Lefo LXVI Poštnina plaïana v gotovini V Ljubljani, v petek, dne 4. februarja 1938 Stev. 28a* Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lil VENEC Cek. račun; Ljubljana št. lO.Mti in 10.34'» za inserate; Sarn jevo šiv. 7563, Zagreb štv. 34.011, Prasa-I )unaj 24.747 Uprava: Kopitar-ieva ulica štev. 6. Telefoni uredništva in oprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Pet tet tretjega cesarstva Vsa Nemčija — in seveda tudi ves nemški inozemski »Guu« — je dne 30. januarja slavila peto obletnico narodnoeocialisitične revolucije, ko je stara Nemčija utonila v zmagoslavnem prihodu tretjega cesarstva in je danes že rajni maršal Hindenburg izročil usodo Nemčije v roke Adolfu Hitlerju iu njegovim sotrudnikom. Do sedaj je bila navada, da je bil za to jubilejno priložnost še vsako leto sklican državni zbor, kjer je imel vodja in kancler Hitler velik govor, v katerem je dajal smernice za liadaijno notranjepolitično preureje-vanje države kakor tudi za njeno zunanjepolitično življenje. Tudi letos so delavci že pridno pripravljali palačo Krausove opere v Berlinu, da bi zastopnike narodnosocialistične stranke sprejela v praznični obleki. Ves zunanji svet je z upravičeno nestrpnostjo pričakoval Hitlerjevega govora, kajti na zunanjepolitičnem polju je trenutno nekaj važnih vprašanj, o katerih bi svet rad zvedel, kakšno je nemško naziranje. Toda proti vsakemu pričakovanju je bilo sklicanje državnega zbora odpovedano in nemški državni kancler je prvič po petih letih režima na obletnico prevzema oblasti ostal molčeč. Namesto njega je dobil besedo veliki ljudski govornik, propagandni minister dr. Jožef Gobbels, ki je po radiu hvalil vse ono, kar je režim dosegel v petih letih dela in truda. Kaj neki se je moralo zgoditi, da je ta veliki narodnosucialistični praznik šel mimo brez običajnih blestečih obredov v Krausovi operi? Nenadna sprememba programa proslav je imela v svetu tolik učinek, da so se od vseh strani začele razširjati najrazličnejše, več ali manj fantastične razlage o vzrokih, ki so dne 30. januarja voditeljem tretjega cesarstva narekovali molk. Ker smo daleč od Nemčije in je nam njeno notranjepolitično življenje precej tuje, si sami ne moremo napraviti prave sodbe o tej zagonetki. Zategadelj bomo šli vprašat inozemski tisk, ki se je o tem precej razpisal. Poleg vsega drugega bodo odmevi inozemskega tiska imeli še to dobro, da bodo izpovedali, kako drugi sodijo o razmahu Nemčije pod gonilno silo narodnega socializma. Nekateri trdijo, da ni bilo modro 30. januarja naglašati kakšne velike smernice, ker da med ministri tretjega rajha ni prave sloge ne glede notranje in ne glede zunanje politike. Odstop tolikanj poveličevanega gospodarskega ministra dr. Schachta, ki se je dolgo časa boril proti podržavljanju industrije in je v tej borbi končno tudi podlegel, je glasno znamenje obstoječih nesporazumov. Tudi nedavna pikantna zgodba o zaplenitvi glasila hitlerjevske črne garde »Der Stiirmer«, ki pa je bila par dni pozneje na posredovanje neke neimenovane višje sile razveljavljena in je »Stiirmer« svoj napad na židovstvo lahko razpečal v podvojeni nakladi, je tudi dokaz, da vladajo v najožjem naročju narodnosociali-stičnega vodstva usodna idejna nasprotja, da niti ne omenimo prepadov, ki zevajo med taborom neizprosnih in taborom zmernih na polju verske politike. Inozemski tisk ve tudi mnogo povedati o nesoglasjih, ki da so nastala v vojski v zvezi z vojnim ministrom maršalom Blombergom, o katerem se vzdržujejo trditve, da bo moral v kratkem v pokoj. Ako k temu dodamo še neovrgljivo dejstvo, da je narodnosocialistična gospodarska politika naložila nemškemu državljanu mnoga samozatajevauja in zahteva od njega v pogledu prehrane mnogo rodoljubne požrtvovalnosti, smo pokazali še na en vzrok, ki nikakor ne ustvarja harmonične sloge v vrednotenju notranjepolitičnega razmaha tretjega cesarstva. To so samo nekateri glasovi o notranjih razlogih, ki so nasvetovali molčečnost na dan 30. januarja. Toda, sodeč po tem, kar pišejo inozemski listi, so nesoglasja v zunanji politiki mnogo večja kot pa na na notranjem področju. Dve struji bi radi prodrli. Prva, ki pravi, naj se Nemčija kar brez ozira na kogarkoli uveljavlja povsod, kjer in kakor pač služi njenim interesom, računajoč pri tem seveda na sedaj že kar običajno slabotnost velesil, ki so že vsako močno kretnjo nemške zunanje politike prnižno spravile v žep. Politika močnih kretenj je do sedaj imela brez dvoma uspeh. Zakaj bi ga ne imela tudi v bodoče. Zakaj bi ga na primer ne imiMa pri končnoveljnvni ureditvi odnosov do Avstrije, ki se tako trdo-vratno bori proli nemški razlagi predlanske pogodbe z dne 11. julija 1936? Zakaj oklevati na primer glede Češkoslovaške? Zakaj zdrž-liost glede kolonialnih zahtev, ko je verjetno, sebno z Blombergoni in generalom Frickom, drugo krilo pa vodita posebno Gobbels in Hibbentrop. podpira ju pa zelo tudi nemški veleposlanik na Dunaju von Papen. Prvo, to je G o r i n g o v o krilo, zastopa z vojaškimi voditelji stališče, naj Nemčija vodi zmernejšo politiko in jKisebno, naj ne sledi popolnoma vsem italijanskim inicijativani. Ta skupina posebno stremi za nekim sporazumom z Anglijo in tudi s Francijo. Seveda ne misli to krilo na nikako spremembo nemške zunanje politike, pač pa misli, naj nemška diplomacija s jirožnostjo pripravi vse potrebno. Vojska naj sedaj diplomacijo samo podpira. Tako nekako označujejo stališče vojaško skupine. Drugo krilo pa vodijo Gobbels, Ribbentrop in von Papen. To krilo meni, da je sedaj posebno v Evropi položaj zrel za vse in da zato mora Nemčija hitro nadaljevati s svojimi inicijativami. Seveda tudi to krilo ne misli na kake avanture, pa I>a misli, da je sedaj bolj kot kdaj potrebno, da Nemčija ne zamudi prav nič na času in da doseže vse možne uspehe v največji meri. Praga, 3. febr. TG. »Prager Tagblatt« objavlja obširna poročila o krizi, ki se je kar naenkrat pojavila v nemški vladi z ozirom na položaj voj. ministra maršala Blomberga. List poroča, da v Berlinu sploh o ničemer drugem toliko ne govorijo, kakor o Blombergu in da trajajo posvetovanja v vladnih prostorih v VVilheinsstrasse noč in dan. V Berlin je prišel tudi poveljnik 7. armadnega zbora general von Reichenau, ki velja za onega generala, ki je narodnemu socializmu najbolj naklonjen. Razburjenost, ki se je razvnela okrog imena maršala von Blomberga in ki je povzročila tolika posvetovanja med najvišjimi vodji države, ima svoj zunanji vir baje v nedavni poroki 60 letnega maršala z 28 letno gospodično Gruhn. Nemška vojska baje te poroke ne odobrava, ker ne odgovarja strogim predpisom glede izbire življenjskih družic za častnike nemške vojske. Oruhnova je bila doslej zaposlena kot tipkarica v vsedržavni centrali za nabiranje in razdelitev jajc. Doma je iz berlinskega predmestja Neukoln, kjer je njena mati še danes predstojnica salona za masažo. Gruhnovo je zavarovalni urad poslal na zdravljenje v neko letovišče, kjer se je čisto slučajno seznanila z maršalom, ki so je tudi tamkaj odpočival. Med obema je takoj nastalo tesno prijateljstvo. Iz prijateljstva pa jc nastal zakon. Nemško časopisje, ki je navajeno, da pri vseh vidnih voditeljih države in stranke vsak družinski dogodek na dolgo in široko opisuje ter s slikami opremlja, je vest o maršalovi poroki z Gruhnovo prineslo v par suhih vrstah, ki jim je bilo dodano, da sta bila priči Hitler in Goring. S tem je bilo že izraženo nezadovoljstvo nemške armade, ki se je čutila razžaljeno, da je vojni minister in maršal sedaj, ko je 00 let star in ima odrasle otroke ter je že večkrat stari oče, šel po nevesto v priproste socialne razmere. Začelo se je proti njemu iiudo rovarenje med častniškim zborom, ki je zahteval, da se stvar razčisti. Tako so nastale govorice o demisiji maršala. Toda boljše poučeni krogi so mnenja, da je poroka starega maršala le vnanji povod za izbruh krize, ki je morala nastopiti v vojski iz političnih razlogov. Na eni strani maršala Blomberga strogo vojaški dostojanstveniki, ki nadaljujejo navado stare pruske armade, niso posebno marali, ker so jim je zdelo, da je prišel do svojega mesta po politični poti in ker so mu tudi sedaj zamerili, da jo v prvi vrsti politik in državnik, ne pa vojak. Vojaški krogi so maršalu zamerili, da ni preprečil aretacije pastorja Niemollerja, ki je bil v svetovni vojni junaški poveljnik podmornice in uživa pri vojski največjo priljubljenost. Končno je armada mnenja, da ima narodnosocialistična stranka, ki jo politična tvorba, le prevelik vpliv na nemško vojsko, ki bi morala biti popolnoma samostojna edi-nica, podrejena edino državnemu vladarju in zavarovana pred vsakimi strankarsko-poliličtiimi vplivi. Poleg zgoraj navedenih razlag pa so širi po Berlinu še tretja, da želijo odgovorni možje nemški obrambni sili po zgledu francoske armade dati enotno tehnično vodstvo. Za to mesto se poteguje general Goring, ki bi postal vrhovni poveljnik vso oborožene sile v zraku, na suhem in na morju, a bi imel pod seboj načelnika skupnega generalnega štaba vseh treh oboroženih panog. To mesto bi radi poverili generalu Reichenauu. Odstop maršala Blomberga je vsled tega tudi iz tehničnih razlogov potreben in je bila njegova poroka naravnost zaže-jjena priložnost, da ga odrinejo. Ako hi se tretja govorica izkazala resnična, potem bi armada še bolj prišla pod vpliv harodno-ocialistične stranke iu bi verjetno tudi »črna garda« (nekdanje SS čete) in državna policija prišle pod enotno vodstvo vso oborožene sile, kot je to že večkrat zahteval vodja črne garde Himmler. Senzacija, ki se čedalje bolj širi okrog maršala Blomberga, ima torej svoje politično in svoje zasebno družinsko ozadje, llalifaxov obisk. Blomber* odstopil Berlin, 3. febr. AA (Ilavas). Odstop vrhovnega poveljnika nemške vojske in vojnega ministra maršala v. Bloiiihcrga smatrajo tu kot gotovo dejstvo. Vse kaže. da je nntršal v. lllonihcrg sporočil svoj odstop državnemu voditelju Hitlerju še pred svojim odiiadom v Italijo, kjer se nahaja na poročnem potovanju. Uradni krogi vesti o maršalovem odstopu no prekliriijcjo. Ruski raziskovalci na ledeni plošči Prof. Schmidl jim z iedolomilc hiti na pomoč Pariz, 3. febr. AA. Ledena plošča, na kateri delujejo ruski polarni raziskovalci Papanin in oba njegova tovariša, ве je že ves čas od 21. maja do zadnjih dni s pomočjo morskih tokov polagoma premikala v smeri od severnega tečaja proti Grenlandiji. Do zadnjih dni se je približala norveškemu oloku Jangniajenu na razdaljo 300 km. Koncem januarja so nastali okrog nje hudi viharji, ki so trajali celih G dni. Dne 1. februarja se je plošča jx>d pritiskom mogočnih valov razklala v dva dela. Člani ekspedicije so se rešili na večjo ploščo. S seboj so vzeli tudi nekaj življenjskih potrebščin in kuriva. Papanin je poročal, da so te dni preživeli težke trenutke. Že koncem preteklega leta je led pričel pokali in se topiti. Nekaj časa so bili celo prisiljeni taboriti na plošči, ki se jo udirala pod gladino ledenomrzle vode. Drugi nevarni trenutek je nastopil, ko je njihova plošča priplula do zgornjega konca Grenlandije. Takrat je nastala nevarnost, da jo valovi zaženejo ob obalo in jo razbijejo. K sreči se to ni zgodijo. Močan vodni tok jih je jx>-nesel mimo obale proti jugu. Tedaj eo obvestili prof. Schmidta. da bodo ostali na ledeni plošči bržkone še do meseca marca. Profesor Schmidt je sklenil pripraviti vse f>otrebno, da bi jih že proti Morje oh Španiji pod nadzorstvom London, 3. febr. b. Uradno še niso bili sporočeni predlogi, ki so jih proučevali na včerajšnji seji podpisnice nyonskega sporazuma o okrepitvi kontrole na Sredozemskem morju, iz poročil londonskih jutranjikov izhaja, da angleška vlada verjetno ne bo protestirala pri nacionalistični vladi v Španiji. Poročajo pa. da je angleška vlada znatno okrepila svoje pomorske enote v Sredozem- skega imperija. Trenutno je težko reči, katera od teh dveh slruj je v nemški zunanji politiki močnejša, kajti tudi beseda nemške vojske ima tukaj svojo težo. Nemška armada je predragocena postavka v novi Nemčiji, da bi bilo mogoče z njo svojeglavno razpolagati pri zasledovanju določenih zunanjepolitičnih ciljev. Debate še niso končane, in dokler ne vladajo popolnoma jasni pogledi, je za voditelja nemške države nemogoče v javnem govoru označiti, v katero smer naj Nemčija gre in kako naj to pot hodi. To bo gotovo najbolj resna razlaga molka dne 30. januarja. Potemtakem bo morala Evropa še nekoliko počakati. Saj se bo našla druga priložnost, da odgovorni vodje Nemčije izpnvedo smernice svoje politike. Toda bodimo prepričani, da bo nemška vlada na polju zunanje politike iskala možnosti, da nemškega državljana oškoduje za žrtve, ki jih dopri-naša za razmah režima in države in ki jih je naprošen doprinašati v še večji meri v šestem letu narodnosocialistične Nemčije. skem morju in bo odslej kontrola uspešnejša. V bodoče bodo kontrolne ladje na vsako podmornico brez opomina streljalo, če se bo nahajala na trgovskih vodnih poteh. Rim. 3. febr. b. Izid snočnje konference predstavnikov nyonskega sporazuma smatra italijanski tisk za pozitivnega, čeravno sklepi te konference še niso bili objavljeni. Zaenkrat |>oročajo, ila bosta tako italijanska, kakor tudi francoska vlada skrbno proučili predloge, ki jih je izdelala britanska vlada. Ti sklepi so bili snoči izročeni diplomatskim predstavnikov vseh držav, ki so podpisale njon-ski sporazum v Londonu, in sicer: Grčiji, Turčiji, Egiptu. Bolgariji. Jugoslaviji in Sovjetski Rusiji. Italijanski listi poročajo, da je britanska vlada predlagala, naj njena mornarica ob sodelovanju s francosko in italijansko poostri kontrolo na zapadnem delu Sredozemskega morja, kontrolna cona pa naj sc razširi tako. da se špansko teritorialne vode omejijo in povsem obkolijo. Britanska vlada je sporočila predstavnikom Italije in Francije, da bo morala |>ovočati število vojnih ladij, ki se bodo upornbile za kontrolno službo. Poleg tega bo povečala še število kontrolnih letal, ker bo le na ta način mogoča pravilna kontrola proti razbojniškim podmornicam in letalom. Nove zmede Do ponovnega neprijetnega incidenln je prišlo včeraj na Sredozemskem morju. Neka španska nacionalistična vojna ladja je ustavila dve angleški ladji, ki sla vozili premog v neko špansko republikansko luko. Kakor poročajo listi, slo bili obe angleški ladji prisiljeni spremeniti svojo smer in odpluti v luko Palma ua Malorci. koncu februarja lahko rešili z ledene ploščo. Nesreča pa ekspedicije ni zapustila. Ledeno ploščo je naglo zaneslo v kraje, kjer je bil vpliv toplega zalivskega toka še močnejši. Zaradi lega so v Moskvi ludi sklenili pospešiti odhod reševalne ekspedicije Ko je prispela vest, da se je ledena plošča prekinili in dn so Papanin in oba tovariša v nevarnosti, je prof. Scluuidi včeraj z vso naglico odpotoval v Murinunsk, kjer namerava z ledolomilceni »Tajinirom« nemudoma odpluti na pomoč polurnim raziskovalcem. Zaradi raznih okoliščin pa bo ledolomilec očitno mogel odpluti iz Murmanska šele okrog 10. februarja. Na I ledolomilec so natovorili 500 ton premoga, 2 tri-motorni letali, ki sta istega tipa, kakor je bilo letalo, s katerim sta Mololov in Kamnnjin sodelovala pri reševanju ledoloinilea »Čeljuskinc. Pilota lelal sta Vlusov, ki si je pridobil že mnogo izkušenj pri polarnih [»letih in ki se je specializiral za izvid-niške polete pri lovu na kile v Belem morju, in ('crevišni, ki je prav luko dober polarni letalec. S prof. Schniidtom, ki je direktor uprave za severne pomorske jvoti, so odpotovali v Murninnsk ludi njegov tajnik Fedorov, poročevalci raznih listov in kinoopernter ji. Med tem se je v Murmansku že pripravila posebna letalska eskadrilja, sestavljena iz dveh dvo-motornili in več trimotornih letal, ki namerava pod poveljstvom brigadnega generala Spiriina. poveljnika vseh letalskih sij, ki «o na razpolago za razne letalske ekspedicije, krenili proli Grenlandiji. Ruski konzul v Spitzbergu je po radiu sjio-ročil v Moskvo, da tam naglo gradijo letališče, nn katerem bo imela Spirimova eskadra svoje ojKiri-šče za nadaljne jwlete. Letališče leži v zalivu Kol-bayu nu Spitzbergib. Že pred dnevi je odplul ledolomilec »Murmansk« proti severu. Tudi Ia jc sedaj prejel nalogo, naj poišče polarno ekspedicijo. Včeraj zjutraj je bil že na točki 72. stopinj severne širine in 4.8. stopinj zapadne dolžine, oddaljen pri- Nadatievan e na 2. strani Zagrebška vremenska napoved: Jasno. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno, ponoči mraz. Zcmunska vremenska napoved: Nebo sc bo polagoma razvedrilo. V severni polovici države jc pričakovati nekoliko večjega mraza, v južni bo šc nekoliko deževalo odnosno snežilo. Razcepljenost združene opozicije Belgrad, 3. februarja. »Slovenec« je že poročal o najnovejših homati-jah v srbijanski združeni opoziciji in da nezadovolj-neži v po-sameznih bivših srbijanskih političnih skupinah pripravljajo novo politično tvorbo, ki ee postavlja cisto na program ljudske fronte, v kateri ima vodilni glas znani dr. Dragoljub Jovanovič. Dr. Drag. Jovanovič je prvi od vseh nezadovoljne-žev naskočil vodstvo zemljoradniške stranke, predvsem sedanjega predsednika Joco Jovanoviča z zahtevo, da mora levica dobiti v vseh strankinih stopnjah enakopravno zastopstvo. Med drugim je zahteval zase eno tajniško mesto, enega člana v tako imenovanem opozicijskem akcijskem odboru, enako število članov v glavnem odboru ter enako število govornikov na vseh shodih- Še preden je potekel rok, ki ga je dr. Dragoljub Jovanovič določil v svoji spomcnici (15. januarja), je Joca Jovanovič v posebni okrožnici, ki jo je poslal svojim somišljenikom, zavrnil vse Dragoljubove zahteve. Pravi, da zemljoradniška stranka ne pozna ne levice in ne desnice in nobene skupine. Za bivšo zemljoradniško stranko je po izjavi Joče merodajen samo njen program, sprejet na strankinem kongresu. Svoje nerazpoloženje napram skupini dr. Drago-ljuba Jovanoviča je Joca Jovanovič pokazal tudi s tem, da jc v opozicijski akciji odbor imenoval dr. Gavriloviča in Tupanjanina, ki sta oba izrazita nasprotnika dr. Dragoljuba Jovanoviča ter je tudi v tem pogledu zavrnil zahteve levičarske skupine. Obenem je Joca Jovanovič naročil vsem svojim ljudem, da na shodih dr. Dragoljuba Jovanoviča ne smejo nastopati. Pristaši dr. Dragoljuba Jovanoviča sedaj izjavljajo, da eo razrešeni vseh obvez do bivše zemljoradniške stranke in da bodo nadaljevali svoje akcije samostojno. Med ljudstvo so že pričeli pošiljati okrožnice, v katerih napadajo vodstvo srbijanske združene opozicije in mu očitajo popolno nesposobnost. Tr4a Dragoljub Jovanovič svojim pristašem tudi sporoča, da vodstvo srbijanske združene opozicije med ljudstvom nima več zaslombe in bi večina od njih propadla celo pri tajnih volitvah. Liuds-ka fronta podpira Dragoljuba Jovanoviča in seveda tudi vse sorodne elemente v ostalih političnih skupinah. Trgovski promet med Italijo in Jugoslavijo Rim, 3. febr. b. Italijanska agencija Gea je sporočila uradne podatke o trgovinskem prometu med Italijo in Jugoslavijo za 1. 1937. V tem času je znašal italijanski uvoz iz Jugoslavije 257,775.000 italijanskih lir, izvoz v Jugoslavijo pa 192.475.000 lir. Primanjkljaj znaša torej 001 milijonov lir. Švica se otepa komun:s1ov Ziirirh, 3. febr. Demokratična Švica «e vedno bolj otepa komunistične stranke, ker vidi v tej antidemokralični organizaciji nevarnost za svojo staro demokracijo. Komunistična stranka je z ljud-sKiin glasovanjem bila do sedaj prepovedana v kantonih Ženeva in Neuchatel. Nedeljsko ljudsko glasovanje v tretjem kantonu ob francoski meji, W a a d t, (glavno mesto Lausanne) pa je pregnalo komunistično stranko tudi iz tega kantona. Protikomunistično razpoloženje pa narašča tudi v drugih kantonih in je pričakovati, da bo v kratkem tudi ziiriški kanton imel priliko odločati o usodi komunistične stranke na svojem ozemlju. Kotor, 3. febr. лА Davi ob zori je grmenje topov s starih znamenitih kotorskih utrdb oznanilo dan bokeljskega zaščitnika in slavo bokeljske mornarice. Po mestu so se pojavile godbe, ki so igrale budnice. Mesto samo je bilo razkošno in bogato okrašeno z državnimi zastavami in zastavami bokeljske mornarice. Vse do 10. so prihajali v Kotor posameznih oddelki mornarice iz raznih krajev v Boki. Z njimi so prišle tudi ujihove godbe. Kotor, starodavno kraljevsko mesto, je bil danes izredno živahno in slovesno razpoložen. (Nadalievnn'e s t. strani) bližno 180 km od ledene plošče. Ladja še zmerom plove proti severu. Prof. Zubov razpravlja v snočnji »Večernaja Moskva« o možnosti reševalne akcije in pravi med drugim: Sedaj, ko je vihar ponehal, bo pač mogoče računati s tem, da bodo polarni raziskovalci na evoji ledeni plošči vzdrževali še nekaj dni in da bo tudi plošča sama še toliko močna, da se bodo lahko nanjo spuščala letala. Morda bo Papaninu tudi uspelo preseliti se na kako drugo večjo ledeno ploščo, Če vsega tega ne bo, tedaj bo pač ledolo-milec moral za vsako ceno približati se ledeni plošči raziskovalcev, da jih bo mogel rešiti. Vsekakor bo treba otok Jangmajen uporabiti kot oporišče za polarno reševalno ekspedicijo. Ledena plošča, ki je sedaj oddaljena kakšnih 90 km od grenlandskega obrežia, se prem ka sedaj proti jugu s pomočjo vzhodnega grenlandskega toka. Očividno sc mora zaradi tega močnega toka premikati zelo naglo proti jugu. V mesecu januarju so reševalci morali prepluti najmanj 125 km. Ledolomilec Murmanski«, ki pluje že po Gren-landskem morju, je v pretekli noči priplul do točke 71 stopenj 12 minut severne širine in 6. stopenj zapadne dolž'ne Ponoči sc je prof. Schmidt odpeljal iz Moskve proti Ljeningradu, odkoder bo potoval dalje v Murmansk Vse severno ruske radiiske postaje so v zadnjih 24 urah pr.ejele več poročil od ruskih polarnih raziskovalcev. Centralna postaja v Arhangelsku, postaja na otoku Diksonu, radijska centrala na Ru-dolfovem otoku, nato postaja v Nov.va Zemlji in v Andderni so vse po vrsti na vseh valovih, ki jih je običajno uporabljala polarna radijska postaja, neprenehoma prejemale klic RAEM, kar pomeni: na pomoč. »Izve&tja« poročajo, da so močni severozapadni vetrovi obrnili ledeno ploščo polarnih raziskovalcev v novo smer, ter jo pognali od vzhodnih obal Grenland ie. še boli na odprto morie. Ledena plo-Iča je sedaj kakih 90 km oddaljena od najbližjega obljudenega norveškega otoka, na katerem je tudi norveška polarna postaja Nigbuht. Drugi ledeni plošči na bližji kraj je otok Jantfmajen. Ta je od plošče odJalien kakih 400 km Na tem otoku ni ledu. Dragoljub Jovanovič je pred dnevi odpotoval spet v Pariz, kjer bo obiskal vse levičarske skupino. Nezadovoljnost se že delj časa opaža med člani srbijanske opozicije, ki trenutno še priznavajo Da-vidoviča, Joco Jovanoviča in do gotove mere Mišo Trifunoviča za svoje voditelje, Dragoljuba Jovanoviča pa odločno odklanjajo. Stalni neuspehi in popolno nesposobnost vpliva na vse te kroge porazno.Zato se je precejšnji del opozicije že pridružil JRZ, ki je danes edina politična organizacija v državi, ki lahko prevzame odgovornost za vodstvo države in je že z dosedanjim delom pokazala smisel za pravilno vodstvo države. S svojo pametno zunanjo politiko je učvrstila mir na vseh svojih mejah. Precej nezadovoljstva je v teh krogih povzročila tudi sestava samega akcijskega odbora. Star nastopi med bivšimi s,-bijanskimi strankami so tudi tukaj prišli do precejšnjega izraza. Tako eo proti imenovanju Laze Markoviča v ta odbor cnodušno nastopili tako bivši demokrati kakor tudi bivši zemljoradniki, ki so poleg Gavriloviča poslali v ta odbor znanega nasprotnika radikalov Tupanjanina. Pa tudi med staroradikali, predvsem med Mišo Trifunovičem in Lazo Markovičem niso še poravnani stari spori, Miša Trifunovič se hoče uveljavljati tot naslednik starega Ace Stanojeviča. Temu pa nasprotuje Markovič, ki pravi, da po sposobnosti to mesto pripada njemu. Vsak ima v peščici staroradikalov po nekoliko svojih pristašev, ki se bore za prestižna mesta svojih voditeljev. Pristaši Markoviča povsod odkrito izjavljajo, da se je Trifunovič pokazal docela nesposobnega za vodstvo kake politične akcije. Vodi ga samo politično častihlepje, da bi zasedel kako višje mesto. Zato je tudi zapustil vrste JRZ, ker je hotel postati nič več in nič manj kakor sam predsednik vlade, svoje tovariše pa je mislil postaviti za ministre in bane. Spričo take razvpito-sti srbijanske opozicije se po-lašča njenih voditeljev večkrat političen obup. Opozicija je za bližnje senatne volitve postavila za kandidata Ilijo Birčanina. Zaradi tega so resni opozicijski krogi izgubili v srbijansko opozicijo vse zaupanje. Vsakodnevnim sestankom Joče Jovanoviča, Miše Trifunoviča in Davidoviča ne pripisujejo nobene važnosti več. Rim, 3. februarja, b. Vest o katastrofi vodnega letala znanega italijanskega letalca Stopania je povzročila veliko žalost v Italiji. Stopanijevo vodno letalo je odletelo včeraj ob 7 iz Natala v Dakar za povrnitev v Evropo in je vzelo s seboj zadostno množino bencina. Razen Stopania so bili na letalu še pomožni pilot, dva mehanika in radio-telegrafist. Po odhodu iz Natala je vzdrževalo letalo stalno zvezo z radijsko postajo v Natalu. Včeraj opoldne jc Stopanijevo letalo sporočilo, da je nastala napaka v enem izmed vijakov. Tedaj se je letalo nahajalo 500 km južnovzhodno od otoka Fernando di Noranha in je moTalo prekiniti polet v Evropo ter se vrniti v Natal. Ko je letalo spet preletelo omejeni otok in se približalo kakih 200 km ameriški obali, je dal Stopan; z letala zadnje klice SOS ter se spustil v morje. Spuščanje se je izvršilo pod težkimi razmerami, ker j-e bilo letalo v plamenih. Doslej še ni znano, kako je prišlo do katastrofe. Takoj, ko je Stopani klical pomoč, je iz Fernando di Noranka odletelo vodno letalo 1er pomožno le- Tik pred 10. uro je prišel navdušeno sprejet od ljudstva in mornarice, z njeno admiraliteto na čelu, zastopnik predsednika kraljevske vlade bau zetske banovine Peter Ivaniievit. Ob 10. je pristala ob pomolu Markovega rta torpedovka »Osem«, s katero se je pripeljal zastopnik Nj. Vel. kralja kapitan vojnega broda Murjuševil. Med grmenjem topov in igranjem godb ter navdušenimi manifestacijami za kralja in domovino je na pomolu sprejel zastopnika Nj. Vel. kralja poveljnik bokeljske mornarice viceadmiral Guinio. Na stopnišču katedrale, ki je bila izredno lepo okrašena z zelenjem in raznimi emblemi, se je zbrala duhov ščina s škofoma Bonifačičem in Butorcem. Ko je zastopnik kralja pregledal razvrščene oddelke, je zavzel mesto poleg ostalih dostojanstvenikov. Tedaj se je pričelo tradicionalno kolo bokeljske mornarice. ki se je zaključilo z državno himno in viharnimi vzkliki Nj, Vel. kralju. Takoj zatem se je pričela služba božja, med katero je govoril o sv Trifuni znani bokeljski rodoljub in znanstvenik kanonik dou Nikola Duvič. Cerkvene svečanosti so se zaključile s tradicionalno procesijo, v kateri so nosili v zlato in srebro vdelane relikvije kotor-skega zaščitnika. Ob 13.30 je admiraliteta priredila svečano kosilo. Popoldne so ua kotorskih trgih koucertirale posamezne godbe, okrog katerih je rajalo ljudstvo, j,epa in izredno uspela svečanost se je zaključila zvečer s slavnostno plesno prireditvijo. Japonski admiral Noga o pomorskem Tokio, 3. febr. AA. Admiral Noga je sprejel novinarje tia daljši razgovor. Na neko vprašanje, ki so mu ga zastavili v zvezi z izjavo poveljnika vojne mornarice Lishyja, je dejal, da je treba smatrati vojna brodovja I tali je. Japonske in Nemčije kot eno samo brodovje. je admiral Noga rekel, da Italija, Japonska in Nemčija niso zavezuiki. Povečanje njihovih vojnih sil vsake posamezne izmed teh držav bi po tem takem ne smelo dati drugim pomorskim silam povoda, da bi tudi on« ojačile svoja brodovja. V ostalem je že zanikana vest, po kateri naj bi se bili Japonci odločili za 43.000 tonske križnike. Amerike iu Velike Britanije nihče ue ogroža. Obe državi sta izredno močni na morju, pa se kljub temu š« zmerom prizadevata, dn hi si pridobili še nove vojno ladje, ker očitno smatrata, da morata ohraniti vlog» policije na morju. Toda uprav njuni najnovejši pomorski gradbeni programi lahko pripravijo druge države do toga, da prično z njima tekmovati. Umik Kita cev Aanghaj, 3. febr. AA. Kitajci so se pričeli polagoma umikati iz Lmighaja. Pritisk japonske vojske, ki je včeraj pričela i iioto ofcniivo, je iine-rom močnejši. Na odseku severno pri Pukavu iu Slovaška priloga „Slovenca" Opozarjamo naše naročnike in bralce, da bomo to nedeljo, dne 6. t. m., priložili listu posebno SLOVAŠKO ŠTEVILKO v istem slogu in načinu, kakor smo svojčas izdali bolgarsko, češko in lu-žiškosrbsko prilogo. Ker so za te priloge prispevali doneske najboljši — v tem primeru — slovaški kulturni delavci, ki nam tako najbolj natančno in najbolj verno predstavljajo lepote in težave svoje zemlje in svojega naroda, imajo te priloge svojo vrednost ter bodo prišle prav zlasti slovenskemu dijaštvu in sploh slovenskemu občinstvu, ki hoče poznati najprej sebi sorodne slovanske narode. In prav slovaški narod doživlja podobna življenjska vprašanja kot slovenski, zato — upamo — da bodo naši naročniki z veseljem segli po njej in jo tudi shranili kot ostale. Uredništvo namerava namreč še nadaljevati s pregledi slovanskih in drugih evropskih narodov ter tako pripomoči k pravi orientaciji v evropskih kulturnih in političnih vprašanjih. Zbor arhi'erejev Belgrad, 3. februarja, m. Arhierejski sabor je danes iinel spet plenarno sejo, ki je trajala do ene popoldne. Popoldne plonum ni zasedal, ker so imeli seje posamezni odbori. Predvidoma bo arhierejski sabor prihodnje dni končal svoje delo. Gigli ne pride v Belgrad Rim, 3. febr. AA. Znani tenor Benjamin Gigli, ki je pristal na prostovoljno sodelovanj« pri koncertnem delu svečane prireditve »Plesa narodov, ki jo organizira združenje tujega tiska v Belgradu in ki je napovedana za 5. februarja, je obolel za gripo. Zdravniki so mu 6trogo prepovedali sleherno delo. Zato so bile odpovedane tudi vse obveznosti, ki jih je Gigli sprejel glede svoji It bližnjih nastopov v inozemstvu. Cesta Labore — Kranj Belgrad, 3. febr. m. Ministrski svet je na predlog gradbenega ministra odobril še naknadni kredit 130.110 din za državno cesto Labore—Kranj. talo nemškega letalskega društva »Lufthansa«. Istočasno pa je iz Natala odletelo eno letalo, od-plula pa je tudi pomožna ladja družbe Air France ter še eno vodno letalo Lufthanse. Eno izmed nemških letal se ie spustilo blizu Stopanijevega vodnega letala, ki je gorelo. Stopanija so rešili, usoda ostalih njegovih spremljevalcev pa še ni znana. Nesreča hidroavijona italijanskega letalca Stopanija je iznenadila javnost v Riu de Janeiru in izzvala v vseh kro-gih iskreno sožalje. V Braziliji so bili pilot in njegovi tovariši zelo priljubljeni. V času, ko so se mudili v Riu de Janeiru, so italijanski letalci s svojim hidroavijonom izvršili nekaj poletov brez vsakega incidenta. Stopani je v pretekli noči prispel v Port Natal. Rešila ga je posadka francoske izvidniške ladje Cardora. Brzojavno je obvestil slvoje starše v Italiji o svoji nesreči in jih je obenem prosil, naj molijo za njegove mrtve tovariše, zaradi njegovih poškodb pa naj se ne vznemirjajo. Voditelj „Škode" umrl 1'ruga. 3. febr. AA. Pokojni Karel Lčhvenstein, predsednik upravnega odbora podjetja škoda, je spadal med največje osebnosti gospodarskega sveta na Češkoslovaškem. V teh krogih je igral odločilno vlogo. Glavno besedo je imel pa na avstrijskem in finančnem področju. Rodil se je 1885 v Hradec-Kralovem. Študiral je v Pragi in nato v Varšavi, kjer je dovršil svoje pravne študije Zatem se je posvetil finančnim študijam. Leta 1919 je bil imenovan zn generalnega tajnika podjetja škoda, nato pa za pomočnika direktorja in v letu 1923 za generalnega direktorja lega podjetja. Njegove sposobnosti, pred vsem njegovo pravilno presojanje raznili gospodarskih okoliščin in energično ravnanje, so ga privedle leta 1934 dn tega, da je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora podjetja. Njegovo izredno delavnost pa je bilo opaziti tudi v drugih gospodarskih področjih. Bil je član upravnega odbora Angločeškoslovaške kreditne banke v Pragi in Praške kreditne banke. Njegovi nazori v zadevah težke industriji- sp bili skoraj zmeraj odločilni. „Pomožna vojaška služba" v Avstriii Dunaj, 3. febr. AA. Havae: V Avstriji je na podlagi zakona o obveznem delu uvedena pomožna vojaška služba. Služba bo trajala eno leto. Olue-lanri bodo delali v pomožnih in upravnih vojaških ustanovah. Belgrad. 3. febr. m. Na nocojšnji vladni seji, ki je trajala od 5—7, so se v glavnem pretresala vprašanja prometnega in finančnega ministrstva. oboroževanju Sučavu so japonske čete zavzele Ninkuang in važno strateško točk« Lingltvajkvan v bližini Pejgpnja. ki ga skušajo vprav danes obkoliti. Japouci so zavzeli tudi mestece Fengjau v bližini Lingliajkuaiia. V šantungn pa prodira velika kitajska vojska iz Cingla v» proti jngn proti Hsučovn. Po kitajskih poročilih, ki jih Japonci doslej še niso potrdili, je bil izvršen atentat na vrhovnega poveljnika jajKinskih čet v Hnnčevu. General je mrtev, atentat so izvedli kitajski vojaki, preoblečeni v civiliste. Inozemct na« se uma^ne'o Tok io, 3. febr. b Japonsko poslaništvo v Pe- I kingu je o|K>zorilo tuja poslaništva, naj opozorijo svoje državljane nn nevarnost v odseku med Tlen-rinom in Piikaom. Japonsko poelnništvo svetuje tujim državljanom, da se iz teli krajev takoj umaknejo, ker bi sicer lahko postali žrtev vojne. Admiral Noga je zaradi položaja v južni Kitajski izjavil, da imajo japonske vojne ladje nalogo preprečiti vsem kitajskim ladjam, ki plujejo pod tujimi zastavami, daljno plovbo. Japonci hočejo na Ia način kontrolirati sploh vse ladje, poročajo pa, da bodo vedno obveščali ono državo, katere zastava ie bila razobešena na kitajski ladji. Za živ>nozdravnike Belgrad. 3. febr. tli. Da bi se živinozdravniki in ostali strokovni referenti pri okrajnih načeletvih lahko posvetili samo svojemu delu, je minister za notranje zadeve dr. Korošec naročij vsem banskim upravam, da se morajo strokovni referenti, posebno pa še živinozdravniki pri okrajnih načelstvih, oprostiti vseh jjosIov čieto upravne »lužbe tor posvetiti sanm svojemu strokovnemu deltj. Prosvetni minister o jugoslovanskem šolstvu V noči od 31. januarja na 1. februarja je imel prosvetni minister Magaraševič v radijskem sporedu za izseljence govor o šolstvu v Jugoslaviji, kakor je bilo leta 1918 in kakor je danes. Nnjprej je opisal položaj v |>redvojni dobi, v kateri so posamezne pokrajine imele nekako polsainostojno šolstvo, le v Srbiji in Črni gori je bila šola v narodnih državah popolnoma svobodna in narodna. Iz tega je izvirala prva dolžnost novega sistema, da različnosti usmeri v skupno zavest v zvezi z novo skupno državo. »Še danes mirno pokažemo te razlike, naj so obstojale samo v preteklosti ali pa obstojajo še danes, ker nobena od teh razlik ne izključuje rastoče zavesti o skupni narodni za-jednici. Na prvi stopnji naša šola brez bojazni vzgaja Srbe, Hrvate in Slovence v njihovem domačem kulturnem krogu, nato pa jih čimdalje bolj seznanja in vpeljuje v duševne zaklade po vsej državi da učenec dobi pravi pojem o dejanju iu nehanju vsega naroda. Tako se vse zliva v eno harmoničuo vzgojno viednost, ki pospešuje splošno narodno zavest skupnosti.« Nato je g. minister opisal zunanji razvoj našega šolstva po vojni. Dejal je, da je bilo od leta 1918 zgrajenih 3500 novih šolskih poslopij. Takrat je hodilo v šolo 050.000 učencev, danes pa jih hodi 1,429.035, učiteljev je takrat bilo 10.000. danes pa jih je že okrog 28.000. Za potrebe šolstva je bilo samo iz državnih sredstev porabljenih v tej dobi nad 12 milijard din brez ozira na prispevke občin in banovin, ki tudi ne zaostajajo veliko za to vsoto. Zaključil je g. minister svoj govor z zagotovilom »bratom v novem svetu«, da Jugoslavija izpeljuje svoje gospodarstvo, svojo vojno moč. pa tudi svoje prosvete ne zanemarja. Vedno močneje stopa v vrste pro-svetljenib narodov Evrope. O poslancih z dr. Mačkove liste Zagreb, 3. febr. b. Apelacijsko sodišče v Za-grebuje v zadevi uvrstitve narodnih poslancev HSS v volilni seznam za senatne volitve izdalo nalog okrožnemu sodišču, da prouči to vprašanje in da izda meritorno rešitev. Okrožno sodišče je r>o tem nalogu postopalo in pozitivno rešilo zahtevo dr. Mačka in tovarišev ter odredilo, da se imena poslancev HSS vpišejo v volilni seznam. Proti temu sklepu pa so se pritožili na apelacijsko sodišče predstavniki JRZ liste, kar pa nima odložilne moči. Iz poštne službe llelyrad, 3. fetr. A A. Ministrstvo za pošto, teleton in brzojav je i m e n o v a 1 o za uradnike pripravnike pri pošti Ljubljana 1 Eržena Franca, Josipa Bertonclja in Kavčuika Jakoba; pri pošti Ljubljana 2 Pavla TomažiČa; pri mestni tehnični sekciji v Ljubljani Popoviča Milorada; pri« poŠti Brežice Ivana Selnna; pri pošti Ljubljana 2 Feliksa Dornika; pri pošti Ljubljanal Siviča Josipa in pri pošti Ljubljana 2 Trampuša Ivana. Imenovani pa so za zvaničnike 3. skupine pri tehnični sekciji v Ljubljani: Medic Albert v Ptuju, Kureš Franc pri pošti v Ljutomeru, Kniplez Franc v Kranju, Praust Janez pri pošti Ljubljana 2, Bri-gej Franc in Keber Josip pri pošti v Rušah, Grud-nik Franc pri pošti v Krškem, Kaplar Albin pri pošti na Javorniku na Gorenjskem, Mencinger Franc pri pošti na Pragerskem, Miklošič Ivan pri pošti v Novein mestu, Špringer Leopold pri pošti Velike Lašče, Čameruik Ivan, in pri pošti v Središču ob Dravi Smerkolj. Vsi ti so bili dosedaj služitelji-dnevničarji. Napredovali so za zvaničnike 1. skupine pri pošti v Tržiču Zupan Ivau, pri pošti Ljubljana 1 Mohorčič Andrei iu Franc Šimnovc. Osebne vesli Belgrad, 3. febr. m. Z odlokom glavnega ravnatelja državnih železnic je premeščen Franc Potočnik iz železniške delavnice v Ptuju v železniško delavnico v Mariboru. lielgrad, 3 febr. m. S kraljevim ukazom so povišani: v 4. skup. 1. stopuje dr. Franc Mohar, sodnik okraj, sodišča na Vrhniki; v 6. skup. Vinko Raucner, sodnik okraj, sodišča v Sevnici; za pisarniške uradnike 0. skupine so postavljeni : na dosedanjem službenem mestu Filip Robiu na okraj, sodišču v Ptuju, Josip Kokalj na okraj, sodišču v Laškem, Ivan Rudolf na okraj, sodišču v Ptuju, Josip Gunšek na okraj, sodišču na Vrhniki, Ivan Drobnič na okraj, sodišču v Metliki, Pavel Vovko na okrožnem sodišču v Ljubljani, Anton Ukmar na okrožnem sodišču v Ljubljani, Franjo Jureš na okraj sodišču v Dolnji Lendavi. Za pisarniškega oficijala 7. skup. je postavljen na okraj, sodišču v Ljubljani Josip Mesec. Ocena uradništva notranieça ministrstva Belgrad, 3. febr. m. Notranji minister dr. Korošec je podpisal odlok o ustanovitvi vrhovne komisije za ocenitev uslužbencev v 1. 1938 v resoru notranjega ministrstva. Med drugimi so v tej komisiji Mirko Raljič, načelnik upravnega oddeika. dr. Rudolf Andrejka, načelnik oddelka splošne državne statistike in Vekoslav Kerševan, načelnik oddelka za javno varnost. Kot namestnik je pa v ko misiji svetnik Anton Balagel. Belgrajske vesti Beli/rini. 3. febr m Glavna zadružna zvezn kraljevine Jugoslavije je danes predložila na registriranje tukajšnjemu trgovinskemu sodišču svoja pravila, ki jih je na zadnjem občnem zboru 3. in 4. januarja po določilih prilagodila iiovemu zadružnemu zakonu. Spet kriza Iraneoshe vlade? Pariz. 3. febr. b. Chautemjisovi vladi se zopet obeta kriza. Vzrok je iskati v nepopustljivem stališču sindikalne zveze do novega delavskega sta-luta in v opoziciji delodajalcev. Glavni tajnik Jou-liaux je na vladni zakonski osnutek sestavil proti-predlog. V njem zahteva za delavstvo pravico do stavke in celo vrsto drugih uslug. Ministrski predsednik Chaulemps se bo trudil, da prekine brezplodno debato v zbornični komisiji in bo predložil načrl takoj plenumn skupščine. Tukajšnji politični krogi trdijo, da se izza kulis pripravlja nov kabinet pod vodstvom Reynauda. Slovesnost vojne mornarice v Boki Kotorshi Goreče letalo padlo v morje Elektrifikacija Ljubljane napreduje Ljubljana, 3. februarja. Zanesljiv znak napredka, blagostanja in civilizacije je poleg drugih meril tudi uporaba električnega toka. Šc pred nekaj leti je imela Ljubljana žalosten slove«, da ima med vsemi evropskimi masti najdražji električni tok, kar je t1 di povzročilo, da je bila poraba toka majhna. Pridružila se je še gospodarska kriza in tako se je zgodilo, da se nikamor ni premaknila poraba električne etruje v Ljubljani ter smo na primcT daleč zaostali za Mariborom. Zadnja tri leta pa uporaba električnega tok a v Ljubljani stalno narašča, ne glede na to, da je priključena okolica, ker je tudi poprej ljubljanska elektrarna večini okolice oddajala svoj tok. L. 1937 je ljubljanska elektrarna oddala že 12 milijonov 267.596 kv. ur, med tem ko je 1. 1936 oddala 9,959.219 kv, ur, torej lani 2,208.337 kv. ur več kakor predlanskim. Ljubljanska kalorična centrala je od tega proizvedla le malenkostno količino, to je 37.215 kv. ur. Ljubljanska centrala dela le tedaj, kadar so Kran-ske deželne elektrarne preobremenjene in priskoči kot rezerva na pomoč kalorična centrala v Ljubljani. Od uporabljenega toka je v Ljubljani največ dobavila elektrarna Češenj, namreč 6,537.210 kv. ur, K DE pa 5,693.131 kv. ur. Poraba toka je torej v teku enega leta narasla za 23.2 odstotka. Največja odiemalca eta vodovod in tramvaj. Za tramvaj je bilo lani porabljenih 1 milijon 491.600 kv. ur, za javno razsvetljavo je šlo lani 934.564 kv. ur, 1. 1936 po 900.327 kv. ur. Mnoge industrije so se lani priključile ljubljanski elektrarni ter so opustile svoje male elektrarne. Ljubljana čim dalje bolj opušča istosmerni tok ter se oprijemlje izmeničnega, oziroma boljše rečeno trofaznega. Razmerje med istosmernim in tro-faznim je sedaj že kakor 1:11.65. Kakor znano, imamo v Ljubljani tok z visoko napetostjo 6000 voltov, nizko napetostjo s 380 oziroma 220 voltov na 50 perijod in istosmerni tok po 2 krat 150 voltov. Istosmerni tok in tok nizke napetosti torej v Ljubljani stalno pojema. Sedanji trofazni tok je bolj uporaben, zlasti pa za večje razdalje. Najvišja konica, ki pomeni maksimalno obremenitev električne napeljave jc bila v 1. 1937 3805 kilovatov, medtem ko je 1. 1936 bila najvišja obremenitev 3680 kilovatov. Konec decembra 1937 je Ljubljana štela že 20.780 števcev, medtem ko jih ima danes že dobrih 21.000. To kaže, da si je mnogo ljubljanskih družin omislilo električno napeljavo za razsveljavo in mnogo obrtnikov tok za obrat. Ljubljana se čimdalje bolj elektrificira in napredek ljubljanske elektrarne pomenja tudi lep napredek vsega mesta. 18 let in pol za umor Celje, 3. februarja. Danes ob 8. zjutraj se je pričela v veliki sodili dvorani okrožnega sodišča v Celju pred velikim senatom razprava proti 30 letnemu hlapcu Francu Zalokarju, doma iz Košnice pri Prevorju. bil je nesrečen dan 14. november za Vertov-škovo družino; nesrečen pa tudi za Franca Zalokarju. V nedeljo po prazniku Vseh svetnikov je hlapec Franc pop i vel po gostilnah. Ko se je vrnil nekoliko vinjen domov, mu je skrbna gospodinja lepo postregla. Po kosilu je stopil h gospodinji ter zahteval, da mu de vsaj 30 din, da bo šel na igro, ki jo je priredila Gasilska četa v Kozjem. Gospodinja ga je zavrnila in profila, da naj ostane doma in naj opravi svojo dolžnost. Nastal je prepir. Zalokar je očital, da dela toliko, da ima pre-tegnjene vse žile nakar ga je gospodinja zavrnila, da si jih je najbrž pretegnil pri pohajkovanju. Ta njena opazka pa je Zalokarja silno razburila ter je v ostrem tonu zahteval, da naj mu izplača Od alkohola ali bolje od pohlepa po denarju vžgani hlapec pa je zdivjal in v svoji besnosti prizadejal gospej Verstovškovi 9 vbodljajev. Gosjia je padla na tla, se zgrudila, klicala na pomoč in obležala nezavestna v krvi. Podivjani Zalokar pa je vzel iz pisalne mize dva bankovca po 500 din, zaklenil sobo kr pobegnil proti Levičnem. Ko je opazil, da ga zasledujejo orožnik . je pobegnil jiroti Plešivcu Za njim sta tekla Jazbinšek Miha in orožnik llija Trlin Prvemu se je kmalu posrečilo obdolžencu dohiteti, da ga ji podrl na tla, Zalokar pa ga je zabodel z nožem v levo roko in mu prerezal dlan in tretjino levega podlekta. Šele orožniku Trlinu se je posrečilo obdolženca obvladati in ga zvezali. Zalokar je priznal svoj zločin, skušal pa ga je omiliti, češ. da je svoje gnusno dejanje storil v hi|>ni zmedenosti in razburjenosti, ko je zgubil vsako razsodnost. V svoj zagovor je navedel, da je bil leta 1930 operiran na želodcu in od tedaj žo najmanjša količina vina povzroča, da postane omotičen in ves zmeden. Ta njegov zagovor pa so priče ovrgle. Sodišče je obsodilo Zalokarja Franca na 18 let in pol robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Pot mladine iz kriminala Jubilej župnije sv. Gregorja ______Sv. Gregoir, 3. februarja. Saj je komaj рат let, odkar je duhovni svetnik g. Fr Krum-pestar, župnik pri Sv. Gregorju, praznoval 70 letni jubilej življenja, danes pa praznuje župnija 40 letnico, odkar je njeno vodstvo ter duhovno delo prevzel sedanji župnik Krumpestar. — Mlad, svež, bister, krepak, malo nad 30 let etar duhovnik je prišel v Slemena, danes pa osivel, a še vedno čil in posebno duševno izredno ohranjen, vedno originalen v svojih do-mislekih, vedno v smehu, poln zdravega humorja. Večkrat ga utrudi hoja, a vseeno je vse delo v njegovih rokah. Tako mu poteka življenje v delu leto za letom, da se župnik sam čudi, kdaj jih je minilo 40 p«ri Sv. Gregorju. Pa je dovolj dolga doba, da vzklije delo v svojem sadu. In 40 letno delo g. Krumpe-stra je na vseh poljih, kjer se je udejstvoval, obrodilo bogat sad. Oprema cerkve, duhovno stanje župljanov priča javnosti, da je 40 let poteklo v neprestanem delu župnika. Oh cerkvi pa stoji junak, ki je zrastel v teh letih, vsak se ozre vanj, ikdor pride k Sv. Gregorju, vsak ga občuduje — in res ni takega junaka, širokega, visokega, lepega in odličnega v okraju kot je gregorski — Društveni dom. V boju je zrastel, zato je junak, ki ne bo zatajil nikdar svojega mojstra — župnika. Ob roki Krumpestarja je šel skozi njegovo dvorano rod, ki je lahko v ponos vsemu okraju, rod, ki razume naloge časa in jim je tudi kos. Prosvetno nastro-jen kot v kakem mestnem predelu, kjer se udej-stvuje na tem torišču inteligenca .dramatično na-obražen do drznosti im vendar vedno uspe. Vidi ee možem in mladim, da so prišli iz roke, ki pozna življenje in njih potrebe, kar velja več kot še tako leipa stavba, saj značaj človeka je tisti, ki svoje moči žrtvuje za dobro ali slabo. Jubilant je izšel iz gorenjskega ljudstva, pa ee je tako zrastel z mehkim dolenjskim temperamentom, da si ljudstvo svoje župnije brez Krumpestarja ne more misliti. In zares! Sv. Gregor brez njega, ki deli gostoljubje svoje prijateljske duše vsakemu domačinu in tujcu, bi bil bolestno prazen. Tako varuje g. svetnik Krumpestar rojstni kraj našega nesmrtnega velikana, ki je vsakemu katoliškemu Slovencu narodna svetinja, na oni višini, ki je vreden, da je iz njega izšel največji Slovenec dr. J. E. Krek. — Ljudstvo se zaveda, kaj miu je njegov župnik. Mala dogodbica iz lanskega leta naj pokaže to še bolj nazorno. Lani je bila birma pri Sv. Gregorju. Ob takih dogodkih ima župnik pač največ dela in skrbi. Tako je bilo tudi pri Sv. Gregorju. Zvečer, ko je šlo že vse k počitku, se ozre župnik po svoji postelji, pa tudi ta je biLa že oddana. Kaj sedaj? Zunaj tema, dež — pa vseeno se napoti proti kozolcu — morda ee v kak kot stisne do zore, pa bo! Zagleda pa pod kozolcem nekaj visokega, premišlja, kaj bi to bilo, stopi bliže, pa zagleda — škofovo kočijo. »Zdaj je gotovo ne bo nihče potreboval«, si zatrjuje in se ves zadovoljen vsede v kočijo — pa sladko zaspi! Ljudstvo se je tako razveselilo originalne ideje g. župnika, da je zbralo lep dar za Baragovo semenišče kot plačilo za škofovsko prenočišče svojemu župniku. Koliko spomenikov v župniji mu je njegova roka postavila, ki so vsi glasni klicarji, da 40 let ni šlo mimo brezplodno. Malih materialnih sredstev gospodar, pa le stvaritelj velikih del v svoji župniji. Naj se slovenska javnost oddolži zaslužnemu delavcu s tem spominom in iskreno željo, naj ga Bog ohrani še in še pri tako plodnem delu za Cerkev in narod! v pobot ševalnico Ljubljana, 3. februarja. Blizu poslopja policijske uprave živi nesrečna in med seboj raztrgana družina. Ni najbolj žalostno to, da je oče popolen pijanec, mnogo bolj žalostno je, da so otroci že v najblj sveži mladosti zašli na kriva pota. Zadnjič smo poročali o oskru- Mar še odlašate?! Gornja slika predstavlja nevestino balo, ki jo bo dobavila tvrdka J. C. Mayer v Ljubljani. Obstoja iz dveh svilenih odej, 12 kapen, 12 sjiodnjih rjuh, vse iz finega platna znamke »Schroll«, 6 brisač, 6 frotirk, 3 namiznih prtov, 12 kuhinjskih brisalk, 12 servijetov in blazin. — Odeje si bo vsak lahko izbral v barvi, ki mu l.o 1 št-č. To bogato nagrado si lahkn ogledate v izložbi tvrdke J. C. Mayer, v Stritarjevi ulici. Naj ne bo nikogar, ki bi ne jioskušal dobiti enood 70 nagrad, ki jih bo dne 24. februarja žreb razdelil med naročnike dnevnega »Slovenca«. Vsak, kdor je že naročnik dnevnega »Slovenca najmanj tri mesece, naj takoj plača naročnino tudi za mevsec februar. — Kdor pa šc ni, naj se na dnevnega »Slovenca« takoj naroči in naj plača naročnino vsaj do 19. februarja za tri mesece skupaj, pa bo imel pravico do tega žrebanja. Ostale nagrade so še: moška obleka z izvrstno »Omega«-uro. 5 modernih »Lesce«-plugov, 5 »Ga-ma«-brzoparilnikov, 5 radijskih »Phillips«-aparatov, 2 pisalna stroja, 1 kompletni kuhinjski pribor, 2 fotoaparata, 2 stenski uri, 2 žepni uri, klavirska harmonika »Meinel-Heroltl«, 49 drugih lepih nagrad (jedilni, kavini, likerni, vinski servisi, jedilni pribori, nahrbtniki, moderni čevlji, električni likalnik, električno luči za nočne omarice itd.). Ne bodite maloverni, sreča Vas čakal Lastništvo »Slovenca«. njenju mrtvašnice pri Sv. Krištofu. To sin napravila dva starejša mladoletnika iz te družine s pomočjo tolpe, ki sta jo organizirala. Sedaj pa je policija odkrila drugo tolpo, ki jo je na s|>lošno začudenje vodil in organiziral 12-Ietni brat prvih dveh. V pasaži »Viktorije« je neki civilni policist opazil tri dečke, ki so poželjivo gledali v veliko konzervno škatljo sardin. Dečki so si sardine med seboj razdelili, ko je pristopil detektiv in jih vprašal, odkod imajo sardine, oziroma odkod imajo denar, za katerega so si sardine kupili. Dva dečka sta naglo izginila v megleni mrak, enega pa je detektiv še utegnil prijeti. Toda ta je bil najbolj prebrisan. V rokah je držal še škatljo s sardinami in ko ga je detektiv vedel skozi pasažo, se mu je naglo izpulil iz rok ter smuknil kar med detektivovimi nogami v množico na Aleksandrovi cesti. Detektiv pa je spoznal vse tri in je drugega dne, bilo je ravno na svečniro. prijel vse tri. Uspeh teli aretacij je bil tako nepričako-van, kakor žalosten. Policija je imela vtis. da ne govori z 12 do 15-letnimi dečki, temveč že z izkušenimi zločinci. Dečki so priznali že dosedaj kar 15 tatvin in vlomov. Niti izkušeni zločinci ne bi tako predrzno vlamljali. kakor so ti dečki. Voditelj pa je bil najmlajši. 12-letni deček, telesno zelo zaostal, da mu človek ne bi prisodil, če sploh hodi v šolo. Ta deček je zasnoval vse načrte. Povedal je svojima tovarišema: »V gostilni «Pod lipo» vem za priliko, kjer bomo dobili lep plen! Postavil je svoja dva tovariša za stražo, sani pa je ob belem dnevu splezal v gostilniško klet. Nihče mu ne bi prisodil, da bo majhen deček odvalil težke sode. Toda gnjati in klobas, na kar so dečki računali, v kleti ni bilo.' Deček pa jo iztaknil košaro jajc in kar čudno je, kako' je košaro dvignil iz globoke kleti k oknu. Pri tem so niti je košara nekoliko nagnila in kakih 50 jajc je padlo nazaj v klet. več kot 50 pa so jih latinski dečki le spravili iz kleti in jih nato |>ro-dali v neki slaščičarni. In kaj so dečki potem naredili? Z denarjem so odšli v neko drugo gostilno. kjer so vse popoldne igrali z natakarico biljard, nastopali kol kavalirji, celo malo podvo-rili ženskam v tej gostilni, jiili vino in likerje. Ko jim je zmanjkalo drobiža, pa so nekjo iztaknili 50-parski novec ter odšli kupovat meso na trg. Nekega mesarja sta dva tako premotila s svojim pogajanjem, dn ni opazil, kako tretji zli-ltovec snema celo gnjat s stojnice. Tako so ti dečki kradli in goljufali ljudi po vsej Ljubljani. Danes pa so na policiji vsi objokani, Čeprav jih ne zaslišuje kakšen strog uradnik, temveč referentka za socialno skrbstvo na upravi policije, loda dečkom niti kes ne bo |io-magal mnogo, ker bodo morali nastopiti nujno pot, namreč v poboljševalne zavode. Roparski napad na pismnnošo Sv. Gregor, 2. februarja. V torek, dne 1. t. m. dopoldne, ko je pismonoša pomožne pošte pri Sv. Gregorju nesel jioslo iz Orl-neka, je že blizu vasi Hudi konec skočil iz gozda neznan moški, mu iztrgal nahrbtnik, v katerem je bila poštna torba, in izginil v gozd. I'ismonoša se je takoj vrnil v Ortnek, da obvesti poštni urad, ki je telefonično obvestil orožnike v Vel. Laščah in Sodražici. ki so se takoj podali za roparjem. Med tem časom so pa možje iz vasi lludi-konec hiteli na mesto ropa ter so šli po sledi za zločincem po gozdu. Kmalu so našli prerezano torbo v nekem jarku. Kazen denarnih nakaznic in pri izročeni h pisem je bila vsa pošla nedotaknjena. Kdo je zločinec, se še ne ve. Orožniki so aretirali dva sumljiva moška, vendar ni gotovo, da sta prava. Roland Dorgelès: Kaj sem doživet v Rusiji? (Nadaljevanje.) V njihovih očeh je najsrečnejša sprememba, ki so jo uresničili v .sovjetskem slovstvu, prav uvedba skupnega dela Zapovedo desetorici, dvajsetorici državnih pisateljev, naj pišejo dela za razne stroke delavcev. Ker se stranka ne zanese na izobražence, čeprav inmjo ti že tako dovolj vezane roke, gre stvar še dalje. Izbero komunistične delavce, da sami pregledajo knjigo, ki posega v njih strokovno področje. Tak primer so postavili rudarji iz Urala. Režim upa, da bo tako zatrl kritičnega duha, ki budno živi v vsakem posamezniku. To je zmagoslavje kolektivizma, a hkrati uničenje osebnosti. Z ozirom na trditev, da v SSSR uživa vso slavo in čast množica — ki pa je dejansko podložna — je bilo Ireba ljudstvu dati priložnost, da |K>veličuje svojo lasi no veličino. Zato so se sprevodi delavcev iz revolucijske dobe počasi preurejali, urejali, postajali so obsežnejši, da se je tako moglo izkazati njih vzvišeno |>oslanstvo v ogromnih nastopih, katerim dajejo |)obudo voditelji. Ti od časa do časa spremene Rdeči trg in Trg Urickega — prvi v Moskvi, drugi v Leningradu — v brezmejno pozornico ali pa v strahoten žrtvenik. Prepričan |x> filmu misli vesoljni svet, da pozna te velike sovjetske svečanosti: ali to je vse le na videz. Res — v filmu vidite ogromne sprevode, ki korakajo ob vzklikanju razgibanih množic, v resnici pa gredo delavci in vojaki, vozovi in prapori jx> skoraj praznih ulicah, med dvema vrstama miličnikov. Premalo je zijal, da bi se moglo napraviti občinstvo. Ljudstvo je hkrati igralec in gledalec. Sebe samega občuduje v sprevodu. Cele ure grmi sprevod, ljudje nosijo jxiganske podobe in rdeče zastavice kakor ugrabljeni plen. Za urejenimi polki se gnete tovarniško delavstvo, k ropotanju tankov ee meša petje otrok. Vsaka skupina nese v ospredju velikanske slike, med katerimi se najvišje dviga Stalinova; vidiš ludi bradatega Karla Marksa in plešastega Lenina: nova trojica teh vernikov brez Boga. Golonogi športniki izvajajo neke vaje pred mavzolejem, kjer so zbrani prvaki. Masa ljudi se vzpenja in upada, oblikujejo se zvezde in ples se odvija. Nato pridejo deklice in mahajo z vejicami: hrupna godbena društva, ki jim ženske držijo po-zavne; preoblečene skupine, kjer ne oponašajo kubanske kozake in črednike iz Azije; pevski zbori, da ob njih glasu trepečejo zastave. To se razvije v sprevod in val, ki zavije jiroti Karnavalu. Tu je vsega dovolj: alegoričnih vôz, s|iomenikov iz mavca, ki jih nosijo na rokah in platnenih letale, ki se lahno dotikajo ramen nosačev. Od daleč veličasten pogled, od blizu pa pomilovanja vreden. Ker množica ne more razločno videti svojih gospodarjev, ki eo zbrani dokaj daleč na tribuni 'n rdečega granita, okrase trg s fotografijami tja do če- trtega nadstropja, kakor Chicago. Viis teh brkatih igrač-velikanov je pošasten. Tujci, ki se gnetejo jxj stopnicah, pa se vsaj morejo seznaniti s slovitimi obrazi. To je Stalin tega že poznamo. Tudi Voroši-lova hitro najdejo: »A. da, to je pa maršal!« Za Dimitrova, Bolgara iz kominterne bo povedal sosed. Nihče, prav nihče bi ne mislil, da je Iu tudi majhen podbradek z naočniki, ki pa ima tudi pravico, da ga občudujejo z neke fasade: tovariš Ka-linin, predsednik Sovjetske zveze. »Kaj — ali ni Staliti predsednik?« Ta je pa še več kot lo: glavni tajnik komunistične stranke. Brez službenega naslova, pač pa vsa oblast. Kadar se mu /.di |K>trebno, jiograbi tega starega pajaca Kalinina, da ga pokaže kongresu ali ob sprejemu diplomatov, potem ga pa zopet vrže v omaro. Sicer pa poslušajte vzklike: saj veljajo samo Stalinu Še celo tedaj, ko je njegova siva čepica že izginila iz mavzoleja in utonila v Kremlju, množica še tuli njegovo ime. Z nazobčanega obzidja palače pa gleda osorna podoba Oeorgijca ria katedralo Arhangeln, kjer Ivan Grozni in Peter Veliki, morilca svojih sinov, čakata |>od kamenitno ploščo jioslednjega carja, ki je bolj krvav od njiju. Toda tu, v središču slavja, v viharju prisiljenih vzklikov, ni mogoče spoznati tajnosti množice. Če je kaka resnica, potom se skriva drugod, za temi dvajsetimi vrstami vojakov in stražnikov. Če se ji hočeš približati, moraš hiteti pred sprevodi, se vrniti v kako tovarno, vseeno v katero, in oditi z delavci, ki imajo godbo pred seboj, tako kakor gredo fantalini za polkom. Kakor v Leningradu, na dan zborovanja za Španijo: ko sem stopil na dvorišče Krasnega Trougelnika. velike tovarne za kavčuk, kjer so brigadirji sklicevali delavce, sem videl, da vsi ne defilirajo iz veselja. Mnogi bi se radi izma-zali, toda »odgovorni« pazijo kakor ovčarski psi. Ne Ie, da se vsak uvrsti takoj na prvi |>oziv, ampak na drugega napravi pravi razmak in na tretjega razdaljo, da je mogoče ves sprevod pregledati do konca. Množica za kino. Največ se jih zabava, zlasti mladi. V mračnih stanovanjih z mizo in slamnjačo je lako malo veselja, tako malo udobja. Tu se človek vsaj raz-giblje, razklepeta in sliši godbo. Kadar se ena skupina ustavi, da omogoči mimohod drugim, se lirične ples. Pari se vrte ob glasovih trobent, zvočniki pa neprestano grme himne in govore. Naravnost barbarski direndaj. Potem pade noč in na vozilih se zasvetijo luči. Nekaj skupin se približuje j>od girlandami električnih žarnic. Prikaže se tudi globus, na katerem se velika, rdeča jiloskev Sovjetske zveze žari kot kri. To vjiitje, odsevi in bajoneti so hkrati kakor vstaj ali pustni semenj. Misliš da boš na koncu bodal zagledal glave ali pa celo arhiman-drita z zlato mitro v oblaku dišečega kadila. Sedaj je višek. Spopad velikih žarometov in senc, kakor prikazen. Rdeti pra|x>ri se zvijajo kakor plameni. In vendar so na mavzoleju ostali le še statisti; tudi stopnišča se počasi praznijo. Za pre-grajami navdušenje naglo jiojema; čete se razhajajo. Nihče ni lako radoveden, da bi ostal do konca. Zdaj se hočejo le Se hitro vrnili, saj že komaj nn nogah stojijo — kako ne, po osmih ali devetih lirah korakanja in stanja! Na prazen želodec! Ljudstvo z vseh strani oblega ambulantne huffete. Ženske v Imlničarskih bluzah čepe na vozovih in delijo jior-clje. Siromaki so jih krepko zaslužili. Ali — jio-gicjte bolje! Vsako malenkost je treba takoj plačati. Govori so brezplačni, črn kruh pa je za denar. Drobne novice Kaj pa je lo? V lorok, 1. februarju, so prišli dijaki novomeško gimnazije domov z dijaškimi knjižicami in prinesli hulno vest. da je Pomladek Jadranske straže na gimnaziji baje zaradi prepirov in nesoglasja med dijaki razpuščen. Prav radovedno pričakujemo v javnosti nadaljnib pojasnil, ker je Jadranska straža, kakor sama zatrjuje, nepolitično društvo. Koledar Petek, 4. februarja: Andrej (Hrabroslav) K., škof: janež Brit., mučenec. Sobota, 15. februarja: Agata, deviea mučenlca; Albuin, škof. ljena so bila vrata, ki vodijo iz veže v lokal na ta način, da je bila |>oleg ključavnice izdolbljona luknjica v taki velikosti, da je z lahkoto s prstom odprl zapirač. Orožnišivo pridno [toizveduje, du bi izsledilo vlomilca. — Jurfki po zimi. V hlevu posestnika g. Jožeta Burgerja v il rasah pri Smledniku so zrastle tri skupaj zraščene gobe (jurčki), ena večja, dve pa majhni. — Nesreča dveh voznikov. Iz Breznice na Gorenjskem smo prejeli; Pretekli ponedeljek se je zopet zgodila nesreča pod našo planino. Dva voznika sta peljala drva s planine. Da bi bila prej doma, sta peljala po bližnjici, ki je pa zelo strma. Naenkrat je konjema spodrsnilo in sta z naglico zdrsela po poli v nižino. Voz se je prevrnil in voznika, ki sta sedela V predpustnem času naj kraljuje veselje) Vse za ljubezen (Ihr Leibhusar) V glavnih vlogah : Magda Schneider . Paul Javor Paul Kemp Luise Englisch Tibor Halmay Danes premiera ! Predstave ob 16., 19'15 in 21*15 Zato si mora vsakdo ogledati našo novo opereto humorja, dobrih dovtipov, ciganske muzike, mladosti, živahnega temperamenta, plesa in petial Kot pomlajeni boste — tako Vam bo ugajal ta iilm 1 H IVO UNION Telefon 22-21 Novi grobovi f Ga. Marija Komauer. Včeraj je umrla v Meži pri Dravogradu, okrepčana s tolažili sv. vere, splošno znana in priljubljena hotelirka in restavraterka ga. Marija Komauer. Pokojnica je bila vzor gospodinje, nedosegljiva v marljivosti in delavnosti. Rodom iz Št. Vida nad Valdekom iz spoštovane Aberškove hiše, se je med svetovno vojno oniožila s pokojnim prvim možem, Antonom Časom. Kupila sta takratni hotel »Pri kolodvoru«, katerega sta z vztrajnim, skupnim delom dvignila kvalitativno na presenetljivo višino. Pa prišli so težki udarci po razpadu koroško-ilalijanske fronte in nato sledečih vpadih avstrijskih »Volkvvehrov-cev . ko je bil hotel démolirait in oropan. Našla se je celo oseba, ki je pokojnega moža kot zavednega Slovenca denuncirala in naščuvala »Volk-vvelir:. da so ji moža odgnali in zaprli. To je na moža tako vpiivalo, da je resno obolel in se potem ni več opomogel ter končno leta 1923 umrl. Zapustil je pokojnico v največji sili samo sebi prepuščeno z. dvema malima otrokoma in obsežnim hotelskim podjetjem. UvidevSi, da sama ne bo inogla vzdržati, se je drugič poročila z uglednim podjetnikom g. Rudi Koniauerjem, v katerem je našla izredno skrbnega gospodarja in otrokom dobrega očeta. Povečala, modernizirala in prenovila sta hotel in restavracijo do zavidljive višine, tako da je danes podjetje v tem oziru , vodilno v okraju. Toda, žal, pokojnici ni bilo so- i jeno, dolgo uživati veselje nad uspehi svojega ne-utrudljivega dela. Sredi največjega razmaha je j nastopila bolezen, kateri ni bila kos vsa zdravili- i šku znanost in trud. Prestala je ponovno hude operacije, pa žal zaman. Pokojnico bodo tudi težko "pogrešali reveši in otroci, katerim je bila prava mati. Neštetim revnih otrokom je bila krstim ali birmanska botra. Mnogim cerkvam je nabavila cerkvene |K>trebščine in jih izdatno podpirala. V hiši ni manjkalo nikdar krščanskih listov, posebno »Slovenec« je bil stalno v prostorih. Pogreb prezgodaj iinir'e pokojnice 1к> v soboto, ô. febr. ob pol 4 pop. iz hiše žalosti na domače pokopalj-šče. Težko preizkušenemu soprogu, sinil medi-cinci in hčerkama naše iskreno sožalje. Pokojnici pa naj sveti večna luči t V Krškem je včeraj zjutraj umrl v visoki starosti 82 let gospod Aiilon-Sovre, hišni posestnik v Krškem, kjer je kot skrben in varčen družinski oče vzgojil 7 otrok, od teh 4 šolal, med njimi znanega profesorja Antona v Ljubljani in Karola, ravnatelju meščanske šole v škof ji Loki. Pokojni je bil globoko veren mož, ki se ni sramoval nositi križa pri slovesnih procesijah, dokler so nm dopuščale telesne moči in če je le mogel, je bil do svoje zadnje bolezni vsak dan pri sveti maši. — Bog mu bodi plačnik za njegov lepi vzgled! — Žalujočim naše iskreno sožalje! +V Sv. Jerneju pri Ločah ie na Svečnico umrl po daljši bolezni g. Simon Koropec, rojen 1. 1850 v Studencih in tam birman še od škofa Slomška. Rajni je oče ge. Nekrepove, soproge re-stavraterja Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici v Mariboru in ge. Vltavsky, soproge uradnika v We-stenovi tovarni v Celju. Žalujočim naše iskreno sožalje! Rajnemu naj sveti večna luči Osebne vesti - Promocije. Na univerzi v Ljubljani bodo danes promovirani za doktorje prava gg. Gornik Milko iz Trsta, Čicin-Sain Srečko iz Vodic, Dalmacija in Tribnik Drago Iz Maribora. Čestitamo! na njem, eta padla in si oba zlomila nogi. Tovariša, ki sta bila poleg, sta ju hitro pripeljala domov in so ju še isti večer i rešilnim avtom odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. — Smrtua nesreča. Iz Mozirja nam poročajo: Pretekli torek popoldne se je smrtno ponesrečil Jože Urbane, posestnik v Lepi njivi. Vozil je drva, pa ee je voz nanj prevrnil in mu zlomil tilnik. Rajni je bil dober krščanski mož, star 60 let. — Naj v miru počiva! — 50 konjem so porezali repe. V noči od sobote na nedeljo je nekdo porezul repe konjem v vasi čirčičah. nn Gorenji Savi in v Bi tn jeni pri Kranju. Razumljivo je, da so bili kmetje, ko so zjutraj videli konje brez repov, silno razburjeni, saj izgubi konj s porezanim repom polovico svoje vrednosti. V noči od nedelje na ponedeljek pa je bržkone spet ista hudobna roka porezalo repe konjem v vaseh Struževo, v Besnici in v Stražišču. V vseh okoliških vaseh Kranja so bili v teh dveh nočeh porezani repi okrog 50 konjem. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne r-Franz-.Iosef arenčice«. — Smrt uglednega hrvatskega kulturnega delaven. V Splitu je umrl dr. Mirko Vrsnlovič, starešina okrajnega sodišča na Hvaru. Pokojni dr. Vrsalovič je bil ugleden hrvatski znanstveni delavec, ki je ves svoj prosti čas posvetil proučevanju hrvatske narodne zgodovine, zlasti pravne zgodovine in pa zgodovine svojega rojstnega otoku llroča. Pokopan bo na otoku Braču. — Proračun vrbnske banovine. Ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič je na seji sporočil, da bo proračun vrbaske banovine za I. 1938-39 znašal 38,973.000 din. — Znanstveno raziskovanje morja. V Split se je vrnilo posebno odposlanstvo : Ravnateljstva morskega |)roineta« in »Oceanografskega zavoda«, ki je preiskovalo ribiško-biološke razmere v Hrvatskem Primorju in pod Velebitom. Strokovnjaki .so se zlasti zanimali za lov na tune. Ugotovili so predvsem, da so nekateri kraji po ribičih preveč izkoriščani, drugi pa premalo. V Hrvatskem Primorju je tudi mnogo krajev, kjer bi se dale z.a-rediti še druge ribe. podobne abvicam povzročalo — kot so dognala biološka raziskjvania — srbež, prhliai in izpadanie las. Ta ugotovitev ie našla takoi praktično uporabo pn Trilysinu ItED GRE IIHIYSIN VEDNO V/.BMIRERNO I VEDO. Trilveinu se sedal dodam po-ebna sestavina ki oprošča teme in >ase teh nadleg, ki stalno ogrožalo Vaše lase. Trilysm ie zato se boli učinkovito in popolneiše biološko sredstvo, ki krepi, lača in ohranta Vaše lase zdrave odpravlja prhliai in preprečuie izpadanie las. — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo Bolniki radi lemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Olji гек S br SM74/SJ. — Ženska ohsujena na dosmrtno ječo. Kasa-cijsko sodišče v Novem Sadu je obsodilo na dosmrtno ječo bogato kmetico Stanko Blažičevo iz Vranjeva v Banatu, ker je v dogovoru s svojim ljubimcem zadavila svojega moža Branka. — Hercegovski Hrvati se selijo v Slavonijo. V bližino Djakova v Slavoniji je hercegovski frunči-škan o. Silvi je Grtiblšič privedel 18 dečkov, za katere je našel dom pri slavonskih družinah, ki so brez otrok, med tem ko imajo hercegovske hrvatske družine mnogo otrok, čeprav žive v slabših razmerah. To naseljevanje hrvatske mladine iz Hercegovine v Slavonijo pa bodo frančiškani še nadaljevali. Lfob'mffa Petek, dne 4. februarja 19>8 Gledaltëïe Drama. Petek, 4 febr.: zaprlo. — Sobota, 5. febr, ob 16: »Šinikovi«. Ljudska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20; >Bela bolezen'. Izven, Znižano cene od 20 din navzdol — Ponedeljek, 7. februarja: zaprto. — Torek, 8. febr.: zaprlo. (Gostovanje v Celju: Veronika Deseniška.) Opera. Petek, 4. febr.: »Heltea« Red Četrtek. — Sobota, 6. febr.: »Gorenjski slavček-. lied B. Gostuje g. J. Gostič. — Nedelja, 6. febr., ob 15: ^Pod lo goro zeleno«. Izven Gostuje ga. Župev-čeva. Cene znižane od 30 din navzdol. Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižano cone od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 7. febr.: zaprto. — Bojevniki ne pozabite, do bo v nedeljo občni zbor poživijone Zveze bojevnikov. Zato naj pridejo v dvorano Delavske zbornice v Ljubljani v nedeljo, dne 6. t. in., ob 9. dopoldne vsi delegati, ostali zastopniki skupin ter tudi bojevniki, ki Se ne pripadajo nobeni skupini. Na tem občnem zboru se bo lahko sleherni bojevnik seznanil z načeli Zvezo bojevnikov in zvedel, koliko nas še čaka delu, da bomo zadostili dolžnosti hvaležnosti in g|ioštovanja do velikih in težkih žrtev svetovne vojne. — Odbor. — Kamniška podružnica Slomškove družbe vabi svoje člane na zborovanje, ki bo 6. februarju v šoli v Trzinu. Sv. maša ob 0. Po maši zborovanje, Predava tov. dipl. pilil. Tine Orel o Prešernu. — Za kosilo se prijavite tov. predsedniku L. Inliharju — Odbor. — Vlomila tatvina v Kamniku. V noči od ponedeljka no torek je bila izvršena vlomila tatvina v trgovski lokal krojača Dolinska Karlu v Mojstrovi ulici v Kamniku. Lastnik trdi, da mu je zmanjkalo raznega blaga v vrednosti 10.000 din. Vlom Prireditvi In zabave Koncert slovenskega vokalnega kvinteta bo drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Naši pevci združeni v telil kvintetu: Stibernik Martin, Jug Milan, brata Petroviič in A. šulc so v resnici sijajni pevci, ki imajo vso točko svojega bogatega sjioreda naštudirane pod vodstvom svojega odličnega mentorja g. Ludevita Zepiča resnici dovršeno. Zato je vsak njihov koncertni nastop pomemben dogodek v našem pevskem živ ljenju, ki zudovolji v vsakem pogledu številne njihove poslušalce bodisi v umetni pesmi, ali pa v narodni, ki jo prav edinstveno zo|iojo. Za nocoj imajo lep bogat s|x>rod slovenskih, srbskohrvašklh in čeških zborov 1er slovonskih in bolgarskih narodnih pesmi. Predprodaja vetopnic v knjigarni Ulasbono Matice, ceno običajno koncertne od 30 din novzdol. Začetek točno ob 20. Zveza velikih Klar priredi v nedeljo 6. t. m ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani veseloigro -Zvezda repatica«. Cene v parterju po 10, 8, 6 in 4 din, na balkonu po 6 iu 4 din, stojišča po 2 din. Predprodaja v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Banovinski uslužbenci dravske banovine prire-lo v soboto, 5. februarja t. 1. ob 8 zvečer svoj III. družabno-proevetni večer v dvorani hotela »Metro-|iol (Ljubljana, Masarykova cesta). Sodeluje godba Sloge in pevski zbor banovinskih uslužbencev. Vabljeni so Mani in njihovi prijatelji. Klub koroških Slovencev vabi na svoj tretji družabni večer, ki bo jutri, v soboto dne 5. februarja ob 8 pri Seetici. — Prof. dr. Ivan Grafenauer predava o Andreju Einepielerju. Ruski kvintet pod odstvom g. Drige poje rueke narodne peemi. — Člani in prijatelji vabljeni! Francoski institut vabi na predavanje o francoskem državniku Clemenceauju v soboto, 5. februarja °b 18 v univerzitetni dvorani. Predaval bo g. Jean Jacques Chevallier, profesor na univerzi v Grenoblu. Predavanja Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI o Ljubljani priredi javno predavauje g. arh. R. Kregarja, profesorja na Tehniški srednji šoli Ljubljani, z naslovom: Načrtno gospodarstvo in gospodarski položaj Nemčije.« Predavanje bo v torek, dne 8. februarja t. L, ob 8. zvečer v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Beethovnova ulica 10. Vstop prost. Kino Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 in jutri ob 20 Richard Tauber v filmu Bojazzo in Eskapade film iz vstaje Poljakov proti Rusom, Renota Miiller. Lekarne Nočno služIm imajo lekarne; mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Vse člane in članice v AZ včlanjenih društev in SKAS-a vabimo na proslavo 16. obletnice papeževega kronanja ki jo priredi AZ skupno s SKAS om dne 6. februarja 1938. — Ob 8 zjutraj sv- maša s skupnim svetim obhajilom pri oo. cistercijanih (Poljanska c. 6); ob 11 dopoldne slavnostno zborovanje v dvorani Akademskega doma (Miklošičeva c. 5). Spored: Tu es Petrus, poje zbor bogoslovcev; govor g. sodnika Jožeta Kokolja; govor akademičarke; govor akademika; papeževo himno pojemo vsi. — odbor AZ. 1 XVI. prosvetni večer, ki bo danes 4. febr, ob 8 v beli dvorani hotela Union, nam bo podal zelo zanimiv pogled na zdravstveno polje. G. predavatelj dr. Anton Brecelj bo predaval namreč o t vu rini: Zdravstvo na razdobju. Kakor na drugih jiodročjih je tudi na področju zdravstva prišla do izraza nova smer in nova razkritja v zadnjem času. Vse se razvija, vse napreduje, tako tudi zdravstvo. Brez dvoma bodo obiskovalci večera odnesli tudi s tega predavanje novih pridobitev in spoznanj. 1 V mestni klavnici se bo jutri (soboto) ob 15 prodajalo na prosti stojnici prašičje mesto po znatno znižani ceni. 1 Dve nesreči. Včeraj eta se v Ljubljani ponesrečili dve gospe, Na Jegličevi cesti ei je pri padcu zlomila nogo žena želgeniškega uradnika g. Ana Mozetičeva, na Hradeckega cesta pa 6e je ponesrečila žena mestnega uradnika ga. Pavla Pogač-nikova, ki si je tudi zlomila nogo. Obe sta bili prepeljani v bolnišnico. 1 Evviva noi, chi siamo... S temi besedami se je zapoteklo na Svečnico ob šestih zjutraj v pisca teh vrst neka Evino hči, okajena kot dimnik, gu-gajoča sc kot mulo burka Z rokama je krilila kot gos s perutmi. No naskok nisem bil pripravljen, pa mi ni kazalo drugega kot pljuniti na cesto s pristavkom: škandal. »Dama« je bila iz »boljše (?) družbe, omotnnn v kožuhovino in celo v družbi z moškim. Torej veseljučeuje do jutra. Pa pravijo, da je še vedno kriza! Kako neki, če so celo ženske tiste, ki delajo po prekrokanih nočeh večji šunder kot moški. Ali naj bodo take matere, ki jih tolikanj častimo? O, so matere, ki so vredne časti, a imajo nagubuna čela, razorana lica, raskove roke; toda te se ne oblačijo v kožuhovino in ne hodijo po plesiščih in zabaviščih in niso nikoli pijane. Pač pa hodijo zaruno v cerkev, da lahko potem še vedno zgodaj pripravijo družinam borni zajtrk. To so res matere, ki jim gre čast, ne pn one, ki gagajo zjutraj po mestnih ulicah in še zasmehujejo v družbi z moškimi one, ki gredo ob isti uri v cerkev. Kam plovemo? 1 Hrvatski tatovi plenijo ljubljanske trgovine. Pred dnevi je ljubljanska policija prijela dva tatova, doma s Hrvatskega, ki sta po starem triku opleniln več ljubljanskih trtrovin. Med pogajanjem sto namreč redno izmaknila kakšno blago, perilo, česar trgovec niti opazil ni. Za tema dvema pa je ljubljanska policija vnovič prijela zopet tri Hrvate, ki so v neki trgovini s čevlji na Jurčičevem trgu na podoben način ukradli par čevljev, vrednih 265 din. V trgovini so tatvino opazili ter so pričeli iskati tatinske Hrvate. Na kolodvoru so res enega prijeli in Izročili policiji. Policija je pri njem našla štiri zavoje popelina, dva kosa moške-ца blaga, 1 pulover in 1 lojio izdelan nož. Druga dva Hrvata sta pobegnila In sta takoj nadaljevala s tatvinami. V Florjanski ulici sta v neki trgovini izbirala najdražje blago. Mimo je prišla prodajalka iz prve trgovine, ki je oba tatova spoznala. toda ta dva sto sc že izmuznila ter sta nekaj blaga odnesla s seboj. Vajenec te trgovine Ju je dolgo časa zasledoval, vendar sta tatova pobegnila. Policijo je prijela še nekaj drugih hrvatskih tatov, ki na ta način kradejo po trgovinah ter jim zaplenila več blaga, torbic, listnic itd. Trgovci, ki jiogrešnjo take predmete, naj se zgla-se na kriminalnem oddelku na policiji v sobi 22. Maribor m Za upraviteljico I. dekliške šole v Mariboru je imenovana g. Josipina Kirar. m Mestni cestni odbor. Meetna občina se bavi s proučevanjem zanimivega načrta. Osnoval naj bi se namreč po vzorcu okra|nih cestnih odborov v Mariboru mestni cestni odbor, ki naj bi skrbel samo za ureditev mariborskih cest. Ta ustanova b imela svoje lastne dohodke. Ker prispeva maribor sko mesto na okrajnih cestnih dokladah približno poldrugi milijon dinarjev na leto, bi ee morda dalo urediti, da bi sc veai del tega prispevka stekal v sklad mestnega cestnega odbora V poštev bi prišli predvsem Ruško in Pobreška cesta, ki sla naj bolj zanemarjeni, pa ne po krivdi občine, ker mora obe cesti vzdrževali banovina. m Akademska kongregacija ima drevi ob osmih v frančiškanski kapeli svoj sestanek. m Dijaške Marijine kon<redstavi radi koncerta odpadeta! KINO MATICA 85i Udeležba za članstvo obvezna, akademski etare-šine in prijatelji mladine vabljeni. m Slomškova nagrada. Na željo »Umetniškega kluba v Mariboru« ie mestno poglavarstvo rok za vložitev rokopisov za Slomškovo nagrado podaljšalo do 30. septembra t. 1. Po možnosti naj se vložijo dela napisana s strojem in v treh izvodih. m Nov križev pot v frančiškanski baziliki. Bazilika Matere Milosti v Mariboru dobi nov kri-žev pot, katerega izdeluje znani rezbareki umetnik g. Miloš Hohnjec v Celju. Novo delo bo kmalu gotovo ter bo močno vplivalo na polepšanje te veličastne mariborske božje hiSe. ra Našo državo je te dni zapustil zadnji inozemski nastavljenec v Pengovi tovarni v Mariboru, vodilni uradnik Sedlaček. Upamo, da v bodoče ta tovarna ne bo več nastavljala inozemcev v evojem podjetju že zaradi tega ne, ker izdeluje tudi naročila za državno obrambo. m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico iraa v nedeljo 13. t. m. ob pol 5 popoldne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 svoj redni letni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane in članice k polnoštevilni udeležbi. — Odbor. m Lep dar. Pisarna odvetnika dr. Fr. Pichlerja ie darovala SSK Maratonu iz neke sodne poravnave znesek 200 din. — Iskrena hvala! m Podlegel poškodbi. Pred 14 dnevi je nastal v Slivnici med gostilniškimi gosti spopad, v katerem je dobi! 28 letni železniški delavec Jernej Dolenc zabodljaj v desno ramo. Nož mu je prerezal tudi žilo odvodnico. Dolenca eo prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa eo se zdravniki zaman trudili, da bi mu rešili življenje. V sredo popoldne je umrl. m Zaradi nesreče na železniški progi obsojen. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen na 600 din globe pogojno na dve leti hlaj>ec Srečko Božič iz Gorice pri Račah, ker je povzročil nesrečo na železniški progi. Dne 25. oktobra je peljal čez železniški prelaz pri Orehovi vasi z ajdo naložen voz. Dasi je pred prelazom slišal signal, ki je najavljal zapiranje zatvornic, je vendar pognal konje, da bi še pred vlakom prišel čez progo. Ko pa je bil na tračnicah, sta se obe zapornici zaprli. Od daleč je že čul sopihanje vlaka in Božič je imel samo še toliko časa, da je izpregel oba konja ter ju potegnil vstran. Lokomotiva se je zaletela v voz ter ga razbila. m Drzen roparski napad je bil izvršen na občinski cesti v Košakih zadaj za železniško čuvajnico. Napadalec je skrit v zasedi pričakal svojo žrtev — staro posestnico Terezijo Kranjc, ji iztrgal ročno torbico iz rok in zbežal. V torbici je bila manjša vsota denarja. Gledališče Petek, 4. februarja: Zaprto. Sobota, 5. februarja: Ob 20. »Lopovščine . Zadnjič. Globoko znižane cene. Celje Našemu Zdenka Celje, 3. februarja. Po 4 tedenski mučni bolezni je snoči ob pol <> mirno zatisnil svoje oči 14 letni Zdenko Jagodic, sin uglednega celjskega trgovca g. Josipa Jagodico. Smrt ne izbira, od kraja pobiro! Ta rek se je ponovno uresničil snoči, ko je kruta smrt iztrgala iz naročja staršev Zdenka, ki so go tako ljubili in storili vse, da si ta cvet, ki je šele vzcvetel in usmerjal prve korake v življenje, ohranijo. Vsi smo ga poznali kot odličnega dijaka 4. razreda državne realne gimnazije v Celju, kot vnetega kongrega-nista in vedno veselega, živahnega dečka, ki si jc znal pridobiti srca vseh in katerega smo lahko imenovali sončni žarek za vso družiuo in zo vse, ki so ga poznali. Zato je izguba tem hujšo in nenadomestljiva. Tolaži nas samo misel, da nas ni zapustil za vedno, da je samo odšel v boljše življenje, še predno je življenje v tej solzni dolini, ki je dostikrat tako polno trpljenja, tragedij in razočaranj, spoznal. Pogreb dragega Zdenko bo danes ob pol 5 po-jxildne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! KINO UNION predvaja danes zadnjikrat film »Rumena zastava« c Na Ostrožneni jo zaspal v Gospodu v 64. letu starosti prevžitkar Ribeželj Martin. Naj v miru počiva! c Pregled motornih vozil bo 10. t. m. pri mestni garaži na Spodnjem Lanovžu in sicer od 8 do 10 za območje predstojnlštva mestne policije, od 11 do 13 po za območje celjskega okraja. c lz pododbora UROIR. Dne 7. t. in. ob C zvečer v dvorani oficirskega doma predavanje za vse rezervne častnike. Udeležba je obvezna za vse, ki niso eventualno službeno zadržani. c Potres v Celju. V sredo ob 11.55 je bil v Celju precej močen potresni sunek, ki je trajal nekako dve sekundi, ki pu ni povzročil iiohone škode. V poslo[)ju starega okrožnega sodišča jo počila stena. Prav loko so čutili potres tudi v sedanjih |>rostorih okrožnega sodišča, kjer je podal s stro|>o omet. KINO M K T R 0 P 0 L C K L J R Danes ob 16.15 in 20.30 nepreklicno zadnjič: »Z a d n j i d n e v I P o m poje v« Najnionunientalnejšl film iz časov rimskega cesarstva! Poslednji dnevi poganskega svetal Erupcija Vezuva! C Huda nesreča mladega delavca. Na Svečnico je zgrabila clrkularka Žagarja Dobnika Rudolfa iz Polzele. Cirkulurka mu je raztrgala lovo ramo do kosti, močno pa jo ludi (»oškodovan tilnik. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Iz naših organizaciji 0platnica. V nedeljo, dno 6. februarja ujirizorl Katoliško proevotno društvo v svojem društvenem domu Klinurjevo igro v štirih dejanjih • Kosoiuan«. Nastopi preko 50 oseb z. lepimi pevskimi točkami domačega pevskega zbora. Kako črna je postala voda za namakanjel Saj lo j» fudi na) bolj i i dokaz, Itoliko nesnage odstrani iz perila 2en»ka hvala, ki vsebuje Schichtovo milo. Nič čudnega, {e je potem na dan pranja delo le Je napol tako naporno kakor drugače. Kmetshe zbornice o novem trošarinskem pravilnika Zadnje ledne našo javnost, zlasti vinogradnike, precej razburja novi banovinski irošarinski pravilnik. Jasno je, da se je glede na to pečala z njim tudi Kmetska zbornica kot legitimna stanovska zastopnica našega kmeta. Dne 25. januarja je namreč bila pod predsedstvom g. Steblovnika seja izvršilnega odbora KZ in ta je kot glavno točko dnevnega reda obširno obravnaval ravno navedeni pravilnik. Razprava je bila vsestranska, stvarna in temeljita ter je ugotovila sledeče: t. Včasih je krila večina naših občin znaten del svojih izdatkov s trošarino na alkoholne pijače, vštevši vino. Po vsem svetu je namreč na te stvari uvedena večja ali manjša trošarina in se tudi strogo izvaja, kar je tudi razumljivo, kajti alkohol z vinom vred je v prccejšnji meri luksus, znto naj tisti, ki ga uživa, tudi nekaj prispeva k javnim dajatvam. Povsod kmečke stanovske organizacije smatrajo to kot samo ob sebi umevno. L. 1932. je pa izšel trošarinski zakon, ki je ukinil dotlej strogo kontrolo nad prometom z alkoholnimi pijačami. Posledice so se začele kmalu kazati. Zaradi bistveno omiljene kontrole se je začelo razvijati prikrito tihotapstvo z alkoholnimi pijačami in občinam so začeli ti viri polagoma usihati. To stanje se je vedno bolj poslabševalo, večina prometa z alkoholnimi pijačami se je začela vršiti brez nadzorstva in s tem broz trošarine in mnoge občine so izgubile s tem kar do dveh tretjin tozadevnih dohodkov, kar je seveda |>orazno vplivalo nn že itak zrahljane občinska finance. Skoro vse so morale začeti ravno zaradi tega zviševati občinske do-klade, s Center je postalo prav občutno prizadeto ravno vso kmečko prebivalstvo. 2. Dj^slej se je pobirala trošarina za tisto vino. ki je šlo v potrošnjo potoni vinskega trgovca ali gostilničarja, ne pa za tisto, ki ga je vinogradnik prodal naravnost onemu, ki ga sam uživa. Ta pot je bila torej prosta in to pot so začeli zaradi prešibko kontrole mnogi zakotni vinski trgovci in gostilničarji tako zlorabljati, da je šlo po njej čim-dulje več vsega vina, s čemer so bile vedno bolj ogrožene — kakor smo povedali — naše občinske in banovinske finance. Niso pa imeli od tega nobenega dobička naši vinogradniki, kajti tu je šlo predvsem za vino iz drugih banovin. Na stotine in stotine avtomobilov je ponoči in po raznih stranskih potili, pa tudi ob belem dnevu in po velikih cestah zdrknilo k nam in vsak ve, da se bo pri nas kmalu popilo več takega nezatrošarinjenega >dalmatinca« nego naše domače kapljice. In kdo je imel zaradi tega nekontroliranega prometa z vinom večjo škodo kot ravno naš vinogradnik, hudo sta pa trpela tudi pošten gostilničar in vinski trgovec. Čim hočemo namreč, da je kaka davščina pravična, mora biti obvezna zn vse enako ali pa za nobenega, kajti kakor hitro se pusti odprtih par vrat, se s tem že ustvarijo tudi možnosti zn naj-škodljivejše zlorabe, ki pridejo v prid samo tistim, ki znajo bolj preslepiti. Eden izmed zborničnih svetnikov je pri tem razpravljanju sedanji položaj krasno označil, rekoč: »V naši občini so padle trošarine za polovico, kajti uvaža se samo nezatrošarin jen »dalmatinec«. 3. Glede na vse povedano je jasno, da je bilo treba narediti v tem oziru že enkrat red, du se s tem zavarujejo koristi naših kmečkih občin, kmečkih davkoplačevalcev in tudi poštenih vinogradnikov ter gostilničarjev samih, navzlic temu, da so so temu tako dolgo upirali — ne toliko naši vinogradniki kot »Dalmatinci« in tihotapci »dalma-tinca« ter jo hrup, ki so ga ti dvigali, zapeljal zaradi netočnega poznanja stvari tudi nekatere sicer dobro misleče ljudi. Uvedba stroge kontrole nad prometom z vsemi alkoholnimi pijačami je neodložljiva in preprečiti je treba, da iie bo ležala teža plačevanja trošarine samo nn tistih, ki so — pošteni. In za to pri novem pravilniku prav za prav gre. 4. Po novem pravilniku se bo zopet znatno dvignil donos trošarine pri občinah in [tri banovini, plačali bodo pa ta donos predvsem tisti, ki so se mu doslej znali nezakonito izmuzniti. Občine bodo tako lahko znižale občinske doklade, oziroma spravile težak položaj svojih financ v red in izvršile marsikatere potrebe, ki jih danes kratko in malo ne morejo. Enako je zbornica od merodajnih strani obveščena, da namerava porabiti banovina tako dosežen višek dohodkov zopet izključno le v korist našega kmečkega ljudstva, v prav znatni meri ravno vinogradnikov. Izvršilni odbor KZ je po temeljiti in obširni razpravi ugotovil vsa gornja dejstva, ki so v zvezi z novim pravilnikom. So pa posamezni člani opozorili na nekatere trdote in pomanjkljivosti besedila nove uredbe, zaradi česar je izvršilni odbor sklenil ukreniti v zvezi z Vinarskim društvom vse potrebne korake, da se te čimprej popravijo ter ima tudi zagotovilo, da se bo to izvršijo. Delovanje Drž, sveta »Službene novinec z dne 31. januarja prinašajo zanimivo poročilo o delovanju Državnega «veta v preteklem koledarskem letu. Ti podatki kažejo v primeri s prejšnjimi leti, kako delo v državnem svetu stalno narašča, da pa se obenem tudi povečujejo zaostanki, kar ima vsekakor neugodne posledice zlasti za gospodarsko življenje, ker gre za marsikatere važne stvari, katerih prav za prav ni mogoče odlašati. Naelednja tabela nam kaže obseg |K>slov v letih 1935, 1996 in 1937. ostalo iz prejšnjega leta prispelo predmetov rešeno v teku leta ostalo na koncu leta Največ posla ima državni svet kot vrhovno upravno sodišče. V letu 1935 je bilo tozadevno rešenih 8.794 predmetov, 1930 7.573 in lani 7.346. Največ dola ima državni svet z odloki finančnega in notranjega ministrstva, kar je tudi razumljivo. V letu 1934) je bilo 6040 tožb, pri katerih jc bilo 2124 aktov razveljavljenih, 2818 meritorno odbitih, po predhodnih vprašanjih pa 1104. V slednjih primerih se državni svet sploh ni spuščal v preiskovanje pravilnosti osporjenega akta odnosno upravičenosti tožbo. To pomeni z drugimi besedami, da je državni svet razmotril pravilnost upravnega postopanja v 4942 (5794 oz. 1935 6800) tožbah, od česar je razveljavil 2124 (2334 oz. 2662) upravnih aktov, v odstotkih izraženo: 1937 42.98%, 1936 40% in 1935 39%. Ti podatki se nanašajo na delo državnega sveta kot prve in končne stopnje. Drugostopno je delo drž. sveta pri razsodbah upravnih sodišč. Leta 1937 je bilo lakih pritožb 1130 (726), od česar jih je bilo zavrnjenih 741 (491), razveljavljenih pa je bilo 389 (235) razsodb upravnih sodišč. Pritožb proti upravnemu sodišču v Celju je bilo rešenih 105 (47), od česar je bilo zavrnjenih 43 (34), 62 (13) razsodb upravnega sodišča pa je bilo razveljavljenih . Pritožb na državni svet, ker upravne oblasti niso izvršile razsodb drž. sveta in upravnih sodišč 1935 1930 1937 2.282 2.770 3.-162 9.591 8.616 8.225 9.103 7.924 7.653 2.770 3.402 4.034 je bilo 97 (113), od česar jo bil v 57 (4) primerih upravni akt izdan, 40 (109) pritožb pa je bilo zavrnjenih. Državni 6vet je tudi disciplinsko sodišče in je rešil v lem oziru 201 (190) predmetov itd. Pomen državnega sveta za gospodarstvo je razviden tudi iz naslednjega: Od vseli rešenih predmetov jih je bilo 1194 (19136 1136, 1935 1955) finančno narave (po carinskem zakonu, zakonu o neposrednih davkih, o trošarini, monopolih, taksah, devizah in valutah). Delo Glavne kontrole. Tudi delo v Glavni kontroli zelo narašča. To se vidi posebno iz tega, koliko predmetov je ostalo nerešenih na koncu leta. Skupno je bilo rešenih v letu 1935 152.960 predmetov, 1936 154.419 in 1937 158.292. Na koncu teh let je bilo nerešenih predmetov: 1882, 2540 in 4014. Izboljšanje v administraciji pa se vidi iz tega, da je vedno manj predmetov, za katere je vložila Glavna kontrola pritožbo pri državnem svetu. Položaj ameriškega gospodarstva Iz najnovejših poročil o stanju ameriškega gospodarstva v januarju 1938 je razvidno, da se je v nekaterih industrijskih panogah in na nekaterih blagovnih tržiščih položaj izboljšal zaradi večjih naročil, vendar izboljšanje ni splošno. Del trgovine je po mesecih velikih omejevanj nakupov izpopolnil svoja skladišča in tudi industrija je začela nakupovati več surovin. Industrijska produkcija sicer ni narasla, vendar je padec od decembra 1937 na januar 1938 majhen in znaša komaj 1 do 2 točke (decemberski indeks 84, novem-benski 89, avgustov 117). V splošnem prevladuje mnenje, da bo nazadovanje konjunkture prekoračilo najnižjo točko v prvem četrtletju 1938. Bodočnost pa je seveda negotova. Izgledi za povečanje industrijskih naprav in za povečanje povpraševanja za investicijske dobrine se od novega leta sem niso bistveno izboljšali. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.65—28.95, v Belgradu 29 blago. Nemški Čeki so beležili v Ljubljani 14.50 blago, v Zagrebu 14.335—14.535. v Belgradu 11.3210 do 14.5210. Nadalje so beležili v Zagrebu za sredo lebruarja 14 25—14.45, za konec marca 14.285 do 14 485 Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,174 823 dinarjev, v Belgradu 952.500 din. V efektih izka-zuje Belgrad prometa 586.166 din. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam, 100 hol. gold. . . 2402 16—2416.76 Berlin, 100 mark............1733 78—17-17.66 Bruselj, 100 belg............728.2-1— 733.31 Curih, 100 frankov......996.4S—1003.52 London. 1 funt..............21503— 217.08 Newyork, 100 dolarjev .... 4268.51—4304.82 Pariz, 100 frankov............140.56— 142.— Praga, 100 kron............150.93— 152.04 Trst, 100 lir..................225.64— 228.73 Curih. Belgrad 10, Pariz 14 10. London 21.605, New York 431.875, Bruselj 73.0.x MIlan 22.71, Amsterdam 240.95. Berlin 174.075, Dunaj N1.30 (81 .(Kl). Stockholm 111.375, Oslo 108.577. Kopephn-gen 1)6.45, Pragu 15.15, Varšava 82. Budimpešta 80.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.85, Buenos Aires 119. Vrednostni papiri) Ljubljana: 7?2 investicijsko posojilo 99—100, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 4120, begluške obveznice 85—86, 8?<1 Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 89—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50—101, Trboveljska 220—230. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko iKxsojilo 99 denar, agrarji 01 denar, vojna škoda promptna 443—lit) (445), begluške obveznice 80 denar, dalm. agrarji 85.50—86.50, 4% sev. agrarji 59—61, 8% Blerovo posojilo 97—100, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% jmsojilo Drž. hip. bunke 00.50—100, 1% stab. posojilo 05 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 222—225, Trboveljska 225—240 (225), Gutniann 75 blago, Tov. sladkorja Bečkerek 000 blago, Osj. sladk. tov. 162.50 blago, Dubrovučka 400—450, Jadranska plovba 405 denar. Oceani« 600—050. Belgrad. Držuvni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—102, agrarji odo sladkorne tvorilice odprle lastne prodajalne sladkorja, če trgovci ne bodo ugodili zahtevi tvorniške zveze, naj ceno ostanejo neizpremenjene. Borza Dne 3. februarja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen; v Ljubljani 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani malo popustil na 8.65—8.75, v Zagrebu na 8.66—8.76, v Belgradu na 8.73 blago. Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih evez Slovenije, .IXSZ in SI'D |M> btmijll L dne 3. fubr. Ц1УН tlateie-Ptunica, 870 m: —H, sončno, mirno, pršič 110 «m, drsališče iu skakalnico uporabile. Kranjska nora, 810 m: -7, sončno, barometer eo dviga, pršič. 8Л cm, snnkališčo in drsališče uiKirabno. Vršit, /uvi in: pršič, 110 cm. Uled, .ii)l m: —1, barometer so dviga, sončno, mimo, osroiijen sneg :HI cm, Jezero za drsnnjc neuporah. Pokljuka - Sportliolcl, 1300 m: —3, oblačno, 3.ïcin pršičn nn 110 podlage. Pollevo S33 m< —1, iiooblačcno, barometer so dviga, megla, 7 cm pršičn ua 10 podlage. KureSleli, (Ш m: —1, pooblučeno, 8 oin novega prSiča, nn 12 cm podlnge. Pohorje. Klopni, vrli. 12/19 m: —7, sončno, mirno, 20 cm pršiča nn 70 podlage. Rimski vrelec, .130 tn: —s, sončno, mirno, Iti cm pršič,i nn .VI podlage. 1'cca, ttsim: —6, sončno, ndrno. 20 pršiča na 1Л6 cm podlage. Dodatno poročilo г dne I. in 2. febr. 1938: Gorjule. 1000 m: —3, pooblačeno, mirno, :ifl cm suhega sni'gn na 60 podlage. Jezersko, non m: —fi, bnromoter sc dviga, sončno, mirno, 25 cm pršiča nu IS podlage. Kulturni obzornik Italijansko - jugoslovanski hu turni odnosi Znani tržaški slavist Umberto Urbani je zelo ;:aelužen za zbližan,je med obema sosednima kulturama. Znani eo njegovi spisi o jugoslovanski pro-sveti zlasti v »L'Europa orientale«. Zadnje čase pa stalno obravnava isto vprašanje v tržaškem »Piccolu«. Ob drugi priložnosti si bomo Urbanije-vo delo pobliže ogledali. Danes nas zanima predvsem njegov članek od 14. t. m. v »Piccolu«. Pisec obravnava v Belgradu ustanovljeno »Ju-goelovansko-italrjanisko društvo«, ki ima (gl. točko 3) namen delovati za čim večje spoznavanje in medsebojno razumevanje Jugoslovanov in Italijanov ter gojili ozke kulturne, socialne in gospodarske odnose med obema državama. Društvo ima v Belgradu žc nad 150 članov in bo gotovo to število močno naraslo, ker sc bodo podružnice osnovale tudi po drugih jugoslovanskih mestih. Predsednik društva je v italijanskih kulturnih krogih že precej znani srbski pesnik dr. Svetislav Štefanovič. Urbani ei veliko obeta od tega združenja za poglobitev medsebojnih kulturnih odnosov. V tem upanju ima docela prav in ga mi z njim delimo. Treba pa bo, da se tudi v Italiji nekaj «Učnega izvede. Kar se je zgradilo na znanstvenem polju za »jugoslavica« (L'Euiropa orientale, Termini i. dr.) ter na gospodarskem («Ital.-jug.« v Milanu), to se bo moralo zanesti tudi v širše italijanske sloje, da ne bo italijanska množica gledala na jugoslovansko kulturo in prosveto z viška, marveč kot na mlajšo posestrlmo. Tu bo treba gojiteljem italijansko-jugoslovanskih kulturnih odnosov zastaviti moči, Ju ne bodo ti odnosi ostali shranjeni, morda celo samo za par let, le v kakih revijah. Potem bo nedvomno uspevalo medsebojno kulturno oplojevanje in tudi — politična miselnost, ki je pač nujna posledica prve, se bo v obojno korist spremenila. Kakor naj se po Jugoslaviji ustanavljajo krožki za spoznavanje bogate in bujne italijanske kulture, tako naj tudi v Italiji spoznavajo jugoslovansko. To je ena misel, ki se utrne ob pazljivem branju omenjenega članka. Gospod Urbani omenja dalje početnike itali-jansko-jugoslovanskcga kulturnega zbližanja. Tu omenja poleg Stcfanoviča predvsem Ivo Andrica, znanega pisatelja (ki je tudi pomočnik zunanjega ministrstva) in pisatelja Kosto Lukoviča, ministra »za tisk« ter si obeta dosti zlasti od teh dveh, ker imata tudi političen vpliv. Slovenca ne omenja nobenega. Morda ga še ni med nami vidnega po-bornika te ideje? Nekaj praktičnega se je pri Srbih že izvedlo. »Srbska književna zadruga« jc letos izdala Miliči-čev izbor iz Leopardija z uvodom Marka Cara. Zato, meni Urbani, naj bi kar ta zadruga skrbela za slična tzdanja, in sicer vsaj šest knjig letno: roman, zbirka novel, slovstveni eseji, knjiga o upodabljajoči umetnosti, eno odrsko delo in končno ena knjiga o aktualnostih tistega leta. Na italijanski strani je menda večje založništvo že pridobljeno za to misel. To so v glavnem člankarjeve hvalevredne misli, ki so kot vidimo, že našle odmeva pri jugoslovanskih intelektualcih. Naslovljene so po večini na srbsko in hrvatsko javnost. Na slovensko nič, čeprav je g. Urbani tudi na tem polju delaven. V tem je hiba, ker bi utegnilo bravce »Piccolove« kulturne kronike zavesti, da |e slovenska književnost in kultura manjvredna. Vemo pa, da smo prvi Slovenci poklicani, ker smo pač po zemljepisni legi prvi sosedje italijanskega naroda, da tvorimo most za kulturno zbiranje med Italijo in južnovzhodno Evropo. V tej smeri bo tudi moralo Iti bodoče stremljenje prijateljev italijansko-jugosiovanskoja zbližanja. R. B. Cerkveni glasbenih Poslednji dve številki preteklega letniku »Cerkvenega glasbenika« oklepata v književnem delu v glavnem razna poročila (o jubilejnih proslavah, o orglarski šoli, o koncertih etc.). Več člankov je namenjenih spominu vrednih mož. Zn muzikologu pa je zlasti značilen spis Jožefa Zazule, ki dokazuje. da je bil Jakob Gallus (kot njegova brata) — Idrljčan; s tem zavrača trditev dr. Mantunnija, češ da je bil Gallus liibiiičan. Dokazna dejstva so tehtna m globoko zasnovana, s čemer je podprto mnenje, ki ga je Danilo FnjgelJ že I. 1888 podal v Ljubljanskem Zvonu, češ da je bil Gallus iz Idrije. S temi trditvami o zunanjem življenju J. Gallusa se dobro ujema tudi dejstvo, da je bil Gallus v svojem skladanju pristaš takrat razvite Benečnnske šole 1er dn spodil med prve skladatelje, ki so tn kompozitorno šolo zanesli tla nemška tla. — Vsekakor so nadaljnja raziskavnnja v tej smeri umestna Glasbena priloga jo tokrat dosti bogata. Obsega štiri pesmi dr. Kiniovra ter dve pesmi Stanka Premrla. — V Kimovčevih skladbah so očite razne stilne značilnosti. Prva pesem — postna — se giblje v sila preprosti homofoniji, pri čemer se nekako po vzorcu stare benečnnske šole Izmenjujeta ženski in moiki zbor. Druga — darovanjska pesem — in tretja — poobhajilna pesem — se opirata na preprost, harmonično ne kompliciran zbor-ski tip skladbe, ki se tu in tam naslanja na imitacijo, a ne pogreša ljudskih potez. Četrta pesem pa — Zdrava Marija — je zložena za soprnnski nli tenorski solo 11 zu orgelsko spremljavo, pri čemer jo ta spremljava sila bogata hromatlFnih modulntornih svojslev, ki dajejo skladbi značaj nekake regerjanske smeri s posebno barvno nasičenostjo. Nasprotno je Preinrlov »Pokropl me osnovnemu občutju prikladen tonski odziv preproste oblike, ki je svojstveno knrakterizirnnn s pričetuo kanonično strukturo in z vmesno recitativnostjo, oprto na sočno akordiko. — Mešani zbor, namenjen sklepu duhovnih vaj, pa je preprosta tvorba nekoliko lahkega in prijaznega, dasi zanositega razpoloženje. v. U. Mladinske pesmi Društvo pevovodij mladinskih zborov v Slovenskih Konjicah je založilo zbirko modernih mladinskih zborskih skladb V podobni obliki in obsegu kol svoječasna prva zbirka mladinskih zborov naših najmlajših (»Naša pesem«), je tudi ta zbirka zbrala vrsto modernih mladinskih kompozicij. Prispevali so skladbe: D. Cvetko, M. Pirnik in S. Osterc. Celoten vlis teh priobčenih tvorb je isti kot je bil pri prvi zbirki — Cvetko se v svojih dveh pesmicah giblje prav tako kot nekoč, le bolj izČistil se je. — Pirnik tvori še vedno v najožjem naslonu na besedilo, iskajoč samostojnosti posameznih melodij in zanikujoč trizvočno harmoničnost — in to v vseh treh svojih pesmih. — Slavko Osterc pa, čigar vpliv je pri Pimiku očiten, je v svojih treh skladbah prav jasno vzpostavil svoj poznani osebni slog. ki je posebno označen s priljubljeno mu grotesko, a s tehnične kompozitorne strani z nekim značilnim veseljem zn zanikovanje glasbene preteklosti, pri čemer pa mu gre zn polifono tvorjenje. V. U. * Tretja izdaja Pekla (Dantejeve »Božanske komedije<) je izšla te dni v hrvatskem prevodu dr. Izidorja Kršnjavega in v zelo lepi in okusni Izdnji ^Tipografije-. ki je delo založila. Poleg tega je v knjigi 23 umetniških prilog v bnkrolisku od znanega brv. umetnika Mirka Račkega in pa portret prevajalca I. Kršnjuvegn, ki je izdelan v St i rili barvah. Tako je vzvišena vsebina dobila primerno obliko, ki še poveča vrednost in učinek delu Kdaj bomo pa Slovenci dobili prvo knjižno izdajo lé veličastne pesnitve? Obisk v obleganem Madridu Časnikar, ki se je mudil v obleganem Madridu, sedaj v časopisih popisuje, kako se mu je tamkaj godilo. Ker je velika cesta v Valencijo sedaj razdejana. moreš priti v Madrid samo po stranskih poteh. Po cestah neprestano drdrajo vozovi in avtobusi vseh vrst: živila vozijo v Madrid. Dasi pa je voz toliko, je to le kapljica vode na razbeljeno ploščo. Zato so morali vse nepotrebne stanovalce odstraniti iz Madrida ter jih poslati tja, kjer je manj sile in nevarnosti. Sredstva so kaj enostavna: kdor ne more dokazati, da je potreben v mestu, ne dobi več živilskih izkaznic. Brez teh pa mora lakote poginiti. Kakor hitro se prepeljemo skozi »nevtralno cono, ki jo je general Franco dovolil madridskim civilistom, se pripeljemo do glavne pošte, kjer smo že na bojišču. Pošta je že deloma razbita. Malo dalje, kjer se stikata cesti Gran Via in Al-cala, smo že sredi obstreljevanega Madrida. Letalske in topovske bombe tukaj že več ko leto dni razbijajo. Cela poslopja leže v razvalinah. Lahko vidiš v notranje sobe tako razdejanih hiš. Nekaj strašnega je gledati ta okna brez šip, ki kakor mrtva oči strme na ulico. Po zadnji statistiki je bilo uničenih 1500 hiš, med njimi 3 ministrstva. Naš voz je pripeljal pred hotel »Florida«. Zadnjih 500 metrov te vožnje je bilo hudo težavne, ker smo morali voziti po raztrganem tlaku, ki je ponekod le za silo zakrpan. Nam tujini časnikarjem so dali la hotel, ker le tukaj dobiš jesti, seveda le na izkaznico. V Madridu namreč vlada lakota. Ljudje sicer imajo izkaznice za vsa živila, vendar kruha, mleka in mesa večina že dolgo ni videla, ker imajo prednost otroci in bolniki. Ljudje v dolgih vrstah stoje pred trgovinami. Gospodinja pa ima še druge skrbi kakor skrbeti, kje bo dobila kaj živil. Živila je namreč treba pripraviti in skuhati. Ker pa ni ne plina in ne premoga. je kuhanje v Madridu težavna stvar. Za sedaj kurijo pač z lesom, ki ga dobe kje v parkih in drevoredih. Nato pa kuhajo kje nn dvorišču ali pred vežnimi vrati. V taki stiski je seveda zaprta večina gostiln. Tiste redke restavracije, ki so še odprte, seveda točijo cenene pijače. Tudi po kavarnah, kjer je polno miličnikov, točijo le vino, žganje in nekako črno brozgo, ki jo imenujejo »sladko kavo«. Ob 6 zvečer mora že vse biti zaprto, le kini so odprti do 9 zvečer. Zanimivo je, kako se obnaša ljudstvo, kadar mesto obstreljujejo. Središče obstreljevanja je telefonska centrala na Via Gran. Tukaj in pa na Via Alcala ni nobene hiše, ki ne bi bila zadeta. Kakor hitro Madridčani zaslišijo granato žvižgati po zraku, najprej pogledajo kam frči. Dolga skušnja je ljudi že izučila, da so dobili nekaki šesti čut, ki jim precej natančno pove, kani granata leti. Ce mislijo, da bi granata utegnila biti nevarna njim, ne tečejo v najbližjo klet, marveč se vležejo takoj na tla tam, kjer pač stoje. Tukaj čakajo, kani bo granata padla in kaj bo. Ko je obstreljevanje končano, pridejo sanitejci, ki od-neso ranjence in mrliče, za silo popravijo cesto, nakar gre življenje svojo navadno pot. Ta mirno-dušnost Madridčanov, ki spominja že na pravi fatalizem, najbolj upliva na tujca. Nevesta albanskega kralja grofica Geraldina Ap-ponyi, vnukinja nekdanjega dvornega maršala avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Italijansko letalo zgorelo nad oceanom Znani italijanski rekordni lelalec .Stoppant, ki je preletel dolgo progo iz Evrope v Brazilijo v rekordnem času, je dne 1. februarja odletel iz Rio de Janeiro nazaj proti domovini. Prva etapa njegovega potovanja nazaj je bil Natal, kamor je srečno privozil ter se 2. t. m., to je na svečnico, dvignil iz Natala, da poleti čez Atlantsko morje. Ko pa je njegovo letalo priletelo približno do otoka Fernando da Nororha, se je vnelo in goreče treščilo v valove Atlantskega oceana. Ko se je nesreča začela, je letalo brezžično začelo klicati na pomoč. Braziljske brezžične postaje so vjele klice na pomoč na svečnico ob 2 in 55 minut popoldne. Nato pa so klici prenehali. Takoj, ko so se zaslišali prvi klici na pomoč, se je na vseh straneh dvignilo v zrak polno letal, ki so letela na kraj nesreče. Kakor vele najnovejša poročila, je neko nemško letalo rešilo iz valov letalca Stoppanija samega. Stoppani je namreč, kot sedaj poročajo, planil iz gorečega letala, ko še ni padlo v morje. Tako si je on rešil življenje, med tem ko so drugi člani posadke najbrže zgoreli z letalom vred. Možganska operacija 3000 metrov visoko Švicarska javnost je sedaj zvedela o operaciji možganov, ki je bila v najtežjih okolnostih izvršena na Mont Blancu 3000 visoko. Zdravnik dr. Ody je v spremstvu zakonske dvojice Guy šel na Mont Blanc. Ko so se vračali, je dr. Ody držal vrv. Šli so čez širok ledenik kakih 3500 metrov visoko. Naenkrat je doktor dobil hud sunek v hrbet, kjer je imel privezano vrv. Gotovo bi bil padel, ko bi se v zadnjem hipu ne bil oprijel neke skale. Njegova dva spremljevalca pa sta padla v razpoko, ki je zijala iz ledenika. Iz globoke luknje sta pretresljivo klicala na pomoč. Dr. Ody je sicer sam trpel hude bolečine, ker ga je vrv strašno rezala v hrbet. Vendar je vzdržal, dokler ni prišla pomoč. Ko je bila nazadnje pomoč pri roki, so z veliko težavo oba ponesrečenca izvlekli iz razpoke. Kakor po čudežu, je gospa Guy ostala skoraj nepoškodovana. Pač pa je bil njen mož tako hudo ranjen na glavi, da so mu možgani silili iz zevajoče rano. Ponesrečenca, ki vkljub strašni poškodbi ni izguhil zavesti, so prenesli v bližnjo planinsko kočo, kjer je dr. Ody izvršil slavno zdravniško dejanje. Zdravnik je vedel, da mora biti operacija na možganih izvršena v teku 6 ur, sicer bo vse zaman. Če ga ne operira takoj na mestu, bo njegov prijatelj moral brezpogojno umreti. ter ju napojili s konjakom. S tema robcema je potem zamašili rano na glavi ter jo obvezal. Šele drugi dan je iz doline prišla reševalna kolona, ki je ponesrečenca, kateri je imel že visoko vročino, prenesla v dolino in nato odpremila v Ženevo. V ženevski bolnišnici je nato dr. Ody, ki ni imel niti časa, da bi si bil sezul okovane gorske čevlje, svojega prijatelja še enkrat operiral, kakor je potreba, nakar je bil gospod Guy rešen smrti. Zaradi meglenega vremena se je težak angleški tega Barnaba Solnčna ura na pariškem trgu Pariški trg -»Place de la Concorde': slovi po svoji lopi legi. Okoli in okoli so lepe palače, sredi trga pa stoji znameniti obelisk iz Lui: orja, ki ga je Napoleon velel prepeljati iz Egipta. Ta obelisk je nekdaj stal v deželi faraonov ter je menda bil kazalec za solnčno uro. Francoski astronom Camille Flammarion pa je dal pobudo pariškemu učenjaku, ki je sedaj naredil načrt, da bo ta obelisk zopet za kazalec solnčni uri, ki naj stoji na tem krasnem trgu. Kmalu bodo po vsem trgu položili črte solnčne ure, ki bo narejena iz bakra. Obelisk pa bo s svojo senco kazal čas, kakor ga je pred 4000 leti že kazal v Egiptu. vojaški avto prevrnil v jarek okoli cerkve sve-v Pljniouthu. Katoličani v Maroku Leta 1908 je v vsem Maroku delovalo samo pet frančiškanskih patrov. Leta 1931 pa je bilo že 87 katoliških duhovnov. V 25 letih je nastalo 158 katoliških cerkva. Sedaj ustanavljajo številna niladeniška društva, zavode za bolnike in siromake ter na vse načine organizirajo katoliško cerkveno življenje. * Žrtve ameriške zime Velika zima, ki sedaj pritiska na kraje srednjega zahoda v Ameriki, je povzročila, da je v nekaj dneh zmrznilo 35 ljudi. Št. 47. Temni naklepi Pozno tistega večera, ko so se gledalci že odpravljali proti domu, je Valdeniar Fitzurse srečal kneževega prijatelja de Brazyja. Skoraj bi ga ne bil spoznal, ker je bil de Brazy oblečen v preprosto obleko svobodnega Saša. »Kakšne neumnosti pa počenjaš?« je začuden vprašal. -Sedaj, ko bi nam vsem knežev blagor moral biti pred vsem nn srcu, pohajaš okoli ter uganjaš take norčije!« »To ni ne norčija, ne neumnost,« ga je zavrnil de Brazy. Narobe, nocoj si pridobim ženo za svojo ognjišče! Ali si mar že kdaj videl lepšo žensko knkor je Ro-vena?* Bodi vsaj malce pameten in pusti norčije!« »Pa resno misiltn! Nocoj, ko bodo Cedric in njegova rodovina odhajali domov, pojdeni za njimi 1er odvedeni lepo Kovenol« To bi utegnilo za te postati nevarna zadeva, de Brazy! Cedric in Athelstane sta visoko ugledna Anglosasa. Tako početje bi utegnilo tebi in princu nakopati mnogo sovražnikov. Saj vendar veš, kako potrebujete pri prebivalstvu podpore, kolikor je sploh morete biti deležni.« »Kaj neki! Kdo neki me bo v tej preobleki mogel spoznati?« jo odvrnil de Brazy. »Ali nisem prav tak, kakor pravi Anglosas? Kakor hitro bo Cedric s svojim spremstvom prišel blizu naših gradov, bodo napadeni. Nato pa pridem jaz kot plemeniti rešitelj, rešim lepotico iz rok razbojnikov ter jo odvedem na grad Fronta-de-Boeufa!« Imel pa ni seboj ne instrumentov, ne drugih priprav, ki so potrebne za vsako operacijo, kaj še le za tako težko. Ker ni imel pri roki drugega, je vzel dvoje vilic in vojaški nož. kar je poprej vse skupaj na ognjišču razbelil ter tako dezinficiral. S tem orodjem je začel operacijo, seveda brez vsakršne omame. Operiral pa je- pri luči borne petrolejke. Tako je jemal kosce zlomljenih kosti iz rane na glavi, iz katere je zdaj pa zdaj kanila kaka kaplja možganske mase. Med tem so v vodi skuhali dva žepna robca »Pepa, nocoj pa položite mojemu možu v posteljo steklenico, ker je prehlajen.t »Da, gospa, ali rdečega ali belega vina?« Policijski uradnik, ki ima dober nos: Uspeh londonske policije Sposobnost angleške policije, ki se navadno imenuje »Scotland Yard«, po palači, kjer je sedež glavnega ravnateljstva londonske policije, se je znova dobro izkazala. Odkrila je nenavadno zavarovalno sleparijo in celo en umor, dasi je bilo vse kaj pretkano zasnovano. Vendar je policija na podlagi prav majhnih napak, ki sta jih zločinca zagrešila, čez dalj časa dognala resnico. Lansko jesen so iz londonske reke Temze potegnili truplo utopljenca. Preiskava je ugotovila, da je mož utonil. Nekaj dni poprej pa je neka ženska sporočila policiji, da je njen mož Kari Trude nenadno izginil. Ker je bilo kaj lahko mogočo, da bi bil utopi'«nec tisti pogrešani Trude, je po'icija povabila še ženo Trudeja, naj pride pog'odat mrliča, ali morda ni on njen mož Ženska je naglo nrišla in jokaje začela klicali, da je to njen mož. Stvar bi bila s tem končana. Toda takrat je bil zraven inšpektor londonske policije Finan. ki se mu je cela stvar zdela nekam sumljiva. dasi ni imel za lo nikakoga povoda. Inšpektor Finan je namreč nenavadno sposoben policijski uradnik, ki ima dober nos, ali, če hočete, dober instinkt. Zato je dal nesrečno vdovo Trude opazovati, ne da hi ona za lo vedela. Prvo sumljivo je bilo. da io ženska tako nujno želela imeti izplačanih tistih 300 00 dinarjev v našem denarju, za kolikor je bil rajni mož zavarovan. Inšpektorju se je tudi to čudno zdelo, da je bil rajni napravil samomor s tem, da je skočil v vodo. ko je bil pa mornar, ki je dosegel že visoko čast krmarja. Mornar ložko utone. Finan je prelskavnl naprej. Dognal ie, dn je bil rajni Trude velik pijanec in kvnrtopirec. ki pa je zlasti mnogo denarja zabil za stave pri rnznih dirkah. Vdova je potrdila, dn je bil mož pijanec in zapravljivec tor da sta se zaradi večnih stav večkrat skregalo. Zaradi tega jo nekoga dno ludi naglo odšol od doma, kamor se nič več ni vrnil. Pri hišni preiskavi je Finan našel v kopalnici nov brivski aparat in novo oglodalo. kar naj bi dokazalo, dn je Kari Trude ros nenadno in v jezi odšel od doma. Ugotovil pa je. dn jo to dvoje ženska šole pozneje kupila. V spalnici jo našel nekni gledaliških vstopnic, ki so dokazovalo, dn je ženska zadnje čase večkrat hila v gledališču, in sicor sta bila vedno dvn. Finan je daljo dognal, dn jo rajni takrat zapustil hišo s kovčogom. kar pa je ženn tnjila. Finan je zaslišal ženino sestro, gospodično Duke. ki je povodnla, da njena sestra možu ni bila vodno zvesta tor da je vedno telefonirala nekemu »Petru«. Tudi to je žena tajila. Finan jo je hotel preskusiti, šol je nekega dno sam k telefonu in se ji predstavil kot ^Potor«. Žena se je lopo dala povabiti od Petra na sestanek v neko kavarno, ne da bi bila začudena. Priznala je torej, da tisti Peter res živi, čeprav ga je pred policijo hotela zatajiti. Finan je kmalu nato dobil sporočilo, da se je Trudejeva odpeljala od doma, da pa je med potjo še šla v neko hišo v West Grescent Finan je naglo oddirjal tjakaj ter je v družbi stražnikov in agentov počakal pred hišo, ker v hišo policija brez povoda ne sme. Ni čakal dolgo. Iz hiše je kmalu stopila Trudejeva ob strani visokega moža z lepo brado. Inšpektor je brž planil k možaku ter ga nagovoril kot pogrešanega Karla Trudeja. Oba sta bila tako presenečena, da tega niti tajila nista. Sedaj se je izkazalo, da je ona res imela neko razmerje z nekim Petrom Povvell, katerega sta on in ona izrabljala, da ju je moral zalagati z denarjem. Ko pa je tega možu zmanjkalo, sta ga nekega večera pahnila v Temzo. Njegovo truplo je potem ženska »spoznala« za truplo svojega »pogrešanega« moža. Sedaj sta lahko dvignila zavarovalnino in bi bila odpihala v tujino, ko bi londonska policija ne bila imela takega nosu. * Prizor s ceste v mestu Kiu .Tung, med Vuhu in Mankingom, ki so ga Japonci zasedli. Dr. Henrik Steeka: Notranja ureditev banovinske samouprave Glavna organa banovinske samouprave, ki ju že ustava suma predvideva, bodétn banovinski svet (banovinsko vede) in banovinski odbor. Banovinski svet je §irsi in zato bolj sklepajoči in nadzirajoči organ glede najvažnejših banovinskili funkcij, kakršne so izvolitev predeedništva banovinskega sveta, n zlusti banovinskega odbora, dalje sklepanje o banovinskeni proračunu in s tem v'zvezi o uporabi lastnih banovinskih sredstev za pospeševanje javnih nalog banovinskega interesa in o vrsti in višini banovinskili davščin, potem izdajanje bano-vineliih uredb in načelnih navodil in pravilnikov o notranjem ustroju in poslovanju banovinskega odbora in njemu podrejenih banovinskili uradov in zavodov, končno pa še obtožba banovinskili odbornikov. Banovinski odlior je Ožji organ, ki predvsem izvršuje in pripravlja sklepe banovinskega sveta, a, v kolikor je prenesena na banovinsko samoupravo ludi notranja ali obča uprava, vrši še posle te vrste javne uprave. Banovinski odbor je kakor banovinski svet kolegialen organ, vendar pa nikakor ne bo potrebno, da vse svoje posle vrši v odborovih sejah. V sejah naj ee pretresajo in rešujejo predvsem vprašanja občega značaja in vsi važnejši predmeti poedinih upravnih gran, a o ostalih vprašanjih naj odločuje banovinski odbornik sam, pripravljalno obdelovanje uradnih spisov pa uradništvo po poklicu. Vobče naj predsednik in vsak banovinski odbornik upravlja po eno grano samoupravnih poslov ter ali sam odloča ali pa le predlaga za sklepanje v odborovi seji. Banovinski samoupravi je za opravljanje njenega obširnega delokroga treba pomožnih organov. Že banovinski odbor sam ne more pogrešati uradniškega aparata. Ustava izrečno predvideva banovinske uradnike, tudi bi banovinski odbor brez takšnega uredništva ne imel prave izvršujoče oblasti, a po ustavi jej gre ta oblast. Načeloma ee torej, kakor že preje omenjeno, izključuje možnost, da bi državno uradništvo pod vodslvom državnega repre-zentanta v banovini skrbelo za dejansko pripravljanje in izvrševanje sklepov banovinske samouprave. Država si je neko ingerenco na banovinske uradnike pridržala z ustavnim predpisom, da banovinski odbor lo predlaga postavljanje banovinskili urudni-kov in njih razrešitev, a ban jih poetavlja in raz-rešava dolžnosti. Ta uravna določba je nedvomno pretirana ter kaže preveliko nezaupanje državne oblaeti do poedinih delov, iz katerih je država sestavljena. Bauovinskemu odboru in deloma tudi bauovinskemu svetu potemtakem pomaga pri notranjem poslovanju in dejanskemu izvrševanju poseben, iz ba-novinskih uradnikov sestavljen urad. Ta banovinski urad mora že iz razlogov dobre organizacije stati pod neposrednim nadzorom predsednika banovinske samouprave in pod enotnim vodstvom pre-skušenega banovinskega uradnika. Zavoljo velikega delokroga banovinske samouprave se bo moral urad deliti po strokah in gramih na več pravniških ln na razne strokovne oddelke za konceptno in strokovno pripravljalno delo pa za pisarniško-mani-pailativno poslovanje, potrebno banovinskemu predstavništvu, Banovinsko uradništvo ne sme biti slepo orodje banovinskih odbornikov; marveč se mora /.ave<|ati svoje strokovne odgovornosti. Zavoljo civilnopravne odgovornosti banovine in njenih funkcionarjev za škode, nastale z .nezakonitim ali nepravilnim postopanjem v službeni dolžnosti, je priporočati, da podpisuj odloke poleg predsedniku ali odbornika, ki vodi določeno grano banovinskih poslov, še direktor banovinskega urada, odnosno načelnik pristojnega oddelka. Š tem bi se krepilo stremljenje uradništva po čim stvarnejšem udejstvo-vanju in večalo njega veselje do dela. kar je izredno važen činitelj v javni službi. Pomislekov proti temu tudi ni, ker so banovinski ûradniki postavljeni na predlog banovinskega odbora in so svojo usposobljenost morali dokazati ne le z daljšo šolsko izobrazbo, s številnimi teoretičnimi in praktičnimi izpiti, iiarveč ludi še z dolgodobuo prakso. Načelnik fi- niarveč tudi še z dolgodobno pr Zbor gorenjskih lovcev v Radovljici Radovljica, 8. februarja. Zvesti svoji tradiciji, da zborujejo vsako leto drugje, se zbero letos lovci »Gorenjskega lovskega društva« v soboto, 5. februarja, ob 4. popoldne v hotelu »Grajski ovor« v Radovljici na svoj redni občni zbor in vsakoletni svoj lovski pomenek. Radovljica se pripravlja, da sprejme vso gorenjsko lovsko bratovščino s kar največjo gostoljubnostjo in prisrčnostjo. »Gorenjsko lovsko društvo«, katero vodita g. Mohor Ciril, ravnatelj Hranilnice iu posojilnice v Klanju, kot predsednik, in g. Jane Florjan, tovarnar v Radovljici, kot podpredsednik, je eno najagilnejših in največjih v Sloveniji, saj šteje okrog 700 članov. V lovskih revirjih naše naravnih krasot polne Gorenjske se spomladi in jeseni zbira naša domač' lovska družba, kateri se večkrat pridružijo tudi najodličnejše osebnosti in predstavniki političnega in gospodarskega življenja Pa še nekaj drugega bo v soboto v Radovljici. Po 19 letih bo spet lovska zabava, katero priredi »Gorenjsko lovsko društvo« v hotelu »Grajski dvor«. Ves hotel bo spremenjen v lovišče, tam bo lisičina, zajčja »ohcet«, gamsov revir, vse bo okrašeno s krasnimi lovskimi trofejami. Za vse udobnosti, pošteno razvedrilo in okrepčilo, sobe in garaže bo dobro preskrbljeno. Po vsej Gorenjski vlada za to lovsko prfretmev in razstavo trofej veliko, zanimanje. Lovci — Radovljica vas kličel Kranj Opereta »Cigan liaron« v Ljudskem domu. V nedeljo, 0 februarja popoldne ob 4 nastopijo v kranjskem Ljudskem donul kot gostje člani Prosvetnega društva iz Tržiča z opereto »Cigan ba-ronr. Cene vstopnicam', so se morale neznatno povečati. Prodaja vstopnic je v trgovini g. Hinko-ta, v nedeljo dopoldne pa v knjižnici v Kranju» njuičuega oddelka, ki upravlja banovinsko blagajno in banovinsko računovodstvo, Je tudi še odgovoren kot računodajnik, a stvarno pristojni član banovinskega odbora kot naredbodnvec. Glavno, kar banovinski uradniki potrebujejo, sta seveda plača, ki omogoča dostojno življenje, in stalnost, brez katere ne more biti toli jvotrebne tradicije v upravi. Zavoljo velikega obsega in kakovosti banovinskega .delovanja pu ne zadošča pomoč banovinskemu oifboru vtelošenega banovinskega urada. Nekateri pošli se morajo od banovinskega odbora in игн-da izločiti in prenesti na podrejene bauovinske urade in zavode. Potreba bolj samoetalnega strokov-negn vodstva neke vrste opravil sili k ustanavljanju posebnih banovinskih zavodov, podjetij in naprav (n. pr. raznoterih zavodov in naprav, namenjenih podvigu kmetijske, gozdarske iri obrtne produkcije, izboljšanju prometnih razmer, širjenju narodne pro-svete, negi ljudskega zdravja in socialnemu skrbstvu). Toda ludi pri drugih |KXslih, ki ne zahtevajo združitve v samostojnejših zavodih, je pogostokrat treba na licu mesta ali vsaj za ožji okoliš poslovati. Včasih to zahteva navezanost uradnega opravila na določeno mesto, včasi pa potreba, da se do dobrega spoznavajo krajevne posebnosti in da prebivalstvo nima predaleč do urada. Banovinski odbor mora torej imeti tudi izpostavljene urade ali funkcionarje za manjšo okoliše. Ako je banovinski samoupravi prepuščena poleg ekonomskih poslov še vsa notranja ali obča uprava, potem bo ne le iz zgoraj naštetiji razlogov, temveč tudi zaradi preobilice poslov razbremenili banovinski odbor in del njega poslov prenesti na okrajne urade, t. j. okrajna načelstva naj postanejo iz državnih ustanov banovinske ustanove z banovinskim uredništvom. Po ustavi okraji (srezi) niso urejeni po načelu eainoujirave in torej ni posebne okrajne samouprave. To pa ne izključuje, dn se uprava vrši tudi po okrajih, in zlasti ne izključuje, da najvišje samoupravno telo, banovina, po svojih funkcionarjih vrši posle obče uprave v okrajih. Seveda morajo v takem elučaju preiti ne le okrajna načelstva, tudi ostala, doslej državna oblastva obče uprave (n. pr. razna krajevna policijska oblastva) in pa državni jiomožiii organi za zunanjo službo javne varnosti (orožništvo in policijski izvršilni uslužbenci) postanejo banovinski organi. Ker pa je banovinska samouprava vendarle neka enota, zavoljo tega rešuje in odreja banovinski odbor kot pritožna in sploh kot nadzorna instanca tudi v stvareh, v katerih poslujejo na nižji stopnji podrejena banovinska oblastva in drugi banovinski uradi in zavodi. Posebno v dravski, savski in primorski banovini je tak prenos vse notranje uprave na banovinsko samoupravo nujen. Mnenje, da bi banovinski izvoljeni in postavljeni funkcionarji ne bili kos svoji nalogi in da po svojih strokovnih in moralnih sjxisobnoetih daleko ne dosežejo državnih funkcionarjev, ta liojazen pač nima nikakršne podlage. S primernim nadzorom ]>o predstavniku vrhovne oblasti v banovini, t. j. po banu in z raznimi drugimi pravnimi institucijami, o katerih pišem v posebnem članku, pa bo državna oblast mogla preprečiti državi in javnemu redu kvarno delovanje banovinske samouprave. Oni krogi, ki nimajo pravega ugleda in oslona med večino prebivalstva v banovini, a hočejo navzlic temu banovini vsiljevati svojo politično voljo, ti bodo seveda proti vsaki zadovoljivi decentralizaciji ter bodo še vnaprej skušali po izumetničenih nenaravnih vezeh s centralistično navdahnjenimi političnimi strujami izven banovine na prav nedemokratičen način nadvladah večino v banovini. V banovinah, v katerih zavoljo manjšega stremljenja po samoupravi naj ne bo omenjenega prenosa notranje uprave na banovinsko samoupravo, tudi tam banovinski odbor ne bo mogel pogrešati lesnej-I še zveze z državnimi občeupravniini oblastvi prve stopnje ter bo tem oblastvom dodelil večje ali manjše število banovinskih uradnikov, ki bodo v strokovno potnoč okrajnemu načelniku pri njega prizadevanju za nego in podvig materialne in idealne kulture v okraju. Gasilski drnla&ni veter v Kranju sobota, S. februarja XI. VINSKI SEJEM Pokušnja piva, likerjev in mineralne vode NOVOSTj »MALA TOMBOLA« I. dobitek: nov 5-cevni PHILIPS RADIO Nadaljevanje sorlalnega tečaja oziroma predavanj bo v nedeljo, 6. februarja ob 0 dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Pri tej priliki se bodo obravnavala le praktična vprašanja organizacije Zveze Zdrnženih delavcev in pa organizacija zadružne industrije. Ker bo pri ustanavljanju zadružne industrije sodelovala Zveza združenih delavcev, se vabijo k sestanku le oni delavci, ki bi želeli sodelovati s to organizacijo. Jesenice Kino Krekov doni predvaja danes in jutri oh 8 zvečer velefilm »Vrnitev iz pekla«;. V glavnih vlogah Viktor Mac Laglen, Peter Lorre, Jeane Latig. Dodatek Foxov tednik, kulturni film in otroški film »Ranfaplanci«. Ljutomer Na svečnico popoldne se je poročil v podružnici Sv. Ane na Podgradju g. Lipovec Franc, tekst, teh., z gdč. Viktorijo Košič. Da bi bilo srečno! Ziče pri Konjicah Pokopali smo {«Mestnika in gostilničarja Jožefa Marguča, ki je umrl v starosti 86 let in v 54. letu srečnega zakonskega življenja v Draža vasi, župa-nija Žiče Rajnik je bil svoj čas tudi župan. Bil rc sKrcmen in zelo delaven mož in oče 11 otrokom, katere je že vse preskrbljene zapustil. Sedaj je bil že več let na prevžitku s svojo ženo na majhnem posestvu z gostilno, katero si je pridržal za stara leta. Zanimiva jc bila tudi njegova poslednja želja, češ da ga morajo nositi od doma na kraj miru njegovi zeti, katerih je imel ravno šest. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega z ganljivim govorom g. župnik Tomažič. Požar V eni preteklih noči ob pol desetih je izbruhnil požar pri posestniku Vaupotiču Tomažu v Mo-škanjcih šl. 22 Ogenj je zajel veliko novo gospodarsko poslopje, ki je bilo zidano in z opeko krito, vredno 80.000 dir. Da se ogenj ni razširil na so sodna poslopja in na hišo, se je zahvaliti našim domačim gasilcem iz MoSkanjc in iz Gorišnlce. Zelo dobro se je izkazala nova gasilska četa iz Zagojič s svojo novo motorko, kutera je prejela prvi ognjeni krst v tej noči. Motorko je izdelal znani specialist Andrej Supun iz Ljubljane. Na kraj nesreče sla prihiteli tudi gasilski četi iz Mu-retin In Farmin:i, ki pn rfsta -topili v akcijo, kor je bil ogenj že nogušen. Speti Izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj GZSP si je nadela nalogo, da poleg Podzvezi-nega prvenstva v klasični kombinaciji za seniorje kakor juniorje organizira v dneh HI. in 20. februarja 1938 izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj. — Namen tega izleta je, da se ta dneva zbero pod okriljem podzveze vsi smučarji-tekniovalci in sinučarji-luristi in da se razvoj sinučarstva na Gorenjskem i® vsega početka in do danes pokaže javnosti v številkah, kakor tudi da se s to prireditvijo dvigne nivo tujskega prometa v zimi iu steni dokaže, da je Gorenjska v zimi res pravi biser. Izlet gorenjskih smučarjev bo ena najinipo-zantnejčih prireditev v dobi razvoja zimskega športa, saj se bodo ta dneva zbrali v Bohinju vsi ljubitelji belega š|H>rta in sinučarstva. Uprava GZSP, v katere rokah je izvedba tega največjega smučarskega praznika, apelira že danes na celokupno prebivalstvo gorenjskega kola kakor vse Slovenije, da le prireditve polnoštevilno poseti iu s tem dokumentira, da je smučarstvo res narodni šport in da je prodrl v vse sloje naroda. Prebivalstvo na |H>dročju GZSP je pa predvsem poklicano, da pohiti te dneve v Bohinj in se prepriča, kako vzgajamo in kakšni smučarji so na Gorenjskem doma. — Že danes opozarjamo vse one, ki Jim je zimski šjx>rt pri srcu, da to ne bo samo notranja zadeva GZSP ter njihovih tekmovalcev, ki žrtvujejo vse za Ia lepi beli šport, pač |«t bo ta prireditev namenjena širši javnosti, saj bodo te dneve nastopili tekmovalci iz njenih vrst in zalo je moralična dolžnost vsakogar, da pobiti 19. in 20. februarja t. 1. v Bohinj manifestirat in dokumentirat. da tudi v zimi Jugoslavija nima lepših krajev kot je Gorenjska. V zvezi s lo prireditvijo bo jia tudi napravljen velik korak naprej na polju povzdige tujskega prometa na Gorenjskem, ki je ravno v zadnjih letih namesto napredoval -— nazadoval, in je mogoče toga dvigniti le na ta način, da se prirejajo prireditve, ki so za javnost privlačne in ki nosijo v sebi velik pomen. Pridite v čarobni Bohinj in zapustite za.te dneve megleno vlažno mesto, pridite k nam, kjer je solnce in eiieg. — Mi Vam bomo storili vse, da bodo dnevi Vašega bivanja med nami čim lepši in prijetnejši, saj se ne bo nudila bogata prilika samo smučarjem, pač pa vsem, ki liodo poselili te dneve Bohinj, — Pridite in delite čar zimske lepote in veselja z nami, bilo to oh prijetnih prostorih, planinskih koč ali elegantnih dvoranah, modernih šjiortnih hotelov ob glasbi in zabavi. — Vse, karkoli si bosle izbrali, počutili se boste kakor doma; pridite in se oddahnite ter odpočijto ! pri športu in zabavi. — Bohinj je pripravljen! Bo-I liinj ne vabi samo smučarje, nego vse ljubitelje j zimske prirode. katera daje več zdravja, moči in i energije kakor poletna. Udobne sobice s ppčmi že pričakujejo svoje prve goste, hoteli, restavracije in planinske koče so podvzeli že vse potnobne korake, da bodo ob dnevih tega izleta nudilo obiskovalcem vse, kar si bo jioželelo njihovo srce. Priroda je pripravite sneg, ljudje bivališča. — Zato pohitite te dneve v Bohinj, v naročje bele opojnosti in se prepričajte, da ni Švica edini center zimskih športov iu letovišč, pač pa. da Vam i*lo tudi lahko nudi biser zimskega čaru »Bohinj«. Pohitite v Bohinj, v njegovo čarobno okolico in se prepričajte, kako lepa je slovenska zemlja ob zimskem blesku. — Povsod lioste našli prijazna srca. vsak bo našel vse, karkoli ga zanima in očaran bo spoznal, kako lep je Bohinj v svojem zimskem sijaju, kako lepe so njegove gore in planine, saj bodo zadovoljile vse one, ki si želijo strmih pobočij, kot so hrbtišča Julijskih nlp, prijaznih kop, kot so Podrte gore v Bohinju in položnih gričev in dolinic, ki jih je vse polno v Bohinju ter njeni okolici. — Ni enolična naša priroda; če Vas bodo utrudile smuči. Vam bo nudilo Bohinjsko jezero drsališče in drugo zabavo, za vse bo preskrbljeno. GZSP upa in pričakuje, da njen trud ne bo zaman, pač pa. da bo prebivalstvo cele Slovenije ter izven nje prisostvovalo v čim večjem števiiu na tem prazniku gorenjskih smučarjev ter poveli-ôalo prireditev s svojo prisotnostjo. Prijatelji od včeraj in danes dobrodošli v Bohinju. saj Vas nič manj gostol.jubnejše ne bo lo pričakovali in sprejeli pozimi kakor poleti. Pridite. bela opojnost Vas vabi in kliče v svoj objem, prepričajte se, kje žive športniki-gentlemani ^ zdravo dušo v zdravem telesu — zato 19. in 20. februarja t. 1. vsi v Bohinj na veseli smuk! Klubsko prvenstvo ASK-a na Črnem vrhu Ta znana planina nad Jesenicami je bila na Svečnico pozorišče ostre borbe med člani Akademskega š|K)rtnega kluba, ki so zastavili vse svoje znanje in sile, da si pribore zlat pokal, ki ga je klubu podaril notranji minister ' gospod dr. Anton Korošec kol trajno prehodno darilo za najboljšega tekmovalca «■ al|>ski kombinaciji. Že tretjič se je lotos vršilo to tekmovanje. A vsako leto je opaziti večji napredek v številu tekmovalcev in njihovi tehnični izveàbanosti. fie vsako leto je imel pokal drugega imetnika, kar dokazuje, da klub svoje moči vedno pomlaja z novimi drznimi tekmovalci. Če primerjamo progo, določeno za prvo tekmovanje, z letošnjo, vidimo, da je neprimerno težja in tehnično kocljivejšu. 1'roga za smuk je bila dolga 2.5km in se je spustila s Španovega vrha deloma po odprtem svetu deloma skozi gozd na 400 m nižje ležeči cil j. Proga za alpski slalom je imela 31 vratic in je bila dolga 400 m z višinsko razliko 100 ni. Rezultati na teh progah, ki so že znane iz prejšnjih tekmovanj in kot vežbališče najboljših Jeseničanov, strokovnjakov za alpsko kombinacijo, so prav dobri, omogočil jih je sijajen strnjen pršič. Lepo vreme je privabilo na tekmovanje poleg klubovlh članov še člane Jug. akad. smučarske organizacije in SK Ilirije iz Ljubljane ter ASK Gorenjca, Tli Skale in SK Bratstva z Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 23. V konkurenci so nastopili klubovi člani z naslednjimi uspehi: 1. Ilerle Franci, 240, 4 točke, '2. Žvan Davorin, 241, 4 točke, 3. fiorli Marjan, 244, 7 točk Dr. Korošcev poka! in naslov klubskega prvaka v alpski kombinaciji za 1. 1037-38 si je torej s tesnim naskokom točk prilioril tov. Ilerle Franci. Izven konlitirenče pa so zasedli prva mesta, kot je bilo pričakovati, Jeseničani, med njimi 2 juniorja. Rezultati: 1. Klein Bruno, TK Skala, 217, 7 točk, 2. Stunifl Tone, TK Skala. 225, 9 točk, 3. Žvan Lojze. ASK Gorenjec, 220, 7 točk. Borba je bila sploh zelo ostra in napela, saj so večkrat odločale desotinke sekunde. Tekmovanje se je lirez kake nesreče ali nepravilnosti v najlepšem redu zaključilo. Le za tekmovalce je predstavljalo velik na|>or, ker so morali isti dan nastopili v smuku in slalomu. Klubsko prvenstvo maratonskih rokoborcev Težkoatletska sekcija SSK Maratona |e imela v nedeljo klubsko prvenstvo, katerega je priredila v Rušah Potek nastopa je pokazal, da veje sedaj v težkoalletski sekciji agilnega mariborskega kluhn zopet svež duh, da fantje pridno trenirajo in se vneto pripravljajo na predstoječe hude borbe. katere se bodo kmalu začele za prvenstvo države Določeno je namreč, dn se morajo do '-'O. I. m. zaključiti vsa mesliin prvenstva, nato slede prvenstva banovin in za zaključek pa državno prvenstvo. Zanimivo bo predvsem mestno prvenstvo v Mariboru, kjer gre za revanžo med Maratonom in Pekovskim športnim klubom. Na klubskem jirvenslvii je nastopilo 18 atletov ter se je vršilo 15 borb. Prvaki kluba so postali: v bantain kategoriji Rabič, v perolahki Bradač. Prvaki kluba so postali: v bantani kategoriji Rabič, v perolahki Bradač, v lahki Bahič, v vvelter Verbošl 2, v srednji Sernko, v poltežki Vidic in v težki Ver-bošt 1. Tekmovanje je poteklo v vsakem primeru brezhibno. Vodstvo tekem je bilo v rokah Kebri-ča, fiapeca, Smerdelja, Krušera in Jakopiča. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Ilirija, smuška sekcija. Drevi ob 1S.:»I ho filaunki sestanek v klubskem lokalu, ob lu pa je m-ju 'odboru v kit vu r n i Kvropu. Kolesarska podi veta .Ljubljana* sporoča, ila se vrši redna seja podzveze v petek, 1. februarja IMv v prostorih kavarne Vonpernik, stari trg 34 ob 7. uri zvečer. Prosimo vee odbornik», da eo Je gotovo udeleže. Ф NEIZMERNE ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽALOSTNO VEST, DA NAM JE LJUBLJENA SOPROGA, MAMICA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA MARIJA KOMAUER VDOV. ČAS - ROJ. ABERiEK PO DOLGEM MUK A POLNEM TRPLJENJU, PREVIDENA S TOLAŽILI SV. VERE MIRNO V GOSPODU ZASPALA POGREB BLAGOPOKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 5. FEBRUARJA 1938, OB POL 4 POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI, NA FARNO POKOPALIŠČE V ŠT. JANŽ PRI DRAVOGRADU. — SVETA MAŠA ZADUŠNICA SE BO BRALA V PONEDELJEK, DNE 7. FEBRUARJA 1938 V ŠT. JANŽU IN DNE 8. FEBRUARJA V» DRAVOGRADU OB 7. URI MEŽA, 3. FEBRUARJA 1938 ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI Prometne nesreče pred sodiščem Ljubljana, 3. februarja. Pred sodnikom poedincem g. Kokaljem je našlo na okrožnem sodišču svoj epilog več prometnih nezgod, ki so se nekatere izmed njih prav tragično končale. Tako se je moral zagovarjati pred obtožbo, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, 27 letni Rudolf Zalokar, rodom iz Škocja-na pri Krškem, šofer v Kranju, ker je s tovornim avtomobilom 26. oktobra lani vozil v Tacnu preko železniškega mostu neprevidno in ni dajal znakov s hupo ter je pri svoji vožnji z blatnikom zadel Marijo Tomšič v desno nogo in ji jo zlomil nad kolenom. Poleg tega pa je spravil v nevarnost še Goljata Slavka in Novaka Milana. Zalokar se je zagovarjal, da je mislil, da bo lahko Tomšič Marijo prehitel, čeprav je opazil, da je privo-zil od nasprotne strani osetini avto, kateremu se je izognil. Kljub temu je Zalokar zakrivil nepremišljeno ravnanje, ker ni dajal znakov s hupo, imenovana Novak in Goljat pa sta se rešila pred tovornim avtomobilom tako, da sta se povzpela na železni drog ograje. Sodišče je spoznalo Zalokarja krivega in ga je obsodilo zaradi malomarne vožnje na 20 dni zapora. Zaradi druge večje nezgode se je moral zagovarjati 26 letni Andrej Koželj, šofer v Milju pri Šenčurju, da je 7. julija lani vozil na cesti čez klanec »Kozjak« v smeri proti Kamniku e tovornim avtomobilom, ki je imel tako slabe zavore, da so sredi klanca odpovedale in je avtomobil zdrsnil po klancu navzdol in se prevrnil. Od potnikov, ki jih je bilo v avtomobilu več, ie dobil Potočnik Janez tako hude poškodbe, da je za posledicami umrl. Koželj je bil obtožen, da je iz malomarnosti ogražal življenje in zdravje ljudi. Koželj se je zagovarjal, da je sicer vozil tovorni avtomobil iz Vidma proti Kamniku in da se je na tovornem avtomobilu vozilo več ljudi. Na klancu Kozjak- je zavora pri avtu res odpovedala. Obtoženec je tedaj zavpil ljudem, naj poskačejo iz avtomobila, kar so vsi storili razen Potočnika. Koželj je priznal, da mu je bilo znano, da je avtomobil v slabem stanju, da so zavore slabe, vendar pa je večkrat opozarjal svojega gospodarja, da je avto slab, češ naj ga da v popravilo. Izvedenec g. Goreč je podal svoje mnenje o nezgodi, češ da mora šofer zmerom vedeti, ali je stroj v redu in ali so zavore dobre. Koželj pa je zatrjeval. da je storil samo svojo dolžnost, jznal za krivega, ker je pri nezgodi izgubil življenje Potočnik Janez in da gre v resnici za veliko malomarnost, olajšilno pa je bilo priznanje obtoženca. Koželj je bil obsojen na 4 mesece zapora, na povračilo 310 dinarjev stroškov, ki pa se smatrajo za neizterljive, to pa pogojno na dve leti. Zopet poskusen vlom v Mariboru Včeraj zjutraj je službujoči stražnik v Tatten-bachovi ulici v Mariboru v veži krojaške delavnice Srečka Satlerja opazil neko žensko, ki je sumljivo hodila okoli veže. Stražnik je pogledal na dvorišče hiše, kjer ima Satler svojo delavnico, pa je opazil, da so steklena vrata, ki vodijo v delavnico razbita. Na pragu pred vrati je ležalo vlomilsko orodje. Vlomilec v delavnici ni ničesar ukradel ker je bil pravočasno prepoden ob prihodu stražnika. Medtem je tudi ženska, ki je oprezovala na straži, izginila. Kakor znano, je bilo pred mesecem dni v isto delavnico vlomljeno in odnešeno manufaktunega blaga v vrednosti okoli 15.000 <1 in. Policijskemu stražniku g. Jurkoviču se je posrečilo izslediti zlikovra v osebi dveh zakoncev, katerih imena pa še zaradi nadaljnje preiskave policija drži tajno. Oba priznavata po-izkušen vlom, zanikata pa, da bi bila vlomila pred mesecem dni. Trfintilfe Plaz. V ponedeljek zjutraj se je ponovno udri pri apnenski peči plaz na banovinsko cesto, tako da je bil ves cestni promet ustavljen. Po opoldne se je posrečilo odstraniti zemljo, da je bil promet spet ujxislavljeii. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Dixelius Hildur: Sara Alelia. Prevedel France Vodnik, Leposlovna knjižnica, zvezek 27. Izdala in založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani, leto 1937. Strani 395. Cena 80 din. — Pričujoči roman ni le zrela in dovršena umetnina, temveč tudi živ in napet roman, ki bralca tako zgrabi, da ga ne odloži, preden ga ni prebral do zadnje strani. Dogaja se v prvi polovici preteklega stoletja v severni Skandinaviji med Laponci. Čudoviti so tudi opisi daljne nordijske prirode in pokrajine z njenim severnim sijem in polnočnim soncem ter tamošnje-ga, globoko vernega ljudstva in njegovih pastorskih rodbin. Skratka: s »Saro Alelio« smo dobili na naš knjižni trg mojstrsko umetnino, ki je hvaležni bralec ne bo izlepa pozabil in ki bo našla nedvomno v najkrajšem času premnogo navdušenih bralcev v vseh slojih. Tega redkega dela ne bo smela pogrešati zlasti nobena, še tako majhna knjižnica. Programi Radio Ljublianai Petek, 4. febr.: 10 Šolska ura: Strossmayerjcva proslava (brezposelni učit. abitur., vodi g. S. Mehorn) — 12 Obiski pri naših bratih (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Po naših krajih in gajih (pl.) — M Poročila — .1« Ženska ura: Breda Sček v naši glasbi (gdč. Vida Rudolfova) - 18.20 Delibos: Balet 'Sytvia« (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 1!) Napovedi, poročila — 19.1)0 Nae. ura — 19.50 10 minut za planince: Triglav pozimi (g. Pavel Kunaver) — 20 Slovenske narodne Sodelujeta g. M. Promelč in Kmečki trio — 20.50 M. Tlavel: Koncert za klavir in orkester (plošče) — 21.15 Pevski koncert gdč. Milice Polajnarjeve, pri klavirju g. prof. M. Li-povšek — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške pl. Sobota, 5. febr.: 12 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmiee vmes — 12.45 Poročiln — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba ve.sela iu pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Za delo-pust, igra Radijski orkester — 17.40 Priroda in rasa v zgodovini (prof. Janko Orožen) — 18 Fantje na vasi — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovexli, poročila — 19.30 Nac. ura — 19 50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr Alojzij Kuliar) — 20.30 II. večer muzi-komedijantov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (igra Radijski orkester). Drugi programii Petek. I. febr.: Belgrad-Zapreb: 20 Božična kan-tata — Dunaj: 19.30 Švedske mornarske pesmi (prenos iz Stoekholmaj, 20 Veseloigra «Zona v hiši«, 22.20 Ork. konc. — Budimpešta: 19.30 Opera — Budimpešta: 19.30 Opera 22.25 Jazz, 23 05 Cig. ork. — Itim-Bari: 16 Violinski konc. Vase Prihode, 21 Ooldonijeva igra «Zvita vdova — Varšava: 20 Filb. kone. — Lipsko: 20 Glasba pred 150 leti — Monakovo: 19.111 Solistični koncert — Beromiinster: 19.55 Romantična glasba, 20.25 Pravljice, 21.20 Ork. kone., 22.115 Operetni koue. —Strasbourg: 21.30 Lassusova komična opera «Frine« — Sofija: 20 Klavir, 20 45 Vok. kone.. 22 Romance. Sobota. 5. febr.: Belgrad: 20 Balalajke, 20.30 Nar. pesmi, 21 Veliki orkester, 22.20 Nar. pesmi, 22.45 Plesna gl. — Zagreb: 20 Koralni kone., 20.30 Zabavni konc., 21.30 Mnndolinski kvartet, 22.20 Plosna gl. — Dunaj: 19.10 O filmu, 19.30 Sandanerjeva opereta «Pesem iz Nizze«, 21.35 Violina, 22.20 Plesna gl. — Budimpešta: 19.55 gra. 21.30 Cig. ork., 32.05 Plesnn gl.. 23.05 fig. ork., 23.35 Madžarska glasba — Ttim-Bari: 17.15 Plesna gl., 21 Wagnerjeva opera oSoinrak bogov« — Praga: 19.20 Plesna gl., :.41,10 Jazz — Varšava: 20 Nar. gl,' 21 Plesna gl. — Sofija: 20.45 Klavir, 21.15 Simf. gl., 22 Operni konc., 22.10 Lahka in plesna gl., 23.20 Komorui ork. — Berlin: 20 Vojaška godba — Lipsko: 19.10 Zabavna in plesna gl. — Stuttgart: 20.4 Leoneavallova opera «Bajazzoi — Strasbourg: 21.30 Sinf. koncert. Velika prodaja ostankov od letnega in zimskega blaga po zelo znižanih cenah pri tvrdki : I. F. Goritar - Ljubljana Sv. Petra cesta 29 in 30 tako na pr : krepdešini meter od Din 14.— naprei ostanki volnenega blaga meter od Din 18.— naprej ostanki barhenta za domače obleke od Din 11.50 паргеч Ostanki žameta meter od Din 16.— naprei, flanelasti meter od Din 5.50 naprej, ostanki za plašče in kostume meter od Din 26.— naprej, ostanki moških štofov meter od Din 35.— napre' kakor tudi razne pletenine in trikotaža, zimske rjuhe in deke ter sploh vsemu zimskemu blagu globoko znižane cene I MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din P—s ienl-tovanjski oglasi Din Najmanjši znesek za mali oglas Din Т-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasih reklamaega značaj* ee računa enokolotiska, 3 mm visoka petitna vrstica po Uia 2'jO. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. гггптп Frizerko in briv. vajenca dobro moč, sprejme Koder Železniki. (b) Mlada zakonca z majhnim otrokom sprejmeta pridno, pošteno ln zanesljivo pomočnico. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pametna« 1609. (b Hišnika oženjenega, poštenega, pridnega, vajenega konj, takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priden« 15S8. (b) Potnika starejšega, verzlranega po možnosti v steklarski stroki, takoj sprejme zagrebška veletrgovina. — Pismene ponudbe pod St. 48.733 na Publieitas, Zagreb. (b) јјЈТгнВУШ вшшмнвм Hlevski gnoj več vozov, proda Kirbiš, Celje. ' (1) Pohištvo, preproge, srebrnina itd. poceni naprodaj. Iîazlagova ulica 24/11., d. Maribor. (1) Zajamčeno sveža jajca 720 komadov 500.— din, suhe gobe 1 kg 28.— din franko voznina razpošilja po povzetju G. Drech-sler, Tuzla. (1) 6G00 din posojila proti poroštvu išče za eno loto 40 letna delovna ženska. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »6000«. (d) IŠČEJO: Veliko prazno sobo iščem za 15. marec. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 1591. (s) Voz sodobnosti. Voz z osmi z vallCnlml fečop, iehlenimi Kolesi in napolnteniinl gumami, i avlo zavorami za tovore od 700 do 800 1 kg so najbolj ekonomično prevozno sredstvo današnjega časa. Pocenjujejo transport, ker omogočalo dvojni lovor za iste stroške. Ni več Ireba opravka s kolesi, osmi, peresi itd Varujejo tovor in konje. Zaradi doseženega prihranka se amortizira nabavna cena že v kratkem času. Sigurna vo/nia po .najbolj slabih potih, blatu, snegu in poledici. Navodilo glede osi, koles in cumo za vsako vrsto voz daje zastopnik R Lorant, Beograd, Hercegovačka 2. Prospekte na zahtevo. Krajevne zastopnike iščemo. Vtanoi/anja ODDAJO: Enosobno stanovanje takoj oddam Galjevica št. 13, Ljubljana. (č) Stanovanje dveh sob oddam manjši družini za maj. Zarni-kova ulica 9, I. nadstr. Štirisobno stanovanje kopalnica, pritikline, oddam poleg sodišča. Naslov pove uprava pod št. 1472. (č) Oddam stanovanje trisobno, Celovška c. 44, za marec ; trisobno, Gregorčičeva 19 za maj ; trisobno, Bleiweisova 5, za maj. Več se poizve : Gregorc & Co., telefon 22-46. (č) V četrtek, dne 3. februarja 1938, je umrl v Krškem, v 83. letu starosti, gospod Sovre Anton železniški čuvaj v pokoju Pogreb bo v soboto, dne 5. februarja 1938, ob 3 popoldne Krško, dne 3. februarja 1938 Žalujoči ostali: ŽENA, HČERI IN SINOVI' Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nam je preblagi oče, tast, stric, gospod Koropec Simon bivši gostilničar in posestnik v Poljčanah v 88. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek, 4. febr. 1938, iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Jerneju pri Ločah. Maribor, Sv. Jernej, Studenice, Celje, Zagreb, Kraljevo, dne 2. februarja 1938 ŽALUJOČA RODBINA IN SORODSTVO ,SLOVENEC"» podružnica! Miklošičeva cesta št. 5 ZAHVALA. — Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in so-žalja ob nenadomestljivi izgubi našega nad vse ljubljenega brata, svaka, strica in bratranca, gospoda BITEHC TOMAŽA nadučitelja v pokoju kakor za poklonjeno cvetje in vence se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, znancem in prijateljem, stanovskim tovarišem ter vsem ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sveta maša zadušnica bo brana v ponedeljek, dne 7. februarja 1938, ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, 3. februarja 1938. Žalujoča rodbina Stupica + Potrti v neizmerni žalosti sporočamo, da je naš predragi sin in bratec ZDENKO dijak 4. razreda državne realne gimnazije v Celju jk) težki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v starosti 14. let, na Svečnico ob Vi 6 zvečer odšel k svojemu Bogu. Pogreb dragega pokojnega bo v petek, dne 4 februarja 1938, ob Vi 5 poi>oldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. — Sveta maša zadušnica bo v soboto, dne 5. februarja 1938, ob pol 7, v farni cerkvi sv. Daniela. Pokojnega priporočamo v molitev! V Celju, dne 3. februarja 1938. ŽALOSTNI STARŠI, BRATA iN SESTRI — JAGODIC Maurice Leblanc: Izredne pustolovščine Arsena Lupina. Otok tridesetih krst Ropot se ie približeval. Sovražnik ni najbrž slutil ničesar, kajti ni hodil potuhnjeno, ampak od krito. Štefan je počasi izgovoril: »Ne smejo videti, da sem pokonci. Šel bom zopet na svoje mesto Vi mi boste pritrdili vezi.« Obotavljala sta se, kakor bi brezumno upala, da se bo nevarnost sama od sebe oddaljila. In tedaj se je Veronika nenadoma odločila, ko se je iztrgala otrplosti, ki jo je mrtvila. »Hitro ... tu so . . iztegnite se ...« Ubogal je. V nekaj sekundah ga je zopet zvezala tako, kot ga je našli, toda ne da bi se pri tem trudila, da bi gu zvezala trdno. »Obrnite se proti skali!-, je rekla. »Skrijte roke, ker bi vas sicer izdale.« »lil vi?« »Ne bojte se liičisar. Sklonila se je in se iztegnila pri vratih, katerih okence, ki je bilo zamreženo z železnimi križi, je bilo v notranjost izbočeno, lako da je ne bi mogli videti V istem trenutku se je sovražnik zunaj ustavil. Kljub debelini vratom je Veronika slišala šuštenje obleke. In nad njo je nekdo pogledal. Strašen trenutek. Najmanjši znak bi vzbudil sum. Ah! je pomislila Veronika. »Zakaj stoji tu? Ali sluti, da sem jaz tu? Ali vidi mojo obleko?« Mislila je, da se mu najbrž Štefanova drža ne zdi naravna in da njegove vezi ne stoje kot po navadi. Nenadoma se je zunaj nekaj premaknilo in neznanec je dvakrat zažvižgal. Tedaj so s hodnika prišli novi koraki, ki so se vedno boli slišali v svečanem molku in so ustavili pred vrati. Izgovorila sta nekaj besed. Dogovorila sta se. Veronika je tiho potegnila iz žepa revolver in položila prst na petelina. Če bi neznanca vstopila, bi se dvignila in brez pomišljanja streljala. Ali ne bi bilo najmanjše obotavljanje Francu v pogubo? IX. SOBA SMRTI. To bi lahko storila, če bi se vrata odpirala navzven, ker bi sovražnika takoj zagledala. Pogledala je ključavnico in nenadoma ugotovila proti vsemu pričakovanju, da je spodaj debel in močan zapah. Ali naj se ga posluži? Ni imela časa, da bi pomislila na koristi ali na neprijetnosti tega načrta. Zaslišala je rožljanje ključev in skoraj istočasno ropot ključa, ki je zadel ob ključavnico. Jasna misel je pretresla Veroniko zaradi tega, kar bi se moglo pripetiti. Pri vpadu napadalcev bi bila v kretanju ovirana, slabo bi merila in streli bi ne zadeli. V leni primeru bi zaprli vrata in takoj tekli v Francovo celico Ta misel jo je napravila blazno. V hipu je odrinila zapah in potegnila dol železno mrežo na majhnem okencu. Zunaj je neznanec pritisnil na kljuko. Niso mogli več ne vstopiti, ne gledati Takoj je spoznala, da je bilo dejanje nespu metno, ker ni bilo v oviro sovražnikovim grož njam. Štefan, ki je prilezel do nje, je rekel: »Moj Bog. kaj ste storili. Gotovo so videli, da se nisem ganil in vedo, da nisem sam.« Resnično.« je rekla Veronika iti sc poskusila opravičiti Poskusili bodo zrušiti vrata, kar nama bo dalo ves potreben čas.« »Potreben čas, za kaj?« »Za beg.-: »Franc naju bo pokliial. . Franc.« Ni končala. Zaslišala sta korake, ki so se oddaljevali po hodniku. Brez dvoma se je sovražnik vrnil v gornje nadstropje celic, ne da bi se brigal za Štefana, čigar beg se mu je zdel nemogoč. Ali ni morda razen tega domneval, da sta oba prijatelja v zvezi in da je bil najbrž otrok v Štefanovi celici zagradil vrata? Veronika je na hitro premislila dogodke v smislu, ki se ga je iz toliko razlogov bala: zgoraj bodo iznenadili Franca ravno v trenutku, ko bo hotel t\bežati. Popolnoma je bila pobita. »Zakaj sem prišla semkaj-?« je zamnnrala. »S Francem bi ga lahko počakala. Oba skupaj bi vas gotovo rešila . .< V duševni zmedenosti se ji je pojavila misel, zakaj noče pospešiti rešitev, ko pozna tega človeka? in ali ni nedostojna, da je bila tako radovedna, ko je prišla semkaj? Te strašne misli se je kmalu otepla, ki- je rekla: »Ne, to je moralo priti. Usoda nas preganja.« »Ne verjemite,« je rekel Štefan, »vse se bo lepo izteklo « »Prekasno je!« je rekla Veronika in zmajala 7. glavo. »Zakaj?... Kdo more dokazati, da Franc ni ■zapustil celice? Saj sle bili ravnokar o tem prepričani.« Ni odgovorila. Njen bledi obraz se je krčil. Ker je tolike trpela, ie takoj spoznala nevarnost, ki ji je pretila. Sedaj je bilo povsod zlo. Začele so se še strašnejše preizkušnje, kot so bile prve. »Obdaja nas smrt.« je rekla. Poskusil se je nasmejati. »Govorite, kot so govorili ljudje tia Sareku... In se prav tako bojite.« »Prav so imeli, da so se bali. Vi sami ste čutili grozo vsega tega.' Pognala se je proti vratom, potegnila zapah, poskusila odpreti, a kaj je premogla proti masivnim vratom, ki so jih ojačevali žeiezni drogovi. Štefan jo je prijel za roko: »Trenutek .. Poslušajte .. Rekli bodo ...« »Da,« je rekla, »zgoraj trkajo... nad nama.., v Francovi celici...« »Ne, ne, poslušajte.« Nastal je dolg molk, nato pa sta zaslišala udarce, ki so odmevali pod njima. »Iste udarce sem že slišal danes zjutraj,« je osuplo rekel Štefan, »...isto delo, o katerem sem vam govoril... Ah! razumem.« »Kaj? Kaj hočete reči?« Udarci so se v enakih presledkih ponavljali, nato so nehali in tedaj je nastal zamolkel ropot, nepretrgan z ostrini škripanjem in z vmesnim pokanjem. Podobno je bilo naporu stroja, ki ga hočemo pognati v lek, vretenu, ki služi na robu morja, da dviga ladje. Veronika je poslušala v otrplem pričakovanju, kaj se bo zgodilo in skušala uganiti z iskanjem kakega znamenja v Štefanovih očeh, ki je stal pred njo in jo gledal, kakor gledamo v veliki nevarnosti žensko, ki jo ljubimo. Nenadoma je omahnila in se morala z eno roko nasloniti na steno. Rekel bi, da sta se jama in cela obala premikali. »Oh!« je zamrmrala. »tako trepetam. Strah me tako trese od nog do glave.« S silo je zgrabila Štefana za obe roki in ga prosila : »Odgovorite ... vedeti hočem.« Ni odgovoril V njegovih očeh, ki so bile oro-šene s solzami, ni bilo več strahu, ampak brezmejna ljubezen in obup. Ali je bilo potrebno, da bi razjasnil, kaj se godi in ali se ni resničnost sama vsak trenutek jasnejše kazala? čudna resničnost, brez zveze z. navadnimi dejanji, izven vsega, kar more domišljija najti v področju zla. Čudna resničnost, katere se je Veronika, ki je že začela opažati njeno znake, šc vedno branila. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani : Karei Ceč izdajatelj : Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič Elektrifikacija Ljubljane napreduje Ljubljana, 3. februarja. Zanesljiv znak napredka, blagostanja in civilizacije je poleg drugih meril tudi uporaba električnega toka. Se pred nekaj leti je imela Ljubljana žalosten sloves, da ima med vsemi evropskimi mesti najdražji električni tok, kar je lt:di povzročilo, da je bila poraba toka majhna. Pridružila ee je še gospodarska kriza in tako se je zgodilo, da se nikamor ni premaknila poraba električne etruje v Ljubljani ter smo na primer daleč zaostali za Mariborom. Zadnja tri leta pa uporaba električnega toka v Ljubljani stalno narašča, ne glede na to, da je priključena okolica, ker je tudi poprej ljubljanska elektrarna večini okolice oddajala svoj tok. L. 1937 je ljubljanska elektrarna oddala že 12 milijonov 267.596 kv. ur, med tem ko je 1. 1936 oddala 9,959.219 kv. ur, torej lani 2,208.337 kv. ur več kakor predlanskim. Ljubljanska kalorična centrala je od tega proizvedla le malenkostno količino, to je 37.215 kv. ur. Ljubljanska centrala dela le tedaj, kadar so Kran'ske deželne elektrarne preobremenjene in priskoči kot rezerva na pomoč kalorična centrala v Ljubljani. Od uporabljenega toka je v Ljubljani največ dobavila elektrarna Češenj, namreč 6,537.210 kv. ur, KDE pa 5,693.131 kv. ur. Poraba toka je torej v teku enega leta narasla za 23.2 odstotka. Največja odjemalca sta vodovod in tramvaj. Za tramvaj je bilo lani porabljenih 1 milijon 491.600 kv. ur, za javno razsvetljavo je šlo lani 934.564 kv. ur, 1. 1936 po 900.327 kv, ur. Mnoge industrije so se lani priključile ljubljanski elektrarni ter so opustile svoje male elektrarne. Ljubljana čim dalje bolj opušča istosmerni tok ter se oprijemlje izmeničnega, oziroma boljše rečeno trofaznega. Razmerje med istosmernim in tro-faznim je sedaj že kakor 1:11.65. Kakor znano, imamo v Ljubljani tok z visoko napetostjo 6000 voltov, nizko napetostjo s 380 oziroma 220 voltov na 50 perijod in istosmerni tok po 2 krat 150 voltov. Istosmerni tok in tok nizke napetosti torej v Ljubljani stalno pojema. Sedanji trofazni tok je bolj uporaben, zlasti pa za večje razdalje. Najvišja konica, ki pomeni maksimalno obremenitev električne napeljave je bila v 1. 1937 3805 kilovatov, medtem ko je 1. 1936 bila najvišja obremenitev 3680 kilovatov. Konec decembra 1937 je Ljubljana štela že 20.780 števcev, medtem ko jih ima danes že dobrih 21.000. To kaže, da si je mnogo ljubljanskih družin omislilo električno napeljavo za razsveljavo in mnogo obrtnikov tok za obrat Ljubljana se čimdalje bolj elektrificira in napredek ljubljanske elektrarne pomenja tudi lep napredek vsega mesta. 18 let in pol za umor Celje, 3. februarja. Danes ob 8. zjutraj se je pričela v veliki sodni dvorani okrožnega sodišča v Celju pred velikim senatom razprava proti 30 letnemu hlapcu Francu Zalokarju, doma iz Košnice pri Prevorju. Bil je nesrečen dan 14. november za Vertov-škovo družino; nesrečen pa tudi za Franca Zalo-karja. V nedeljo po prazniku Vseh svetnikov je hlapec Fran" popival po gostilnah. Ko se je vrnil nekoliko vinjen domov, mu je skrbna gospodinja lepo postregla. Po kosilu je stopil b gospodinji ter zahteval, da mu da vsaj 30 din, da bo šel na igro, ki jo je priredila Gasilska četa v Kozjem. Gospodinja ga je zavrnila in prosila, da naj ostane doma in naj opravi svojo dolžnost. Nastal je prepir. Zalokar je očital, da dela toliko, da ima pre-tegnjene vse žile nakar ga je gospodinja zavrnila, da si jih je najbrž pretegnil pri pohajkovanju. Ta njena opazka pa je Zalokarja silno razburila ter je v ostrem tonu zahteval, da naj mu izplača Od alkohola ali bolje od pohlepa po denarju vžgani hlapei- pa je zdivjal in v svoji besnosti prizadejal gospej Verstovškovi 9 vbodljajev. Gospa je padla na tla, se zgrudila, klicala na pomoč in obležala nezavestna v krvi. Podivjani Zalokar pa je vzel iz pisalne mize dva bankovca po 500 dni, zaklenil sobo ter pobegnil proti Levičnem. Ko je opazil, da ga zasledujejo orožnik . je pobegnil proti Plešivcu Za njim sta tekla Jazbinšek Miha in orožnik_ 1 lija Trlin Prvemu se je kmalu posrečilo obdolženca dohiteti, da ga ji podrl na tla, Zalokar pa ga ]e zabodel z nožem v levo roko in mu prerezal dlan in tretjino levega podlekta. Šele orožniku Trlinu se je posrečilo obdolženca obvladati in ga zvezati. Zalokar je priznal svoj zločin, skušal pa ga je omiliti, češ, da je svoje gnusno dejanje storil v hipni zmedenosti in razburjenosti, ko je zgubil vsako razsodnost. V svoj zagovor je navedel, da je bil leta 1930 operiran na želodcu in od tedaj žo najmanjša količina vina povzroča, da postane omotičen in ves zmeden. Ta njegov zagovor pa so priče ovrgle. Sodišče je obsodilo Zalokarja Franca na 18 let in pol robije ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Pot mladine iz kriminala Gornja slika predstavlja nevestino balo, ki jo bo dobavila tvrdka J. C. Mayer v Ljubljani. Obstoja iz dveh svilenih odej, 12 kaj>en, 12 spodnjih rjuh, vse iz finega platna znamke »Schroll«, 6 brisač, 6 frotirk, 3 namiznih prtov, 12 kuhinjskih brisalk, 12 servijetov in blazin. — Odeje si bo vsak lahko izbral v barvi, ki mu bo > Ječ. To bogato nagrado si lahko ogledate v izložbi tvrdke J. C. Mayer, v Stritarjevi ulici. Naj ne bo nikogar, ki bi ne poskušal dobiti enood 76 nagrad, ki jih bo dne 24. februarja žreb razdelil med naročnike dnevnega »Slovenca«. Vsak, kdor je že naročnik dnevnega »Slovenca« najmanj tri mesece, naj takoj plača naročnino tudi za mesec februar. — Kdor pa še ni, naj se na dnevnega »Slovenca« takoj naroči in naj plača naročnino vsaj do 19. februarja za tri mesece skupaj, pa bo imel pravico do tega žrebanja. Ostale nagrade so še: moška obleka z izvrstno »Omega«-uro, 5 modernih »Lesce«-plugov, 5 »Ga-ma«-brzoparilnikov, 5 radijskih »Phillipsc-aparatov, 2 pisalna stroja, 1 kompletni kuhinjski pribor, 2 fotoaparata, 2 stenski uri, 2 žepni uri, klavirska harmonika »Meinel-Herold«, 49 drugih lepih nagrad (jedilni, kavini, likorni, vinski servisi, jedilni pribori, nahrbtniki, moderni čevlji, električni likalnik, električne luči za nočne omarice itd.). Ne bodite maloverni, sreča Vas čaka! Lastništvo »Slovenca«. Roparski napad na pismonošo Sv. Gregor, 2. februarja. V torek, dne 1. t. m. dopoldne, ko je pismonoša pomožne pošte pri Sv. Gregorju nesel pošto iz Ort-neka, je že blizu vasi Hudi konec skočil iz gozda neznan moški, mu iztrgal nahrbtnik, v katerem je bila [>oštna torba, in izginil v gozd. Pismonoša se je takoj vrnil v Ortnek, da obvesti jKištni urad, ki je telefonično obvestil' orožnike v Vel. Laščah in Sodražici, ki so se takoj podali za roparjem. Med tem časom so pa možje iz vasi lludi-konec hiteli na mesto ropa 1er so šli po sledi za zločincem po gozdu. Kmalu so našli prerezano torbo v nekem jarku. Razen denarnih nakaznic in priporočenih pisem je bila vsa pošta nedotaknjena. Kdo je zločinec, se še ne ve. Orožniki so aretirali dva sumljiva moška, vendar ni gotovo, da sta prava. Jubilej župnije sv. Gregorja Sv. Gregor, 3. februarja. Saj je komaij par let, odkar je duhovni svetnik g. Fr. Krum-pestar, župnik pri Sv. Gregorju, praznoval 70 letni jubilej življenja, danes pa praznuje župnija 40 letnico, odkar je njeno vodstvo ter duhovno delo prevzel sedanji župnik Krumpestar. — Mlad, svež, bister, krepak, malo nad 30 let star duhovnik je prišel v Slemena, danes pa -------------------------------------- osivel, a še vedno čil in posebno duševno izredno ohranjen, vedno originalen v svojih do-mislekih, vedno v smehu, poln zdravega humorja. Večkrat ga utrudi hoja, a vseeno je vse delo v njegovih rokah. Tako mu poteka življenje v delu leto za letom, da se župnik sam čudi, kdaj jih je minilo 40 pri Sv. Gregorju. Pa je dovolj dolga doba, da vzklije delo v svojem sadu. In 40 letno delo g. Krumpe-stra je na vseh poljih, kjer ee je udejstvoval, obrodilo bogat sad. Oprema cerkve, duhovno stanje župljanov priča javnosti, da je 40 let poteklo v neprestanem delu župnika. Ob cerkvi pa stoji junak, ki je zrastel v teh letih, vsak se ozre vanj, kdor pride k Sv. Gregorju, vsak ga občuduje — in res ni takega junaka, širokega, visokega, lepega in odličnega v okraju kot je gregorski — Društveni dom. V boju je zrastel, zato je junak, lti ne bo zatajil nikdar svojega mojstra — župnika. Ob roki Krumpestarja je šel skozi njegovo dvorano rod, ki je lahko v ponos vsemu okraju, rod, ki razume naloge časa in jim je tudi kos. Prosvetno nastro-jen kot v kakem mestnem predelu, kjer se udej-etvuje na tem torišču inteligenca .dramatično na-obražen do drznosti in vendar vedno uspe. Vidi ee možem in mladini, da so prišli iz roke, ki pozna življenje in njih potrebe, kar velja več kot še taiko leipa stavba, saj značaj človeka je tisti, ki svoje moči žrtvuje za dobro ali slabo. Jubilant je izšel iz gorenjskega ljudstva, pa ee je tako zrastel z mehkim dolenjskim temperamentom, da si ljudstvo svoje župnije brez Krumpestarja ne more misliti. In zares! Sv. Gregor brez njega, ki deli gostoljubje svoje prijateljske duše vsakemu domačinu in tujcu, bi bil bolestno prazen. Tako varuje g. svetnik Krumpestar rojstni kraj našega nesmrtnega velikana, ki je vsakemu katoliškemu Slovencu narodna svetinja, na oni višini, ki je vreden, da je iz njega izšel največji Slovenec dr. J. E. Krek. — Ljudstvo se zaveda, kaj nuu je njegov župnik. Mala dogodbica iz lanskega leta naj pokaže to še bolj nazorno. Lani je bila birma pri Sv. Gregorju. Ob takih dogodkih ima župnik pač največ dela in skrbi. Tako je bilo tudi pri Sv. Gregorju. Zvečer, ko je šlo že vse k počitku, se ozre župnik po svoji postelji, pa tudi ta je bila že oddana. Kaj sedaj? Zunaj tema, dež — pa vseeno se napoti proti kozolcu — morda ee v kak kot stisne do zore, pa bo! Zagleda pa pod kozolcem nekaj visokega, premišlja, kaj bi to bilo, stopi bliže, pa zagleda — škofovo kočijo. »Zdaj je gotovo ne bo nihče potreboval«, si zatrjuje in ee vee zadovoljen vsede v kočijo — pa sladko zaspi! Ljudstvo ee je tako razveselilo originalne ideje g. župnika, da je zbralo lep dar za Baragovo semenišče kot plačilo za škofovsko prenočišče svojemu župniku. Koliko spomenikov v župniji mu je njegova roka postavila, ki so vsi glasni klicarji, da 40 let ni šlo mimo brezplodno. Malih materialnih sredstev gospodar, pa le stvaritelj velikih del v svoji župniji. Naj se slovenska javnost oddolži zaslužnemu delavcu s tem spominom in iskreno željo, naj ga Bog ohrani še in še pri tako plodnem delu za Cerkev in narod! v pobotlševalnico Ljubljana, 3. februarja. Blizu poslopja policijske uprave živi nesrečna in med seboj raztrgana družina. Ni najbolj žalostno to, da je oče popolen pijanec, mnogo bolj žalostno je, da so otroci že v najblj sveži mladosti zašli na kriva pota. Zadnjič smo poročali o oskru- Mar še odlašate?! njenjtl mrtvašnice pri Sv. Krištofu. To sta napravila dva starejša mladoletnika iz te družine s pomočjo tolpe, ki sta jo organizirala. Sedaj pa je jx)Iicija odkrila drugo tolpo, ki jo je na splošno začudenje vodil in organiziral 12-ietni tirat prvih dveh. V pasaži »Viktorije« je neki civilni policist opazil tri dečke, ki so poželjivo gledali v veliko konzervno Skalijo sardin. Dečki so si sardine med seboj razdelili, ko je pristopil detektiv in jih vprašal, odkod imajo sardine, oziroma odkod imajo denar, za katerega so si sardine kupili. Dva dečka sta naglo izginila v megleni mrak, enega pa je detektiv še utegnil prijeti. Toda ta je bil najbolj prebrisan. V rokah je držal še Skntljo s sardinami in ko ga je detektiv vedel skozi pasažo, se mu je naglo izpulil iz rok ter smuknil kar med detektivovimi nogami v množico na Aleksandrovi cesti. Detektiv pa je spoznal vse Iri in je drugega dne. bilo je ravno na svečnico, prijel vse tri. Uspeh teh aretacij je bil tako nepričakovan, какбг žalosten. Policija je imela vtis, da no govori z 12 do 15-letnimi dečki, temveč že z. izkušenimi zločinci. Dečki so priznali že dosedaj kar 15 tatvin in vlomov. Niti izkušeni zločinci ne hi tako predrzno vlamljali. kakor so ti dečki. Voditelj pa je bil najmlajši. 12-letni deček, telesno zelo zaostal, da nni človek ne bi prisodil, če sploh hodi v šolo. Ta deček je zasnoval vse načrte. Povedal je svojima tovarišema: »V gostilni «i'orl lipo» vem za priliko, kjer bomo dobili lep plen! ' Postavil je svoja dva tovariša za stražo, sam pa je ob belem dnevu splezal v gostilniško klet. Ni-liče mu ne bi prisodil, da bo majhen deček odvalil težke sode. Toda gnjali in klobas, na kar so dečki računali, v kleli ni liilo. Deček pa jo iztaknil košaro jajc in kar čudno je. kako je košaro dvignil iz globoke kleti k oknu. Pri tem se mu je košara nekoliko nagnila in kakih 50 jajc. je padlo nazaj v klet, več kol 50 pa so jih latinski dečki le spravili iz. kleli in jih nato jiro-dali v neki slaščičarni. In kaj so dečki potem naredili? Z denarjem so odšli v neko drugo gostilno, kjer so vse popoldne igrali z natakarico biljard, nastopali kol kavalirji, celo malo podvo-rili ženskam v tej gostilni, pili vino in likerje. Ko jim je zmanjkalo drobiža, pa so nekje iztaknili 50-parski novec ter odšli kupovat meso na trg. Nekega mesarja sta dva tako premotila s svojim pogajanjem, da ni opazil, kako tretji zli-kovec snema celo gn.jat s stojnice. Tako so ti dečki kradli in goljufali ljudi po vsej Ljubljani. Danes pa so na policiji vsi objokani, čeprav jih ne zaslišuje kakšen strog uradnik, temveč referentka za socialno skrbstvo na upravi policije, toda dečkom niti kes ne lio pomagal mnogo, ker bodo morali nastopiti nujno j>ot, namreč v poboljševalno zavode. Roland Dorgetès: Kaj sem doživet v Rusiji? (Nadaljevanje.) V njihovih očeh je najsrečnejša sprememba, ki so jo uresničili v sovjetskem slovstvu, prav uvedba skupnega dela Zapovedo desetorici, dvajsetorici državnih pisateljev, naj pišejo dela za razne stroke delavcev. Ker se stranka ne zanese na izobražence, čeprav imajo ti že tako dovolj vezane roke, gre etvar še dalje. Izbero komunistične delavce, da sami pregledajo knjigo, ki posega v njih strokovno področje. Tak primer so postavili rudarji iz. Urala. Režim upa, da bo tako zatrl kritičnega duha, ki budno živi v vsakem posamezniku. To je zmagoslavje kolektivizma, a hkrati uničenje osebnosti. Z ozirom na trditev, da v SSSR uživa vso slavo in čast množica — ki pa je dejansko podložna — je bilo treba ljudstvu dati priložnost, da poveličuje svojo lastno veličino. Zato so se sprevodi delavcev iz revolucijske dobe počasi preurejali, urejali, postajali so obsežnejši, da se je tako moglo izkazati njiii vzvišeno poslanstvo v ogromnih nastopih, katerim dajejo pobudo voditelji. Ti od časa do časa spremene Rdeči trg in Trg Urickega — prvi v Moskvi, drugi v Leningradu — v brezmejno pozornico ali pa v strahoten žrtvenik. Prepričan [x> filmu misli vesoljni svet, da pozna te velike sovjetske svečanosti: ali to je vse le na vjdev Res — v filmu vidite ogromne sprevode, ki korakajo ob vzklikanju razgibanih množic, v resnici pa gredo delavci in voiaki, vozovi in prapori po skoraj praznih ulicah, med dvema vrstama miličnikov. Premalo je zijal, da bi se moglo na|>ra-viti občinstvo. Ljudstvo je hkrati igralec in gledalec. Sebe samega občuduje v sprevodu. Cele ure grmi sprevod, ljudje nosijo poganske podobe in rdeče zastavice kakor ugrabljeni plen Za urejenimi polki se gnete tovarniško delavstvo, k ropotanju tankov ee meša petje otrok. Vsaka skupina nese v ospredju velikanske slike, med katerimi se najvišje dviga Stalinova; vidiš tudi bradatega Karla Marksa in jilešastega Lenina: nova trojica teh vernikov brez Boga. Golonogi športniki izvajajo neke vaje jired mavzolejem, kjer so zbrani prvaki. Masa ljudi se vzpenja in upada, oblikujejo se zvezde in ples se odvija. Nato pridejo deklice in mahajo z vejicami: hrupna godbena društva, ki jim ženske držijo pozavne; preoblečene skupine, kjer ne oponašajo kubanske kozake in črednike iz Azije; pevski zbori da ob njih glasu trejiečejo zastave. To se razvije v sprevod in val, ki zavije proti Karnavalu. Tu je vsega dovolj: alegoričnih voz, spomenikov iz mavca, ki jih nosijo na rokah in platnenih letale, ki se lahno dotikajo ramen noeačev. Od daleč veličasten pogled, od blizu pa fxmiilovanja vreden. Ker množica ne more razločno videti svojih gosjKxtarjev, ki so zbrani dokaj daleč na tribuni iz rdečega granita, okrase trg s fotografijami tja do Če- trtega nadstropja, kakor Chicago. Vtis teli brkatih igrač-velikanov je jiošasten. Tujci, ki se gnetejo po stopnicah, pa se vsaj morejo seznanili s slovitimi obrazi. To je Stalin tega že poznamo. Tudi Voroši-lova hitro najdejo: »A, da, to je pa maršal!« Za DLmitrova, Bolgara iz kominterne bo povedal sosed. Nihče, prav nihče bi ne mislil, da je tu tudi majhen podbradek z naočniki, ki pa ima tudi pravico, da ga občudujejo z neke fasade: tovariš Ka-linin, predsednik Sovjetske zveze. »Kaj — ali ni Stalin predsednik?« Ta je pa še več kot lo: glavni tajnik komunistične stranke. Brez službenega naslova, pač pa vsa oblast. Kadar se mu zdi potrebno, pograbi tega starega pajaca Kalinina, da ga pokaže kongresu ali ob sprejemu diplomatov, potem ga pa zopet vrže v omaro. Sicer pa poslušajte vzklike: saj veljajo samo Stalinu Še celo tedaj, ko je njegova siva čepica že izginila iz mavzoleja in utonila v Kremlju, množica še tuli njegovo ipie. Z nazobčanega obzidja jialače pa gleda osorna podoba Georgijca na katedralo Arhangela, kjer Ivan Grozni in Peler Veliki, morilca svojih sinov, čakata |wd kamenitno ploščo poslednjega carja, ki je bolj krvav ml njiju. Toda tu, v središču slavja, v viharju prisiljenih vzklikov, ni mogoče spoznati tajnosti množice. Če je kaka resnica, poleni se skriva drugod, za temi dvajsetimi vrstami vojakov in stražnikov. Če se ji hočeš približati, moraš hiteli pred sprevodi, se vrniti v kako tovarno, vseeno v katero, in oditi z delavci. ki imajo godbo pred seboj, Inko kakor gredo fantalini za jx>lkom Kakor v Leningradu, na dan zborovanja za Španijo: ko sem stojiil na dvorišče Krasnega Trougelnjka, velike tovarne za kavčuk, kjer so brigadirji sklicevali delavce, sem videl, da vsi ne defilirajo iz veselja. Mnogi bi se radi izma-zali, toda »odgovorni« pazijo kakor ovčarski jisi. Ne le, da se vsak uvrsti takoj na prvi poziv, ampak na drugega napravi pravi razmak in na tretjega razdaljo, dn je mogoče ves sprevod pregledati do konca. Množica za Ivino. Največ so jih zabava, zlasti mladi. V mračnih stanovanjih z mizo in slamnjačo je tako tnalo veselja, tako malo udobja. Tu se človek vsaj raz-giblje, raz.klepeta in sliši godbo. Kadar se ena skupina ustavi, da omogoči mimohod drugim, se prične ples. Pari se vrte ob glasovih trobent, zvočniki pa neprestano grme himne in govore. Naravnost barbarski direndaj. Potem pade noč in na vozilih se zasvetijo luči. Nekaj skupin se približuje pod girlandami električnih žarnic. Prikaže se tudi globus, na katerem se velika, rdeča ploskev Sovjetske zveze žari kot kri. To vpitje, odsevi in bajoneti so hkrati kakor vstaj ali pustni semenj. Misliš da boš na koncu bodal zagledal glave ali pa celo arhimaii-drita z zlalo mitro v oblaku dišečega kadila. Sedaj je višek. Spopad velikih žarometov in senc, kakor prikazen Rdeči pra|>ori se zvijajo kakor plameni. In vendar so na mavzoleju ostali le še statisti; tudi stopnišča se počasi praznijo. Za pre-grajami navdušenje naglo pojema: čete se razhajajo. Nihče ni tako radoveden, da hi ostal do konca. Zdaj se hočejo le še hitro vrniti, saj že koma i na nogah stojijo — kako ne, |x> osmih ali devetih lirah korakanja in stanja! Na prazen želodec! Ljudstvo z vseh strani oblega ambulantne huffete. Ženske v bolničarekih bluzah če|ie na vozovih in delijo por-cije. Siromaki so jih joti v nižino. Voz se je prevrnil in voznika, ki sta sedela V predpustnem času naj kraljuje veselje! Vse za Elu bežen (Ihr Leibhusar) V glavnih vlogah ; Magda Schneider • Paul Javor РаиГ Kemp Luise Englisch Tibor Halmay Danes premiera ! Predstave ob 16,, 19'15 in 21 '15 Zato si mora vsakdo ogledati našo novo opereto humorja, dobrih dovtipov, ciganske muzike mladosti, živahnega temperamenta, plesa in petial Kot pomlajeni boste — tako Vam bo ngajal ta film! KINO UNION Telefon 22-21 Novi grobovi f Ga. Marija Komauer. Včeraj je umrla v Meži pri Dravogradu, okrepčana s tolažili sv. vere, splošno znana in priljubljena hotelirka in restavralerka ga. Marija Komauer. Pokojnica je bila vzor gospodinje, nedosegljiva v marljivosti in delavnosti Hodom iz Št. Vida nad Valdekom iz spoštovane Aberškove hiše, se je med svetovno vojno omožila s pokojnini prvim, možem, Antonom Časom. Kupila sta takratni hotel > Pri kolodvoru«, katerega sta z vztrajnim, skupnim delom dvignila kvalitativno na presenetljivo višino. Pa prišli so težki udarci po razpadu koroško-italijanske fronte in nato sledečih vpadih avstrijskih »Volkvvehrov-cev«, ko je bil hotel demoliran in oropan. Našla so je celo oseba, ki je jiokojnega moža kot zavednega Slovenca denuncirala in naščuvala »Volk-\vehr\ da so ji moža odgnali in zaprli. To je na moža tako vplivalo, da je resno obolel in 6e potem ni več opomogel ter končno leta 11)23 umrl. Zapustil je pokojnico v največji sili samo sebi prepuščeno z dvema malima otrokoma in obsežnim hotelskim |x>djetjem. Uvidevši, da sama ne bo mogla vzdržati, se je drugič jioročila z uglednim podjetnikom g. Hudi Komauerjem, v katerem je našla izredno skrbnega gos|iodarja in otrokom dobrega očeta. Povečala, modernizirala ln prenovila sta hotel in restavracijo do zavidljive višine, tako da je danes podjetje v tem oziru vodilno v okraju. Toda, žal, pokojnici ni bilo sojeno, dolgo uživati veselje nad uspehi svojega ne-utrudljivega dela. Sredi največjega razmaha je nastopila bolezen, kateri ni bila kos vsa zdravniška znanost in trud. Prestala je |x>novno hude operacije, pa žal zaman. Pokojnico bodo ludi težko pogrešali reveši in otroci, katerim je bila prava mati. Neštetim revnih otrokom je bila krstna ali birmanska botra Mnogim cerkvam je nabavila cerkvene potrebščine in jih izdatno podpirala. V hiši ni manjkalo nikdar krščanskih listov, posebno »Slovenec« je bil stalno v prostorih. Pogreb prezgodaj umr'e pokojnice bo v soboto, 5. febr. ob [hjI 4 pop. iz hiše žalosti na domače jiokopali-Sče. Težko preizkušenemu sojirogu, sinu medi-cinci iu hčerkama naše iskreno sožalje. Pokojnici pa naj sveti večna luči t V Krškem je včeraj zjutraj umrl v visoki starosti 82 let gospod Anton Sovre, hišni posestnik v Krškem, kjer je kot skrben in varčen družinski oče vzgojil 7 otrok, od teli 4 šolal, med njimi znanega profesorja Antona v Ljubljani in Karola, ravnatelja meščanske šole v Škof ji Loki. Pokojni je bil globoko veren mož, ki st ni sramoval nositi križa pri slovesnih procesijah, dokler so mu do-puščale telesne moči in če je le mogel, je bil do svoje zadnje bolezni vsak dan pri sveti maši. — Bog mu bodi plačnik za niegov lepi vzgled! — Žalujočim naše iskreno sožalje! +V Sv. Jerneju pri Ločah jc na Svečnico umrl po daljši bolezni g. Simon Koropec, rojen 1. 1850 v Studencih in tam birman še od škofa Slomška. Rajni je oče ge. Nekrcpove, eoproge re-stavraterja »Pri zlatem konju« .v Vetrinjski ulici v Mariboru in ge. Vltavsky, soproge uradnika v We-stenovi tovarni v Celju. Žalujočim naše iskreno sožalje! Rajnemu naj sveti večna luč! Osebne vesti — Promocije. Na univerzi v Ljubljani bodo danes promovirani za doktorje prava gg. Gornik Milko iz Trsta, čičin-šain Srečko iz Vodic, Dalmacija in Tribnik Drago iz Maribora. Čestitamo! na njem, eta padla in si oba zlomila nogi. Tovariša, ki sta bila jx>leg, sta ju hitro pripeljala domov in so ju še isti večer z rešilnim avtom odpeljali v Ljubljano v bolnišnico. — Smrtna nesreča. Iz Mozirja nam poročajo: Pretekli torek pojioldne se je smrtno ponesrečil Jože Urbane, posestnik v Lepi njivi. Vozil je drva, pa se je voz nanj prevrnil in mu zlomil tilnilt. Rajni je bil dober krščanski mož, star 06 let. — Naj v miru počiva! — 50 konjem so porezali repe. V noči od sobote na nedeljo je nekdo porezal repe konjem v vasi čirčičah. na Gorenji Savi in v Bitnjem pri Kranju. Razumljivo je, da eo bili kmetje, ko so zjutraj videli konje brez repov, silno razburjeni, saj izgubi konj s porezanim repom polovico svoje vrednosti. V noči od nedelje na ponedeljek pa je bržkone spet ista hudobna roka porezala repe konjem v vaseh Struževo, v Besnici in v Stražišču. V vseh okoliških vaseh Kranja so bili v teh dveh nočeh jwrezani repi okrog 50 konjem. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joeef gretičice«. — Smrt uglednega hrvatskega kulturnega delavca. V Splitu je umrl dr. Mirko Vrsalovič, starešina okrajnega sodišča na Hvaru. Pokojni dr. Vrsalovič je bil ugleden hrvatski znanstveni delavec, ki je ves svoj prosti čas posvetil proučevanju hrvatske narodne zgodovine, zlasti pravne zgodovine in pa zgodovine svojega rojstnega otoka Brača. Pokopan bo na otoku Braču. — Proračun vrhaske banovine. Ban vrbaske banovine dr. Todor Lazarevič je na seji sporočil, da bo proračun vrbaske banovine za 1. 1938-39 znašal 38,973.000 din. —- Znanstveno raziskavanje morja. V Split se je vrnilo posebno odposlanstvo »Ravnateljstva morskega promela« in »Oceanografskega zavoda«, ki je preiskovalo ribiško-biološke razmere v Hrvatskem Primorju in pod Velebitom. Strokovnjaki so se zlasti zanimali za lov na tune. Ugotovili so predvsem, da so nekateri kraji po ribičih preveč izkoriščani, drugi pa premalo. V Hrvatskem Primorju je tudi mnogo krajev, kjer bi se dale za-redili še druge ribe. (M* a> Џл^ podobne glivicam povzročajo — kot so dognala biološka razisk»vania — srbež, prhljai in izpadanie las. Ta ugotovitev ie našla takoi praktično uporabo pn Trilysinu, HER GRE FRILYSIIM VEDNO VZPOREDNO / VEDO. Trilysinu se sedal dodala posebna sestavina ki oprošča teme in lase teh nadleg, ki stalno ogrožalo Vaše lase. Trilystn ie zato še boli učinkovito in popolneiše biološko sredstvo, ki krepi, lača in ohrania Vaše lase zdrave, odpravlja prhljai in preprečuie izpadanie las. — Bojevniki ne pozabite, da bo v nedeljo občni zbor poživljene Zveze bojevnikov. Zato naj l>ridejo v dvorano Delavske zbornice v Ljubljani v nedeljo, dne 6. t. m., ob 9. dopoldne vsi delegati, ostali zastopniki skupin ter tudi bojevniki, ki še ne pripadajo nobeni skupini. Na tem občnem zboru se bo lahko sleherni bojevnik seznanil z načeli Zveze bojevnikov in zvedel, koliko nas še čaka dela, da bomo zadostili dolžnosti hvaležnosti in spoštovanja do velikih in težkih žrtev svetovne vojne. — Odbor. — Kamniška podruinka Slomškove družbe vabi svoje člane na zborovanje ki bo 6. februarja v šoli v Trzinu. Sv. maša ob 9. Po maši zborovanje. Predava tov. dipl. phil. Tine Orel o Prešernu. — Za kosilo se prijavite tov. predsedniku L. Intiharju — Odbor. — Vlomna tatvina v Kamniku. V noči od ponedeljka na torek je bila izvršena vlomna tatvina v trgovski lokal krojača Dolinska Karla v Majstro- vi ulici v Kamniku. Laslnik irdi, dn mu je zmanjkalo raznega blaga v vrednosti 10.000 din. Vloni- «r Minister Cvetkovič v Ženevi — Pri zlati žili, bolečinab v križu, zastoju krvotoka ieter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogl reg S br. 30-174/35. — Ženska obsojena na dosmrtno ječo. Kasa-cijsko sodišče v Novem Sadu je obsodilo na dosmrtno ječo bogato kmetico Sianko Blažičevo iz Vranjeva v Banatu, ker je v dogovoru s svojim ljubimcem zadavila svojega moža Branka. — Hercegovski Hrvati se selijo v Slavonijo. V bližino Djakova v Slavoniji je hercegovski frančiškan o. Silvi je Grubišič privedel 18 dečkov, za katere je našel dom pri slavonskih družinah, ki so brez otrok, med tem ko imajo hercegovske hrvatske družine mnogo otrok, čeprav žive v slabših razmerah. To naseljevanje hrvatske mladine iz Hercegovine v Slavonijo pa bodo frančiškani še nadaljevali. Ljubljana Petek, Une 4. februarja 1938 Gledališče Drama. Pelek, 4 lebr.: zaprlo. — Sobola, 5. febr, ob 15: »Šimkovi«. Ljudska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. - Ponedeljek, 7. lebruarja: zaprlo. — Torek, S. febr.: zaprto. (Gostovanje v Celju: Veronika Descniška.) Opera. Petek, 4. febr.: »Heltea« Red Četrtek. — Sobota, 5. febr.: »Gorenjski slavček«. Red H. Gostu jo g. J. Gostič. — Nedelja, 6. febr., ob 15: i'Po d lo goro zeleno«. Izven Gostuje ga. Žu pevčeva. Cene znižano od 30 din navzdol. Ob 20: Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 7. febr.: zaprto. Prireditvi in zabave Koncert slovenskega vokalnega kvinteta 1к> drovi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Naši pevci združeni v tem kvintetu: Štibemik Martin, Jug Milan, brata Petrovčič in A. šule so v resnici sijajni pevci, ki imajo vse točke svojega liogalega sjioreda naštudirane pod vodstvom svojega odličnega mentorja g. Ludevita Zepiča v resnici dovršeno. Zato je vsak njihov koncertni nastop jxunemben dogodek v našem pevskem življenju, ki zadovolji v vsakem pogledu številne njihove poslušalce bodisi v umetni pesmi, ali pa v narodni, ki jo j>rav edinstveno zai>ojo. Za nocoj imajo lep bogat spored slovenskih, srbskohrvaških in čeških zlnirov ter slovenskih in bolgarskih narodnih pesmi. Predprodaja vslopnic v knjigarni Glasbene Matice, cene običajno koncertne od 30 din navzdol. Začetek točno ob 20. Zveza velikih Klar priredi v nedeljo 6. t. m ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani veseloigro »Zvezda repatica«. Cene v parterju po 10, 8. 6 in 4 din, na balkonu po 6 in 4 din, stoiišča po 2 din. Ženeva, 3, febr. AA. Snoči sta minister za socialno |H)litiko Dragiša Cvetkovič in stalni delegat pri ZN, pooblaščeni minister dr. Ivo Subotič, priredila v prostorih jugoslovanske delegacije pri ZN slovesen sprejem zu delegate, ki sodelujejo na sestanku Sveta Mednarodnega urada za delo, in za višje uradnike tega urada. Na sprejem so prišli zastopniki vseh v Svetu Mednarodnega urada za delo zastopanih držav. Nadalje so bili navzoči delavski delegati s tajnikom Združenih delavskih sindikatov Francije Jouhauxom. Delavski delegati so se prisrčno razgovarjali z jugoslovanskim ministrom za socialno |>olitiko Cvetkovičem in se živahno zanimali za vsa jugoslovanska socialna vprašanja. Njihov razgovor je trajal kasno v noč. Pri teh razgovorih je bil navzoč tudi zastopnik jugoslovanske delavske delegacije Bogdan Krekič in zastopnik delodajalske skupine. Djoka Djurčin. Minister Cvetkovič je mogel na tem sestanku pojasniti najnovejše socialne reforme, ki jih je kr. vlada izdala, da uredi delovne odnošaje v Jugoslaviji. Atentat na nasprotnike botjševikov Sofija, 3. febr. Danes dopoldne okrog 11 je neka neznana oseba prinesla v uredništvo lista »Ruski glas« paket v obliki knjige in ga izročila uslužbenki za dr. Solonjeviča. Neznanec, se je nato odstranil. Uslužbenka je izročila paket tajniku Mi-hajloviču iu šla v kuhinjo. V sobi Mihajloviča je bila tudi gospa Solonjevičeva s sinom, sam dr. So-lonjevič je pa bil v neki drugi sobi. Ko je tajnik Mihajlovič odprl paket, je ta eksplodiral. Eksplozijn je Mihajloviča takoj razmesarila, gospa Solonjevičeva je dobila hude poškodbe, njen sin pa samo lahke. Redarstvo je uvedlo preiskavo, da ugotovi neznanca, ki je prinesel |>eklenski stroj v stanovanje dr. Solonjeviča, kjer so tudi uredniški prostori lisla »Ruski glas«. Težko ranjeno gosjio Solonjevičevo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pregledali zdravniki. Nocoj je ravnateljstvo redarstva izdalo uradno poročilo. Poročilo policije ne omenja, kje bi bilo treba iskati atentatorja. V Sofiji je nastalo zaradi atentata hudo razburjenje. Dr. Šolonjevič je po poklicu zdravnik. Leta 1934 je jHjbegnii iz Sovjetske Ru-j sije. O tem je napisal knjigo pod naslovom »Kako j se mi je posrečilo jiobegniti iz Sovjetske Rusije«, i V svoji knjigi opisuje tudi življenje v koncentracijskih taboriščih Sovjetske Rusije. V Sofiji je urejeval ruski begunski list »Ruski glas« in izdajal knjige s protiboljševiško smerjo. Mislijo, da gre za atentat jiroti Solonjeviču zaradi njegovega jiroti-boljševiškega delovanja. Največja nesreča ameriškega pomorskega letalstva San Diego. 3. febr. AA. (Reuler). Med j)0-inor Ii i m L vajami sta v bližini San Diega v Kali-l< i trčili dve vodni letnli drugo v drugega. Letaia so se popolnoma razbila. Križarka Tenesse je rešila štiri jetalce, ki so preživeli katastrofo. Deset letalcev je ubitih. Nesreča se je pripetila malo pred polnočjo. Letali sta bili najnovejša bombnika ameriške vojne mornarice in jxidobna letalom, ki so v formaciji preletela 19. januarja na Honolulu. Davi ob petih jioveljstvo mornarico še ni moglo potrditi nesreče. Malo kasneje pa je izšlo kratko uradno jKiročilo, ki pravi, da se je nesreča pripetila med vajami, ko je sto vojnih ladij zapuščalo San Diego in jilulo k pomorskim vajam, ki jih v takem obsegu še ni bilo. Eno letalo se je med padanjem vnelo, drugo pa je eksplodiralo pri padcu v morje. Po jioročilu iz San Paola v Kaliforniji, je eden izmed rešenih članov |>osadke ponesrečenih vodnih letal podlegel dobljenim poškodbam. Število mrtvih je na ta način naraslo na 11. V krogih ameriškega vojnega brodovja trde, da gre za največjo katastrofo v zgodovini ameriškega pomorskega letalstvu. Japonski in sovjetski diplomatski zastopniki zapuščajo svoja mesta London, 3. februarja. AA. (Reuter) Po poročilu iz Moskve je sovjetska vlada odjwklicala štiri polkovnike sovjetske vlade, ki so na podlagi medsebojne pogodbe, ki je že več let v veljavi, bili dodeljeni jajxmskim polkom radi izobrazbe. Vrhu tega je sovjetska vlada prosila japonsko vlado, naj odjiokliče svoje vojaške atašeje iz Sovjetske Rusije. Nocoj so odpotovali iz Sovjetskpe Rusije tudi vsi jajxmski vojaški atašeji. Odpotovali so tudi japonski oficirji tolmači, ki so službovali v Odesi in Gorkem. Števlo diplomatskih zastopnikov obeh dežel je sedaj do skrajnosti omejeno, ker so več konzulatov zajyli. Sera fašističnega sveta Rini, 3. febr. b. Uradno poročajo, da je veliki fašistični svet sklican 3. marca v beneški jialači. Soja se bo pričela ob 10 zvečer ter bo fašistični svet sprejel zelo važne sklepe. Predprodaja v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Banovinski uslužbenci dravske banovine pri rede v soboto, 5. februarja t. 1. ob 8 zvečer evoj III. družabno-prosvetni večer v dvorani hotela »Metropol« (Ljubljana, Masarykova cesta). Sodeluje godba »Sloge« iu pevski zbor banovinskih uslužbencev. Vabljeni so člani in njihovi prijatelji. Klub koroških Slovencev vabi na svoj tretji družabni večer, ki bo jutri, v soboto dne 5. februarja ob 8 pri Šestiči. — Prof dr Ivan Grafenauer predava o Andreju Einspielerju. Ruski kvintet pod vodstvom g. Drige poje ruske narodne pesmi. — Člani in prijatelji vabljeni! ' Francoski institut vabi na predavanje o francoskem državniku Clemenceauju v eoboto, 5. februarja ob 18 v univerzitetni dvorani. Predaval bo g Jean Jacques Chevallier, profesor na univerzi v Grenoblu. Predavanja Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici га TOI v Ljubljani priredi javno predavanje g. arh. U. Kregnrja, profesorja na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, z naslovom: »Načrtno gospodarstvo in gospodarski jioložaj Nemčije.« Predavanje bo v torek, dne 8. februarja t. 1., ob 8. zvečer v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Vstop prost. Kino Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 in jutri ob 20 Richard Tauber v filmu Bajazzo in Eskapade film iz vstaje Poljakov proti Rusom, Renata Millier. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor. Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Vse člane in članice v AZ včlanjenih društev in SKAS-a vabimo na proslavo <6. obletnice papeževega hronanja ki jo priredi AZ skupno s SKAS om dne 6. februarja 1938. — Ob 8 zjutraj sv maša s skupnim svetim obhajilom pri oo. cistercijanih (Poljanska c. 6); ob 11 dopoldne slavnostno zborovanje v dvorani Akademskega doma (Miklošičeva c. 5). Spored: Tu es Petriks, poje zbor bogoslovcevj govor g. sodnika Jožeta Kokolja; govor akademičarke; govor akademika; papeževo himno pojemo vsi. — odbor AZ. 1 XVI. prosvetni večer, ki bo danes 4. febr. ob 8 v beli dvorani hotela Union, nam bo podal zelo zanimiv pogled na zdravstveno polje. G. predavatelj dr. Anton Rrecelj bo predaval namreč o tvarini: Zdravstvo na razdobju. Kakor nn drugih področjih je tudi na področju zdravstva prišla do izraza nova smer in nova razkritja v zadnjem času. Vse se razvija, vse napreduje, tako tudi zdravstvo Drez dvoma bodo obiskovalci večera odnesli tudi s tega predavanje novih pridobitev in sjioznanj. I Dve nesreči. Včeraj sta se v Ljubljani ponesrečili dve gospe. Na Jegličevi cesti si je pri padcu zlomila no