparski uboj in zavratni umor, pač pa naj potrdijo uboj, kajti obtoženec ga Je v resnici zakrivil. Na| trpi za svoi /.točin, a porotniki naj mu s svojim pravo rekom dajo priložnost, da se poboljša. Z ozirom na to, da so porotniki po poldrugournem posvetovanju zanikali i. g»avno, ter 1. in 2. eventualno vprašanj' z 10 ntieH proti 2 „da", potrdili 3. eventualno vprašanje (uboj) z 10 „da' proti 2 „ne", zanikali v 4. eventualnen prašanju (zanikali točke a, b, c, (Vlaš'Č, Vrh, Fr. Kremžar) s 6 (5) „da* in 6 (7) Bre*. ter potrdili točke pod d e in / z 10 „da" proti 2 „ne*, je sod Šče izreklo sledečo obsodbo: Ivan Lah je kriv hudodelstva ubojstva In hudodelstva tatvine v znesku nad 50 K, in se obsoja na 9 let težke ječe, joostrene z enim postom vsak mesec ter povrnitev Škode oškodovancev. Od kazni se mu odšteje 234 dni preiskovalnega zapora Konec razprave ob 1115 zvečer. Društvene vesti. Trž. sokolska župa. Skupna redna telovadba žup-vaditeljskih zborov :J)anes ob polosmih zvečer: Člani. ■v5, £ Pridite polnostevilno! Na zdar! Načelnik. Slovensko delavsko izobraževalno društvo uljudno vabi člane in pri.ateij* Jruštva na važen društveni sestanek, ki b< dones ob 8 zvečer v dvorani gostilne „Balkan" eks-Grota, ul. Tivarnella (južni kolodvor). Z ozirom na to, da je s sestankcir združena tudi o hodnica člana dr. Slavca, ]e upati, da bo udeležba velika. Pevsko dru tvo »Trst*. V torek dnt 15. t. m. ob 8 zvečer pevska vaja za mešani zbor. — Sprejemajo se novi pevci in pevke. Odsek tržaškega „Sokola" v Rojanu naznanja, da otpori v nedeljo, dne 13 t m >voje običajne plesne vaje v letošnji sezoni Začetek ob 6, konec ob 11 zvečer. Odsek „Helios'. V nedello 13. t. m. se zbere odr»ek „Helios" ob 1*30 popoldne :: Poroplovna družbo D. Trfpcoulch & CI. trst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj --;--po morju.--- Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine s trt mi "i i a ki ^VENEZI A^ 3 trCn" V"a<' opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni L, II. in III. razreda. Odhod iz Trsta: vsaki dan ob 8 zjutraj. — Odhod iz Benetk : ob delavnikih ob 2 popoldne, ob nedeljah ob 9 zvečer. VOZNE CENE: Iz TRSTA: Iz BENETK: Tja : L razred K 12 40; H. razred K 8'40 ; Tja : I. razred Lir 3 —; II. razr. Lir 8-50; T IT. razred K 5 40. JU. razred Lir 5-30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred K 18 50; II. razred K 12-50; I. razred Ur 19"—; H. razred Lir 13*—; IH. razred K 8 20. III. razred Lir 8*50, tfcdeijsKi Izlet trst-Benetke in nazaj:1 razred k1^fVr*K FiNA BUFETNA POSTREŽBA. Vomtii l is <. k i se ,>r dajejo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg St. 12; P. Chnstofidis, potovalna agencija, Pal:ice Hotel; Urad za potovulce Avstr Lloyda. — V BENETKAH: pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco; Agencija Avstr. Llojda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridržan preklic in premembe na podlagi službenega pomorskega pravilnika. 0 RESTAVRACIJA ,RLLR STRZIONE' Trst,trg pred juž. kolodvorom 3 Vsak torek, čeirtck in soboto vel.k koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. uri. La-tni* Anton A drii*nči bivši ratar hnt la Balkan. Dr. Peenik (Dr. PETSCHN1GG) asi. vta S. Carina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 in 2—3 in špeci,alist za kožne In vedne (spolne) bolezni: 11 V«— 1 in 7—7'/„ mp §L T1 f — Ako hočete imeti J> AJCltfl i zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka BRIVEC Andrej Rojic TRS T - ULICA A CQUEDOn O št. 20. H>gi enična In doora postrežoa. Se priporoči za obisk. UMETNI ZOBJE Plombiranji zodov Izdiranje zobov bm = vsake bolečins = Or. J. Čermšk V. Tuschsr zobozdravnik konr.es, zobni tehni mmmmm TRST B^a^s eilloa dtlla Caserma štev. 13, II. n Z.Z.OI. ii zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo^ namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „GALENO", VIA S. CILINO - TRST. Podpisana javljata slavn. občinstvu, da sta prevzela : brivnico : gosp. Ljubiča na Opčinah, ter se priporočata za mnogo-brojen obisk. Janko Cubr in JVCiloš Jineš. O pristne orijcntalske preproge ttcoL-o T7olilrr»cfi in vgđL'O rfl7Bp5nnBti nnltinpi^A i n na iKnfrt tpiip antične vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše in moderne onijentalske preproge, orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja Corso, Capo piazza štev. 2, - (palača Modello). ---------- Sprejemajo se vsaka popravila preoroer in stare preproge se zamenjavajo. M. GABAI, Trst, Alberto Fiaizi & €.0 Tfst, ulica Gaetano Donlzetti 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vr^te, debele in line otrobe, oves iu sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in nmorci ae pošiljajo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO F1NZI, Trst^J Stran IV. „EDINOST" št. 285. V Trstu, dne 12. oktobra 1912. M&r. d©L organizacija. — Skupina NDO „Plavži" v Škednju sklicuje za danes cb 7 zvečer javen shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju. — Skupina NDO „Čistilnica petroleja-v Škednju sklicuje za nedeljo ob 4 in poi Javen shod v konsumnem društvu pri Sv. Ani. * Ker se sestavi na tem shodu spomenica glede skrajšanja delovnega časa v čistilnici petroleja, je potrebno, da se shoda udeleže vsi delavci te tovarne. Odbor. — Skupini „Sv. Andrej" in „Sv. Marko" sklicujeta za nedeljo ob 10 dopoldne društven shod v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1.) Delavstvo tehničnih zavodov in organizacija"; 2) Notranje zadeve N. D. O.; 3) Slučajnosti. Delavci! Vabimo vas, da se udeležite tega shoda poinoŠtevilno. — Zidarji !I Če se vam prbeti v uradu posredovalnice dela zidarjev (v kon-sorciju) kaka krivica, bodisi po uradniku, ali sccijalnodemokratskih zaupnik h, naznanite nemudoma centralnemu uradu N. D O., ul. Sv. Frančiška št. 2. — „Narodna delavska organizacija" bo postopala proti nered nostim v tej posredovalnici z vsemi sredstvi. — Jutri ples, ki prične ob 4. popoldne v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. — Delavci! Preskrbite si brošuro NDO I Cene 12 vin. Dobiva se v centralnem uradu NDO. — Posredovalnica dela NDO. Službe iščeta mehanik in sluga. — Urad NDO pri Sv. Jakobu je danes odprt od 5—8 zvečer. Skupina N. D. O. Lloyd sklicuje za danes ob 6 zvečer JAVEN SHOD v prostorih N. D. O., ulica Sv. Frančiška štev. 2. DNEVNI RED: 1) Poročilo drž. poslanca dr. Ryb&ra. 2) Slučajnosti. Delavci! Vsi na shod!! Vesti iz Goriške. Društvo „Edinost" v Ajdovščini vabi s tem vse občinstvo k predavanju, ki je priredi danes v soboto 12 vinototca ob 9 zvečer v svoji dvorani o predmetu „razvoj in pomen avijatlke". Cvetlična dneva v Sežani. V prid našim humanitarnim društvom priredita obe podružnici sv. Cirila in Metoda danes 12. in jutri 13. okt. cvetlična dneva. Cenjeni do mačini kakor tudi vnanji rodoljubi so na prošeni, da dobrohotno sprejmejo vsako ponujano cvetko ter da z vsakim, še tako majhaim prispevkom pripomorejo do častnega vspeha te prireditve. Zaključek vse prireditve bo tvoril dne 13. oktobra zvečer „Na vagi" ples, pri katerem bo udarjal domači tamburaški zbcr. Vstopnina za osebo 50 vin. Sežana, pokaži z dejanjem, da si res krasita metropola 1 Narodna delavska organizacija v Gorici priredi v nedeljo, dne 13 t. m. cb 4 popoldne v prostorih hotela pri „Zlatem Jelenu" II. vinsko trgatev. Med vinsko trgatvijo koncert in potem ples v dvorani. Vstopnina h trgatvi 30 vin., h plesu 7 listkov 1 K, posamezni listki 20 vin. Ker je na sporedu tudi govor zastopnika centrale NDO iz Trsta, je potrebno, da se udeleži te prireditve vse goriško narcd delavstvo, da spozna veliki pomen organizacije na narodni podlagi Upamo, da se to tudi zgodi. Razmere goriškega slovenskega delavstva niso najboljše, zato bi bil že skrajnt čas, da se prične v Gorici z energičnim delovanjem. Goriško delavstvo, vzdrami se 1 V nedeljo vsi na prireditev Nar. del. organi-zac je, ne samo delavci, temveč tudi ostali Slovenci!! Tatovi v Branici. Iz Braniče. Tu so tatovi v teku 4 dni na treh krajih poskusili svojo srečo. Najprej so pri nekem kmetu pri Kodelih poskušali stegniti roko po kokoših. Ali ljudje so jih še začasa opazili in tatjfc so odkurill praznih rok. Bolje jim je vspelo v noči od sobote na nedeljo — v naši cerkvi. Odnesli so ciborij, kel h in de nar iz škrabice. Najbolje pa se jim Je po srečilo v noči od torka na sredo. Uiomili so v hišo Jerneja Ukmarja pri Kobolih. Ker je prodal vino, je imel doma v škrinji 1800 K. Vzeli so tes ta denar, slanino, gnjati, a po vrhu so se v hramu „pošteno" napili, da so bili tako drzni, da so ostavili listek: Lepa hvala, Andrej. Tamburaški zbor bralnega in izobraževalnega društva v Vrhovljah pri redi |utri dne 13. t. m. ples v gostilni g. Štefana Ozbiča na Repentabru. Listnica uredništva. Dopisniku iz Mirna. Ne moremo priobčiti, ker Je stvar čisto privatna in k< čijive naravi, a nima nobenega interesa za ŠirŠo javnost. Ako dotični parček iz-zivlja javno pohujšanje, kar prijavite ga pristojni oblasti, ki gotovo pokliče ono dvojico na odgovor. Vesti iz Istre. Fanfara društva „Sokol" Volosko Opatija priredi v nedeljo dne 13. t. m. v dvorani „Narodnega doma" Voloskem plesni venček. Začetek ob 81/, zvečer. &AKOVL — Pevskemu društvu „Trst" so darovali sledeči gg. Mlian Žnideršič trgovec, Matenjavas, 5 K, Dragotin Pertot, gostilničar, Barkovlje 5 K, Silvester Pertot 1 K. — Hvala! — Za podružnico CM v Bazovici nabrali so dne 22 sept. v društveni gostilni med pevci drušiva „Lipa* In druzimi gosti K 5 42. — Za podružnico družbe sv. C. in M v Rijanu nabrala je gč. Pavletič Emica v veseli družbi K 2. M Mali oglasi BI 1/rnio on ino VEK03LAV TERZO, Trat, ul l\< UJda po ngodni ceni. Tozadevna pojasnila daje Josip Živic, Skopo na Krasa. 2172 Dekani in okolica! KSS tobra v Dekanih na veliki cesti trgovino z osjem in Črevlji za moške, Ženske in otroke. Ivan Klepec, Dekani.____2168 Bnfjlj|#p prazne, razne mere, po nizkih cenah, UUlIlJKOj ee prodajo v restavraciji „Union" na OpČinah. 2162 Qnrf»ilt1P 86 t^oj 17 do 19 letno, pridno, za oprejme nesljivo dekle za ves dan v mlekarno. Išče pe tudi 14 do 16 leten deček za razna-šaoje kruha. Ulica Cecilia 8. 2155 Prnrio CD k&DaPe- Ulica Crociferi Št 3. rruud OD n. nadstropje, na levo. 2114 v Cj^.ljn ee priporoča sloverskemu občinstvu. Iz-OlV&iJd vrSuje vsako delo pod jamstvom. Uiicn deila Guardia 31, II nad. Amalija Pestelj. 21.6 Anton Mahne, trgo/ec Trst, ulica deli' Istria št. 4 s podružnico na Greti 275 v hiši g. Gombača. Priporoča si. občinstvu svojo trgovino vsakovrstnega koloni- na drobno in na debelo. Postrežba na dom. SVOJI K SVOJIM ! jge* Odlikovana pekarna in slaščicama Vinko SKerh - Trst Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom Kruh in sla&čiće se izdelujejo s higijeničnim _ električnim strojem. NUOVO ^Cdtel provinciale (Novi deželni h6tel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 49 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. AliOJZIJ s KER L. I u ]BE Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke Glusto Pilot« fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Peicatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske svet ljke Posoda in Skatlle im belei in kamno-barvne pločevine. — Žlebovi, cevi in zidne oblo&e iz katerekoli snovi v kosih po dva metra (brez zvezave). Dobro vpeljana gostilna za tujce pri Bohinjskem jezeru (poleg deželne ceste) ca r\mdil s koncesii° in opravo. — |JI Uua Gostilna ima več sob za prenočišče. — Več pove: Gozdar Logar, p. Gorje pri Bledu. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne). iffiF" Priporoča se slovenska šivilja TRST ulica Barriera vecchia 33 -—— vrata štev. 13. - ■ B B, Ako hočete olepšati sobe in stanovanja, kupite umetne p Ime krasne od K 3 — naprej čudovit"4 šope utretnih cvetlic od K 3 naprej, steberčke iz mal agonija po K 6 —; sohice, akvarije z rdeč.mi riai-cami, ter z zrcal in nrami in različne droge kge predmete. Po sprašujte tamo v novi trgovini v ulici Acquedotto 41, Delav. konsumno društvo pri Sv. Jakobu v Trstu Kes* razpisuje službo "Sat gostilničarja Ponudniki morajo imajo imeti gostilniško obrt v popolni oblasti in se obvezati za vzdrževanje izborne kuhinje. Varščina in druge obveznosti - - - - po dogovoru. - - - -Zapečatene ponudbe naj se pošljejo odboru do konca tega meseca. 00 u -a t. U O X) ' e .a 5 « — w S « u ujo o O ^ U XI 2 1 o > U—1 o o C u CB O es o > > a s ca r=? C O O. rt > O a rt 3 v ~ s Q£ ^T rt ud s *s o z H Z < O w J w o Z Q 7» 3 O o. v vi to S .s Prostovoljna dražba. Dne 17. X. t. 1. (četrtek) ob 9. uri dopoldne se prodaja v Rihen-berku na prostovoljni dražbi v zapuščino pok. Emila pl. Pregl iz Rilnu-berka spadajoče posestvo: I. Hiša št. 50 z dvoriščem in vrtom. Zapuščinsko-uradno vgoto^ Ijena vrednost, obenem izklicna cena 8622'— kron. II. Pare. št. 1383/1 gozd v ol-seo-u 2 ha 2G a. — Izklicna eenu o 1500-— kron. Hiša leži prav blizu postaje, go; . je zraven vasi. Dražbeni pogoji so nu. vpogled pri c. k r. okrajni s o d n i j v Ajdovščini, pojasnila daje upravitelj zapuščine dr. D. T r e o, o d v e t -nik v Gorici. 5vojo higijenično brivnico priporoča slav. občinstv j i=I A. ŠEBEK, isa brivec TRST, ul. G. Cavducci 9. TASSAMETRI AUTOMOBILI TRIESTINI — Trst družba z o. z. ulica Tiziano Vecellio Srev. 3. — Telefon štev. 250. — Izleti na vse kraje m varne. z avtomobilskimi žurdinijerami z 12 prostori, avtomobilske kočije odprte in zaprte, elegantne, solidna Cene zmerr.e po dogovoru. □□□□□□□□□□^□□□Cna VV W V/ WV