O B V ESTILA V nedeljo, 26. novembra, ob 17 v Slovenski hiši Proslava Kristusa Kralja 0 praznična sv. maša, # proslava z govoroma g. Rudolfa Smersuja in g. Milana Magistra ter recitacijski prizor deklet in fantov v izvedbi g. Stanka Jerebiča. Na proslavi bomo počastili našega Kralja in se spomnili 80. obletnice prvega slovenskega katoliškega shoda in začrtali smernice za naše versko občestvo v bodoče. Slovenci po svetu župnija škocijan pri Turjaku. Klasično gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, nakar je stopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega. Filozofijo je študiral na ljubljanski teološki fakulteti. Sredi bogoslovnih študijev je odšel za domobranca v Trst. Po končani vojni je študije nadaljeval na Grego-riani v Rimu in bil tam posvečen v mašnika J. novembra 1947. Leta 1969 je prišel v Argentino, kjer je eno let ) deloval v Marijini božjepotni cerkvi v Lujanu. Nato pastiroval v Funta Are-nas v Čilu, v Limi v Peruju. Od tu je bil poklican v Toronto za kaplana v slovenski župniji Marije Pomagaj leta 1959. Po c’e:etih letih je postal župnik istotam. Tu deluje tudi kot ravnatelj slovensko šole, prireja zanjo učbenike in katekizme in vodi otroške in mladinske pevske zbore. Na tem mestu se je začel zelo zanimati tudi za Baragovo zadeve. Zaradi svoje gorečnosti in delavnosti na te*n ’ <'dročiu je bil imenovan za vizeoostulatorja Baragove zadeve za Kanado. G. Janez Jeretina pa je bil rojen IV novembra 1922 v vasi Rafolee, župnim Lukovica. Tako bo sedaj praznoval 25-!etni’o mršništva in 50-letnico roj-s'va. Gimnazijo in bogoslovje je ves čas študiral skup izg. Zrncem. Bila sta skupaj ro-večena in tudi skupaj imela n-'H ma5i. Tudi ir. Jeretina je leta 1T50 začel delovati na božji poti v Lnmnu. Tu pa je ostal dolga leta, vse do lanskega novembra. Deloval je zlasti Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, sredo, petek Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852 med argentinskimi verniki kot spovednik in pridigar. V misijonski hiši pa je bil ekonom in glavni pomočnik superi-orja. Novembra 1971 je bil poklican v Kanado in je januarja letošnjega leta prišel najprej k župniji Marije Pomaga], od avgusta pa opravlja dušno pastirstvo v župniji "Brezmadežne v Novem Torontu. še kot domobranec je bil na Primorskem zelo ranjen in je nekaj dni visel med življenjem in smrtjo. Brazgotine zaceljenih ran pa so mu ostale kot spomin na tiste žalostne čase. \ Skupaj z obema slavljencema je bil posvečen m letos obhaja srebrno mašo tudi g. Janez Petek CM, ki deluje v misijonišču v Slovenski vasi v Lanusu. On bo praznoval lepo obletnico v nedeljo, 19. t. m. Srebmomašnikom k njihovemu jubileju najiskreneje častitamo in jim želimo, da bi še mnogo let zdravi in čili delovali za božje kraljestvo na svetu. DRUŠTVENI OGLASNIK Seja leferentov ZS bo 16. nov. ob 20. — 24. nov. pa je seja upravnega sveta ZS ob 2'0 v društvenih prostorih. Slovenska radijska oddaja bo 18. nov. posvečena mladinskemu dnevu v Slomškovem domu. Pripravil jo bo g-Marijan Loboda. SOBOTA, 18. novembra 1972: V Slovenskem domu v San Martinu ob 21 mladinski show s plesom. V Domu v Carapachayu prireja pevski zbor Mladina svoj prvi festival slovenske pesmi ob 20. V Domu v San Martinu ob 17 roditeljski sestanek šole. Predava g. prof. dr. Rudolf Hanželič. V Slovenski hiši ob 20 XII. kulturni večer SKA. Predaval bo dr. Srečko Baraga o „Dinastiji Karadjordjevičev in Jugoslavija“. V Slovenski hiši ob 17 zaključek teološkega tečaja, in sestanek SKAD-a. NEDELJA, 19. novembra 1972: V Slomškovem domu mladinski dan s celodnevnim programom. V Domu v San Martinu po maši (ob 10) iskioptično predavanje „O lepotah Slovenije“ Govorila bosta ga. Marija Zorec Suš.nikova in prof. Franci Sušnik. V Slovenski vasi v Baragovem misijonišču žegnanje, srebrnomašno slavje in zaključila prireditev Misijonskega za-voda. V Slov. domu v Carapachayu ob 11.30 sv. maša nato kosilo. ČETRTEK, 23. novembra 1972: V Slovenski hiši ob 16.30 zanimivo predavanje Pavla Fajdige o prihodnjih argentinskih volitvah na sestanku Zveze žena in mater. SOBOTA, 25. novembra 1972: Koncert v Slovenskem domu v San Martinu ob 19.30. NEDELJA, 26. novembra 1972: Nedelja Kristusa Kralja. Proslava praznika in spomin slovenskih katoliških shodov. V Našem domu v San Justu 4. vele-tombola. Začetek ob 17. NEDELJA, 3. decembra 1972: Dan Slovenske vasi ob 20-letnici društvenega delovanja. V Zavetišču škofa Rožmana ob 11. sv. maša, nato skupno kosilo in Miklavžev štant. „Zdrav duh Slovenski dom in čisti glas, Slovenca kras!“ v San Martinu vabi vse rojake in dojakinje na PEVSKI KONCERT v soboto, 25. novembra, ob 19.30 Sodelujejo: Mladinski zbor in Dekliški oktet pod vodstvom g. Borisa Pavšerja, Slovenski pevski zbor pod vodstvom g. Slavka Rupnika in kot pevec solist lic. Janez Zorec, ki ga spremlja s kitaro g. Rok Fink-Kačar. UNIV. PROF. DR. JUAN REAZNIK Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855' C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed specialist za ortopedijo in travmatologijo Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 LEPO JE BITI MLAD. SDO Ramos Mejna vabita na SFZ 3. MLADINSKI DAN ŠPORTNI IN KULTURNI PROGRAM 19. NOVEMBRA CASTELLI 28 ob 8.45 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a V nedeljo, 26. novembra 1972 4. veletombola v Našem domu v San Justu Za lanskoletno tombolo dobitkov nismo objavili. Tndi letos jih še nismo. Vsakdo pa bo osupnil, ko bo zvedel za njih mikavnost in vrednost, ki se suče blizu dveh milijonov pesov. Začetek ob 17 ob vsakem vremenu. Tablice po dva nova pesa. ■ ■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■M...... VELIKA IZRIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA J i j S Ruta 205 Frente Estación EZEIZA T. E. 295 - 1197 Podružnice Avda. 25 de Mayo 136 CALOS SPEGAZZINÍ Almafuerte 3230 SAN JUSTO Električni aparati Volvo — Yelmo Izključni zastopnik: Hitachi — National — Crown — Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia Westinghouse -— Godečo — Tonomac — Gamuza -—- Olivetti — Kenia — Champion Marshall. Počitniški dom v Cordobi Bo odprt za vse Slovence od 12 januarja do 28. februarja. Kraj je v višini tisoč metrov, zelo zdrav, obdan od gora z neštetimi možnostm za sprehode, izlete in kopanje. Ni primeren za težjo srčno napako, težjo pljučno obolelbst in visok krvni pritisk. Kdor se želi odpočiti in si utrditi zdravje v tem Domu, naj čim prej priporočeno (certificado) spo roči d'an prihoda in vrnitve na na slov: Hanželič Rodolfo, Champagna 55, Luján, Pcia Bs. As. Vozne listki kupite šele p» prejemu obvestila, dr je prostor zagotovljen. Da bodo starši majhnih otrok bol prosti, se bo dopoldne posvečala maj hnim otrokom otroška vrtnarica gdč Marjeta Marinič; po potrebi še en. več. Podrobne informacije v Dušno pastirski pisarni. PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! JAVNI NOTAP FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827 ES10VENIA UBRE Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N? 1.149.713 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1972: za Argentino $ 5.500.— Pri pošiljanju po pošti $ 5.700.-------ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213 V nedeljo 19. t. meseca je v Carapachayu sv. maša ob 11,30 po namenu družine Prelog Po maši skupno kosilo Potujete v RIM - Italijo? Ne pozabite obiskati slovenskih hotelov. Hotel BLED in Hotel DANIELA 00185 - ROMA tel. 777102-7579941 00185 - ROMA - Via Luzzatti, 31 Via S. Croce in Gerusalemme, 40 tel. 750587 - 771051 Lastnik: VINKO LEVSTIK Zmogljivost 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe s privatno kopalnico, telefonom, radiofilodifuzijo, klimatskimi napravami. Nova slovenska restavracija. Osebje pretežno slovensko. Počutili se boste kot doma. — Dobrodošli! Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z. KINTA SLOGA - SEZONA 1972/73 od 26. 11. 1972 do 18. 3. 1973 Vstopnina: Ob nedeljah, sobotah in praznikih $ 6.— Ob delavnikih $ 4.—, sezonska vstopnica $ 60.— Otroci članov do izpolnjenega 14- leta zastcr.j. Mladina od 15. do izpolnjenega 18. leta polovična. Kinta bo odprta vse dni v tednu od 9 do 21, razen ob petkih, ko bo zaprta zavoljo čiščenja. Vstop na kinto je dovoljen SAMO članom Kreditne zadruge „S. L. O. G. A.“ z o. z. in njihovim družinam s posebno izkaznico, katero dvignite v zadružni pisarni ali pri vstopu na kinto za $ 2.— Prosimo, da to upoštevate in ne vabite na kinto ljudi, ki niso člani zadruge. Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da se je poslovila od nas in odšla k Bogu po plačilo naša draga mama, stara mama, sestra in teta, gospa Marija Bajželj roj. Polak K zadnjemu počitku smo jo spremili v soboto, 12. novembra 1972, na pokopališče Villegas v San Justu pri Buenos Airesu. Posebno zahvalo izrekamo msgr. Antonu Oreharju za pogrebno sv. mašo na domu žalosti; župniku Gregoriju Maliju za vodstvo pogreba, gg. dr. Alojziju Starcu, Jožetu škerbcu in Juriju Rodetu za molitve ob krsti. Zahvala tudi obema govornikoma ob odprtem grobu ing. Antonu Matičiču in g. Mihu Benedičiču,- Prav lepa hvala vsem, ki so nam s tako ljubeznijo stali ob strani in nam pomagali v dneh žalosti, zlasti ge. Francki Tomazin, družinam Riglerjevim, Duričevim, Mali-jevim in Kočarjevim. Hvala vsem, ki so se drage mame spomnili z zadnjim obiskom, z molitvijo in s cvetjem. Zahvala tudi vsem, ki so darovali namesto cvetja v dobrodelne namene. Sv. maša za trideseti dan smrti bo v soboto, 9. decembra, ob 19 v kapeli Slovenske hiše. Drago mamo priporočamo v molitev in blag spomin. Žalujoči v Argentini: hči Olga z družino, sin Stanko z družino, sestra Albina por. Sedej z možem v domovini: brat Jurij, sestri Pavla in Tona, nečakinja dr. Marja. Buenos Aires, Bariloche, Šmartno pri Kranju. NOVA GORICA -— Na pobudo Kluba starih goriških študentov so v tem mestu odkrili 15* oktobra spomenik pisatelju Franu Erjavcu. JDoprsni kip je delo Borisa Kalina. Ob odkritju je govoril predsednik Kluba Franc Gorkič o Erjavčevem delu, ne samo pisateljskem in znanstvenem, ampak predvsem o delu za večanje narodne zavesti goriških Slovencev, dr. Anton Slodnjak pa je govoril o Erjavčevem pomenu za slovensko literaturo in znanost. LJUBLJANA — Ljubljanski Festival je pripravil koncert mladega violinista Miha Pogačnika, ki je dokončal spomladi študije na visoki glasbeni šoli v Kolnu pri profesorju Igorju Ozimu. (Profesor Igor Ozim že nekaj let poučuje na tej šoli) Mladi violinist se je izpopolnjeval tudi pri znanih poznavalcih Bacha: pri Maxu Rostalu in Hen-ryku Szeryngu. Koncert je bil v ljubljanski stolnici, program pa je obsegal Bachove sonate, skladbe za violino solo. MARIBOR — Na srečanju slovenskih gledališč, ki je bilo od 21. do 30. oktobra, so uprizorili naslednja dela: Le premisli, Giacomino (Pirandelli, Slov. stalno gledališče iz Trsta), Življenje Galilea (Brecht — Slov. narodno gledališče Maribor), Berači in vest (Pregelj — Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice), Spomenik G (Stih) in Varovanec hoče biti varuh (Haadke — Eksperimentalno gledališče Glej iz Lj.), Improvizacije v Versaillesu in Scapi-nove zvijače (Moliere —- Ljubljanska Drama), Ne budite gospe (Anouilh — Mestno ljubljansko gledališče), Stalinovi zdravniki (Slovensko gledališče iz Celja), ter Trnuljčica preveč in trije palčki (Rudolf — Mladinsko gledališče iz Ljubljane). PIRAN — V Portorožu so odprli Avditorij, ki ima obliko amfiteatra z 2000 sedeži ter velik oder, potem pa še sodobno opremljeno poslopje za upravne prostore z dvorano s 400 sedeži. LJUBLJANA. — Poslanca gospodarskega zbora slovenske skupščine in generalnega direktorja v belokranjski trikotažni industriji Petra Vujčiča so osumili hudih kaznivih dejanj. Imunitetna komisija je zahtevala soglasje za uvedbo kazenskega postopka, 31 poslancev ie glasovalo za uvedbo postopka, 23 pa se je glasovanja vzdržalo. Medtem pa je poslanec Vujčič že zbežal v tujino, kjer ima menda tudi nakopičene protipravno pridobljene denarne sklade. V Novem mestu pa so sindikalisti odločno protestirali proti „mlačnemu zadržanju“ poslancev, ki so se pri glasovanju vzdržali, in zahtevajo, naj „jih pred javnostjo pokličejo na odgovor“. močnejšo partijsko osebnost predsednika slovenske vlade Staneta Kavčiča, ki naj bi bil po mnenju pisca najjasnejša glava med vsemi politiki Jugoslavije, ki so zagovarjali politiko reforme. Kavčič je hotel v Sloveniji in v vsej državi več politične svobode, več demokracije v partiji in v vsej državi. Tako jasno kot malokdo je videl, da je v večnarodni državi nujna taka federacija, ki bi vsak narod in vsako republiko varovala pred majorizacijo v življenjsko važnjh vprašanjih. Popuščal je katoliški cerkvi. Kavčič je bil tudi mnenja, da naj bi bila Jugoslavija čimbolj ločena od sovjetskega bloka. Konservativni komunisti so videli v njem nevarnega človeka m so ga hoteli odstraniti že v poletju leta 1969. Toda Titu in Kardelju to ni uspelo. Vendar se je od tedaj Kavčič zelo redko pojavljal v javnosti, njegov padec pa bo prizadel Sloveniji veliko škode,“ napoveduje člankar, ki nato nadaljuje: „Tudi spodaj v Macedoniji, to je v najbolj južnem delu države, je Tito počistil. čistka je najprej zadela reformistično usmerjenega 44-letnega partijskega sekretarja Slavka Miloslavskega, univerzitetnega profesorja prava, človeka, ki je v diskusiji za demokratizacijo iznašal zelo originalne ideje. Zaenkrat se še drži šef macedonske partije, nemirni Krsta Crvenkovski, ki je v letih 1966 in 67 zagovarjal dopustitev , lojalne, to je legalne opozicije“ v stranki. Tito mu je ravpravljanje o tem prepovedal in je bil CrvenkovsKi pozneje glavni zagovornik teze, da bi bile v Jugoslaviji stavke načelno dovoljene. Kako dolgo bo še varen pred čistko?“ zaključuje svoja razmišljanja pisec članka Georg Reismueller. 20. mladinski dan MARIBOR. — Mariborski ekonomski center je pripravil za razpravo osnutek študije „Stanje in razvojne težnje v prostoru severovzhodne Slovenije“- Študijo sta izdelala ekonomista Zdravko Praznik in Emil Slamnjak, k delu pa sta pritegnila več ekonomistov, inženerje pa tudi predstavnike posameznih podjetij in šolskih ustanov. CELJE. — V Celju so 29. septembra odprli obrtni sejem, turistično in 6. zlatarsko razstavo. Posebno zlatarska razstava, ki je že pridobila mednarodni sloves, pa tudi ostali dve sta pokazali zaokroženo podobo dosežkov na teh področjih. CELJE — Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je na povabilo zagrebškega Hrvatskega narodnega gledališča 5. oktobra gostovalo z dramo T. S. Eliota „Umor v katedrali“. LJUBLJANA — Kot uvod v sezono sta ljubljanska opera in balet Slovenskega narodnega gledališča priredila koncert. Predstavili so se na koncu štirje dirigenti: Lovrenc Arnič, Bogo Leskovic, Rado Simoniti in Milivoj Sur-bek, zbor in nekateri solisti ter plesalci. Gledalci so posebno mladega basista Ivana Sencina nagradili z viharnim ploskanjem za arijo Mefista. Umrli so od 9. do 15. oktobra 1972: LJUBLJANA — Tončka Bole vd. Fon r. Škerjanc; Marja Bajec r. Škulj; Alojzija čač, 87; Franc Godler, Stanko Japelj, up. zlatarski mojster; Iva Kralj r. Vidmajer; Helena Klančar; Terezija Koncut r. Kodermac; Karel Kranjc, žel. up.; Ignas Kranjc; Jurij Kajfež, 94; Florijan Klemenčič; Ivan Orthaber, inž. in prof. ekonomske fakultete; Jože Pirc, 75; Lado Plantan, 52; Marija Vončina r. Tomec; Božena Vrančič r. škafar; Franc Žerjal. RAZNI KRAJI — Justina Arko r. Moder, Novo Polje; Hermina Biroder r. Kandoni, Sodražica; Frančiška Bolka r. Dolinar. Homec; Janez Bejek, 68, župnik, Pečarovci; Albin Dimnik, Bizovik; Milan Dodič, profesor, Novo mesto; France Ferkulj, Struge; Harija Hribernik r. Hribovšek, Šmartno pri Slovenj-gradeu; Miloš Jagodic, Celje; Polde Jerman, Trbovlje; Ferdinand Javornik, Lugovica, prom. nesreča; Angela Ja-fjlič r. Tomšič, Višnja gora; Vika Jaz-binsek r. Metre, Hrastnik; Janez Kološa, Murska Sobota; Vinko Klemenčič, up. rudor, Zagorje; Franc Kožuh, Vevče; Fani Kos, V. Kostrevnica; Albert Kovač, Selce; Marjan Konc, Bled; Ivan Levičnik ml., Dolsko; Jože Levec, Trbovlje; Franc Leskovec, Škofja Loko; Franc Pibernik, Tuhinj; Janko Petan, župnik, Sv. Andraž v Halozah; Ana Pintar r. Kračan, Litija; Marija Plaznik, Zidani most; Ludvik Perko, Hrastnik; Slava Pipp, 76, Lukovica; Terezija Podgoršek, Vevče; Uršula Rotar, Golnik; Jože Sušnik, Zg. Tuhinj; ing. Leopold Stibilj, Beograd; Ivana Svoljšak r. Justin. Stara Loka; Janez Štern, Radizel', pjrom. nesreča; Blažena šeti-na r. Baxa, Črnomelj; Rosanda Sarlah, prof., Trbovlje; Aduša Vidmar r. Sajko, učiteljica, Maribor; Frančiška Vrhovec r. Stanonik, Horjul; dr. Jožko Zavadilik, dermatolog, Maribor. Vprav na nedeljo je padel letos naš narodni praznik. Potrudili smo se, da smo mu dali v spomin vse, kar smo imeli najboljšega! Ob 7 popoldne smo se najprej zbrali k slovesni skupni maši pri merce-darkah. Ko je celebrant č. g. Jože Horn s svojim spremstvom in pod vodstvom argentinske in slovenske zastave ter narodnih noš stopal po cerkvi k oltarju, je zbor prepeval Osanovo Gosposvetsko hvalnico: „čast in prošnja Bogu Vsemogočnemu, ki je usvaril nebo in zemljo, da bi dal nam in naši deželi kneza in gospoda po naši volji...“ Pričela se je nato sv. maša, pri kateri je zbor prepeval Ubolda Vrabca Slovensko mašo. Priložnostni govor je č. g. Horn navezal na pomen praznika in našega svetega narodnega simbola. Med sv. opravilom nas je na glavnem oltarju med svečami in cvetjem spremljala naša brezjanska Marija Pomagaj. Za sklep smo se tudi vsi z gorečimi prošnjami v srcih obrnili Nanjo, ko je vsa cerkev zapela: „O Marija, ves slovenski narod sprejmi v milostno srce...!“ V dvorani Slovenskega doma smo se nato zbrali k spominski prireditvi. Svete maše in proslave se je kot zastopnik bratske ukrajinske skupine v Men-dozi udeležil s svojo gospo dr. Bazilij Zot‘a, katerega je pred pričetkom sporeda pozdravil v dvorani kulturni referent arh. Božidar Bajuk. Zvezna odbora SDO in SFZ pripravita vsako leto mladinski dan na Pristavi. Letošnji je že dvajseti, dokaz, da slovenska mladina še živi in se zanima za slovensko družbo. Kot vsako leto, je tudi letos, v nedeljo 5. novembra, imel mladinski dan namen združiti čimbolj v edinosti in prijateljstvu mladino Velikega Buenos Airesa. Združiti mladino v razvedrilu, v nastopih, v športu. Podpreti čut edinosti je delo nas vseh, in prav ta čut je vseh 20 let dramil in budil delo naših mladinskih organizacij. Zato smo prišli do 20 let in, če Bog da, še veliko naprej. Lepo pomladansko vreme je pripomoglo, da je letošnji mladinski dan dobro uspel. Tako se je mladina ob 11,30 združila pri sv. maši, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar. V isti veri in v polnem sodelovanju so vsi navzoči sledili bogoslužju, po katerem je sledilo skupno kosilo na prostem. Točno ob 4 popoldne (kakor je bilo napovedano) se je začela finala odbojke med ekipami San Justa in Slovenske vasi. Zmagala je prva ekipa, ki je imela veliko opore in vzpodbujanja s strani publike. Po končani tekmi se ie začel popoldanski program. Zvezna predsednika SDO in SFZ Ana Marija Klanjšček in Pavel Fajdiga ml., sta začela program z dviganjem argentinske in slovenske zastave, ob zvokih narodnih himen. Govornika sta bila oba zvezna predsednika organizacij. In sicer je najprej Ana Marija Klanjšček pozdravila vse navzoče in poudarila važnost edinosti in skupnosti. Med drugim je dejala: „Čutiti se moramo povezani med seboj kakor brat z bratom, sestra s sestro, kot bi rastli in doraščali skupaj, saj imamo enake težave, enaka hrepenenja, enaka čustvovanja. Saj smo mladina z enakimi boji in neuspehi, padci in dvigi. Zato si pomagajmo drug drugemu, se bližajmo bolj in se veselimo med seboj, brez sebičnosti, brez strankarstva, brez slabih namenov, ne kot socialni zagrenjenci, pesimisti.“ Govor predsednice SDO je bil nagrajen z lepim aplavzom. Nato je zvezni predsednik SFZ, Pavel Fajdiga ml., nagovoril vse navzoče. „Slovenstva vode se deroče pretakajo v zgodovini človeštva. Moč teh je pripeljala slovenskemu narodu obstoj sredi Evrope. Ti valovi in ta deroča voda pa so neizogibno trčili ob politične zapreke časa in ob tem udarcu so se kaplje slovenstva razkropile po vsej obli. Razkropljene kaplje slovenstva niso bile kaplje vode, temveč vroče in bojevite krvi. Prav zaradi tega niso nerodovitno umrle, temveč nadaljevale svoje poslanstvo in uresničile konkretne sadove za nadaljevanje dela za svobodni obstoj slovenskega naroda. Ti sadovi smo mi, mladi, nova generacija, ki študira, dela, misli in živi v Spominske besede k prazniku je spregovoril g. Stane Grebenc. Nato je g. Rudi Hirschegger recitiral odlomek iz letošnje Poslanice Narodnega odbora za Slovemjo, v katerem so zbrane naše zahteve za združitev vseh sil, ki so potrebne za odpor proti nevarnosiim, ki nas čakajo. Sledile so deklamacije para v narodni noši — gdč. Lenčka Grošelj in g. Stanko Grošelj —, ki sta ob spremlia-vi primerne glasbe s traku deklamirala štiri Gregorčičeve domorodne pesnitve: Znamenje, Naša zvezda, Zjasni zvezdo mu temno in Domovini. Nato je sledil nastop naših malih v pozdrav slovenski zastavi. Ob straneh odra sta stali argentinska in slovenska zastava. Otroci iz šolskega tečaia sn z zastavicami v rokah prikorakali na oder med petjem: Hajd na noge, le v korak! Nato se je pa s traka začelo z njimi kramljanje o argentinski in slovenski zastavi. V razločnih in jasnih odgovorih so nam pravili, kar vedo o argentinski zastavi in zakaj jo spoštuieio, so ji hvaležni in jo morajo tudi ljubiti. Med razgovor so bili vpleteni odlomki godbe iz „Mi bandera“ in „Aurora“. V drugem delu pa je zastavonoša dvignil v roke našo slovensko zastavo. V pozdrav so ji zaplapolale v rokah otrok male slovenske zas+avice. Pozdravili smo nato vsi našo zastavo s skupnim pejem Naprej, zastava slave Argentini. Razvijamo svoje življenje v tem južnoameriškem narodu, obenem pa s svojo neprepričanostjo ubijamo, kar imamo v rokah slovenske kulture. Smrt prihaja počasi, toda trdno in kdor se tega ne zave o pravem času, je potem prav gotovo prepozno. Prejeli smo tri glavne lastnosti, ki so lahko temelji našega dela: vera, narodna zavest in bojevitost, odlika vseh majhnih narodov. Klenim besedam govornika so vsi zbrani navdušeno ploskali. Sledili so nastopi gimnastike. Najprej so se predstavile dekleta iz Ramos Mejije pod vodstvom Maruške Šimenc. Pokazale so vztrajno delo v telovadbi, kakor tudi čistost v izvajanju posameznih vaj. Tudi dekleta iz San Justa so se predstavile z vajami, ki so jih same pripravile. Ob zvokih glasbe so prav ritmično in lepo nastopile. Oba nastopa so navzoči nagradili s ploskanjem. Marjan Grohar je nato kot zvezni športni referent v kratkih obrisih nakazal položaj mladinskega športa in turnirjev, ki so se odigrali v letošnjem letu. Zahvalil se je posebno krajevnim domovom, ki so posodili igrišča in šli na roko mladinskim organizacijam. Marjan Grohar je tudi razdelil sledeče pokale: SDO je v odbojki zmagal San Martin, v ping-pongu Morón, v lahki atleriki Slovenska vas in v gimnastiki San Justo. SFZ (mlajši) v odbojki so bili prvi na lestvici San Justo, v ping-pongu Morón, v šahu Ramos Mejia, v nogometu Ramos Mejia in v lahko atletiki San Justo. SFZ (starejši) v odbojki San Justo, v ping-pongu Ramos Mejia, v šahu San Justo, v nogometu Ramo? Mejia in lahki atletiki San Martin. „Mladinski pokal“ pa je letos osvojilo moštvo iz San Justa. Po velikem veselju, ki je spremljalo razdelitev pokalov, so se nadaljevali nastopi. Predstavila so se dekleta iz Slovenske vasi z lepo vajo pod vodstvom Anice Habič. Dekleta iz San Justa pod vodstvom Metke Trpinove pa so tudi nastopile v gimnastiki. Zadnja točka 20. mladinskega dneva je bil nastop folklorne skupine iz Morona, pod vodstvom Jureta Ahčina. Folklorna skupina je že dobro poznana kot vztrajna in lepa skupina mladih, ki predvsem pazi na točno in disciplinirano izvajanje plesov. Po nastopih sta predsednica SDO Ana Marija Klanjšček in športni referent SFZ Marjan Grohar razdelila „posterje“ (ki jih je ob priliki izdala Svobodna Slovenija) vsem, ki so sodelovali na mladinskem pevsko-glasbenem festivalu. Tako se je program zaključil in prosta zabava se je razvila do večernih ur. Veselje je prevladovalo in dobro razpoloženje je dalo 20. mladinskemu dnevu lep pečat ob obletnici. J. R. ml. ob spremljevanju domobranske vojaške godbe. Nato pa so nam otroci še pravili o slovenski zastavi, njenih barvah in kako plapola nad slovenskim Aconcaguo-Triglavom in blejskim jezerom. Pa smo še poslušali s traka rajnega g.' dr. Kreka, kako nam je ob obisku v Mendozi izročal blagoslovljeno zastavo. In spet je med dolgotrajnim ploskanjem na odru zamrgolelo v živih barvah nebroj zastavic. Of ročki so nam tudi vedeli povedati, da so jim očka in mamica, pa dedek in babica Slovenci iz Slovenije, pa da so zato tudi oni vsi Slovenci. In ni moglo: biti drugače, kot da je iz grl vseh navzočih zadonela za sklep Hej Slovenci. V naslednjem pa je nastopil naš pevski zbor. Pod vodstvom prof. B. Bajuka je odjiel Sattnerjevo pevsko koračnico Opomin k petju, nato pa sedem domorodnih skladb: Osanovo Gosposvetsko koračnico; Premrlovo Himno svobodnih Slovencev; Jobstovo Naša domovina: Klemenčičevo O poglejte, ptičke; Volaričevo Slovenske mladenke (ženski zhoT- s k j,„viri cm — ob spremliavj g. Ma’-kp Bamka ml.); Grebmingovo V Primi in Medvedovo Naša zvezda. TU> smo odhajali na svoje „zdomske * domove, nam ie še v srcih odmevalo: pridi zvezda naša, pridi, iasno v nas upri oči: mo; dom te zopet vidi, "’ata zveda srečnih dni! Bb. Slovenci v Argentini Osebne novice V nedeljo, 12. novembra, je bil krščen v Moronu Marijan Avguštin Vivod, sin' prof. Tineta in prof. Marjane roj. Hribar. Botra sta bila ga. Iva Vivod roj. Pregelj ir. Viktor Hribar. Krstil je g. Jurij Rode. ~Srečni družini iskreno čestitamo ! t MARIJA BATAGELJ roj. VODOPIVEC V Kamnjah na Vipavskem so 20. oktobra položili k večnemu počitku gospo Marijo Batagelj roj. Vodopivec, mater našega sourednika Šlavimira Batagelja. Življenjska pot pokojne se je pričela v istem kraju leta 1891 in jo po otroških in mladostnih letih doma vodila do poroke z železničarjem Avguštinom Batageljem leta 1918 in z njim do odločitve za preselitev v novo državo SHS. V zbirališču primorskih optantov na Dravskem polju se jima je rodil sin Slavimir. pozneje, že v Ljubljani, pa hčerka Vlasta. Revolucija je zaradi doslednega verskega in slovenskega prepričanja družine tudi njej zadala udarec. Po odhodu sina in hčere v begunstvo sta se z možem morala preseliti iz Ljubljane. Domača Vipavska ji je drugič postala dom, ki ga je zlasti po moževi smrti leta 1964 izmenjavala s hčerkinim v Devinu. V 82. letu se ji je v Idriji stekla dvakratna begunska pot, ki jo je hodila trdno in vdano v božjo voljo. Zdaj mirno počiva ob možu, „doma“, kakor si je vedno želela. Težko prizadetim svojcem pokojne izreka iskreno sožalje tudi Svobodna Slovenija. MARIJA BAJŽELJ — UMRLA V četrtek, 9. novembra 1972, je u-mrla v Nemški bolnišnici v Buenos Airesu Baj-žljeva mama. Marija Bajželj se je rodila dne 2. sept. 1895 v Šmartnem pri Kr., kjer je tudi preživela mlada leta. Med prvo svetovno vojno, ko je oče služil kruh za družino v Severni Ameriki, ji je umrla mama. Marija je bila najstarejši otro-t, zato je morala prevzeti skrb za mladoletne sestre in brata. Morala je v naj-. težjih časih nositi skrb in odgovornost matere nedoraslim otrokom. To je bilo njeno prvo materinstvo. Leta 1920 se je poročila s Francetom Bajžljem iz Stražišča pri Kranju, a se je-morala preseliti v Grosuplje, mož je bil namreč zaposlen v Giosupeljski vrvarni. V srečni družini se jima je rodilo osem otrok. Dve hčerki sta umrli že v nežni otroški dobi. Težki časi vojne in revolucije v naši domovini so zajeli tudi Bajžljevo družino. Padel je oče in štirje sinovi. Mož France je bil zahrbtno ubit leta 1943 po vrnitvi iz zapora v Novem mestu. Sinova Franci in Marijan sta bila ubita kot ranjenca na Turjaku; Jurij in Bojan pa sta bila vrnjena iz Vetrinja. 'J žrtvijo petih svojih najdražjih je postala simbolično domobranska mati, kakor smo jo poznali v Buenos Airesu. Begunska leta je z mladoletnima otrokoma preživela v Italiji, dokler ni prišla v Argentino. Zdaj je živela pri svojem zet:: Antonu Mikužu. S smrtjo Bajžljeve mame je slovenska skupnost v Argentini zgubila ženo, ki je bila lik slovenske in domobranske matere. Zgubila pa je tudi darove „uboge vdove“, ki jih je pokojna razdajala, če je le mogla, vsem slovenskim ustanovam. Za vero in slovenstvo ni poznala nobenega popuščanja. Njena močna volja ji je pomagala, da je kljub visokim letom ostnia zdrava po telesu in bistra po duhu. Zanimala se je za vse slovenske dogodke, prebirala naše liste in revije ter z besedo in zgledom dajala korajžo vsem, ki so bili okrog nje. Pred dobrim mesecem pa so njene moči pričele pešati. Preselila se je v lepše življenje, ne da bi se mogla posloviti. Na mrtvaškem odru je ležala v hiši svoje sestre v Ramos Mejia, kamor so jo prihajali kropit, ji prinašali cvetja, zanjo molili in se od nje poslavljaj zlasti njeni duhovni sinovi — domobranci in ožji rojaki iz Kranja in Gro-supelj. V soboto ob 10 je daroval msgr. Anton Orehar ob mrtvaškem odru sv. mašo za pokoj njene duše in se poslovil od nje z besedami vere in upanja. Nato smo jo spremili ob veliki udeležbi prijateljev na pokopališče Villegas. Pogrebne molitve je opravil g. župnik Gregor Mali, od nje pa sta se ob odprtem grobu poslovila ing. Anton Matičič in Miha Benedičič. Taka je bila življenjska pot Bajžlje-,ve trikratne mame: mladoletnemu bratu in se ;tram, svoji družini in domobranskim sinovom. Bodimo prepričani, da bo zdaj v večni domovini za svoje skrbela. Mi pa molimo za pokoj njene duše. Hvala za vse Baižljevi mami! f&9VINCf f 9 $ VIIV KANADA Dva srebrna jubileja Pretekli četrtek, 9. novembra, sta kar dva torontska slovenska misijonarja praznovala 25-letnico mašništva. To sta g. Tone Zrnec CM in g. Ivan Je-retina CM. G. Tone Zrnec, župnik slovenske fare Marije Pomagaj v Torontu, je bil rojen 21. januarja 1921 v vasi Laporje, (Nadaljevanje na str. 4) Proslava narodnega osvohojenja v Mendozi Pred volitvami v Zahodni Nemčiji LJUDSKI KAPITALIZEM PROTI LJUDSKEMU SOCIALIZMU La penetración soviética en América Latina La penetración comunista en América Latina ha tomado, en diversos paíse?, características que la alejan cada vez más de la lucha armada, y acrecientan su influencia en los planos comercial, técnico y financiero. Esta apertura, bien recibida por países como Chile, Perú, Bolivia, Colombia y Brasil, acompaña a la infiltración política y el intento de conquistar el poder por vía legal. La coordinación de estos hechos hace pensar en instrucciones precisas, que en última instancia benefician sobre todo a las actividades soviéticas, siendo tangible el incremento de éstas, tanto en las esferas técnicas, comerciales y culturales, como en las financieras, a juzgar por los cada vez más cuantiosos capitales exportados de la U. R. S. S. a Latinoamérica. Goriška in Primorska SLOVENSKO DUŠNOPASTIRSKO SREDIŠČE Zahodna in Vzhodna Nemčija sta pred nekaj dnevi podpisali pogodbo, po kateri si medsebojno priznata vsaka svoj obstoj, toda s pripombo, da obe skupaj predstavljata en sam nemški narod, ki ima pravico do združitve. To pripombo se je posrečilo vnesti v pogodbo sedanjemu zahodnonemškemu kanclerju Brandtu, ki je tudi prepričal štiri velesile, Anglijo, ZDA, Francijo in ZSSR, katere še vedno, vsaj na papirju, gospodarijo nad poraženo Nemčijo, da so v skupni izjavi potrdile enotnost nemškega naroda. Podpis pogodbe o medsebojnem prizadevanju bo sedaj omogočil obema Nemčijama, da se včlanita v Združene narode, pomenil pa je največ za mnoge Nemce v Vzhodni Nemčiji, ki so sedaj dobili svobodo. Vzhodnonemški komunistični režim je namreč objavil amnestijo za nad 30.000 političnih pripornikov, ki jih je imel po ječah, in dovolil, da so nekateri državljani prestopili mejo v Zahodno Nemčijo in se združili s svojimi sorodniki, ki tam živijo. Zaradi svoje tkim. Ostpolitik (Vzhodne politise), ki je po mnenju krščan-sko-demokratske opozicije nevarna za Pretekli teden je ameriški predsednik Nixon poslal svojega osebnega zastopnika grala. Aleksandra Haiga v RAZVOJ SPORA NA KOROŠKEM (Nadaljevanje s 1. str.) brali so skupno izjavo, namenjeno avstrijskemu generalnemu konzulu. Izjavo objavljamo v celoti! „GENERALNEMU KONZULU REPUBLIKE AVSTRIJE V LJUBLJANI Napori človeštva, da uresniči medsebojne humane odnose, se dosegli svoj višek v Deklaraciji o človečanskih pravicah. Kristjani imamo od Kristusa še posebno naročilo, da je ljubezen do Boga in do bližnjega prva in največja zapoved. Zato izjavljamo, da smo proti vsakemu nasilju nad človekovo svobodo v osebnem, narodnostnem, verskem in političnem ž;vljenju. Dogodki na Koroškem so groba kršitev pravic naših rojakov. Šudentje teološke fakultete protestiramo proti takemu ravnanju ter pričakujemo in zahtevamo od avstrijskih državnih in deželnih oblasti pravično rešitev in popolno spoštovanje pravic Slovencev v republiki Avstriji. Ljubljana, 23. 10. 1972 Študentje Teološke fakultete“ Razvoj dogodkov v Jugoslaviji spremlja tudi svetovni tisk. Dopisniki raznih listov in komentatorji iz različnih vidikov informirajo in osvetljujejo dogodke. Zaradi zanimivosti objavljamo nekaj teh člankov v informacijo, ne da bi z njihovimi mnenji uredništvo v celoti soglašalo. OB KRALJEVEM OBISKU TITO ČISTI' TEKMECE Britanski časopis Sunday Times je od svojega dopisnika v Zagrebu, Davida Floyda minulega 22. oktobra, takoj po obisku britanske kraljice Elizabete in princa Filipa pri Titu, objavil članek pod zgornjim naslovom, z zanimivo napovedjo o Titovi čistki tudi v slovenski parti ii, do katere je prišlo pred dobrim tednom, kakor poročamo na prvi strani našega tednika, članek dobesedno glasi: „Obisk, ki sta ga kraljica (Elizabeta) in princ Filip prejšnji teden na-prari'a, je bil zadnji jesenski sončni žar' k pred dolgo in hudo politično zimo v Jugoslaviji. Kraljevi par je prinesel veselja množicam. ki so mu prihitele naproti ter je njuna prisotnost bila kakor neke vrste zagotovilo, da Anglija in Zahod ni«ta pozabila na Jugoslavijo. Sedaj, ko je prebivalstvo vedno bolj zaskrblie-no nad znamenji, da se predsednik Tito v notr-'n’i nolitiki vrača na stare čase, je Tu,roslovanom sleherni znak da ne trg? stiko-- tudi z Zahodom, dobrodošel. obstoj Zahodne Nemčije in za celoten nemški narod, je bil Brandt prisiljen oklicati 'nove predsedniške volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo, 19. t- m. Zadevo z Vzhodno Nemčijo, odn. pogodbo o medsebojnem priznanju obeh Nemčij, je Brandt predložil volilcem v presojo. Krščanska-demokratska opozicija, ki je Brandtovo koalicijsko vlado zrušila na njegovi Ostpolitik, v volilni kampanji ta problem čim manj ali pa sploh ne omenja, pač pa osredotoča svoj boj proti Brandtu na gospodarskem rodročju. V Zahodni Nemčiji gre v volilni kampanji za- krščar.sko-demokrat-ski „ljud-dri kapitalizem“, kakor ga sami imenujejo, ali pa za Brandtov „ljudski socializem“. V krščansko-demokrat-skem kapitalizmu se je gospodarstvo burno razvijalo, medtem ko je v Brand-tovem socializmu začelo močno pešati. Ker bo od izida volitev odvisno sklicanje napovedane vseevropske varnostne konference prihodnje lete, za katero se poteguie Moskva, dajejo v Kremlju vso podporo Brandtovi zmagi. Na Zahodu nimajo tako določenih neposrednih ci-t Zahodno Nemčijo in zato zahodnoevropske javno mnenje ne podpira ne Brandta ne krščanskih demokratov. Saigon, da bi se z južnovietnamskim predsednikom Thieujom dogovorila o premirju v Vietnamu. Južnovietnamski predsednik Thieu si hoče zagotoviti varnost Južnega Vietnama pred severnovietnamskimi komunisti z zahtevo, da se morajo čez mejo na sever umakniti vse severnovietnam-ske čete še pred podpisom kakršnega koli premirja. Thieu tudi nasprotuje kakršnim koli razgovorom med Saigonom in Hanojem, če ne bi bila izpolniena njegova zgornia zahteva, ker Južni Vietnam ne bo mogel svobodno odločati o svoji usodi, če bo imel na svojem ozemlj • ‘uje čete. Prav tako je Thieu izjavil gralu. Haigu, da bo moral na premirje pristati tudi južnovietnamski narod. „Premirja ne more vsiliti nobena tuja sila,“ je izjavil Thieu. Saigonska vlada tudi zahteva vzpostavitev tkzv. demilitarizirane cone ob 17. vzporedniku, ki je meja med Severnim in Južnim Vietnamom. Sever-novie‘namski oddelki se bodo morali tako umakniti tudi iz province Quang Tri ob 17 vzporedniku, ki jo imajo sedaj zasedeno. Saigonski radio, ki jo pod državno kontrolo, je pred Haigovimi razgovori s Thieujem napovedal: „če se bodo sevemovietnamski oddelki samo na vi Sončni žarek bo hitro pozabljen v temi, ki se je sedaj spustila na jugoslovanski politični oder. še med samim obiskom je Tito svojo čistko iz Hrvat-ske raztegnil tudi na Srbijo. „Odstop“ srbskega komunističnega vodje Marka Nikežiča — mož ima precejšnjo veljavo in ni nacionalist — pričakujejo vsak trenutek (Medtem je Nikežič ze „odstopil“ — op. ur.). Partijske odbore so pognali v akcijo in izdajajo resolucije, v katerih zahtevajo odstranitev vseh, ki ne korakajo po Titovi liniji. Izgoni iz partije in iz služb so na dnevnem redu. Partija znova hitro zaostruje svojo kontrolo nad tiskom, radijem in televizijo. Bilo bi še prezgodaj trditi, da Jugoslavija že postaja podobna češkoslovaški ali Madžarski. Toda vse gre v to smer in prebivalstvo je vedno bolj preplašeno. Ko sta se kraljica in princ Filip še poslavljala od Tita na Brionih, se je izvedelo, da je raztegnil čistko tudi v Slovenijo, najsevernejšo republiko v Jugoslaviji. Tudi tam bodo kmalu letele glave (Glej poročilo na prvi strani našega tednika — op. ur.). Dejstvo, da se Titu ni zdelo preložiti svojega napada na srbske in slovenske komuniste za čas po kraljevem obisku, je dokaz kako malo ga prizadene zahodno javno mnenje in morda tudi, kako majhen učinek imajo te vrste obiski na tak režim. Glavni učinek je bil dvigniti Titu že itak veliko njegovo avto- MEDNARODNI TEDEN Švedski kralj Gustav VI. Adolf je minulo soboto praznoval 90-letnico rojstva. Na prestol je stopil v svojem 67. letu, po smrti očeta Gustava V., leta 1955. Gustav V. je umrl v starosti 93 let. 'Gustav VI. kraljuje državi, ki ima socialistični režim, kar pa ne moti ne kraljeve hiše ne švedskih državljanov. švedska je v +ej socialistično-monarhistični kombinaciji ena najbolj razvitih držav na svetu. Toda ta eksperiment si je mogla privoščiti tudi samo Švedska, ki si ji je posrečilo izogniti se obema svetovnima vojnama. Moskva je ukazala čilski komunistični partiji ohranjevati čimbolj umirjeno nastopanje in podporo Allendeju, da bo temu uspelo izpeljati komunizacijo čila „na demokratski način“. Toda to taktiko ie. Moskva ubrala ne toliko zaradi čila, temveč zaradi svojih načrtov s Francijo in Italijo. V obeh teh evropskih državah hoče Kremelj spet oživeti formiranje tkim. Ljudskih front, s komunisti na čelu, ki naj bi se prikazovali kot lojalni državljani, ne pa več kot rušilci obstoječega reda. Kitajska je spet napadla ZSSR, da je „največji vojaški arzenal na svetu“. Pekinško glasilo kitajske partije Ljudski dnevnik v uvodniku s podpisom „Komentalor“, kar pomeni, da predstavlja mnenje kitajske vlade, trdi, da obsega oborožena sila ZDA in ZSSR skupaj nad polovico svetovne oborožitve, kar pomeni, da je „ZSSR sila, ki ima naj večji vojni stroj na svetu“. Najhitreje gradi, po izjavah Kitajcev, Moskva svojo atomsko silo, „kljub temu da podpisuje pogodbe o razoroževa-nju“. Komentatorji Nixonove volilne zmage ugotavljajo, da se je ameriški voli-lec odločil za Nixona tudi zato, ker mu ta zagotavlja osebno svobodo kakor v političnem tako tudi v socialnem oziru. Amerikanec noče biti odvisen od vlade v Washingionu v gospodarskem pogledu, kar bi postal, če bi se vselil v Belo hišo Mc Govern s svojimi socialističnimi idejami. Obe Nemčiji sta sklenili, da bosta po zgledu ZDA in Sovjetske zveze med svojima vladama vzpostavile direktno zvezo -— rdeči telefon. dez umaknili, ne bo podpisano no> eno premirje, ki bi se ga držPa in ga spoštovala južnovietnamsko ljudstvo in južnovietnamska vojska.“ V Saigonu trdijo, da je v Južnem Vietnamu 300.000 severnovietnamskih vojakov, ameriški vojaški krogi pa menijo, da jih je samo 140.000. Ker je Nixon predsedniške volit' e že dobil, se mu sedaj ne mudi več puhteti s premirjem v Vietnamu, dokler ne bo dobi’ zadostnih zagotovil, za varnost Južnega Vietnama pred severnovietnamskimi komunisti. riteto. S človekom, ki more zabavati kralje in kraljice, se ni igrati. Od obiska ima dejansko dobiček edino Tito sam. Dejansko pa Titova državniška avtoriteta in njegova popularnost med ljudstvom že začenjata kazati znake propadanja, dasi še ni bil na zunaj tako močan, kakor je danes. Politika, ki jo sedaj vsiljuje komunistični partiji in režimu, je njegova in samo njegova politika. Tito je bil v politiki vedno samotar, v jugoslovanskem komunističnem gibanju pa je zaradi svoje starosti dominantna figura. Imel je sicer nekaj tovarišev, ki bi mu mogli biti kos ali pa so mu mogli vsaj povedati neprijetno resnico naravnost v obraz. Toda ti so danes ali že mrtvi ali upokojeni ali pa jih je sam potisnil ob stran. Njegova neposredna okolica se vedno bolj krči, on sam pa se vedno bolj oddaljuje od stvarnosti. Vedno več in več časa preživlja na svojem otoškem skrivališču na Brionih, od koder upravlja stroj oblasti. Nihče se mu ne drzne nasprotovati ali pa nima sredstev za o. Tito je v 81. letu starosti in nihče se ne more znebiti misli o problemu njegovega nasledstva. Edina oseba, ki, kakor kaže, ni zaskrbljena nad posledicami njegovega odhoda s političnega odra, je Tito sam. „Nič se ne bo spremenilo,‘‘ zatrjuje. Nihče ne more razumeti, kaj upa Tito doseči z uničevanjem ljudi, v katerem koti delu Jugoslavije, ki so se v minulih letih povzpeli na vrh in ici V četi tek, 24- oktobra, je goriški nadškof msgr. Peter Cocolin podpisal odlok, s katerim je kanonično ustanovil „Slovensko dušnopastirsko središče*1 za slovenske vernike v Gorici. To, kar so si goriški Slovenci želeli kot svojo okvirno cerkveno ustanovo, ki naj jim nudi vse pogoje za samostojno duhovno rast in ki naj jih vključuje kot polnopravno cerkveno občestvo v celotnost goriške krajevne Cerkve, je zdaj stvarnost. V spremni besedi, ki jo nadškofijski pastir naslavlja skupno z ustanovitvenim odlokom duhovmkom in vernikom goriške nadškofije, poudarja, da ga je pri tej odločitvi vodila edinole skrb, kako nuditi v narodno mešanih župnijah pastoralno oskrbo vsakomur v materinem jeziku, na naj gre za pripadnika italijanske ali slovenske narodnosti. , „V dolžnem priznanju narodnostne raznolikosti,“ pravi nadškof, „ima vsaka skupnost svoje mesto, vsaki narodnosti je zagotovljeno spoštovanje in dolžno priznanje: sleherni posameznik IN SEDAJ? Danes, 17. novembra, ob 11 naj bi bivši argentinski predsednik Peron, ki je zadnja leta živel izgnan v Madridu, prispel na buenosaireško letališče Ezei-za. S tem ie zaključena svojevrstna doba argentinske zgodovine. Vendar ni temu koraku bivšega diktatorja, niti koraku vlade, ki je povratek dopustila, pripisovati kakih zgodovinskih projekcij-Važnost bo dogodek dobil šele v nadaljnjem političnem razvoju, v marčevskih volitvah, in zlasti v povolilni dobi. še bolj važno pa je, če se s tem dogodkom (ali mimo njega), končno pride do povezanosti med narodom, če se nehajo medsebojni boji, in zavlada mir, ki je nujno potreben, če država hoče ponovno stopiti iz sedanje krize na pot razvoja in blagostanja. Ta pa je tudi, mimo strankarskih interesov in pa spletk politikantov, želja zdravega naroda, ki je vsekakor večina. Napoved Peronovega potovanja, nje- jih nadomešča z brezbarvnimi, poslušnimi partijskimi funkcionarji, če namerava izročiti Jugoslavijo „kolektivu“ takih ljudi, se bo možnost, da bo Jugoslavija ali razpadla ali pa padla v ruske roke, močno povečala. Tito je odličen gostitelj kraljev. Toda ljudje tu se sprašujejo, če mu oblast že ne uhaja iz rok. „TITOVA ČISTKA ODSTRANJA NAJBOLJŠE POLITIKE JUGOSLAVIJE Pod tem naslovom je Johann Georg Riessmueller v Frankfurter Allgemeine Zenung objavil 1. novembra članek v zvezi s čistko v Jugoslaviji. V uvodu pravi: „Z udarom na Hrvaškem decembra 1971 j" konservativna komunistična beograjska centrala odstranila najsposobnejše osebnosti partijskega in državnega aparata v republiki Hrvatski. Nič manjši ni udarec v drugi rundi, ki je zadel srbsko partijsko organizacijo v kampanji za obnovo sovjetizacije. Nato nadaljuje: „Najbolj je bila prizadeta srbska partija z odstranitvijo predsednika Marka Nikežiča. Ta je pred leti kot zunanji minister dobil sloves najsposobnejšega politika Jugoslavije, ko je po padcu Rankoviča stopil nu čelo jugoslovanske diplomacije. Prizadeval si ie, da bi uradno belgrajsko politiko „neopredeljenosti“ osvobodil bremena sovjetske hipoteke, ki je bremenila Jugoslavijo iz prejšnjih let in usmeril interese Jugoslavije na zapad. Pri tem pa ni nikdar zagovarjal enostranske usmerjenosti na zapad. To bi in vsaka skupnost je deležna istih pravic kot ostali; toda posameznik in skupnost sta vezana, da čutita obveznosti do celotnega občestva in da nenehno rasteta v zavesti soodgovornosti. Vso korist od tega bodo imele posamezne osebe, narodne skupnosti in'končno, kajpak, napredek in razcvet celotnega občestva.“ Z novim „pastoralnim središčem“ je goriških Slovencem, kot prvim v nadškofiji, priznana taka pastoralna uredba, ki bo, kot se zdi, postala v bodočnosti redna oblika duhovne oskrbe. Slovensko pastoralno središče v Gorici bo slonelo na osebah in ne na prostoru, bo rastlo iz notranjih duhovnih potreb in ne iz pravnih predpisov, bo v moči Kristusove vseobjemajoče ljubezni gradilo povezanost src in duha v živem občestvu božjih otrok in ne mrzlih skupnosti, ki so jih trenutne življenjske rrilike in interesi povezali v sicer dobra in plemenita udruženja. Dekret nosi tudi podpis nadškofijskega kan c’e rja dr. Rudolga Klineca. gov odhod v Rim in nadaljnja pot, je naravno razburil vso državo. Vlada in vojaški poveljniki so najprej zatrjevali, da s Peronom nimajo nikakega predhodnega dogovora. Kakor se ;e bližal datum, napovedan za prihod, pa je ylada izjavila, da bodo prepovedane vse manifestacije, da bodo oborožene sile garantirale mir in red v državi. Takoj po odhodu Perona iz Madrida, pa je bilo objavljeno, da tako vlada, kot peronistično vodstvo soglašajo v tem, da se ob Peronovem prihodu ohrani mir in red. V torek zvečer je tudi iz Buenos Airesa odšla delegacija nad 100 oseb, ki so šle '■ Rim Peronu naproti, in ki naj bi ga spremljala na letalu, ki ga pripelje na Ezeizo. Glede njegovega zadržanja v Argentini, je bilo objavljeno, da se bo „čim krajši čas“ mudil v Mednarodnem hotelu na Ezeizi, nakar naj bi, po želji svojih pristašev, odšel v podarjeno mu vilo v Vicente Lopez. tudi nasprotovalo njegovemu pojmovanju neodvisnosti in bi prišel do preloma s Titom, 11 je od nekdaj v zunanji politiki v vseh važnih stvareh odločal sam in je svoje zunanje ministre smatral le za najvišje izvršilne organe. Verjetno je bil Nikežič prvi, ki si je upal Titu oporekati- Povod temu je dala vojska na Bližnjem vzhodu leta 1967. Ko se je sprožil konflikt na vzhodnem Sredozemlju, je bil Nikežič slučajno na obisku na Danskem. Tam je dal izjavo, ki sicer ni nasprotovala tradicionalni jugoslovanski politiki, ki je zagovarjala dosledno Na-sserja, vendar je poudaril, da tudi Nasser nosi odgovornost za mir. Titovo stališče pa je v istem času objavil v Beogradu namestnik zunanjega ministra Pavičevič, ki je vso odgovornost za napetost zvrnil na Izrael.’Takoj po izbruhu vojske pa je Tito nepričakovano odletel v Moskvo na konferenco partijskih šefov vzhodnega bloka in s tem vzbudil videz, da se hoče Jugoslavija zopet vključiti v sovjetski blok. Za to Titovo pot je Nikežič zvedel šele iz radijskih poročil. Kot zunanji minister se je zato pri Titu za tako samovoljno odločitev pritožil in te poti tudi stvarno ni odobraval. V Beogradu se j° tedaj govorilo, da je prišlo med obema do naravno t burnih scen. Kljub temu je Nikežič ostal še skoraj poldrugo leto zunanji minisfer. Šele v ieseni 1968 je zamenjal ta položaj z vodstvom qrbske partijske organizacije.“ Pi=ec članka v Frankfurter Allgemeine Zeitung smatra kot drugo naj- Saigon zahteva garancije VARNOST PRED KOMUNISTI Odmevi v tujem tisku Iz življenja in dogajanja v Argentini BUENOS AIRES 16. novembra 1972 {T\ VOBODNA SLOVENI ANO (LETO) XXXI. (25) No. (štev.) 46 BSLOVENIA LIBRE Ob koncu šolskega leta Slovenski srednješolski tečaj Marka Bajuka v Buenos; Airesu je v nedeljo, 11. t. m, slovesno zaključil letošnje leto. Ob tej priložnosti je imel slavnostni govor univ. prof. dr. Tine Debeljak, iz katerega posnemamo nekaj misli: Pot slovenskega dijaka v domovini do mature, ko se vključi kot aktivni član v narodno občestvo, je lahka, kajti slovenstvo živi v njem in vse okrog njega, šele pozneje se pokažejo težave, ko ga je treba braniti proti oviram in nevarnostim. Tu pa je vse drugače: dijaštvu odpira pridobitveno pot v svet le državna neslovenska šola, ki ga mimo slovenstva, da, nehote proti slovenstvu, vodi za življenje v neslovenskem okolju, v katerem naj se abiturient nato uveljavi v čim večji polnosti vsega življenja, ki ga nudi. In tu se sedaj začenja problem slovenskega šolstva med nami. Bog je ustvaril družino in narod kot primarni etnični enoti. — Učite vse narode! ne: Vse države!“ — in je zato gotovo narodnost ena tistih vrojenih prvin v človeku, ki je ni mogoče zamenjati, odvreči kot obrabljeno suknjo, kot bi rekel Ivan Cankar. To je usodnost v nas. Ljudje istega izvora in iste usode šo narod po neki metafizični nujnosti, če se tega zavedajo, so zaveden narod, ki ve s Prešernom, da ga je kot člana takega naroda napravila neka sila izven njega „to pan, Gospod“, in da mora rasti z njim „do žetve“... Slomšek se je tako jasno zavedal nadnaravnega izvora naroda, da je smatral prostovoljen izstop iz njega za greh proti Bogu. Narodnost v tebi je slovenstvo ter je neizbrisno znamenje v duši, pa četudi spreminjaš življenjski prostor -ir, če tudi celo pozabljaš svoj jezik. Ni število pripadnikov iste usodnosti vseodločilno in •—■ so majhni in veliki narodi; ni kompaktnost teritorija vse — v času današnjih transportnih sredstev igra razdalja vedno manjšo vlogo, slovenstvo postaja globalno; in tudi ni jezik vse — lahko ga slabše govoriš, pa si odličen Slovenec; važno je — zavest, da si član slovenskega naroda, da si Slovenec in kot tak v vesti dolžan ohranjati in gojiti to prvino v sebi, jo razvijati, dokler se po naravni poti — a ni nujno — ne izpre-meni v vrednoto višjega reda: v sintezo dveh kultur, v katerih tvoj slovenski duhovni delež- živi dalje. To pa je naloga slovenskega šolstva med nami: vzbujati, gojiti in razvijati zavest slovenstva v najmlajših poganjkih našega rodu v izseljenstvu, ko ga šola prevzema iz rok -— staršev. Prva šola je in ostane: dom, družina. Tam je zarodek slovenstva, iz očeta in matere, ki nista le kri otrokova, temveč tudi duh, ki ga poživlja. In če ta pri starših pojema, ugasne v otroku. Da ne ugasne in da se poživi in razživi in razgleda v svetu z duhovnimi očmi naše narojene duše, zato ga starši izroče slovenski šoli. In ta zdaj sprejema v zastopstvu .staršev sveto opravilo: voditi slovenskega novega človeka od stopnje do stopnje vedno više: preko vrtca, ljudske šole v srednjo šolo in odtod na slovensko fakulteto. S to spremljavo paralelno ob predmetnem šolanju v državnem sistemu razvija v dijaku slovenskega duha v enaki meri do popolnosti bitnih dopolnil: do zavesti slovenske narodnosti in zavesti argentinske državnosti; do polnosti dveh Jezikov: slovenskega in kasteljanskega; do zavesti dediščine davnin in do osvajanja bodočnosti v skladu z njo. Da postane to, kar svetovni sociolog Sorokin svetuje vsem inmigrantom: „Vživeti se čimprej v svet, ki ga obkroža sedaj ;n tu, pa ohraniti svojo narodno duhovnj individualnost-“ La se dijak zave te narodne duhov-Re individualnosti; da se razvija v mmju slovenskega jezika; da spoznala s ovensko zgodovino, kako je njegov uarod šel sk ozi čas in prostor in zakaj :° njihovi starši pribegli čez ocean; da se vživlja v slovensko umetnost, lite- ČISTKA V PARTIJSKIH VRHOVIH V zadnjih dveh mesecih so Tito, Kardelj in Stane Dolanc v svojih dolgih govorih širom Jugoslavije vodili ostro kampanjo proti nacionalizmu in klerikalizmu. Napovedovali so tudi čistko v jugoslovanski komunistični partiji sami. Iz njihovih govorov je izhajalo, da ti najbolj reakcionarni vrhovi jugoslovanskega komunizma nimajo več trdno v rekah vajeti vodstva partije m jim je postajal nevaren vpliv vodilnih komunistov v posameznih republikah, čiščenje jo začelo na Hrvaškem, o katerem srno obširno poročali. Intelvju Tita za „Vjerstnik“ V začetku oktobra jo Tito sprejel na Brionih Daro Janekovič, urednico zagrebškega Vjestnika, in ji dal izjave glede razrih problemov, ki tarejo Jugoslavijo. Intervju je bil objavljen v „Delu“ dne 8. okt. V zvezi s čistkami, ki so sledile, so na vprašanja urednice Vjestnika najbolj značilne tele izjave Tita o stanju v komunistični partiji: „Potrebujemo avantgardno partijo. To pa pomeni, da v njej ne morejo biti tisti, ki nimajo absolutno nobene zveze s socializmom, s komunizmom, ki so prišli v partijo zaradi karierizma in ki ovirajo razvoj ne le partijskega življenja, marveč naše družbeno gibanje sploh. 'Partijo moramo torej očistiti.“ „V bazi Zveze komunistov ni neenotnosti. O tem sem trdno prepričan. Pri nas ie neenotnost v nekaterih okoljih, v nekaterih forumih Toda obseg te neenotnosti ni kdove kako velik in položaj sc' že popravlja. Zdaj si prizadevamo, da bi dosegli enotnost tudi v vseh forumih. Nekatera naša vodstva so delala forumsko, ne pa partijsko. Nekateri bi hoteli še naprej tako delati: dva, trije ali več posameznikov bi želeli delati, kakor da ni ne centralnega komiteja, ne organizacij, ne članov, Ti posamezniki izsiljujejo svoja stališča." „Oblast v rokah peščice ljudi. Ti ljudje so deležni — tako zunaj partije, kot v partiji — podpore nekaterih so^. vražnih e^ment-ov, ki so na raznih družbenih položajih, na univerzah in v drugih okoljih. Ti so zelo glasni in podpirajo to peščico, ki ima oblast v rokah. ‘‘ „Krepitev partije, to je zdaj poglavitna stvar, to imam v mislih. Naj navedem še nekaj svojih ugotovitev: Iz tiska ugotavljam, da se še vedno do- gaja, da se skuša republika čimbolj zapreti vase, kakor da je tudi Zveza komunisto 7 Jugoslavije nekakšna federacija in da lahko partija v vsaki republiki dela povsem samostojno, brez dogovorov, brez direktiv, ki nekaterim niso všeč. Toda tako ne gre. Zato sem začel boj za enotnost naše partije. Nastopil sem proti desin-tegraciji ZKJ. Partija obstaja v vsaki republiki, vendar sprejema svoj program na temelju programa Zveze komunistov Jugoslavije. Idejno in politično usmerjanje mora biti enotno za vso državo. Res je, v vsaki republiki je drugače, vsaka ima svoje specifične razmere, to je treba upoštevati. Zato ni mogoče preprosto predpisati enotnosti; v vsem ne moremo reči: Tako mora biti, nič drugače. O tem naj odločajo komunisti v republikah, toda ha osnovi enotne idejne usmeritve, kar pomeni, da programi idejnih in političnih akcij ne smejo biti v nasprotju z enotnostjo naše socialistične skupnosti kot države, ki gre v komunizem." „Ko govorimo o naših težavah, tudi danes ponavljam, da imamo objektivne in subjektivne težave. Toda, kar zadeva Zvezo komunistov, gre samo za subjektivne faktorje. Tu ni nič objektivnega, kajti v Zvezi komunistov so krivi posamezniki ali posamezne skupine. Te moramo odstraniti ali disciplinirati, da bodo na liniji. Ko bo vse negativno izginilo iz Zveze komunistov, potem bo tudi položaj zunaj ZK drugačen, potem bo lažji tudi boj z objektivnimi težavami." Tako je označil v navedenem intervjuju Tito razmere v partiji, katerim je nujno sledila čistka. Napad na vodstvo srbske partije Zadnje dni v oktobru je Tito očital srbski komunistični partiji, da je bila premalo budna ob raznih pojavih nacionalizma, gospodarskega bogatenja posameznikov in vdora malomeščanskega mišljenja v partijske vrste. Kot posledica tega napada so odstopili predsednik centralnega komiteja komunistične partije Marko Nikezič, do leta 1968 jugoslovanski zunanji minister, sedanji zunanji minister Mirko Tepa-vac, tajnik centralnega odbora partije v Srbiji Latinka Perovič in 3. novembra je odstopil tudi Koča Popovič kot član predsedstva SFRJ. Odstopil je tudi šef beograjske komunistične partije rarno kakor likovno in glasbeno; da nastopa v gledališču in v govorništvu; da spremlja razvoj slovenske filozofske in znanstvene misli v narodnih vedah; pa da ostaja zvest veri, če le mogoče v okviru slovenske cerkve... za vse to skrbi z neizmerno požrtvovalnostjo in žrtvami slovensko šolstvo. Ti slovenski šolniki — učitelji, vzgojitelji in profesorji — so gotovo najsvetlejša in najmočnejša postavka, ki jo imamo slovenski vseljenci v Argentini, svetlejša še bolj zaradi tega, ker smo jo izgradili samo na idealizmu in sami iz sebe brez pomoči od drugod in prav nič iz domovine, ki tudi sicer zanika naš obstoj in ga ne imenuje ob nobeni priložnosti, kot da nas ni. Morda bo prišel čas, morda pravim, da država kdaj podpre šolstvo vseh narodnosti v enaki meri kot svoje lastno. V Kanadi se je namreč porodilo in se uresničuje n -vo pojmovanje inmigrantskih kultur: bilin-gvizem, kar pomeni, da naj se vsaka kultura, ki se je vselila v sožitje z drugo, živi svoje življenje. Tako so-žiije more samo plodno vplivati medsebojno na porast nove kulture v državh ki je dala zatočišče drugorodcem. Ta roirelnost se razvija v Kanadi, pa prehaja že v Združene države, in morda bo prišla do nas vsaj kot načelo, da je gcienje naše lastne narodne kulture — jezika, običajev, psiholoških posebnosti, poudarka različnosti naše narodne bit-nosti, skratka: našega slovenstva, koristno- tudi za državo in njeni kulturi v prid. Toda mi moramo gojiti to zavest zaradi nas .samih: da izpolnimo svojo aktivno dolžnost do metafizične danosti v naši skupni usodi, ki je narod, in da vzgojimo 'iz naše mladine slovenske Argentince ali argentinske Slovence, ki bodo v novem svetu nekoč zavzemali lahko visoka mesta, pa s tistih mest pomagali našemu oz. boljše svojemu na--rodu v stiskah, ki ga mogoče še čakajo. Gojiti moramo zavest pripadnosti te mladine globalnemu slovenstvu, ki ne pozna mej in ki je povezano brez ozira na razdalje s kulturo domovine, zamejstva in zdomstva. Fa ne samo s kulturnim razvojem, temveč tudi s političnim, kajti matična dežela našega naroda, ki je rojstna domovina vaših staršev in vaših sorodnikov, vam ne sme biti nevredna vaše brige. Zgodi se namreč lahko, kot se je po prvi vojni, da je emigrant Pupin leših s svojim osebnim poznanjem gorenjski kot Slovenije, da ga niso izročili Italijanom zaradi gospodarskih razlogov: tranzita bohinjske železnice. To omenjam zato, da poudarim velikanski pomen novega rodu, v tujini rojenega in izšolanega in živečega, pa katerega srce naj še iz roda v rod čuti z domovino in za domovino. Vi ste določeni za posrednika med i našo kulturo in svetovno, za posrednika med Slovenijo v domovini in v svetu. Slovenstvo ni deljivo in Slovenija je ena sama: globalna, pa čeprav je razbita na vse kontinente. „Kje domovina si? Ni ti releja!" In v zavest takega slovenstva vzgajaj naša slovenska šola med nami. Razvoj spora na Koroškem AVSTRIJSKI KANCLER PREDLAGA NEKAJ REŠITEV Protesti proti postopanju avstrijskih oblasti proti dvojezičnim napisom, še vedno prihajajo od ene ali druge strani. Tako so protestirali tudi slovenski študentje na Dunaju, ki so v svoji resoluciji podali ves historijat kršenja pravic koroških Slovencev kot narodne manjšine, začenši z ukinitvijo utrakvi-stičnih šol, kakor so bile že vpeljane. Govore naravnost o genocidu slovenskega naioda na Koroškem po 50-letniIi proslavah koroškega plebiscita. Ugotavljajo nato zavestno podporo avstrijske Bora Pavlovič. V Macedoniji pa je podal ostavko partijski tajnik Slavko Mi-losavski. Tudi Slovenija je prišla na vrsto Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič je bil v nemilosti pri Titu in Kardelju že od leta 1969 od takozvane cestne afere. Poleg tega je bil Kardelj zadnja leta vedno bolj ljubosumen na Kavčiča, ki je med komunisti užival v Sloveniji ugled, med tem ko je Kardelj do skrajnosti osovražen. Kavčiča so večkrat skušali „povišati" na kako mesto v centrali v Beogradu, da bi tako odstranili njegov vpliv v Sloveniji. A Kavčič je vse take predloge za „povišanje" dosledno odklanjal. Zadnje dni oktobra pa je predsednik Izvršnega odbora slovenske komunistične partije Franc Popit, ki velja za komunista ostre linije, po vsej verjetnosti' na namig iz Beograda, začel v Sloveniji gonjo zoper Kavčiča. Obtožil ga je, da je omogočil dostop do oblasti tehnokratom (gospodarskim strokovnjakom) in protisocialističnim krogom, s čimer se je oslabil duh enotnosti v slovenski komunistični partiji. Stanetu Kavčiču v tej gonji ni preostalo drugega, kakor da je 30. -oktobra odstoril. Z njim sta odstopila tudi predsednik gospodarske zbornice v Sloveniji Leopold Krese in predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek. Stane Kavčič je svoj odstop utemeljil z besedami, da noče, da bi se „tehnokratske skupine" skrivale za njegovo ime in da želi .s svojim odstopom prispevati k enotnosti Zveze komunistov v Sloveniji V Sloveniji je Kavčičev odstop vznemiri! zlasti gospodarske kroge. Ljudje trumoma avigajo svoje prihranke iz denarnih zavodov, ker pričakujejo po teh dogodkih za mesec december novo razvrednotenje dinarja. Nameni čistke Domači opazovalci so mnenja, da ima čistka predvsem tri namene: vrniti reakcionarnemu vodstvu jugoslovanske komunistične partije, med katerimi so najvidnejši Tito, Kardelj, Stane Dolanc in Bakarčič, zopet absolutno kontrolo in poskus, da bi partija dobila udarnost, katero je povsem izgubila. Dalje hoče Tito dati partiji večjo moč pri vodenju gospodarstva in nedvomno zmanjšati vpliv cerkve na javno življenje. V zvezi s tem je značilna gonja, ki jo je čutiti zadnje čase s strani vodstva komunistične parlijg Hrvatske zoper nadškofa dr. Kuhariča, in zoper pisanje verskega lista „Glas koncila", katerega številko z dne 3. oktobra je sodna oblast dala zapleniti. Že dalj časa je bilo znano, da so bili nekateri vodilni komunisti v. Jugoslaviji mnenja, da Tito zaradi starosti in bahave nore častihlepnosti, ni več odgovoren za svoja dejanja. To so tuli zaupno pojasnjevali diplomatskim predstavnikom zapadnih velesil, čistka, ki je sedaj v teku, in jo je sprožil Tito, skoraj da potrjuje to mnenje. Ni izključeno, da imajo prav tisti, ki trdijo, da se bo še pred Titovo smrtjo razvoj v Jugoslaviji zapletel. Med partijci samimi so si ustvarili in si ustvarjajo Tito, Kardelj, Dolanc in Bakarčič toliko sovražnikov, da je več kot dvomljivo, če bodo mogli vzdržati svojo reakcionarno politiko. M. P. policije pri podiranju dvojezičnih tabel. Nato protestirajo najprej proti „rešitvi, da se postavijo napisi v 205 vaseh“ in ne po vsej južni Koroški. Protestirajo proti policiji in zahtevajo odstavitev šefa celovške državne policije. Zahtevajo takojšen razpust Heimat-dinsta, energično postopanje policije in popolno uresničenje demokratskih pravic koroških Slovencev! Občani madžarske narodnosti v Soc. Republiki Sloveniji protestirajo proti divjaškim napadom proti pravicam koroških Slovencev ter poudarjajo, du imajo oni, madžarska manjšina v Sloveniji pooolnoma iste pravice kot večinski narou ter zahtevajo prav tako rešitev za koroške Slovence v Avstriji. Izjava kanclerja dr. Bruna Kreiskega Socialistična stranka je sklicala okrog 1700 zaupnikov v Celovec na posvet, na katerem je govoril avstrijski državni kancler dr. Bruno Kreisky, vodja stranke. V svojem govoru je nato poročal o pogodbi in omenil, da ta nikjer ne omenja števila manjšine. Poudaril je, da neizpolnjenje te pogodbe more imeti tudi določene posledice, člen 35 te pogodbe govori, da morejo v primeru neizpolnitve to vprašanje predati poslaništvom podpisnikov pogodbe, med katerimi je tudi Jugoslavija. In ta je upravičena zahtevati doslovno izvršitev državne pogodbe. Vsekakor bi neizpolnitev močno škodovala ugledu Avstrije v svetu. Po tem priznanju upravičenosti slovenskih zahtev in nujnosti izvedbe pogodbe tudi v tej točki, je podal nekaj predlogov za rešitev spora: 1. povabil bo župane prizadetih vasi na razgovor. 2. nasprotnike dvojezičnih naslovov bo povabil na ogled take rešitve v druge države, da bi se prepričali o neškodljivosti takih napisov. 3. Dvojezične napise bodo opremili z avstrijskimi državnimi in koroškimi deželnimi barvami, da bo takoj vidno, v kateri državi se nahajajo. 4. Napisi bodo v različni velikosti (Slovenski seveda manjši!) in 5. Proučiti možnost, da bi se za bazo vzelo štete, iz 1. 1971. Na koncu pa je označil zadržanje Slovencev v teh kritičnih dneh .za občudovanja vredno“, ter celo izjavil, „da stoje za njimi pravica in socialisti." Delo koroške škofijske sinode Od 26. do 28. oktobri, se je vršilo tretje zasedanje koroške cerkvene sinode, na katerem so razpravljali tudi o sožitju nemških in slovenskih vernikov v koroški Cerkvi. Referenta sta bila: dva: od nemške strani dr. Waldstein, od slovenske dr. V. Inzko. Sinoda je temu vprašanju posvetila osem ur razprave, česar se doslej še nikdar ni zgodilo v zadevi, ki se tiče tudi Slovencev. Tu je dr. Inzko podal zgodovino Slovencev na Koroškem in poudarjal krivice, ki so se jim kot narodu godile. Med drugim je v slovenščini dr. Inzko izjavil „V več kot eno leto in pol trajajočem delu smo si prizadevali, da izdelamo načela za sožitje obeh narodov v deželi. Naša zgodovina ’e poina razočaranj in ponižanj, ponosni pa smo ob tej ugotovitvi vendar na duhovno in kulturno raven, ki jo je dosegel v zgodovini slovenski narod. Kot v Avstriji ži-eči manjšini nam je od božje Previdnosti naložena naloga, da se kot narodnostna skupina ohranimo in da se trudimo za človečanski odnos do naroda soseda. Večini pa je določena dolžnost, da nas prizna kot enakovredne in enakopravne deželane skupne koroške domovine. Pot, ki jo naj hodimo v vsakdanjem življenju kot kristjani, more biti le skupna." Protest študentov Teološke fakultete Študentje na Teološki fakulteti v Ljubljani so 23. okt. imeli predavanje o Koroški. Po predavanju so razpravljali o zadnjih dogodkih na Koroškem. Pre-(Nadaljevanje na 2. str.)