TRGOVSKI«St.iT
Časopis zet trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1. — Dopisi se ne n Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol leta 60 D, za četrt leta vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. — Št. telefona 522.	30 D. mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	5.	januarja 1923.	ŠTEV.	2.
Angleška samouprava.
Pri nas v Jugoslaviji se smatra ustava kot nekaka nedotakljiva stvar, kot nekak »noli me tangere«, kot nekaj, o čemer se sploh ne sme govoriti, kar se ne sme spremeniti, čeprav bodo to nujno zahtevale prilike v državi. Vse druge razmere pa najdemo v tem oziru v Angliji. Angleška nima pisane ustave, njen parlament je vedno hkratu zakonodajna in ustavotvorna skupščina in more vedno ustavo menjati po svoji volji.
Ena izmed najizrazitejših in najsrečnejših posebnosti angleškega naroda je ta, da z največjo točnostjo uvidi času primerno potrebo spremembe ustave in sistema uprav, ki jo izvede takoj, ko se pojavi potreba, ne da bi bilo potrebno o tem dalje razpravljati.
Angleška vlada je dovolila kolonijam, da imajo svoje lastne vlade, svoje parlamente in vedno večjo samostojnost, nekatere popolno odvisnost.	*
Sedaj je Angleška na tem, da bi dala samoupravo tudi Škotski.
V Angliji sami je lokalna uprava tako organizirana, da omogočuje neposredni vpliv politčnih in socialnih idej demokracije narureditev in poslovanje uprave. Lokalna uprava je stvar administrativnih oblasti, ki jih izbira narod sam svobodno in nezavisno od nadzorstva državnih oblasti. Najvišja ali državna oblast
i r. Zelenik:
Predmet.
Večkrat slišimo zabavljanje proti birokratizmu, ki vlada v državni upravi in v državnih uradih. Ne morem reči, da mnogokrat to zabavljanje ni upravičeno in utemeljeno. Pomislimo samo, da je jugoslovanski birokratizem iznašel celo »po-ništenje« blaga. Država sama uničuje premoženjske predmete svojega državljana, ako ji ne more od-rajtati kakih davkov ali pristojbin. Da je tako početje naravnost bedasto, ni treba poudarjati, saj z uničenjem Irpita oba škodo, državljan in država. Vse zastonj, če se birokratizmu predlaga, da naj tako blago proda na javni dražbi itd. Toda taki slučaji ne gredo na račun birokratizma, taki slučaji so le posledica gospodarske nesposobnosti. Zabavljanje proti birokratizmu sploh je napačno. Ne zabavljajmo proti birokratizmu samemu, ampak le proti njegovim izrastkom. Pomislimo, da vlada celo v zasebnih pisarnah okostenel birokratizem, ki povzroča mnogo brezplodnega dela.
Moderni čas onemogoča vsako okostenelost, ali povsod je vendar ne more odpraviti in zato se marsikje mnogo piše in dela, uspeha pa ni.
birokratizem predstavlja nekaka pravila, nekak red, po katerem je omogočeno in urejeno vzajemno delo. Nikakor ne gre, da bi vsak delal po svojem brez ozira na bližnjega. Delo se mora vršiti tako, da je uspešnejše, koristnejše in olajšano. Vrši se naj kolikor mogoče na enotni, vsem znani način, da se vršilec dela izvežba do največje popolnosti in lahko delo drugi takoj nadaljuje, ako je prvi izvrševalec zadržan. Ta enotnost in red poveča uspeh dela. Ne sme pa ta enotnost postati železna srajca; jo
nima nobene administrativne juriš-dikcije v stvareh, ki jih upravljajo izbrani predstavniki naroda v kraju, okraju in v pokrajini. Angleški »selfgoveinment« (samouprava) pride do krepkega izražanja v oblastih (pokrajinah), ki so več ali manj obširne, vsaj štejejo nekatere preko pet do šest milijonov prebivalcev.
Vsaka oblast ima svoj svet, ki ga narod izbere potom svobodnih volitev, pri katerih imajo tudi ženske aktivno in pasivno volilno pravico. Ta svet se mora brigati za administrativne in finančne posle v oblasti (pokrajini). V njegovo kompetenco spadajo sledeče stvari: skrb za napredek poljedelstva in vseh panog narodnega gospodarstva; skrb za izvrševanje socialnih in kulturnih nalog; spremeba v administrativni razdelitvi oblasti (more sc več oblasti zediniti, more se pa tudi ena oblast razdeliti na več oblasti); razdelitev oblasti na volilne okraje za parlamentarne volitve; ,registriranje pravil raznih društev; razni sodnijski posli; policija v oblasti (oblast prevzame polovico stroškov za policijo, drugo polovico prevzame država); oblastni svet more ugovarjati proti vsakemu zakonskemu projektu parlamenta, o katerem smatra, da je proti njegovim interesom; pod oblastnim svetom stoji prosveta in vse šolstvo v oblasti. Oblastni in okrajni sveti imajo kontrolo in vodstvo šolske uprave, v prvi vrsti osnovnih šol.
moramo takoj izpremeniti, ako čas in izkušnja prineseta kaj boljšega. Dobra iznajdba birokratizma je kratko označevanje vsebine dopisa ali akta. Vsi veste, da nosijo dopisi javnih naprav zgoraj v levem voglu besedico: Predmet. V prejšnjih nemških časih je stalo tam: Betreff..., a na dopisih mnogih nemških privatnih podjetij stoji: Betrifft... Tam se v kratkih besedah navede, o čem je razpravljal dopis. Morda bo eden ali drugi naših bralcev se povprašal, čemu pa je to dobro? Takim hočem dokazati, da je to jako dobro.
Živimo sicer v dobi ravnateljev, saj je skoro vsak drugi, ki preganja prah po ulicah, že kak ravnatelj, ali moderna organizacija gospodarskih podjetij zahteva, da se stekajo vse niti celega podjetja v eni roki. Moderna organizacija zahteva centralizacijo. Ena glava naj odloča, druge pa izvršujejo. Kjer jih veliko zapoveduje, tam ne gre. Poznam podjetje, ki ima cel tucai raznih ravnateljev, načelnikov in šefov oddelkov, pa dela vsak po svojem in cela stvar ne gre naprej. Zato je potrebna centralizacija, da morajo potem delati vsi po istih načelih in navodilih. Stvar organizacije pa je, da se delo poenostavi in olajša. Glavni vodja mora znati, da uredi notranji obrat, kakor tudi promet z odjemalci in dobavitelji. Z malenkostnimi pripomočki se lahko mnogokrat mnogo časa prihrani. Taka malenkost je n. pr. označevanje vsebine dopisa zgoraj nad dopisom. V velikih podjetjih se dnevno na stotine dopisov prejme in odpošlje. Kdo jih pa more vse tako temeljito pregledati, da je o vsem poučen? Vodja podjetja pač ne more. Mnogokrat se muči s kakim dolgoveznim dopisom, ki obravnava malenkosti.^ Ako bi bila zgoraj kratko označena vsebina, bi bilo študira-nje in razdelitev pošte jako olajšano in delo bi se pospešilo. Primer:
V govoru je razlika voznine, ki je nastala pri pošiljatvi glasom na-
ročilnega lista št Ako bi bilo
na dopisu zgoraj označeno:
Predmet: Razlika voznine iz nar.
lista štev  tedaj bi ta dopis
hitro prišel v roke nastavljenca, kateri ima opravka s takimi razlikami. Razume se samo od sebe, da se v naročbi, v zahtevi ponudbe, opominu, reklamaciji, obvestilu o izvršitvi naročbe itd. označi tudi »predmet« tako.
»Predmet« je sicer malenkost, ali ta malenkost je jako važen pripomoček za hitrejše poslovanje. Zato pa ne omalovažujte prošenj raznih firm, da v odgovoru označite to ali to označbo. Za organizirano vod-slvo velikega obrata je »Predmet« neobhodno potreben. Naj se ga navadijo tudi srednji in mali obrati, tedaj bo koristnost »predmeta« očita.
Stoletnica rojstva Pasteurja.
Dne 27. decembra so po vseh kulturnih centrih praznovali stoletnico rojstva velikega učenjaka in dobrotnika človeštva Louisa Pasteurja. Po neumornih preiskovanjih in globokih študijah je razkril Pasteur cel svet najdrobnejših, za navadno človeško oko nevidljivih malih bitij, ki jih imenujemo mikrobe, ki so neobhodno potrebni za človeka, živali in rastline, brez katerih bi nobeno živo bitje sploh ne moglo obstojati. Ako se v življenju govori o mikrobih, se pri tem navadno misli na one, ki so človeškemu zdravju in življenju škodljivi in ne mišji se pa na celo vrsto mikrobov, ki so za človeštvo neprecenljive vrednosti in ki so po zaslugi Pasteurja postali za moderne vedno neizmerne važnosti.
Svoja prva globokejša raziskovanja je začel Pasteur na visoki šoli v Lille, kjer je temeljito študiral v velikih vinskih obratih proizvajanje vina in kisa potom vrenja in kisanja, pri čemer je spoznal, da se tako vrenje ne vrši po zakonih kemije, ki jih je proglasil nemški kemik L.iebig, ampak da je la proces delo živih glivic kvasovk, ki se dajo vselej ob takih prilikah najti s primernim povečalom. Nova Pasteurjeva teorija o živem vrenju vina in ravno tako živem procesu kisanja z vsemi dokazilnimi poizkusi je naravno zadela na odločno nasprotje vseh starejših tovarišev, ki so bili trdi pristaši kemične teorije slavnega Liebiga in tudi Liebig sam ni niti smatral za potrebno, da bi tekom celih deset let odgovoril Pasteurju, ki ga je vprašal za mnenje. Več upoštevanja, nego v krogih znanstvenikov, je našla Pasteurjeva iznajdba v krogih raznih obrtnikov, ki so na podlagi poizkusov prišli prav kmalu do prepričanja, kako važne so glive kvasovke za njihovo obrt in kako sta celo potrebna njih reja in negovanje. Najtežje študije je povzročilo Pasteurju vprašanje o izvoru teh glivic, ker ako bi ta živa bitja nastala iz kake nežive snovi, potem bi ne mogle biti niti začetek, niti vzrok in niti ne pogoj vrenja, ampak bi bile le proizvod in posledica tega vrenja.
Po dolgem eksperimentiranju je Pasteur končno dokazal, da se glive kvasovke nahajajo v obilici v zraku in dokler je onemogočeno njihovo vplivanje na katerokoli raz-
Naj navedem še nekaj, kar sicer ne spada k »predmetu«. Marsikatero privatno podjetje je prevzelo iz državnega birokratizma registriranje pošte po številkah. Ako vpošte-vamo način poslovanja v državnih napravah in v zasebnih podjetjih, ako primerjamo vrsto ali kakovost aktov z kakovostjo dopisov v privatnih podjetjih, tedaj moramo reči, da registratura po številkah ni prikladna za privatna podjetja. Ona tudi povzroča preveč dela, zamudo časa in nepotrebno pisanje. Akti javnih naprav se ne dajo primerjati s pošto zasebnih podjetij in ravnotako ni primerna za zasebna podjetja registratura po številkah. Ali kdor si jo je vpeljal, naj bo blažen v nji, jaz mu je nisem nevoščljiv. Vsekakor pa olajšujte takemu delo z navedbo številke, katero označuje v svojih pismih in za katere navedbo v odgovoru vas prosi.
krojljivo tekočino potom primernega segretja in neprodušnega za-čepljenja posode, da ostane dotlej dotična tekočina neizpremenjena. To je bistvo takozvanega pasteuri-zovanja vina, mleka, konserv itd. S tem je Pasteur dosegel tudi znanstveno priznanje svoje teorije o živem vrenju, kisanju in kvašenju ter končno utrdil važno naravoslovno načelo, da vsako živo bitje naslaja samo od enakih živih roditeljev.
Leta 1865. je bila Pasteurju poverjena naloga, da prouči bolezen sviloprejk, ki se je tedaj v Franciji tako nevarno razširjala in ki je pretila, da uniči celo svilorejo. Ko je po triletnem proučevanju v samotni koči v Sevenah sestavljal končno poročilo o svojih uspešnih študijah, ga je zadela kap. Po okrevanju je odpotoval Pasteur v Vilo Vičentino na Goriškem, kjer je imel avstrijski dvor veliko svilorejo, ki je tedaj tudi grozno hirala. Na podlagi svojih naukov je dosegel Pasteur tudi tukaj take rezultate, da mu je avstrijska vlada podelila za to nagrado v iznosu 10.000 goldinarjev.
V prepričanju, da so najhujše živalske bolezni, kakor vranični prisad, kurja kolera in prašičja rdečica, povzročene po svojevrstni glivici cepljivki, je Pasteur izsledil, da se da strupenost mikrobov izdatno ublažiti in da žival, cepljena s takim ublaženim kužilom, pridobiva tudi brez vsake nevarnosti zadostno odpornost proti vsaki istovrstni novi okužitvi, in kakor je že pred sto leti učil Jenner, uspešno cepiti človeka, tako je začel tudi Pasteur cepiti zdrave živali, s čemer si je stekel nevenljivih zaslug za Francijo in za celo človeštvo.
Pasteur je neumorno nadaljeval svoja raziskavanja ter v starih letih življenja proučeval zdravljenje pasje stekline. Potom vbrizgavanja osušenega mozga kuncev, cepljenih s steklino, se mu je posrečilo rešiti skoraj vsako vgriznjeno žival. Zal, da se mu to ni posrečilo takoj pri prvih poizkusih na človeku; njegovi nasprotniki so uprizorili radi prvih neuspehov na človeku grozno gonjo proti njemu; toda ni nehal, ampak nadaljeval je svoje poizkuse na živalih, dokler se mu je leta 1885. posrečilo prvikrat rešiti od stekline tudi človeka. Od tedaj so začeli ustanavljati po mnogih mestih posebne Pasteurjeve zavode proti steklini, kjer se skoro vedno posreči rešiti ugriznenega človeka, če ta le ni preveč odlašal s prihodom v zavod.
Začenši s prezirano vinsko glivico je ženialni Pasteur dosledno in vztrajno nastopal leto za letom z novimi poizkusi in dokazi o neprecenljivem pomenu najdrobnejših živih kali za vse življenjske pojave narave od kletarstva do živinoreje in svoje delo razvijal je dalje do najvišje stopnje človeške zmožnosti, do obrambe ogroženega človeka pred raznovrstnim okuženjem. Pasteurjevi nauki se brez prestaniva izpopolnjujejo v posebni vedi, v bakteriologiji, ki tvori podlago sodobnega zdravjeslovja.
V čast Pasteurju so sezidali Francozi leta 1888. znameniti Institut Pasteur v Parizu, ki je postal prvi bakteriološki zavod na svetu. V njem je leta 1895. končal Pasteur svoje delovanje in tam so ga tudi v posebni kapelici položili k večnemu počitku.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
68. čebedžiška domača industrija na Visokem v Bosni.
V Bosni obstoja 22 rodbin, ki se ba-vijo z izdelavo volnenih odej *od usnjarske volne, ki se dobiva pri strojenju ovčjih kož. Pri izdelavi odej je zaposlenih okrog 200 ljudi, ki predejo in tkejo prejo. Vsi izdelovalci odej so pravoslavne vere za razliko od usnjarjev, ki so vsi turške vere.
Izdelajo lahko okrog 10.000 komadov odej, ako so zaposleni celo leto in ako imajo dovolj ugodne volne, ker je volna za odeje dobra samo od onih ovc in ovnov, ki se zakoljejo med 15. avgustom in 31. decembrom.
Poprej so imeli trgovino z odejami v rokah Užičani gg. Muhamed aga, Gmer aga in Muharem aga, potem pa so se leta c,08 izdelovalci odej (če-bedžije) organizirali ter osnovali svojo zadrugo, ki je odtedaj prevzela trgovino z odejami. Čebedžiška zadruga je dobila posojilo 30.000 kron ter ima svojega kapitala sedaj okrog
200.000	kron. Poleg tega kapitala je pomagala tudi Zemaljska banka v Sarajevu s kreditom.
Čebad se izdeluje po številkah od 8. do 24. številke, medtem ko je štev. 8. široka m 1.20 in dolga m 1.35 do 1.30, je številka 24. široka m 1.80 ter dolga m 2.10.
Razume se, da čim daljša in čim širša je odeja, tem težja je. številka 24. je težka 5'A do 6 kg. Odeje se imenujejo bosanske kosmate odeje. Sedaj se te odeje prodajajo, in sicer številka po 20 kron.
Za predenje se plača 3 krone za 1 kilogram, za trganje voine se plača 5 kron za 1 kg, in to z mojstrovo tetivo. Ali pa se odda volna v predelavo pod tem pogojem, da gre 10% v izgubo, a delavec dobi za 1 kg izdelane odeje 30 kron.
Poleg ovčje volne se lahko primeša v odeje do 50% od strojene volne s kože, iz katere se izdelujejo opoii za opanke, ali pa 10% jagnječeve volne.
Po tkanju se daje čebe na valjanje v valjarno. Pozimi se valja v 24 urah tri komade na stopo, poleti pa 16 komadov na stopo. Valjarna ima dve stopi. Za valjanje se plača 2, 3, 4 ali 5 kron. Prej je obstojala še ena valjarna v Vruci na Bukovem, pol ure od Visokega, ki je imela dve stopi, katero pa je uničil lastnik Turk iz verskega sovraštva proti čebedžijam, ki so pravoslavni, da mu ne bi hodili vlahi po njegovi zemlji.
Ta valjarna je delala dvakrat bolje in hitreje, ker je imela toplo vodo.
Poleg teh čebedžijev na Visokem je še šest čebedžijev v Lijevnu.
Vojno ministrstvo je sedaj naročilo, da se izdela 4000 odej za vojaštvo.
Ta interesantna in važna obrtna panoga zasluži, da ji posveti država posebno pažnjo.
69. Nabiranje, pranje, prebiranje in izvoz krp pri nas.
Pri nas obstojajo štiri večja trgovska podjetja, ki kupujejo in sortirajo krpe, in sicer g. Adolf Kraus st. v Osijeku in Beogradu, Mandl in šlezinger v Vin-kovcih, Bunci in Bijah v Zagrebu, ki so last v glavnem g. A. Krausa star.
iz Osijeka in Aleksander Torok v Sarajevu. Oni kupujejo nesprtirane cunje od malih trgovcev sydunjami, ki se nahajajo v vsakem Večjem mestu države, ali pa, ki potujejo od kraja do kraja ter zamenjujejo cunje za drugo blago.
Po cenitvi g. M. Krausa, družabnika tvrdke A. Kraus v Beogradu, se letno nabere okrog 175 vagonov lanenih cunj v prebližni vrednosti 512.500 Din; 220 vagonov bombaževih cunj v vrednosti okrog 400.000 Din ter volnenih in drugih cunj 95 vagonov v vrednosti
500.000	Din, torej vseh krp skupaj v neprebranem in neškartiranem stanju za okrog poldrug milijon dinarjev. Po cenitvi g. Krausa se dobi na Hrvaškem 80 vagonov lanenih cunj, v Slavoniji 35, v Bosni 10, Dalmaciji 5; v Vojvodini 20 in v Sloveniji 5. Po isti cenitvi da bombaževih cunj Hrvaška 30, Slavonija 30, Bosna 20, Dalmacija 10, Vojvodina 60, Srbija 40 in Slovenija 30 vagonov. Enako da volnenih krp Hrvaška 10, Slavonija 10, Bosna 20, Dalmacija 5, Vojvodina 20, Srbija 20 in Slovenija 5 vagonov letno.
Bombaževe krpe služijo za izdelavo vate, za izdelavo papirja in kartona, kakor tudi za izdelavo vigogne-prediva.
Volnene krpe se porabljajo za izdelavo vseh vrst prediva ter volnenih izdelkov. Cunje se kupujejo vse skupaj ter se potem sortirajo po vrsti in ceni.
Iz belih pranih bombaževih krp izdeluje vato tovarna za vato v Beogradu g. Mike Eškenazija ter predilnica in tkalnica bombaža v Dugi-Resi na Hrvaškem. Od teh vrst cunj se je med vojno izdeloval tudi brezdimni smodnik ter ima vsled tega ta industrija važnost tudi za narodno obrambo. Iz belih bombažnih cunj se izdeluje tudi papir, in sicer v Radečah v Sloveniji, kjer porabi tovarna mesečno okrog dva vagona najfinejših bombažnih in lanenih cunj.
Iz barvanih bombažnih cunj se izdeluje igralni papir, lepenka za strehe in papir za pivnike.
Iz lanenih cunj se izdeluje pri nas na Sušaku v tovarni Šimd-Lenis papir za cigarete ter se potrebuje v ta namen mesečno okrog pet vagonov cunj.
Volnene cunje potrebujejo in bodo potrebovale iovarne za volnene tkanine v Beogradu, v Kuli (Bački), v Leskovcu, v Grdeiici, v Paračinu in v Šibeniku. Vsled velike potrebe volnenih cunj v vojni dobi, je nabiranje in sortiranje volnenih krp velike važnosti za narodno obrambo. Kakor smo videli, je nabiranje volnenih cunj važno kakor iz gospodarskega tako tudi iz narodnoobrambnega interesa in je je treba vsled tega podpirati. Volnene cunje se niso izvažale, ker jih potrebujemo mi sami. To, kar nam je preostalo preko naše potrebe, se je izvažalo na čehoslovaško in deloma v Anglijo in Francijo.
Važno je nabiranje cunj, ker se s tem dobiva zlato iz gnoja, toda ravno tako važno je, da se v tuzemstvu sortirajo, perejo in ž njimi oskrbuje domača industrija ter se predela, kar ona potrebuje ter se v predelanem stanju izvaža. Iz tega vzroka bi bilo treba zasigurati sortiranje pri nas s izvozno carino.
Ker se sortiranje cunj, kakor smo videli, tudi pri nas vrši in se cunje predelujejo, je treba z ozirom na interese, ki jih imamo glede posameznih vrst cunj, izvoz popolnoma otežiti, pri drugih pa pobirati malo carino, ki bi favorizirala njih predelavo v tuzemstvu. Ravno tako je treba jih predelavati ter jih v predelanem stanju izvažati. One vrste, ki bi se sortirane ne dale v tuzemstvu uporabiti in pa za slučaj, da bi imeli v izobilju volnene krve, bilo bi jih treba predelavati v umetno volno ter jih kot take prodajati, ali pa, da se bombažne cunje predelajo v vato ter se v tem stanju po pokritju domače potrebe izvažajo.
Ker bo naša industrija od dneva rasla, bomo kmalu v stanju, da bomo večino cunj predelali doma. Radi koristnosti nabiranja cunj je treba to delo podpirati z železniško tarifo. Tudi je navajati ljudstvo k temu, da cunj ne meče proč, marveč da jih hrani, nabira in prodaja.
Iz pravosodne prakse.
Obrtno sodišče.
Zdaj 18 let star tožitelj učil se je zidarstva pri drugem mojstru, kjer je izslopil, ko je manjkalo za polno učno dobo še eno leto. Za to zadnje leto vstopil je kot vajenec pri tožencu, ki se je zavezal plačevati mu za uro 10 kron, katera mezda se je zvišala pozneje na 12 kron. Pogodbo sklenil je s tožencem tožitelj sam brez svojega zakonitega zastopnika, naredila se je pa pogodba tudi pismeno pred zidarsko zadrugo.
še preden je dokončal učno dobo, je pa tožitelj tudi pri tožencu izstopil. Toženec mu pa ni hotel izročiti potrdila o izvršenem odlomku učne dobe. Vsled tega vložil je tožitelj po svoji materi in varuhinji pri obrtnem sodišču tožbo proti tožencu, zahtevajoč razvezo učnega razmerja in izročitev potrdila o izvršenem delu učne dobe. Tožbo opiral je na to:
1. da pri sklepu učne pogodbe ni bil zastopan po svojem zakonitem zastopniku, dasi je bil še mladoleten;
2. da ga toženec ni zadostno zaposloval, vsled česar je imel tožitelj premalo zaslužka, kajti delovodja mu dela ni vedno odkazal, res pa on tožencu tega ni povedal.
Toženec je ugovarjal, da je bila pogodba pravilno pred zadrugo sklenjena, delo je pa imel tožitelj vedno od-kazano, kakor drugi delavci, pač pa je tožitelj večkrat delo zapustil in se šel sprehajat.
Po zaslišanju prič je obrtno sodisče tožbeni zahtevek zavrnilo.
Prvi ugovor neveljavnosti pogodbe-vsled tožiteljeve mladoletnosti spoznalo je za neopravičen. Ko je namreč tožitelj sklenil s tožencem pogodbo, od katerega časa še ni preteklo leto, je bil star okoli 17 let. Vsekakor je bil to^ . takrat, čeprav še mladoleten, vendar pa dorasel, star namreč nad 14 let. V tej starosti sme se mladoletnik, ki ga ne preživljajo starši, samostojno zavezati za službovanje v smislu § 152
o.	d. z. in ravno tako v smislu § 246 o. d. z. oni, ki je pod varušivom in za-more varuh pogodbo le iz važnih razlogov predčasno razvezati. Pogodbo je pa tožiteljeva mati vsaj molče tudi odobrila, kajti bil je tožitelj z njeno vednostjo nad pol leta vajenec pri tožencu.
Važnih razlogov za razrušitev učne pogodbe pa tudi ni bilo, kajti po izpovedbah prič ). B. in ). V. dodeljevalo se je tožiielju delo vedno, kadar se je le zamoglo delali in se je nanj predvsem oziralo, kajti toženčev delovodja J. V. pravi kot priča, da je imel od toženca celo naročeno, da mora biti vajenec v prvi vrsti zaposlen.
Tožitelj se torej tudi na § 101, točka 2 b) obrtnega reda ne more sklicevati, da bi namreč toženec svoje dolžnosti kot učni gospodar izredno zanemarjal, to tem manj, ker pravi sam, da se pri gospodarju zaradi premale zaposlenosti ni nikdar pritožil.
Vsled tega je bila zavrnitev tožbe-nega zahtevka opravičena.
Družba „ILIRIU“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
Prekuhavanje žganja.
Premalo poznana, zato tudi sko-ro nikjer izrabljena je ugodnost, da sme oni, ki je skuhal žganje, bodisi trošarine prosto, bodisi proti plačilu troširane, to žganje, če ima najmanj 30 stopinj, prekuhati, ne da bi plačal za to kako trošarino.
V Sloveniji se žganje skoro brez izjeme prekuhuje, zato bi se mogla omenjena ugodnost v znatni meri izkoristiti. Posebno odslej, ko so pogoji za dovolitev trošarine prostega prekuhavnja napram prejšnjim predpisom znatno olajšani.
Poprej je moral podjetnik žga-njarne, ki je hotel prekuhavati žganje, predvsem vložiti poseben popis obratovališča in prijavljati prekuhavanje žganja — enako kakor
špiritne rafinerije — za cel mesec naenkrat in prekuhavati se je smelo le v posebnih, od žganjarne popolnoma ločenih prostorih.
Vse to je sedaj odpadlo. Kdor hoče prekuhavati žganje, ki ima najmanj 30 %, mu ni treba storiti drugega nego to, da vsaj 24 ur prej vloži pri pristojnem oddelku finančne kontrole v dveh izvodih sestavljeno pismeno prijavo.
Prijava se napiše na navadnem papirju in mora obsegati:
a) mesec, dan in uro, kdaj se bo prekuhavanje pričelo in kdaj končalo;
b) koliko je žganja, ki se namerava prekuhati, kakšna je njegova jakost in kolikov litrov čistega alkohola torej vsebuje dotično žganje (n. pr. 60 litrov žganja po 32° je 19-2 litrov alkohola);
c), datum in številka bolete o plačani trošarini na žganje, ki se namerava prekuhati, kolikor se ni to žganje skuhalo trošarine orosto, in
č) ime. priimek in bivališče lastnika in redno številko žgalne priprave, na kateri se bo žganje prekuhavalo.
Če je žganje skuhano za domačo potrebo brez plačila trošarine, mora podjetnik prijavi priložiti pii-javni in pregledni list, ki ga je dobil, ko je svoječasno prijavil trošarine prosto kuhanje žganja.
En izvod prijave za prekuhavanje vrne oddelek finančne kontrole podjetniku, en izvod pa pridrži zase v kontrolne svrhe.
Prekuhavanje žganja se sme vršiti v žgalnici sami, le če bi kdo obenem, Jio na eni žgalni pripravi kuha žganje, hotel žganje na drugi žgalni pripravi prekuhavati, mora biti druga žgalna priprava (na kateri se prekuhava) postavljena v takem prostoru, ki ni niti z vrati, niti z okni, niti s kanali ali cevmi, niti po skupnem dvorišču ali kako drugače v zvezi s prostori, kjer se proizvaja žganje.
Ako se v času prekuhavanja sicer ne kuha žganje, pač pa je v žganjarni za kuhanje pripravljena drozga, mora oddelek finančne kontrole, še preden se prične prekuhavati, vse posode z drozgo na primeren način zapečatiti.
Kdor bi prekuhaval žganje, ki ima 30 %, ne da bi to prekuhavanje sploh prijavil finančni kontroli, se kaznuje z globo 109 dinarjev.
Kdor bi pa prekuhavanje žganja sicer pravilno prijavil, a bi začel prezgodaj žganje prekuhavati (vlivati v kotel), ali prekuhaval preko prijavljenega časa, se kaznuje z globo 20 do 50 dinarjev.
Z isto globo se kaznuje oni, ki prekuhavanje žganja sicer pravilno naznani in tudi prekuhavanje ob pravem času vrši, a se ugotovi, da ima žganje, ki ga prekuhava, manj nego 30 stopinj.
Nasprotno bi se kaznoval oni, ki bi prekuhaval žganje z manj nego 30 stopinjami ob neprijavljenem času (torej tudi pred prijavljenim pričetkom prekuhavanja ali preko prijavljenega časa), zaradi tihotapljenja s plačilom redne trošarine za najmanj 24 ur in še z globo v višini dvakratnega zneska te trošarine.
Izvoz in uvoz.
Izvoz puranov v Anglijo. Pretekle dni so odposlali iz okolice Krapine v Anglijo okoli 17.000 zaklanih puranov po 75 K za 1 kg žive teže.
Trošarine prosi uvoz električnih žarnic, ki so namenjene za javno razsvetljavo v mestih. Po pripombi k tar. št. 10 in 11 zakona o državni trošarini so pri uvozu iz inozemstva proste od trosa-, rine električne žarnice, ki jih uvozijo mestne občine za javno razsvetljavo v mestnem področju. V smislu odloka generalne direkcije posrednih davkov št. 24.530 od 4. novembra 1922, ki ga je generalna direkcija z razglasom št. 325 z dne 15. decembra 1922 dostavila vsem carinarnicam, morajo mestne občine, ki se hočejo poslužiti te olajšave pri uvozu in carinjenju žarnic, predložiti razen predpisanih dokumentov še potrdilo pristojne politične oblasti, da je inštalacija mestne razsvetljave občinska last in ustanova ter da je blago uvoženo iz inozemstva. Razen tega mora mestna občina predložiti še pismeno izjavo, da bo uvožene žarnice uporabljala izključno za mestno javno razsvetljavo. Carinarnice morajo v svrho kontrole glede uporabe uvoženih žarnic o vsakem uvozu žarnic obveščati finančno kontrolo v dotičnem mestu, ki ima nadzorovati uporabo takih žarnic. Zgoraj označeno potrdilo in pismena izjava se mora predložiti carinarnicam potom pristojnega poštnega urada, če prispejo žarnice v poštnh paketih.
Izvoz drv iz Avstrije v Italijo. Avstrija je v letu 1921. izvozila 35.000 vagonov lesa v Italijo, kar pomeni 60 %
vsega uvoza lesa v Italijo.
Prepovedan izvoz jajc iz Ogrske.
Vsled dviga cen je mažarska vlada prepovedala do 1. marca 1923 izvoz jajc.
Izvoz stekla iz češkoslovaške. Leta 1921. je izvozila Češkoslovaška za preko dve milijardi čeških kron stekla.
Uvoz vina v Anglijo. Po statističnih podatkih raste v veliki meri konzum vin v Veliki Britaniji. V prvih 11 mesecih 1922 se je izpilo za 500.000 hi več vina nego lani v istem času.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Stalna mednarodna razstava v Pragi. V Pragi se gradi paviljon za stalno mednarodno razstavo, katere se udeleže švicarske, francoske, italijanske, nemške in češkoslovaške tvrdke. Izdajala bo list v francoskem, angleškem, nemškem in češkem jeziku pod naslovom:	»International	Commerce«.
Cene koksa in premoga v ostrovskem področju. V ostravskem področju so cene domačega premoga sledeče: premog v kockah 24.63 Kč, orehove 23.24 Kč, prah 18.61 Kč, prani kockasti 26.85 Kč, kovaški premog 28.24 Kč; cene koksa: koks za livarne 34.73 Kč, koks v kockah 34.56 Kč, orehove L in II. 36.66 Kč, prah 14.49 Kč. Cene se razumejo po meierski stot od rudo-kopa.
Industrija.
Novo srbsko zadružno podjetje. Novosadski občinski zastop je odstopil srbski kmetijski družbi veliko zemljišče v bližini klavnice. Družba ustanovi tamkaj veliko podjetje za mlečne in mesne izdelke.
Pribramski srebrni rudniki. Do oktobra meseca 1922 se je izkopalo srebra v rečenih rudnikih 17.000 kg. Strokovnjaki cenijo vso produkcijo za 1922. leto na 23.000 do 25.000 kg.
Produkcija železa v Avstriji. Produk- j
cija surovega železa v Avstriji znaša po statističnih podatkih v tretjem četrtletju 1922 83.896 ton napram 97.738 tonam v drugem četrtletju istega leta. V prvih devetih mesecih minulega leta je bila produkcija 244.095 ton. Povprečna produkcija bi znašala 300.000 ton. Izvoz surovega železa znaša v prvih develih mesecih 22.000 ton.
Denarstvo.
Zlata pariteta v Avstriji je za dobo od 1. do 7. januarja določena na 14.250 avstrijskih kron.
Carina.
Nemški zlati carinski nadavek znaša od 3. do 9. januarja 1923. I. 178.400 %.
Madžarska carinska tarifa. Iz Budimpešte poročajo: V Madžarski je v veljavi še carinska tarifa, ki je veljala v stari Avstro-Ogrski. Vendar je madžarsko finančno ministrstvo že pred meseci dovršilo posebno madžarsko carinsko tarifo, ki naj v kratkem stopi v veljavo. Nova carinska tarifa vzdrži sistem zaščitnih carin in prohibitivnih mer. Vlada ne bo predložila narodni skupščini carinske tarife same kot zakonski osnutek, temveč bo samo dala dovoliti okvirni zakon, ki naj finančnemu ministru da pooblaščenje, da carine po lastnem predsodku poviša v razmerju kakor zahteva razvoj gospodarskih razmer. To je naletelo na odpor trgovcev, ki vidijo v prohibitivnem sistemu nadaljnje oškodovanje 1 konzu-mentskih krogov.
Monopoli.
Dohodki uprave monopola v oktobru. Dohodki uprave monopola od tobaka, žigic, papirčkov, soli, petroleja, pristojbin i. dr. za mesec oktober 1922 znašajo 174,581.782 Din.
Promet.
Prometne izpremembe. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Sisak loko in Sisak transit je pričenši z dnem
2.	januarja 1923 zopet dovoljeno. — Prometna omejitev za postajo Nagy-czigand in za progo 'Waldkirchen-Hindmlihle je razveljavljena. — Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih za postajo Filatorigat je do nadaljnjega ukinjeno. Medpoine pošiljke je zadržati in staviti pošiljateljem na razpolaganje. Izvzeta so živila in premog za električna podjetja in državne železnice. — Promelna omejitev za Regensburg loko in donavska pristanišča je razveljavljena in velja sledeče: sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih za Regensburg loko in donavska pristanišča je do nadaljnjega ukinjeno. Izvzeta so: živad, živila, selitev, pošiljke za obnovo zemlje, režijske pošiljke, potreb-ščiee za kurivo in sladkorna repa. — Za Sisak loko in Sisak transit je dovoljeno sprejemati tudi carinsko in necarinsko sporovozno komadno robo.
Gradnja ozkotirne proge v Banatu. Iz Zagreba poročajo: Spomladi prične giadnja ozkotirne železniške proge od Česterega do Bašide preko Torde v dolžini 12 km, kot stranska proga železnice Veliki Bečkerek — Zombolj. Pozneje se bo ta stranska proga podaljšala. Kredit bodo dale občine.
Povišanje železniške tarife v Nemčiji. V prvi polovici t. m. se povišajo osebne železniške tarife v Nemčiji povprečno za okoli 150 odstotkov.
Razširjajte Trgovski listi Oglašajte v Trgovskem listu!
Dobava, prodaja.
Dobava sukna, škornjev, sukanca in ostrog. Pri upravi vojne odeče l v Beogradu se vrši dne 16. januarja i. I ob 10. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave raznega sukna za vojaške obleke, čepice itd., dne 20. januarja t. 1. ob 10. dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 3000 parov škornjev, dne 22. januarja t. 1. ofertalna lici lacija glede dobave 40.000 parov ostrog. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Opozarjamo na današnji inserat »Mestne hranilnice ljubljanske«.
Nakaznišue pristojbine v gotovini.
Počenši s 1. dnem januarja t. 1. se pristojbine za poštne nakaznice ne plačujejo več v frankovnih znamkah, ampak v gotovini (k pristojbinam za poštne nakaznice se šteje nakaznina in izplačnina).
Emisija novih pristojbinskih kolkov.
S 1. januarjem 1923 bo uprava državnih monopolov stavila v promet enotne pristojbinske kolke za igralne karte in domine. Pristojbinski kolki bodo izdani v vrednotah po 5, 10, 20, 50 par in po 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 Din, kolki za igralne karle in domine pa v vrednosti pa 50 Din. Kolki dosedanjih emisij se smejo uporabljati do konca januarja 1923; s tem dnem izgubijo veljavnost in se lahko še do
30. aprila 1923 zamenjajo pri vseh blagajnah, ki prodajajo kolke. Kolki za igralne karte in domine se lahko za menjajo samo na carinarnicah v onih mestih, kjer se nahajajo zaloge kolkov uprave državnih monopolov.
Finančni minister carinikom. Ker
razne pritožbe zaradi neverjetnega postopanja nekaterih carinskih organov napram potujočemu občinstvu nikakor niso prenehale, je izdal finančni minister ukaz carinikom, naj se vzdržujejo .nepotrebnih sekatur občinstva in naj zaradi par dolarjev in fiankov ne spravljajo cele države ob njen ugled. Zlasti priporoča finančni minister carinskim organom vljudnost napram državljanom zavezniških in prijateljskih držav.
Denarno stanje pokojninskega zavoda za nameščence. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani poroča, da je bilo njegovo denarno stanje dne
31. decembra 1922 nastopno: Blagajna 61.195 Din, čekovni urad 48.730 Din, Jadranska banka 345.579 Din, Ljubljanska kreditna banka 334.065 Din, Trgovska banka 56.935 Din, Slovenska banka 107.926 Din, Obrtna banka 272.652 dinarjev, Slavenska banka 304.611 Din, Zadružna gospodarska banka 301.494 dinarjev, Splošno kreditno društvo 257.128 Din. Razen tega 7-odstotno investicijsko drž. posojilo. Ostanek je naložen, kakor predpisano, deloma v državnih papirjih, deloma v nepremičninah.
Stanovanjska naredba. Ker je z 31.
decembrom 1922 prenehala veljavnost stanovanjske naredbe, je ministrstvo za socialno politiko izdalo odlok, v katerem obvešča, da je na podlagi stanovanjskega zakona od 30. decembra 1921 in pravilnika od 6. decembra 1922 o njegovem izvrševanju zajamčena vsem najemnikom do 1. januarja 1925 neodpovedljivost.
Podaljšanje roka za podpisovanje zlatega posojila v Avstriji. Rok za podpisovanje osemodstotnega zlatega posojila v Avstriji je podaljšan do dne 16. januarja.
Nova italijanska poštna tarifa. S
1.	januarjem je stopila v veljavo v Italiji nova poštna tarifa. Pristojbina za pismo v inozemstvo stane 1 liro, dopisnica v inozemstvo 60 ceniesimov.
Češkoslovaško - italijanske dogovore glede blagovnega prometa preko Trsta je italijanski ministrski svet dne 29. m, m. odobril.
Szprememba imena »Južna železnica«. Kakor piše Bosanski Loyd« bo dobila privilegirana družba južne železnice kmalu novo ime. Imenovala se bode »Centralno evropejska južna železnica«.
Zakon o gozdovih. Ministrstvo za šume in rude je dovolilo podaljšame roka za predlaganje mišljenj glede osnove zakona o šumah do 15. januarja.
Zgradba palače francoskega poslaništva v Beogradu. Francoski senat je odobril potrebni kredit za zgradbo lastne palače za francosko poslaništvo v Beogradu.
štrajk v Slavonskem Brodu. V tovarni za vagone štrajka nad 1000 delavcev. Do štrajka je prišlo, ker zahteva tovarna akordno delo, delavci pa na to niso hoteli pristati.
Nezaposlenost na Angleškem ponehava. Po najnovejših poročilih je znašalo število nezaposlenih na Angleškem dne 18. decembra 1,359.000, i j. za 29.000 manj nego prejšnji teden in za pol milijona manj kakor začetkom leta 1922.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza, 2. jan. Pšenica baška 7 vagonov 437.50—440, banatska 4 'A vagona 432.50, ječmen baški 1 vagon 312.50,	2	vagona	325,
oves baški eksekutiven 1 vagon 300, turščica baška suha 5 vagonov 292.50, nova 85 vagonv 220—262.50, v storžih (Štokih) 4 vagone 175—177.50, fižol beli baški 2 vagona 376, moka pšenična »griffig« 625 ponudba, št. 2 5 vagonov 487 — 485, otrobi 2 vagona 170.
Borna
dne 3. januarja 1923.
Zagreb. Devize: Dunaj 0.1332 do 0.1345, Berlin 1.32 — 1.35, Pešta 3.80 do 3.90, Milan 434.50—487.50, London 437 do 440, Newyork ček 93.50—94.50, Pariz 690—695, Praga 290—293, Švica 1775- 1792.50, Varšava 0.53. Valute: dolar 92—93, avstr, krone 0.134, franki 680-635, lire 480-483. Efekti: Jugoslovanska banka 102, Ljublj. kreditna banka 200, Slavenska banka 102.50 do 104, Praštediona 1065—1075, Trbov. premogokopna družba 370.
Beograd. Devize: Bukareši 52.72 do 55, Berlin 1.32-1.35, Dunaj 0.135 do 0.14, Pešta 3.95-4.10, Solun 103-105, Sofija 62.50—63, Pariz 675 — 685, Praga 293-293.50, Ženeva 1770.50-1784, Milan 480—484, Newyork 93.60—93.75, London 432.50-436.50. Valute: dolar 92.50, franki 672—683, madžarske krone 3.80—4.10, leji 52—52.55.
Curih:	Berlin 0.07, Newyork 528.25,
London 24.54, Pariz 38.50, Milan 27.15, Praga 16.20, Budimpešta 0.2175, Bukarešta 3.05, Beograd 5.60, Sofija 3.50, Varšava 0.03, Dunaj 0.0075, avstr, krone 0.0076.
Praga: Dunaj 4.65, Berlin 44, Rim
166.75, Budimpešta 135.25, Pariz 239.25, London 149.25, Newyork 32.05, Curih
609.75, Beograd 36.75.
Beriin: Dunaj 10.62, Budimpešta 3.02, Milan 38.403, Praga 22.693, Pariz 55.111, London 34.663.12, Newyork 750.618, Curih 142.891, Beograd 7880.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletno in brivsko milo, gumbi, sukanec, svila za vezenje čipk, vezenine.
=lll=l!l=lll=lll=lli=l!l=lll=lll=lll=lll=l!!=
‘i' 7 L1 ..	II'
- Zahtevajte	=
|iJ	»MEDICINA!. KONJAK" U!
TTT	z	znamko	'	JTJ
=	„ALK0-modri križec" =
, »3	in	najfinejše	krem	likerje	1	|||
III
„ALK0“, Ljubljana-Kolizej =
Sil
=111=111=111=111=111=111=111=111=111=111=111=
JAJCA IN VINSKI KAMEN
plača po najbolji ceni izvozna trgovina
ED. SUPPANZ, PRISTAVA.
Naročajte tiskovine v
Tiskarni »Merkur*!
ram«
Sporočamo gg. trgovcem, da se je ustanovila v interesni skupnosti z našo francosko-jugoslovensko trgovsko družbo nova tvrdka
J. LAVRIČ & Cie, trgovska družba z o. z., MARIBOR, Krekova ul. 13
ki se bo bavila samostojno ali v zvezi z našo družbo z vsemi mednarodnimi trgovskimi posli.
J. LAVRIČ & Cie, S. a. r. L STRASBOURG 1.
Rue de la pierre large.
vssh vrst
CIRIL SaTAR
LJUBLJANA
*«tro c«*
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
IVAM ZAKOTNIK
TfilfifOn St. 379.	mestni	tesarski mojster	TBifitfln	St.	379.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrslna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
Priporočamo veletrgovino
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Griizner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam gle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo.
Maraskino Morpurgo
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. MORPURGO, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDiN, Ljubljana, Beethovnova ul.9.
konjske opreme in potrebščine za konje, kovčeki in različni torbarski izdelki, gonilni vezalni jermeni, gamaše i. t. d.
v v
JUG & ZUPANČIČ
CELJE, Narodni dom.
Manufaktur en-gros.	Manufaktur	en-gros.
Zastopstvo in tovarniška zaloga tovarn
FRANC M. RHOMBERG v Dornbirnu in J. G. ULMER v Dornbirnu.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnii, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi.
stroj Milosti!
razmlevalni aparat, razmislil! strojno roCno pisavo potom nc-izrabtiive steklene ploščo
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13.
Delavnica:
MARIBOR, Koroška cesta 17.
Telefon inter. 207.
F. STRUPI
CELJE
Kralja Petra cesta
Veletrgovina stekla, porcelana, svetiljk ter raznovrstnih šip itd.
CELJE.
Kupim vsako množino šampanjske buteljke, konjak bordo steklenice po 7|10 litra po najvišji ceni. — Ponudite takoj.
=m=iii=iii=iii=iii=m
Mavec-gips
Portland* in roman-leement, apno, opeko, umetni škrilj, strešno in izolacijsko lepenko, watprof, karbolinej, drvoce-ment, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič in dr.
veletrgovina s stavbenim materijalom
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta štev. 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo lithnih tlakov.
-111=111=111=111=111=11
čer (trti
Tuornica samc^ezmc m c/rugik modnih predmetov.
^ Cei/e
|||| ifeuentja,
C/aum /fč
n.
Točna jeesfrežba,
£%j9erf.______________Exf>Grf.
m
OBJAVA.
m
ES
Si
s
s
Mestna hranilnica ljubljanska
naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od i. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih
m
m
BS
Sl
s
SJEEJSISISEE:
5
0| iaKTOKireiig; 00000®
o
a
a
s
ea
®
s
tudi vloge v tekočem računu,
ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor na vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog
320 milijonov kron.
m
g
i nun pni
S Prešernova ulica štev. 3. 0000000000000000000000
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.