1 J*nc GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOV NOVO MEST ON EGA LJUDSTVA OKRAJA LASTNIK IN IZDAJATELJI Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsako sredo - Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 800 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK- RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu fitev. 60-KB-16-2-24 Stev. 23 (429) LETO IX. NOVO MESTO, 11. JUNIJU 1958 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št. 127 -Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenk poročevalec« v Ljubljani OSNOVNA NALOGA KMETIJSKIH ZADRUG JE IN OSTANE organizacija kmetijske proizvodnje Sedmi redni občni zbor okrajne zadružne iveze je bil 6. junija v Novem mestu. Razen delegatov KZ »o se ga udeležili tudi predstavniki OZZ Trbovlje — predsednik Tone Zupančič in tajnik Lojze Pajnič — ter delegati KZ bivšega okraja Trbovlje, med gosti pa smo opazili sekretarja OK ZKS Jožeta Boršt-n&rja, predsednika OLO Franca Pirkoviča, sekretarja okrajnega odbora SZDL Martina Zuglja, strokovnjake OZZ in OLO. Na zboru so delegati razpravljali o poročilu upravnega odbora, sprejeli so nekaj sprememb v pravilih zveze, izvolili so nov upravni in nadzorni odbor OZZ, sprejeli 19 novih članic iz novo priključenih občin ter proračun za leto 1958, Nn občnem zboru Okrajne zadružne zveze so sprejeli v članstvo zveze 19 novih članic, kmetijskin zadrug iz občin BREŽICE, SENOVO, SEVNICA in VIDEM-KRSK0 — Lani je vstopilo v kmetijske zadruge našega okraja 814 novih članov — Zdaj imamo 60 kmetijskih zadrug, vinarsko zadrugo v Kostanjevici in 5 poslovnih zvez — Sprejeti so pomembni sklepi za nadaljnje delo zadružnih organizacij na Dolenjskem Tovariš Tito sprejema iz rok delegacije brigadirjev z avto vezane številke MLADOSTI, glasila mlađih graditeljev Delegati so že pred zborom dobila zelo izčrpen in obširen pregled celotne zadružne dejavnosti v okraju z vsemi njenimi uspehi in pomanjkljivostmi. Na Slo let šole v Podzemlju Ob stoletnici ustanovitve osnovne šole v Podzemlju ob Kolpi je pripravljalni odbor predvidel vrsto zdravstvenih in gospodarskih predavanj ter prireditev. Tako so 5. junija Novi člani okrajnega komiteja ZKS V soboto j« bila seja okrajnega komiteja ZKS. katere so se udeležili tudi tovariši, člani dosedanjega OK ZKS v Trbovljah, ki pa so bil; medtem kooptirani v novomeški OK ZKS za področje novo priključeno h občin. No v j elani OK ZKS čo: Martin Baje (Brežice), Jote Bogovič (Sevnica*, Mirko Kam-blč (Brežice), Rado Kozel« (Senovo), Slavko Štrukelj (Sevnica), Karel Sierban (Senovo) in Marijan Span (Krško). Novi člani revizijske komisije OK ZKS pa so: Rozika Bohinc (Brežice), Lojze Colarič (Krško) jn Jakob Dcrnač (Artiče). Blagodejni dež Budom ušnežd so Po branju članka o dežju v zadnji številki našega lista marsikje namignili, da bi tak zapisek moral biti objavljen že pred 3 tedni* potem hi morda prej deževalo . V noči od 4. na 5. junij se je po dolgem pripravljanju vendarle uHlo. Do jutra je padlo ri"l>- h 2,1 milimetrov blagodejnega dežja, kar je bilo ta dan najobilnejsa padavina v Sloveniji. Zal je v nekaterih predelih Bele krajine in v Ml-rensk; dolini padlo precej manj dežja, tako da lahko le se želimo: čimprej spet kaj mokrot na polja, travnike, sadovnjake Jn vinograde! dijaki metliške gimnazije z odraslimi vred z uspehom uprizorili Frankovo dramo »Jezusovi apostoli«. V dneh od 11. do 22. junija pa so predvidene še naslednje prireditve: 11. junija ob 8. uri mladinski športni dan v steljnikih; ob 20. uri v Gradacu zdravstveno predavanje o zaščitnih sredstvih proti boleznim. 13. junija ob 20. uri v Podzemlju zdravstveno predavanje s jilmom o raku. 15. junija ob 7.30 v Podzemlju kmetijsko predavanje z otvoritvijo petih razstav, ki bodo odprte vključno, do 22. junija, — ob 15. uri v Podzemlju mladin, igra »Mojca in živali«. 16. junija vb 20. uri v Podzemlju kmetijsko predavanje s filmom. 17. junija ob 20. uri v Podzemlju koncert Mladih harmonikarji iz Metlike. 19. junija ob 20. uri v Grib-Ijah kmetijsko predavanje o živinoreji. 20. junija ob 20. uri v Podzemlju kmetijsko predavanje s filmom o poljedelstvu. 21. junija ob 20. uri v Podzemlju ucseloigira J.Ogrinca »V Ljubljano jo dajmo« (igrajo mladinci iz Gribelj). 22. junija ob 8. uri slavnostna seja šolskega odbora; ob 8.30 »Ob stoletnici šole v Podzemlju« (govori upravitelj šole Otmar Zorn), ob 9. uri na šoli odkritje spominske plošče inž. Janezu Marentiču (govori inž. Jože Berkopec); ob 9.30 akademija (sodelujejo učenci domače in okoliških šol); ob 11. uri praktične demonstracije s kmetijskimi stroji na terenu. Popoldne ljudsko rajanje. Pokrovitelj nad prireditvami ob stoletnici šole v Podzemlju je inž. Jože Berkopec, direktor Kmečke knjige v Ljubljani. Na vse prireditve, zlasti na zaključno proslavo 22. junija vabi pripravljalni odbor vse učitelje, ki so kdaj službovali v Podzemlju, in vse učence, ki so obiskovali tamkajšnjo šolo. Vsi naj se ta dan po-služijo rednih zvez z avtobusi in vlaki. Za prebrano bodo po zmernih cenah poskrbele množične organizacije iz Podzemlja. I Novomeščani! Po zaslugi odbora *» olepševanje mesta je dobilo Novo mesto zadnja leta orerej mikavno podobo. Zra-4li bo številni zeleni nasadi v različnih mestnih predelih; novi parki in zasajene rože nas pozdravljajo tam, kjer so bila nekdaj smetišča in kupi nesnage. Domačin in tujec s« rada ozreta na zele-nje in pbanc cVetice, ki Jih ■ skrbno roko negujejo vrtnar m njegovi. Zunanjost nesla, njegova privlačnost in domačnost, vse to Je s parki, nasadi in z novo zasa-lenim okrasnim drevjem najtesneje povezano. Odbor za olepševanje me ^ta pa se mora žal pred no-vumeftko Javnostjo »mvva pritoževati. Neznani zlikovci «nova ogrožajo dolgoletne napore za olepšavo. Zadnje čase ne kradejo .samo rož iz rtnarije, temveč odnašajo celo cvetlice s koreninami vred is meetnlh parkov. Tako presajajo rože na svoje vrtove ali v lončke, fie ved no lomijo hre/.sreneii mlado drevje. V novem drrvorrdu ob Krki (proti črpalki pod »Ho žil I Ako postajo) so ne uHMHt polomili It mladih Skoraj v celoti je polomljeno mlufl«« drevje "d pošte proti Loki, »kodo p* delajo tudi v drugih Javnih nasadih. Odbor za olepševanje me »ta, ki brezplačno in z navdušenjem opravlja svoje delo, proat za jmotio* pri varovanju parkov In dragih napadov vnc, ki jim Je pri srcu lepo, urejeno in z zelenjem okrašeno domače metlo! starfci, pooAfcte otroke, kako Je treba čuvati rože, trate in grmičevje v parkih ki so naša »kupna lastnina' Prosvetni delavci, znova m znova opozarjajte na ta pereč problem šolsko mladino In vajence! Meščani: opom nite posameznike, ki delajo škodo v parkih in nasadih! Nesramne uničevalce naravnih lepot prijavljajte Ljudski milici aH odboru za olep sevanje mesta, da jih bo >redlagal v kaznovanje pri sodišču! Novomeščani! Ne sme nam niti vseeno, kakšna je zunanja podoba našega mesta' Sodelujte, da ho nadatfn.l«' »lepševanje mesta koristilo m/vojn tujskega promet« lfl tddlhu naftlh delovnih ljudi' Ctivajmo parke In Javne nn *adf. «aj so bili urejeni - ,„,„„, vtrottl in k požrtvo fslnoftjal \ občnem z/boru je zbir teh ugotovitev, predvsem pa smernice za bodoče delo podal delegatom predsednik OZZ Viktor Zupančič, ki je med drugim dejal, da kritična ocena opravljenih nalog kaže, da so zadruge v okraju v glavnem našle pravo vsebino dela. Postopoma se preusmerjajo od navadnih prodajalcev potrošnoga blaga v od-kupovalce kmetijskih pridelkov in organizatorje kmetijske proizvodnje. Je Se'nekaj zadrug, ki tem nalogam mto dorasle in ki zapostavljajo osnovno nalogo: organizacijo kmetijske proizvodnje. Razpra vijanje, kakšne oblike dela v zadraznniSfcvu so pravilne in kako bi dosegli večjo proizvodnjo v kmetijstvu, je dalo — stoj pno z metodami, kri jih je potrdila praksa — zelo jasen odgovor jn ugotovitev: z raznimi oblikami socialistične kooperacije —. zadružnim sodelovanjem — v proizvodnji lahko kmetijska zadruga kot glavni činitelj na vasi sodeluje s privatnim kmetom v proizvodnji. Kmetu ifhčf noče je-iiati xenil,ic; j,;'JSoru Nikite Hruščeva v Sofiji je bil »a, da Jugoslavija trguje in prejema kredite od Zahoda in s tem v zvezi tudi od Amerike. Bolj nesrečnega trenutka si Hruščev ne bi mogel izbrati za ta napad, saj je tik pred odhodom v Sofijo ponudil ZDA ogromno povečanje trgovinske zamenjave. V pismu predsedniku Eisenhowerju je Hruščev tuđi Senca z Vzhoda rih svetovnih državnikov, ki danes mir-, no trdijo tisto, kar so včeraj še zanikali in obratno. Kdaj ima vse to opraviti s konferenco na najvišji ravni, se bo kdo vprašal. Najbrž ima precej opraviti. Konferenca na najvišji ravni ima namen zboljšati mednarodno sodelovanje in utrditi zaupanje med narodi. »Kakšna naj bo koeksistenca med socialistično Sovjetsko zvezo — se sprašuje neki zahodni komentator — in kapitalistično Ameriko, Če Rusija Še s socialistično Jugoslavijo ne zna spoštovati načel miroljubne koeksistence, ampak izvaja nanjo ideološki in gospodarski pritisk samo zato, ker hoče ta ostati neodvisna.« Očitno najnovejši napadi socialističnega »tabora« niso ostali brez odmeva v svetu. In ker niso ostali brez odmeva, so slabo vplivali na priprave za sestanek na najvišji ravni. Zelja velesil po miroljubni koeksistenci se da naj- govoril o koristi take povečane trgovske zamenjave za mir v svetu. Trgovina med ZDA in Sovjetsko zvezo bi okrepila svetovni mir, utrdila medsebojno zaupanje itd. Zdaj se samo postavlja vprašanje, ali so nekateri državniki tako naivni ln ne vidijo očitnega protislovja med ti* stim, kar so trdili dan prej, in tistim, kar trdijo danes. Ali pa so tako cinični, da mirno gredo mimo takih kričečih nesoglasij. Položaj je torej tak-le: SZ sme trgovati z Ameriko, ker je to v interesu svetovnega miru. Če pa Jugoslavija trguje z Ameriko, je to vdinja-nje imperializmu. Po domače povedano pa je zadeva hudo preprosta: Rusi bi radi brezpogojno komandirali svojemu »taboru«. Ker pa Jugoslavija ni v nobenem taboru in lahko trguje s komer hoče, je treba bratske države zastrašiti in jim prepovedati, da ne bi sledili njenemu zgledu. O lovu, lovcih in divjačini V 33 lovskih družinah v okraju je 649 lovcov — 0 problemih in nalogah lovstva v okraju so razpravljali na letni skupščini okrajne lovske zveze O čem drugem naj razpravljajo lovci, kot o lovu, o dosedanjem gospodarjenju, o nalogah in problemih, ki se pojavljajo v zvezi s tem, ter o sklepih, ki naj pomagajo dvigniti lovstvo. Na nedavni letni skupščini okrajne lovske zveze Novo mesto bo se lotili vseh teh vprašanj, za razpravo o njih pa ne bi mogli reči, da je bila izčrpna in plodna. Iz poročila predsednika OLZ je bilo raizvidno, da se stanje v lovskih družinah izboljšuje. Ocena dela posameznih lovskih diru-žin pa je pokazala vrsto negativnih stvari. Družine premalo skrbe za gojitev divjadi, razen nekaj izjem, neredno pošiljajo poročila, nimajo rednih posvetov in pod. V Črnomlju so na občnem »bonu predsednika izvolili še za zapisnikarja. Za uplenjeno divjad so lami dobil; le 16.000 diin, tajnik ni hotel* dati dokumentov predsedniku nadurnega odbora. Lep uspeh družine pa je lovska koča v Zagrađeni, ki so jo zgradili lani. Na Dvoru" so lovci opravili občni zbor silno hitro, brez razprave in sklepov. ?r, lovski družini Gorjanci nadzorni odhor sploh ni delal. Za 11 srnadi so izkupili le 4.850 din. Iz Gradaca prihajajo poročila sila redko, nimajo družinskega razsodišča, prav tako menda ne potrebujejo nadzornega odbora, ker ga niso izvolili. *■ Lep napredek je pokazala LD Kostanjevica, ki je uresničila Resnica je grenka nam dodelili le eno stanovanje za naše potrebe; kadar kaj potrebujemo, se navadno vedno zatakne.* »Kako pa dom?* »Imam ženo in •enega otroka, sinčka. Prostega časa mi ostane zelo malo in marsikateri dan preživim v tovarni. Prepričan pa sem, da bo kmalu boljše, ker vem, da bomo le z delom, ki ga opravljamo, dosegli boljše življenje.* Pred kratkim smo objavili članek »Resnica prihaja na dan«, v katerem smo objavili pismo enega izmed starih izseljencev v ameriški »PRO-SVETI«. Kako je v Ameriki z recesijo aH z gospodarskim zastojem, ki zajema vedno večje mere, nam pove tudi pismo, ki smo ga dobili v UPra-vo našega lista 6. maja. Tov. Neža šikonja iz Tribuč pri Črnomlju je naročila DOLENJSKI LIST svojemu sorodniku, ki živi v ameriški Pen-silvaniji. Sicer pa preberite sami, kaj nam piše Matija Ba-hor iz Amerike: CENJENO UPRAVNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Naznanjam Vam, da sem prejel že 6 izdaj lista, pa ne vem, če ga je kdo naročil zame ali mi ga pošiljate na izkušnjo? Ce je to zadnje, mi pišite, bom vse poravnal, ker se mi list zelo dopade, ker je dosti pisanega o Beli krajini. Posebno rad slišim kaj iz Dragatuške fare, kjer sem pred 50 leti trgal brageše po Šolskih klopeh. Dam Vam znat, da nas je v Sharonu precej Slovencev in imamo prijazen slovenski dom, kjer se večkrat prav po kranjski pozabavamo. Delavske razmere $<> vsak dan slabše. Pri Westinghouse, kjer delamo največje transformatorje na svetu, smo večinoma Slovenci zaposleni, in so že vsi, ki delajo manj kot 9 let, izgubili službo. Izgleda, da se BLAGOVNI PROMET V TRGOVINI NA DROBNO se Je pmveeai v Sloveniji v letošnjem prvem četrtletjtt za 23 odst.; rasel je vzporedno s -povečano kupno močjo prebivalstva. V gostinstvu je bilo v isitem času za 22% več prometa kot lani v tem razdobju V KRALJEVICI je ladjedelnica izdelala za1 nekega danskega naročnika že tretjo ladjo za prevoz živine; za istega kupca Izdelujejo še dve taki ladji. Notranjepolitični tedenski pregled Tokrat: potrošniški sveti Na nedavni letni skupščini Stalne konference mest, ki je bila v Beogradu, je posebna komisija razpravljala o delu potrošniških svetov. V več kot tridesetih tisočih prodajalnah smo doslej izvolili v vsej Jugoslaviji le nekaj več kot 800 potrošniških svetov. Na posvetovanju so ugotovili, da znatno število ustanovljenih potrošniških svetov ne dela dobro. Osnovni vzrok za nedelavnost potrošniških svetov je v tem, da veljavni zakonski predpisi ne urejajo dovolj podrobno njihovih nalog, sestava, ne določajo pravic in odgovornosti. Zato je konferenca sklenila, da je treba čimprej sprejeti nove zakonske pred pise, ki bodo upoštevali pridobljene izkušnje ter precizno odredili naloge teh organov v trgovini. Seveda, to ne bo enostavna stvar, saj so bila glede tega tudi na omenjeni komisiji mišljenja precej deljena. Nekateri namreč niso upoštevali, da delavskega upravljanja v trgovini ni moč ukiniti, zato ne pride v poštev predlog, da bi uvedli v trgovini družbeno upravljanje podobno kol v zdravstvu ln drugje. Glede tega je zanimiv predlog tovarišev iz Makedonije. Po njihovem mne njtt bi bilo treba uvesti v trgovini ni* kakšen dvodomni sistem. O vseh važnejših stvareh, zlasti pa o uporabi gf^varjenega dohodka bi na ločenih se ran vselej razpravljala oba organa. Predloge delavskega sveta ln potrošni- škega sveta posamezne trgovine, bi vsklajevali na skupnih sejah. V kolikor bi v posameznih primerih ne prišlo do ■■oglasnih sklepov, bi naj o tem odločali drugi organi, na primer občinski ljudski odbor ali pa okrajna trgovinska zbornica. Tako bi o vseh stvareh odločala oba organa enakopravno. Potrošniški sveti bi lahko razpravljali tako o go spodarskem načrtu trgovine kot o upo rabi ustvarjenega viška, o kalu, o oblikovanju cen Itd. Po predlogu tovarišem iz Makedonije naj bi ostala stvar delavskega sveta le notranja razdelitev sredstev za osebne dohodke. Ta predlo« je tudi na posvetovanju zbudil precejšnjo pozornost In pri sprejemanju no vlh predpisov bi te misli kazalo upo stevati. Se več zanimanja je vzbudil tako imenovani »ljubljanski predlog« p« tem predlogu naj bi trgovina z najvaž nejšimi prehrambenimi artikli poslova la kot uslužnostna dejavnost, podobnr kot poslujejo nekatere druge javit' službe. Taka organizacija trgovine je vezana tudi na izgradnjo sodobnih, do bro opremljenih lokalov in v taki trgo vini naj bi uvedli popolno družbcmi upravljanje. Tudi o tem predlogu bt freba razpravljati, čeprav bi lahko tak' trgovino uvajali le v nekaterih mestih kjer je preskrba že dobro organizirana Soodločanje, o uporabi ustvarjenega viška bi lahko postalo osnovna vzpod- buda za boljše delo potrošniških svetov. Toda prav tako bi bilo treba vračaj potrošnikom del ustvarjenega dohodka v obliki ristorna. Udeležba potrošnikov pri razdelitvi dohodka bo gotovo povečala zanimanje za delo teh organov. Ob veljavnem načinu razdeljevanja dohodka bi bila sredstva za te namene neznatna. Zato so zbrani predstavniki jugoslovanskih mest predlagali, da hi za trgovino uveljavili drugačno razdelitev dohodka. Edino to bi omogočilo izplačevanje oziroma tolikšno udeležbo potrošnikov pri delitvi ustvarjenega do hodka, da bi to predstavljalo resnično vzpodbudo za sodelovanje v organih družbene kontrole. Drugačna delitev dohodka je v tem primeru potrebna tudi zato, ker hi sicer lahko trgovina izplačevala rlstorno (del dobička) le v tem primeru, če bi povišala cene. To pa bi bilo prekladanje denarja. Tudi v trgovini- na debelo bomo uvedli družbeno upravljanje. Tega ne preprečujejo niti sedaj veljavni predpisi, zato bi lahko ta predlog že uresničevali, V družbeno upravne, organe v veletrgovini bi izbirali del predstavnikov iz podjetja, del i a hi jih določeval ■očinski ljudski odbor. Po drugem pred-'Ogu bt bili v teh organih družbene kontrole In upravljanja razen predstav-likov podjetij, predstavniki trgovinske •bornlee. predstavniki trgovskih podjetij, ki kupujejo pri veletrgovcu in iredstavniki ljudskega odbora. To je le nekaj predlogov, ki pa jih '»orno uresničili le takrat, če se bodo indlkati, Socialistična zveza, trgovin ■ike zbornice, zlasti pa sveti za ti/i • ■ pri okrajih in občinah bolj zanimali za delo potrošniških svetov. ne ve, kje se bo to ustavilo in da se nam bližajo Hoouierjevi časi. Eisenhomer in Dulles nas troštajo, da nas bodo s svojo zavoženo politiko izvlekli iz depresije, izgleda pa, da so že zakasnili, ker je vsak dan slabše. S pozdravom, Matija Bahor V TEM TEDNU NABIRAMO: Ovet bezga osutega (200 din), kamilice — samo cele glavice brez pecljeiv (600 do 700 din), lipe (220 dim). List slezenovca (160 diin), hribovske rese (500 din), gozdne jagode (100 d'n), šmarndce brez peclijev (120 din), melise (140 d:i-narjov). Rastlina hrioske rese (250 diin-arjev), vodne kreše (140 dinarjev), jetičnika (105 ddn), njivske mačehe (110 din), krvavega mlečka brez debelejših stebel (»0 dlp). Korenine regrata (110 din), baldrijiana (260 din), haoata — smrdljivi bezeg (36 din). Lubje če*miimovih korenin (16* diinarjev), kfMifke (54 din). Plodovi sUih« borovnice (440 dinarjev), seme jesenskega pod-lcskia (290 din). Obvestilo: Nabiralci, pohitite z nabiranjem beigovcga ln lipovega cvetja, ker bo zaradi vročine izredno h1*r0 od cvetelo! RAZPIS INDUSTRIJSKA ČEVLJARSKA >l,A V zIREH tazpisujc sprejem učencev v 1. rai-red za iohko leto 1 ¥38/59. Kandidati z« vpu mornj'j imeti tis-defts pogoje 1. Dovršena najmanj 2 razreds gim* uasijs ali b razrrdor osemletk*. 2. Slaro^t od U do t8 let. " 3. Kandidati morajo biti teleino io duševno zdravi, 4. Pr«d sprejemom morajo oprn »isj sprejemni Ispit iz iloventkrga i'-zika in matemuiike iz urnega programa 1. in II. (jimnazij« ali V. in \ I. m/red« osninletk«. Sprejemal Inli l><> ns loli dim I, konca hi-h|a im ravnateljstvo j<»le in koleko-\nti (kolfdt za 30 din), j0 ir*-ha priložili ""nasl,-dri ]<• llstiiu1; i. Zadnje lotile utrletvaki 2. • .Mni list, 3,_ kratek iivljeniepi* kandidata z opisom premoženjskega slanju. 4. zdravniško spričevalo. Zs neenc« iz odćaljsmlb. krajpv ho nudili loli v internatu popolno me-■ii'fiM oskrbo. 11"t-n<-i pri-jcmajo mr-leflno nagrado po obthojeolh prtdpt-siki Učenci »• lidiko odločijo z.a pouk rolli t/.delavp obutve ali za kombi-nirani pouk rof no-s t roj ne izdelav* obutvi, U£na doba traja trt let«, po dovršeni loli dobi utenec takojšnjo raposlilev. nacrt odstrela. Za 16 firnadi je dobila 70.000 din.. Nima pa urejenih odnosov & sosedno LD i'odbočje in z okrajno lovi^ko zvezo. V Seutrupertu se lova zelo neredno udeležujejo sestankov in prav tako neredno plačujejo prispevke. LD Trebnje je kar dobra, le s poročili ni preveč točna. Sklepi družine su dobri. LD Vinica je pokazala napredek, kot tudi žužember-ška, samo da je slednja vložka v lovišče le 1.420 din, prejela iz njega pa 34.000 din. V LD Vel. Gaber je disciplina popustila. Več članov je b;lo menda kaznovanih, pa o tem niso bile izdane odločbe. LD Trebelno ne gre nikamor naprej. Nima urejene službe čuvajev pripravnikov. Od 36.000 din prejetih iz lovišča, je dala za gojitev le 5.800 din. Skupina kr^volovcev v tem lovišču dela veliko škodo, vendar družina nič ne ukrene proti njim. Iz LD Velika Loka ni poročil, zato ni znano, kako gospodarijo. Kdo bi jim verjel, da so za uplenjeno d.vjad dobili le 1.600 din. V LD Dol. Toplice bi se morali lovci pogovor /ti odkrito iz oči v oči in ne za hrbtom, G o-' spodari pa družina še kar dobro, saj je od 131.000 din izkupička potrošila za letovišče 97.000 din. V LD Šentjernej bi si več lov- 9. junija na novomeškem živilskem trgu in sejmišču DomaČe ČeJnje so fe zrele — o tem pricsjn polne koiare, ki so Jih kmetice pi irtrile na trg. Zal pa zahtevajo za kilogram od 70 do 100 din, čeravno Jih v trgovini prodajajo po 65 din in četudi jih je na Primorskem po 20 din, kolikor Jih kdo hofe. Tudi borovnice in jagode so prodajali, seveda tudi predrago. Za liier jagod zahtevajo 160 do 180 din, za liter borovnic pa 60 din. Jajca *o poakočfla kar na 17 din. prodajali pa ao tudi solato po 63 din kilogram, ipinačo po 20 din merico, čebulo, česen In drugo drobno zelenjavo. Naprodaj j« bilo precej sadik ' in drv. Cena mesu vedno bolj naraSča^ kljub teinu, da cen« živine pada. Sedaj prodajajo govedino po 300 diin, teletino p.. 340 din In tvinino po 400 din za kilogram. Zadružni kupci iz Splita so na sej-mllču pokupil! precej prašičev. Od 1095 na prodaj pripeljanih preljev so jih «76 prodali po cent od 2300 dn SI.000 cev rado napravilo lovske »ohii-n."ce«, se pravi, da bi lovišče razdelili. Nadzorni odbor menda tudi ni imel nobenega dela. Sicer pa so stanje v družini dobro oceniLi na občnem zboru družine. Za lovišče pa so potrošil', komaj četrtino izkupička za divjad. V LD Skocjan že dolgo ni prave discipline in kaže, di tudi sloge med lovci ne. Dobro se je izboljšalo gospodarjem* v LD Metlika. Za napredek lovišča je dala družina 86.765 d n, za uplenjeno divjad pa je dobila le 62.465 din. To je menda edina družina, ki je več vložila v lovišče, kot je iz njega prejela. Podobno stanje je tudi v ostalih družinah; vseh je v okraju 33. V njih je 649 lovcev, 24 več kot pred enim letom. In divjad? Ce so poročila točna, potem je v naših gozdovih. 50 kosmatincev, 3 gamsi, 90 jelenov, 4-568 srnadi, 8.267 zajcev in druge divjadi. Divji prašiči v statistiki niso zajeti. Za škodo po divjačini, predvsem prašičih in medvedih, je bilo izplačano 761.000 din. Prašičev je bilo uplenjenih 44. lisic 418, srnadi 190, zajcev 1.994, 3 jeleni, en gams, 72 pižmovk, 51 jazbecev, Ud. Število zajcev upada, poginov je med njimi čedalje \eč. Lovci so med drugim uničili tudi nad 3.600 sraik, vran in šoj ter 439 kraguljev. Med uničene škodljivce so lovci lani prišteli tudi 641 klatečih se psov in 1.039 mačk, ki so jih postreLli. Razprava je bila kratka in šibka. Ni razčistila nekaterih problemov, ki so v lovskih vrstah. Ugotovili so, da se številčno stanje zajcev niža zaradi vedno bolj gostih poginov. Srnad ni ta>ko krepke rasti, kot je b.1a, čeprav se je dobro razmnožila. Menili so, da bi bilo treba stopiti v stik z lovci v sosedni LR Hrvatski, zaradi utreditve nekaterih lovsko mejnih zadev. Spet so ponovili potrebo po smotrnejši gojitvi plemenite divjadi, zlasti pernate, kjer »o ca to pogoji. Pri tem je bilo dose-daj v nekaiterih družinah veliko npra7jumevanja. Na koncu so Izvolili nov upravni odbor in to zelo na Miro, zato z izvolitvijo niso vsi dinarjev. Cena nilve vage« motno pada. zadovoljni. UPRAVA ŽITNIH SILOSOV LRS Ljubljana, Likozarjeva 5 razpisuje javno licitacijsko prodajo zidane stanovanjske barake ob cesti pri silosu v Straži pri Novem mestu. ZftBldana površina obsega 174 m*. Baraka je krita t opeko IiKlicna cena je 350.000 din. Licitacija bo v torek, 8. julija 1958, ab 10. uri, dopoldne na Hcu mesta. Pravico licitiranja Imajo gospodarske organizacije, ustanove, zavodi in privatniki. Interesenti, ki ae bodo udeležili licitacije, morajo primati > seboj pooblastilo ln bančno jamstveno plamo aH d>nar v gotovini, zaradi položitve predpisane kavciji. Privatnik, kd bcf izlieltiral omenjeno barako, mora klicftl-rano ceno plačaiU lakoj. Kupec mora stavbo podreti In material odpeljati v 14 dneh po licitaciji. %""(! UP7 "7 "U7! )7""!7U7PP " "! !*! .! "" " '$!7UPU7 *"7U7UPU Gostinci in turizem »Ho-ruk za Slovence!« V okraju, ki se mu odpira Ijana — Zagreb velik razmah vloga 132 gostinskih obratov da takoj po vojni. Lani so gostm Splošno družbenih obratov, 9 jih zadružnih, 8 jih Ima pavšalni pa je v rokah zasebnikov) imela lei te panoge v narodnem do lelc L26 odstotka, vendar pa ded zadovoljenja človekovih promet domačih gostov je bil sicer za 12,3 •/» manjši (obisk podaljšala pa se je doba prebi je bilo število nočnin večje za Docela nove pogoje nadaljnjemu razvoju turizma na Dolenjskem prinaša avto cesrta, k* bo odprla Dolenjsko domačemu in tujemu svetu. Ce je bilo leto 1957 — kot so tu ugotovili na 6. rednem letnem občnem zboru okrajne Gostinske zbornice — za razvoj gostinstva na Dolenjskem najuspešnejše, je treba k temu vendarle takoj tudi dodati, da razvoj te pomembne gospodarske panoge še zdaleč ni povsem zadovoljiv. Posledice naše prejšnje nerazvitosti občutimo tudi na tem področju. Slabe prometne zveze (počasna železnica, premalo avtobusov, zastarele ceste in pod.) so domačega turista doslej odvračale od Dolenjske. Menda bo kacr dirža-lo, da vsaj polovica Ljubljančanov ne pozna Dolenjske, vsi pa dobro vedo za Gorenjsko, njene lepe ceste in naravne lepote. Zdaj se položaj spreminja; lepote in znamenitosti' Dolenjske se bodo .odprle široke, mu krogu domačih turistov. Na povečan obisk — zanj bo potrebna predvsem načrtna turistična propaganda, glede katere smo se vedno zelo šibki! — p* se ie tretba orTOraviti že zdaj Skirb za nadaljnji razvoj turizma rn za ureditev naših go-stiifič je zato skupna dolžnost vseh činitelje v, ki odgovarjajo za gospodiairsiki dviig okraja. Največ dela odpada pr,i tem TarzuimrVivo za gostince in občanske Ijiudske odlbore. Med temi je žal Še vedno precej nerazumevanja in hladnih, zgolj »ra-čomairslrih« odnosov mesto pre-potrebnega stalnega sodelovanja. Brez povezave in medsebojnega rawuimevanja v gostinstvu ne bomo , šli naprej. Navzlic vsem opombam in krinki laniko še vedno znova ugo+avMamo. da v podeželskih gostiščih potnik ne dobi tople hrane. Prenočišč povsod pri- t novo avtomobilsko cesto Ljub-domačega in tujega turizma, nes ni več samo to, kar je bila ska podjetja (med njimi je 16 je last družb, organizacij, 5 je obračun, 114 gostišč oz. gostiln 339 milijonov din prometa, De-liodku okraja dosega zdaj res predstavlja bistveni, sestavni vsakodnevnih potreb. Turistični lani v primerjavi z letom 1956 inozemskih turistov za 13 •/•), vanja turistov v okraju, tako da 17 oz. za 5,8%. manjku je, to vemo. Toda zelo malo smo se doslej naučili od Gorenjcev, kjer se poleti domača družina stisne alij celo umakne na seno. samo da v sezoni lahko »odda sobe turistom. V mnogih naš% krajih, kjer z naravnimi lepotami ki znamenitostmi nismo v zadregi, b; na tak način, s kulturno postrežbo in gostoljubnostjo kaj hitro od-pomoigll perečemu vprašanju pomanjkanja tiujskih sob. Nekaj takega že imajo v Kostanjevici, drugod pa še kar čakamo. Veliko obiskovalcev iz vseh naših republik bi zmerne cene takih prenočišč, povezane z dobro, domačo hrano v gostiščih, privabile v naše lepe kraje. Dober glas o prijazni postrežbi, naravnih lepotah Krke. Kolpe. Gorjancev, dolenjskega gričevja in vseh drugih privlačnostih levo in desno vzdolž nove ceste bo šel hitro ta daleč naokrog. Za vse to pa je spet potrebno stalno sodelovanje gostincev in občinskih ljudskih odborov. Sem sodi nadaljnja vzgoja gostinskih kadrov, boljša tehnična ureditev obratov,, pomoč gostincem s krediti in pametna davčna politika (nekateri ObLO vidijo v gostinskih podjetjih samo ključ za privijanje dohodkov, s tem pa kratkovidno spodkopu-jejo tla razvoju turizma!!), široka te kulturna propagandna dejavnost turističnih društev, nemotena preskrba gostišč, ureditev družbene prehrane (abo-nentbv se še marsikje vedno le otepajo, namesto da bi Jjfa smatrali za stalne, domače goste!) in še marsikaj, o čemer bo treba še javno razpravljati. Ponovimo pa: čas hiti in cesta bo konec leta že stekla! In že letošnje leto je z gradnjo avto ceste samo najboljša propaganda za vse, kar lahko Dolenjska pokaže in nudi domačim in tujim gostom! Ne pozabi jajmo tega in ne zanemarjajmo nadaljnjega razvoja gostinstva v okraju! Zlasti občinski ljudski odbori naj bi imeli do teh pomembnih gospodarskih vprašanj boljše odnose, saj jih razen dveh, treh v okraju še vedno nimajo Pismo III. novomeške MDB »DUŠAN JEREB-ŠTEFAN« iz Bobovice Ho-ruk, ho-ruk, ho-ruk, za Slovence I Vožnja na vlaku je že predolga. Kdaj bomo ie prišli na mesto! Kje bomo izstopili, kako bomo nadaljevali pot? Mnogo, mnogo vprašanj, na katera nisem znal odgovoriti. Janez, zaigraj na kitaro in zapoj, kako si izbiral ženo! Le igraj in poj, želimo ti, ker si dober fant, da ti res žena zgradi hišo. In spet fantje in dekleta, zapoj -mo! Cas je mineval in ni bilo več vprašanj. Izstopimo! Podsused! Kaj že zdaj? Da, tu bomo presedli na ozkotirno progo. Ali se bomo vo- V Prečni gori! V nedeljo, 25. maja okrog 10. ure se je gospodarsko poslopje Franca Stamfelja v Prečni zavilo v gost dim. Goril Ogenj! Kmalu ..po danem signalu so pridrveli gasilci. r>esetar si je ogledal goreče poslopje, na hitro naredil načrt in dal potrebna povelja za naipad in obrambo ogroženih objektov Cevi so se razvile, motorka je zapela in voda Iz Temenice je po ceveh stekla v hrib in se spoprijela z ognjem. Požar je bil poga-šen, sosednja poslopja obvarovana ognja ' Med gašenjem se je zbralo precej meščanov, ki so opazovali akcijo gasilcev Desetar ie postrojil Ne zametujmo kamilic in lipovega cvetja! čudno se sliši, a je res, da v lekarnah m drogerijah ni dobiti kamilic. Ko je uprava JLA potrebovala za svoje zdravstvene VARSTVENE CENE Varstvene cene, ki jih zadruge uvajajo v zadnjem času pri sklepanju pogodb za vzrejo prašičev, so gotovo dober in plode 1 ukrep. S tako pogodbo je kmetovalcu zajamčena najnižja cena za prodajo vzrejnega prašiča, Četudi bi bile dnevne cene ob prodaji nižje, hkrati pa ima pravico prodati prašiča po dnevni ceni, če je ta višja od varstvene. Tudi KZ Dvor uspešno sklepa takšne pogodb« s kmetovalci, zadružniki pa so s tem predpisom izredno zadovoljni. ustanove kamilice, jih je morala kupiti cel vagon v inozemstvu' Vse, kar odkupijo naša podjetja, gre zaradi visoke cene kamilic v tujino, doma pa dostikrat ne moreš kupAi žličke kamilic, a če bi jih za dojenčka, otroka ali bolnika še tako potreboval. Nabirajte zato kamiL'ce po vrtovih in drugod, kjer rastejo dostikrat kot plevel! Kamilic bo letos še- manj v prodaji kot zadnje leto, zato oberite vsak grmiček te skromne cvetlice. Nabirajte pa le prave kamilice, ki imajo votlo glavico in prijetno dišijo. V lekarnah in drogerijah jih lahko vedno ugodno prodate. Prav to pa velja tudi za lipovo cvetje. Lipe bodo letos — kot zdaj kaže — dobro cvetele k*, ndkair ne zamudite, da ne bi nabrali cvetja za zimo. desetino m predal raport poveljniku Ta je pohvalili desetino v hitrosti in izvajanju, nakazal nekatere napake, ki vedno nastanejo tam kjer je treba nekaj dobro ln hitro narediti. V glavnem je desetina delo dobro opravila in zaslužila pohvalo. Tudi poveljnik občinske Gasilske zveze tov. Atlko Stane, ki je prisostvoval akciji, je dal priznanje organizaciji in pohvalil desetino za dobro izvrševanje naloge Ta ogenj je bil pa le vaja Prostovoljnega gasilskega društva tovarne Novoteks v počastitev dneva mladosti. Pred vajp se je Članstvo zbralo v orodjarni, ki je vzorno urejena. Največ zaslug za to ima seveda orodjar Stane Vaupotič, ki mnogo svojega prostega časa žrtvuje za to. da bo njemu poverjeno delo dobro opravljeno. Predsednik društva je v nagovoru pred postrojeno četo pred svečano okrašeno orodjarno izka-zal z enominutnim molkom čast NI dolgo tega, kar &em srečal v Glavnem »tabu MOn 11H OtofVn tovariša Mlča PreMča, odgovornega za Ljudsko tehniko pri Glavnem »tabu. Rad ml je odgovoril na postavljena vpra- sVA 1 1aV »Kolllko tftčalev M<- doslej Že organizirali?« »Ze celo vrato! Avto-moto, traktorski, foto-i«malK>r*»k.1, radioamaterski, modelarski, kimo-aperalerskl n gradbeni tečaj. »Kakšen «■ m' majo vocrMI h It«:......m Zato »n<> oinanmral: tUdI! kolesarski tečaj.« »Kje vam Je najbolj uspelo razgibati OHO?« •Naj bol I organizirano delo le v ni.eljih v MftČkovcM, Korenit ■ In v Nobovlei. Tam Imamo iprerej dober slrokovnl kad-T, hkrati pa tudi v««č tehn '"ili pi i;-omočkov NaJboV.t sem zadovoljen z delom v NlHČkovcu. kler »o trak ton»kl tečnj J.e končal*.« »Vam pri (Jelu l< r!.> pomamoto /veza JuKoslavlle nam le prt«krb«Ma Mi< kovno literatur i.lirNU-. tehnika Slovenije hn Hrvatske »ta nokazall vo pri pravljene it' za deflo Tudi dolenjeka avtemoto društva so nam prlattoCMa M potnot s svojimi predavatelji« »Ali Imate dovolj tehničnih sredstev za delo s tečajniki?« »Sploh ne vem, koliko bi jih potrebovali, da bi Jih bilo dovolj. Zdaj imamo na trasi « traktorjev, ki Jih Je darovala Industrija traktorjev In strojev rz Beograda z 12 priključki. Te amo razporedili v ti i centre, razen tega pa imamo Se 4 traktorje, trt Je dala Ljudska teh-ntk* Slovenije, enega pa Narodna tehnika Hrvatske Celjska ln Ljubljanska brigada sta si traktor pripeljali s seboj, ob odhodu pa odioe-Ijali Imamo tudi 32 koles, 16 mopedov t« v kratkem dobimo 8 motoctklov.« »Kakšne težave imate pri delu?« »Kakšnih večjih težav nimamo, razen s pomanjkanjem strokovnega kadra Ko bomo dobili pomoč od Ljudske tehnike Srbije, Bosne In Hercegovine, Makedonije ln f-rne gore bo •tanje bol|Se. Kot sem *e omenil, imamo *«* vedno premalo tehničnih sredstev, pa tudi goniva nam primanjkuje Ta problem bomo skušali rešiti s pomočjo kmetijskih zadrug, katerim vzgajamo nov kader.« b Se dolgo mi bodo ostale v apoeni n u besede tovariša Preltea: »S trase ne »me Iti noben mladinec brez opravljenega tečaja — to je naloga, kt Jo bomo Z vztrajnim delom rešiU.« Vse to. kar ml Je povedal, pa velja seveda /.1 a;>! Isko Svnu-n«. brusni 1 fev Zdaj. k-i le pil-Alo na tras,. 82 novih brigad, se Je tehnično Izobraževanje mladine seveda *e bolj razmahnilo Poto: Franjo Medar Slavko Doki Vsem bivšim kurirjem TV stanic! Pripravljalni odbor za izdajo Kurirskega zbornilka poziva vse kurirje bivših relejnih Tv stanic, da sporočijo na spodnji naslov, če imajo na razpolago kakršno koli zgodovinsko gradivo v zvezi z njihovim udejstvo-vanjem na TV stenicah (fo-tografije, torbice, obleke, nahrbtnike, orožje, orodje, vpisne knjige za dostavo pošte, kurirska pisma z oznakami sprejema na na-hrbtni strani, propustnice, dnevnike, prevozna sredstva in podobno). Ker pa so -verjetno propadli nekateri predmeti, ki so omogočali prenos pošte preko rek, železnic in skozi sovražne postojanke, želimo, da bi jih kurirji natančno opisali Po takih opisih bi jih bilo možno obnoviiti in ohraniti za bodočnost. Te predmete bo odbor potreboval za zgodovinsko kurirsko razstavo, ki jo pripravlja muzej NOB v Ljubljani. Razstava bo verjetno že letos. Sporočite tudi, če ste pripravljeni te predmete odstopiti, odpro-datl ali dati začasno na razpolago. Prepričani smo, da boste radi ustregli našemu pozivu ln a tem obogatili že doslej zbrane predmete. Tako boste pomagali čim bolj zanesljivo dokumentirati našo skupno borbo tako za Zbornik, ki ga pripravljamo za izdajo, kakor tudi za kurirsko razstavo. Dopise naslovite na: Pripravljalni odbor Kurirskega zbornika pri Glavnem odboru Zveze borcev — Ljubljana. Erjavčeva lfl umrlemu borcu za delavske pravice tovarišu DJuro Salaju. Iz govora tov. predsednika smo posneli da se 1e društvo povečalo Ustanovili so mladinsko desetino, ki jo tvorijo sami vajenci —> bodoči strokovnjaki podjetja, ponovno so zbrali žensko desetino, ki jo tvorijo prav tako mladinke — delavke. Povečanje društva z mladino je velik uspeh, saj še marsikje menijo, da je gasilstvo le za starejše Bilo je potrebno najti pot, ki je dovolj zanimiva, da je mladino pritegnila v svoje vrste, v Novoteksu jim je to lepo uspelo Ja. DeKa Najdražje drevo v Jugoslaviji V državnem gozdu pri Zavi-dovičih v Bosni so leta 1025 našli neki jesen, o katerejn sodijo, da je doslej najdraže plačano drevo v Jugoslaviji. Drevo je spadalo med tiste redke jesene, karterih furnir daje fantastične šare, podobne cvetovom. Ta jesen je kupilo neko gozdno podjetje in plačalo zanj 17.000 din od kubika — skupaj 1,900.000 din. Za ta denar se je takrat v Beogradu lahko kupilo veliko zgradbo ziLi v kurpikih? Komandant naselja »Joža Vlahovič« Lz Bobovice se pozdravi s komandantom naše brigade jn z brigadirji. Na vlaku sem govoril z vlakovod-jem, ki je dejal: »Najviše volim Slovence, oni znaju sve tako lepo i dostojanstveno razgovora ti s nama«. Nato predrami komandanta naselja, ki že štiri noči ni zatisnil očesa, ker je bila izmena brigad. Prijazen vlaiko-vodja je ustavil vlak kar med postajami. »Tam je naše naselje,« reč* komandant, »Poglej«, mi reče. »brigade v naselju že vedo. da prihajate«. Naenkrat je preko 300 brigadirjev Brčanske, Tito-vo-^Užičke in Gospićke brigad0 za vpilo v pozdirav hu-ruk! Ho-ruk za Slovence! Vzkliki se dolgo niso polegli. Kmalu nato smo že dobili okusno in tečno večerjo. Vse je bilo lepo pripravljeno. V ponedeljek smo bili nestrpni. Kje bomo delali? Kakšno delo bomo imeli? Ali bomo prvi dan dosegli normo? Komandantu smo brali z oči: šlo bo! Namestnik komandanta tov. Lado. absolvent tehnične fakultete, jp bil bolj brezskrben; on ie že vedel, kako bo razporedil delo. V Hria»cV ie 83 mladincev in mladink. Komandant je z brigadirji zelo zadovoljen. »Vsaj petkrat morate biti udarni.« nam pravi, misli pa si: ko bi bili le šestkrat. Popoldne gremo prvič na delo. Po četrturnem delu ne bi " nihče mislil, da so to novinci. Skrbni nntendant Gustel mi pove, da brigada dosega normo 150 odst. Vesel in ponosen sem nanjo. Le zakaj nisem mogel z njimi, zakaj moram ostati prav iaz v naselju kot dežurni, ko je šla naša brigada prvič na delo? Okoli pol osmih sem bil že prav nestrpen, kako je z uspehom. Ki več kot eno novo klet. Pridelal sem ga 67 tisoč kg na hektar.« »Zakaj ste, po vašem mnenju, dosegdi tako visok pridelek?« »Ze skozi se bavim z naprednim kmetijstvom. Delal sem ekološki poizkus s krompirjem, tako da sem posadil 12 sort krompirja in ugotovil, katera sorta je za mojo zemljo najboljša. 2e dve leti prej sem prideloval semenski krompir za semenarno. Dal sem zemljo v analizo in tako ugotovil stopnjo kisilosti. Nato sem lahko uporabljal najprimernejša umetna gnojila v pravih količinah in kar je najvažnejše, ob pravem času. Posevek sem stalno kontroliral. Razen prakse so mi pomagali tudi kmetijski tečaji, ki sem jih obiskoval: tedenski tečaj v kmetijski šol; Grm, tedenski tečaj v Novem mestu in šti-rimesečni zimski tečaj v Trebnjem. Pohvaliti moram tudi Ing Lovka, ing. Linznerja in tov. Cešarka, ki so nam vsem veliko pomagali, še v letih pred tekmovanjem. Večkrat so prihaja-lj k nam in s« z nami lepo po domače pogovorili o vseh vprašanjih s področja kmetijstva, ki so nas zanimala. Razen tega pa je bilo tudi vreme lani ugodno in je bila v naši dolin; prava krompirjeva letina. Priznati pa moram, da me je stalo mnogo truda, da sem dosegel takšen uspeh.« »Torej ste zadovoljni?« »Seveda sem, s pridelkom! Ne velja pa to za nagrade Se danes, ko je preteklo že več kot 8 mesecev, odkar smo krompir pospravili, nismo prejel; obljubljenih nagrad Marsikateremu kmetu j© vzel# to vso voljo do dela, jaz pa ravno tako nisem zadovoljen. Ce nekaj obljubiš, moraš obljubo Izpolniti. Mislim, da bi lahko meni in Finku kot najboljšima v državi dali še posebno nagrado in pismeno priznanje. Pa še to napišite: zadnje čase se veliko govori o tovarni špirita in o tem, kje naj b; jo gradili. Jaz želim, da b; bila ta tovarna v temeniški dolini, nekje blizu Trebnjega.« Tud; Franc Fink, kmetovalec iz Gor Ponikev, ki je v tekmovanju dosegel drugo mesto, je povedal približno isto kot Ceh. Je pa zaradi nagrad tako ogorčen, da spočetka sploh ni maral odgovarjati na vprašanja. Krompir je obdeloval približno enako kot Ceh. dosegel pa je za 2000 kg nižji donos, to je 65.000 kg na ha. Povedal je, da se, odkar je ukinjena obvezna oddaja, baVj 2 naprednim kmetijstvom. Po njegovem mnenju je kmetijska zadruga Trebnje lan; odkup krompirja slabo organizirala, še posebno zato, ker je bila izredna letina. Prisluhnimo: »Pridelek je bil zelo dober, ker pa sem krompir prodajal po vozeh je denar prihaja] v malih količinah in se je razgubil. Razen tega sem pri takšnem načinu prodaje izgubil mnogo delovnih dna. Zjutraj sem koš krompirja pripeljal v Trebnje in do večera čakal, da to g;i stehtal; In prevzeli. nat0 sem moral pustiti še ko$ v Trebnjem m se naslednji dan vrnit; ponj Po mojem bi se dalo boljše izpeljati tako. da bi močnejši kmetje po eden sam ali več skupaj naložili vagon in tako imeli manjšo Izgubo čaaa.« Taka ugotovitev je gotovo popolnoma utemeljena in pravilna, namreč v pogledu organizacije odkupa. Posebno poglavje pa so nagrade. Novice, češ da so nagrade izplačali po vsej Sloveniji in na Hrvaškem, samo v Novem mestu ne, škodljivo vpliva na kmete, ki so tekmovali. Mogoče je, da take vesti tudi kdo zlonamerno širi. OZZ Ljubljana je res izplačala nagrade za pridelek krompirja vsem, ki so dosegi; določeni hektarski donos. Vendar je za izplačalo nagrad posodila svoja lastna sredstva ;n bo posojilo obračunala, ko prejme denar od tekmovalne komi. sije. Novomeška OZZ pa za to žal nima zadosti lastnih sredstev. , Nagrade * bodo izplačane! To smo napisali pred 10 dnevi. Medtem pa je Zvezni izvršni svet na svoji seji v preteklem tednu sprejel več predpisov s področja gospodarstva. Med drugim Je tudi dodelil Zvezi kmetijsko-gozdarskih zbornic iz gospodarskih rezerv federacija znesek do 525 milijonov dinarjev za plačilo nagrad kmetijskega nagradnega tekmovanja v letu 1957. Nagrade bodo torej i7.plača ne. zavlačevanje ureditve tega vprašanja je pa medtem vendarle povzročilo med pridelovalci precej ugibanj in kritike, kar se je poznalo tu« v prijavah za letošnje tekmovanje flova geneiaeija na edtu Ob nastopu dramske družine MPD »DRAGO TIN KETTE« novomeškega učiteljišča Prosvetno društvo MIRAN JARC v Črnomlju je pred kratkim nastopilo doma s »Prevaranim soprogom« Moliera, ponovilo pa ga je medtem tudi na gradaškem odru, kjer so črnomaljski Igralci poželi prav tako velik uspeh. Na sliki: po zaključni sceni v Črnomlju, Sestanek nekdanjih maturantov novomeške gimnazije Na pobudo Kluba dolenjskih vi-sokošolcev. k. Je obnovil delovanje takoj po vojni, je bil sestavljen poseben odtoor za organiziranje vsakoletnih proslav obletnic mature novcmeškln dijakov Letoa bo ta proslava prvič 21 Ju nija v Novem mestu. Tukajšnji predstavniki ljudske oblasti in ostalih forumov so pokazali za to akcijo vse razumevanje in Jo toplo pozdravljajo. Namen akcije Je obnoviti tradicijo proslav obletnic mature v Novem mestu in ob tej priložnosti prikazat; udeležencem razvoj in problematiko Novega mesta in Dolenjske, kt se bo letos z avtomobilsko cesto še tesneje povezala & svetom. Odbor želi poživiti zanimanje za domači kraj pri vseh »btvših Dolenjcih«, ki so danes raztreseni po državi, preko njih pa želi tudi vzbuditi pozornost za Dolenjsko v čim širši Javnosti. Odbcr za proslavo pošilja te dni vsem bivšim maturantom posebna vabila s programom proslave. Ker pa je možno, da odbor ne bo vedel 7a naslove vseh, ki bi Jih Tad povpbii, naj velja ta poziv kot vabilo. Vabljeni so prav vsi, kn so dosedaj maturirali v Novem mestu brez ozira na letnico mature. Prijave za udeležbo in zlasti za rezerviranje prenočišča je treba poslati na naslov: Klub dolenjskih visokošolcev, Ljubljana. Hajdrthova 19 (Inštitut v Borisa Kidriča«). Nasvidenje v Novem mestu! Pripravljalni odbor Dramatski odsek PD Dra-gotin Kette na novomeškem učiteljišču je v okviru proslav ob desetletnici ustanove uprizoril 4. junija dramo v treh dejanjih »Jezusovi apostoli**, ki jo je po motivu romana Leonharda Franka napisal J. J. Ti podatki, suhoparno napisani, ne morejo označiti utiša, ki ga je še mladi kolektiv dramske sekcije na učiteljišču napravil na gledalce. Ti so verjetno po večini bolj iz vljudnosti kot iz pričakovanja kulturnega užitka napolnili dvorano. Upal pa bi si trditi, da je bila ta vljudnost nagrajena z močnim doživetjem odrske umetnosti. K temu vtisu je pripomogla gotovo izbira pravega dela. Težko bi bilo najti za mlad igralski kolektiv, ki se skuša izoblikovati pod spretno roko režiserja pedagoga v bodoče nosilce odrske kulture med našim ljudstvom, bolj primerno delo. V zadnjem času opažamo da nas bolj približa resničnemu življenju odrsko delo, prirejeno po umetniškem izražanju, ~ki ga veže stilizira- Književniki med pionirji Pretekli torek in sredo so obiskali nekatere šole v novomeški občini mladinski pisatelji France BEVK, Josip RIBIČIČ, Tone SELIŠKAR m Ela PERO-CI. Pionirji v Mirni peči, Prečni, Birčn,! vasi, Smihehi, Otočcu, Šmarje ti in v novomeški osnovni šol1 ter nižji gimnaziji so jih povsod prisrčno sprejeli, toplo pozdravili in jim prinesli cvetja. Za prebrana dela so po- želi umetniki povsod toplo hvaležnost pozornih poslušalcev. To lahko trdimo tudi za obisk pri gojencih kmetijske šole na Grmu. V jesni bodo mladinski pisatelji obiskali še ostale osnovne šole v novomeški občnnd. Pobuda tajništva obč. sveta za šolstvo, prosveto in kulturo za obisk p;sateljev je vredna pohvale in posnemanj a I na forma drame. Spretna režiserjeva roka ima tu veliko več svobode pri izbiranju sredstev, ki naj pričarajo gledalcem pogled v resnično življenje. In ravno ta pogled v resnično življenje je pustil v gledalcu »Jezusovih apostolov* tako močan vtis. Skrbno izdelana scenerija, ki so jo pripravili učiteljiščniki pod vodstvom strok. učit. Marjana Kukca, in dobra scenska .razsvetljava kakor tudi nemaskirani tpralci, so ob odprtem zastoru takoj napravili vtis resničnosti. Sredi zbombardiranega mesta Wiirzburga v srednji Nemčiji je prikazan košček razvalin, v katerih so si mladi fantje, nezadovoljni z obstoječim redom, ustvarili tajno družbo »Jezusovih apostolov*, da pomagajo najbednejšim. Zelja, da se spoprimejo z nevarnostjo in prirojeni čut, da je treba pomagati sočloveku, ki si nebogljen v težkih razmerah ne zna pomagati sam, je združila mlade fante v tesno povezan kolektiv, ki z zanosom izvršuje svoje poslanstvo — jemati onemu, ki ima vsega v izobilju in dajati temu, ki je potreben. težko je mladim ljudem, ko jim obravnava pred sodiščem odpre oči, da je njihovo plemenito delo bila samo otroška igra — in da jih sedaj, ko je Vaza in pol V tovarni stekla v Rogaški S»latini hranijo največjo kristalno vazo, Izdelano v Jugoslaviji. Vaza j« visoka 110 cm in težka 40 log. ±£NA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO & "ENA IN DOM £ SODOBNO GOSPODINJSTVO Skromen, a delaven kolektiv 0 delu Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu za delo v pri V dveh majhnih izbah, od kater.h je ena brc* oken, dooiu-je v Novem mestu okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva, k; se že štiri leta trudi s prosve.iljevamjem žena in deklet ter si prizadeva razbremeniti zaposlene žene. Kot so skromni prostori zavoda, je skromna tudi upravnica Milka Češarkova; njena dejavnost je znana daleč naokrog zlasti pa ženam. Kar hitro je stekel pogovor in tovarišica Milka je pripovedovala: »V preteklih letih je obiskal d naše tečaje preko 2500 deklet in žena, ki so nato v svoje domove vnesle nov duh gospodinjstva Patron a žne sestre, ki obiskuje: c podeželje, povedo, da so Često-krat presenečene, ko jim v hribovski vasi ponudijo vložene kumare ali gobice in da pri obiskih kljub poljskemu delu nalete na čiste in pospravljeno izbe in umite otroke. Brez dvoma je to zasluga naših tečajev Prizadevamo si tudi za čim bolj zdravo množično prehrano prebivalstva, ker se zavedamo, da bo pravilno hranjen človek na svojem delovnem mestu lahko mnogo več koristil. Priredili smo tudi seminarje za ku-hairice mlečnih kuhinj, za kuharice bolnišnice in raznih men* ter j.h naučili sestavljati jedilnike, kjer so upostevarti vitamini in kalorična vrednost jed.il." »Ln letos, boste nadaljevali a tem delom?« »Storili bomo, kar bo mogoče, vendar bo dejavnost zmanjšana zaradi okrnjenega proračuna. Dobili smo 600.000 din manj kot amo računali, zato bomo morali še bolj varčevati kot doslej, tudi pri tečajih. Odslej bo morala vsaka občina, kjer bodo tečaji, kriti del stroškov, ostalo Pa tečajnice.« »Mn-a vaš zavod skrbebi za vea okraj, ali imate na terenu kakšno pomoč?« »Po naših smernicah dela v okraju več centrov za pospeševalno službo gospodinjstva; v te cenrtjre je Vključenih 1« strokovnih učiteljic« »Kaka pa delajo ostali zavodi r Sloveniji, saj ima vsak okraj svojega?« »VeNnoma vsi so bili ustanovljeni kasneje kot naš, vendar lahko več storijo v borbi proti zaostalosti, ker jim pomagajo domače tovarne Ln podjetja, pri nas pa se tako sodelovanje še ni uveljavilo. Drugje imajo zavodi tudi sodobno urejene prostore kot vzorec današnje kuhinje, sobe itd., mi pa ne moremo misliti na kaj takega, saj vidiš...« »In vaše želje hodnje?« »Najbolj ši želimo, da bi gospodinjstvo, ki je uvedeno kot obvezen, predmet v 6., 7, in 8. razredu reformirane šole, dobilo kot predmet pravo veljavo. Naše delo bo močno olajšano in materam bo veliko pomagamo, če se bodo otroci že v šoli navadili ceniti obleko in obutev ter se naučijo pravilnega ravnanja m čuvanja. Naučili pa se bodo zlasti ceniti domaČe delo, kar je osnovni namen tega predmeta. Ko bodo ti obroci postali možje in žene, si bodo deJo doma znali razdelili va ne bodo več žene sužnje dela v družini. Učni pripomočki tega predmeta pa bodo razred, šolski vrt, dvorišče in šolska kuhinja, kjer jo imajo. Naš okraj jo poslal že 6 osnovnošolskih učiteljic v Ljubljano n« tečaj, da se bodo usposobile za pouk tega predmeta.« Želimo, da hi se jim želja izpolnila in trdno upamo, da bo ta mali petčlanski kolektiv v prihodnjih leti razšiiril svojo dejavnost, kri je za dvig naše življenjske ravni, in za boj proti zaostalosti nujno potrebna. R. B. Naučimo otroka plavati! Marsikaterim staršem povzroča njihov alnček ali hčerka skrb!, ker ne zna plavati Ob »potepanju prt voda« ali vožnji 9 čolnom, ki se prevrne, pride kal lahko do nesreče, če otrok še ne zna plavati, zilatftt pa. Če se boji vode. Z gumijastim obročem ali bučami, ki Jih starši navadno ovijajo okoltl otrokovega trebuha, ne bomo dosti dosegli, kajti brž, ko ne bo imel otrok več tega pripomočka, bo spflaval na dno. Izkušnje so pokazale, da se otrok najhitreje nauči plavati, če se v primerno plitvi vodi navadi raznih spretnosti j broditi po nje.1. f-prva do kolen, pozneje do pasu In više, pljuskati, brizgati, sede ti v vodil itd. S tem se otrok seznani a posebnostmi dotlej neznanega mu elementa ln izgubi bojazen pred vodo/. Zdaj ga začnemo učiti težjih Teči: najprej gledanja v vodi Potopi naj glavo v vodo In skuša najti ni dnu kamen al) mamin palec, tako se bo navadil zadrževati dih. Nato ga skušamo nrlipravitj do tega, da bo z zadržanim dihom legel v ol**vl vodi na dno, pri čemer bo sam opaziO da ga voda dvigne na površje. Vse to bo otroku če bomo previdno ravnaii. v veliko veselje. Ko obvlada otrok vse te spretnosti, ga začnemo uftlft) plavam a. Najprej ga vadimo ležati v vodi, nato se prime v rokami za breg ali ga sami primemo za roko. z nogami pa naj se odrine od tal in stegne telo, nato naj dela gibe z nogami. Pozneje naj se namesto naše roko oprime plavajočega kosa lesa Nato ga naučimo še gibov z rokami. Spočetka se bo opirali *> z eno nogo na dno, pozneje oa bo s primemo vztrajnostjo tudi to opustil In zares zaplaval. Ko oto-ok že zna plavati, se pravi, da naredi nekaj gibov, ga moramo Se vedno nadzorovati. Pazite, da ne postane preveč »korartSen« ln ga navadite, da ge ne usti-a#l, če ga kdo potopi. Vse to lahko otroka sami naučimo seveda pa se bo otrok vsega hitreje naučili v družbi svojih sovrstnikov, ziasti, če Jih vzpodbujamo s tekmovanjem. DVE ZA VROČE POLETNE DNI Zgoraj je obleka iz pralnega kariranega blaga, primerno zlasti za vitke postave. Poživlja jo spredaj zavezana pentlja. Z malo spretnosti si jo iz 4,» metra blaga lahko tudi sam* sešijemo. Letos so spet v modi pike, pa tudi obleke v celem. Oh straneh jih lahko poživlja bel naiitek. Tako narejeno obleko lahko nosimo tudi brez bolera. ŽENE V SVETU 4«-LETNA MATI 4« OTROK Salima, žena vaškega duhovna iz Iraka, se je poročila t 14 leti. Odtlej je bila neprestano noseča, včasih je rodila tudi dvojčke, lani pa je rodila štiridesetega otroka. Od vseh na so le tri J* NA flVEDSKFM IMAJO DRUŽINSKE HOTELE Ka Švedskem skušajo pomagati zaposlenim ženam s r<»m. dja so zgradil; tako imenovane dmužinske hotele, se pravi 4—5- ra stanovanja v velikih blo-kler imslo otroške vrtce. sobe pospravljajo hotelski uslužbenci, kosilo pa dobivajo iz skuipne kuhinje ali ga pojedo kar v skupni obednici. Pravijo, da so stanovalci teh b'okov telo zadov-ljni. GIZDAVI SPOL V Zahodmj Nemčiji izdelajo ln porabijo na leto za 70 milijonov lasnih vod, a samo za 5 milijonov pudrov in Črtal za ustnice. Ker večino lasnih vod porabijo moški, trdijo nemški kozmetiki da so trenutno gizdavi spol moški — v«aj v Zahodni Nemčiji I Jogurt iz mleka v prahu Iz mleka v prahu se d* napraviti prav okusen jogurt. Ponudimo lahko kar samega aOi z raznimi dodatki. 1 lrtter vode. 1« dkg mlečnega prahu, 4 žlice jogurta od prejšnjega dne. Od celotne količine vode odmerimo približno l del ln v njej gladko ram osamo mlečni prah. Da ne bo grudic, ga vlijemo skozi cedilo v vrelo vodo in med vlivanjem ves čas mešamo, da se mfleko n« pripali. Mleko dobro prevremo, ga ohladimo, na 4fi stopinj (temperatura, ki jo roka lahko vzdrži), mu dodamo jogurt, vse premešamo, pokrijemo In damo v tako toplo vodo, da obdrži 46 stopinj Ko se je mleko zgostilo (približno 2 do 3 ure), g* postavimo takoj v mrzlo vodo afl.1 v hladlđnlk In s tem preprečimo nadaljnji razvoj glivic. Po večkratnem uporabil anj u glivice oslabe, zato moramo jogurt obnavljati (kupimo v mlekarni sveži Jogurti Jogurt z jagorličjem En liter Joigurta. lfi dkg Jagodlčja (brusnice, Jagode, m*Mne), 10 dkg sladkorja. .lagodlčje dobro zmečkamo in vse skupaj s sladkorjem vred /.mešamo med Jogurt. Prav tako lahko naredimo Jogurt z zmletimi čes-nlsml, pretočenimi m-reili-eaml in breskvami Z. J. Športne bluze temne ali svetle barve skoraj ne moremo pogrešati v svoji garderobi. Enostavno, o mladostno bluzn lahko oblečemo k širokim ali ozkim krilom. Drobni nasveti • DEŽNIKE, zlasti svilen* in poisvuiene postavlaj (če ao mokri) vedno le rahlo razpete na tla, sicer se blago raztrga. Ko so te »koral »uhd. Jih raapnl in do kraja OSUŠI. • GOBE, KI JO dnevno »ablmo ta umivanje, ne smemo prati v vroči vodi, temveč Jo speremo t mlačno, slano vodo. MOkro gobo pustimo na zraku, da se posuši, sicer km »I u razpade. • KAMILICE CVBTO v Juniju ln ted*1 je čas. d* si naberemo majhno zalogo t« koristne rastline, ki Jo posušimo v senci In rs prepihu. Zlasti letos se morimo potruditi, ker Je btlo Javljeno, da Jih poriml ne bo v prodaji. • OI.JNATK SI,IKK lahko lepo In brez škode očistimo * prerezano čebulo. « katero drgnemo p^ »liki; ko je čebula umazana, orl ležemo umazano plast In čistim dalje, dokler m »lika popolnoms oaciaJena. prišlo to spoznanje, čaka resno delo v družbi, da bi jo preobrazili ... Režiserju prof. Tonetu TR-DANU je uspelo ohraniti v celotnem igralskem kolektivu prirodno izražanje in ubranost tudi v množičnih prizorih, Čeprav so nekateri izmed sodelujočih prvič nastopali na odru. Vloge so bile dobro izbrane po značajih igralcev samih, kar je olajšalo naravno igranje. Tudi vključitev prostora v dvorani v igro je prispevala k vtisu prirodneoa dogajanja. Posebno prepričljivi so bili v svoji igri Peter, poglavar tajne družbe (UROŠ DULAR), skladiščnik Matej (JOŽE MR-VAR), Andrej, tihi rival poglavarja (FRANC S ALI), sodnikov sin Juda (MATIJA KOCE) in Tadej s svojo preprosto zagrizenostjo (STANE PEC-NIK). Tudi sin judovskih star- šev, sirota Janez (EDO ZGONC) je v prizoru pred sodiščem, ko spozna morilca svojih staršev, pretresljivo zaigral. Dobri so bili v podajanju odraslih vlog sodnik Lieban (VLADO PODGORŠEK), jetični bolnik Hohl-fuss (SLAVKO VIDENIC) in verižnih, bivši esesovec Zwi-schenzahl (FRANC VIDEC-NIK). Edino žensko vlogo deklice Katarine je skladno z ostalimi dobro zaigrala MIRA DAROVEC, ki je s svojo prirodno zadrego, ki pa je v odločilnem trenutku pred sodiščem prešla v odločen nastop, napravila prijeten vtis. Dramatska sekcija na učiteljišču v Novem mestu je s to uprizoritvijo dokazala visoko raven svojega dela, za kar ji gre vse priznanje z željo, da bi v tej smeri razvijala svoje delo tudi v prihodnje. N.K. Na koše smeha je vzbudila med več kot 1500 gledalci živahno sestavljena igra pionirjev z žogami ln klobučki, s katero so nastopili na telovadnem nastopu novomeškega učiteljišča ln vad-nice v nedeljo, 1. Junija, na Loki Šolska reforma (Nadaljevanje s 1. strani) poslopij je primernih za osemletke in še ta le deloma, ker bo mogoče rešiti vprašanje z raznimi kombinacijami. Skupno je 3 šolskih kuhinj, s telovadnic, 3 delavnice, 29 kabinetov. Na vseh šolah v okraju (ne samo osnovnih) poučuje 53« učnih moči, od tega 349 žensk. Kader Je večinoma mlad in brez izkušenj. To pa Je seveda le skromen delček slike Šolstva v okviru dosedanjih meja okraja. Kaj ukreniti? Da bi šolsko reformo uspešno izpeljali, bomo morali predvsem voditi resno politiko investicij, občinski ljudski odbort, ki so šolstvo prevzeli, morajo imeti prosvetne referente, ki se bodo ukvarjali s Šolstvom. Povečati moramo stanovanjski fond, da bi vzgojiteljem nudili človeka dostojno stanovanje. Inšpektorska služba bo morala predvsem z instruiranjem pomagati občinam reševati šolsko vprašanje. Posebno pozornost bomo morali v bodoče posvetiti Izboru pedagoških kadrov. Predvsem bomo morali štipendirati domačine, ki bodo na Dolenjskem ostali In poučevali. Tudi to je le del nalog, ki stoje pred nami. RAZPRAVA 0 ŠOLSTVU... Po poročilu sveta za šolstvo se je razvila živahna razprava. Odborniki so ugotovili, da so potrebe ogromne, razpoložljiva družbena sredstva pa majhna. Nujno bo torej predvsem na podeželju skušati vprašanje rešiti z organiziranjem sodelovanja prebivalstva, gospodarskih organizacij ln KZ, tako da bi vsi materialno prispevali. Prebivalci predvssm z delom In vožnjami pri gradnjah. Občine bodo morale kar naj-skrbneje reSevatl vprašanje življenjskih pogojev učiteljev ln v to delo vključiti prebivalstvo. Le tako bomo preprečili beg pedagogov z Dolenjske. Pri Štipendiranju smo se doslej ravnali preveč po željah Štipendistov. V bodoče mora biti Štipendiranje t razpisi politika usmerjanja v poklice, ki Jih nujno potrebujemo. ... M 0 STROKOVNEM ŠOLSTVU Čedalje večja industrijska proizvodnja vpije po kadrih. Nujno potrebna je srednja ekonomska šola. S priključitvi jo dela trboveljskega okraja bodo ustvarjeni pogoji zanjo. Vajensko šolo trgovcev, ki ima le 35 učencev, bi premestili v Brežice ter tako dobili potreben prostor in kadre v Novem mestu. V Krškem je strojna srednje tehnična šola, zelo potrebna pa je v okraju kovinarska šola .Sestavljena je bila komisija, ki bo o predlaganih kombinacijah razpravljala z ObLO Brežice in predložila svetu /n šolstvo sestavljen predlog. V okraju so 4 kmetijske šole. Nujno je sestaviti nov učni program, ker dosedanjih gojencev ne usmerja pravilno in se zaposlujejo po šoti celo v drugih strokah. Učni program bi moral imeti več praktičnega znanja, uporabnega v našem kmetijstvu. Svet za kmetijstvo bo skupno s svetom za šolstvo izdelal nov program. Kmetijsko šolstvo v sedanji obliki ne dohaja razvoja kmetijstva. Tečaji v gospodarskih organizacijah so najcenejši način pošolske izobrazbe. Morali bi pa nuditi več možnosti pridobivanja kvalifikacij, za kar ie sedaj preveč pregrad. V rudniku Kanižarica se je lani 60 delavcev usposobilo na tečajih in seminarjih za polkvalificira-ne. kvalificirane in visokokvalificirane delavce. Skupni stroški so bili 180.000 din. Vprašanje strokovnih šol in izobraževanja bomo v bodoče morali reševati v tesnejši povezavi s proizvajalci. Odborniki so po razpravi soglasno sprejeli poročilo Sveta za šolstvo in predlog o šolski reformi, o čemer bomo še poročali. Sklad za kadre Iz noročila upravne *a odbora sklada za kadre je bilo raz- vidno, da so sredstva, s katerimi sklad razpolaga, sorazmerno majhna, dotacija iz republiškega sklada pa znaša samo 5 milijonov. Z razpoložljivimi sredstvi ni mogoče rešiti vprašanja gradnje vajenskih šol. Republiški odbor sklada za kadre je zavzel stališče, da je nujno rešiti vprašanje strokovnega šolstva v gospodarsko razvitih industrijskih centrih in je letos doti-ral predvsem te. Odborniki so v razpravi zastopali stališče, da naš okraj hitro gradi industrijo in povečuje kapacitete ter ima zato velike potrebe po strokovnih kadrih. V republiški sklad smo prispevali 15 milijonov, prejeli pa le 5 milijonov dotacij. Število vajencev je naraslo za 300 Va, Okrajni ljudski odbor mora zato v tem vprašanju zavzeti ostro stališče. Poročilo upravnega odbora sklada za kadne je bilo soglasno sprejeto. J. M. Pionirji novomeške gimnazije (starejša skupina) so zmagali na okrajnem prvenstvu žužemberške vesti Občinski odbor SZDL je pretekli teden sklical sestanek predstavnikov vseh organizacij in društev v občini, da bi se pogovorili, kako bi čim bolj pravično razdelili dotacijo občinskega ljudskega odbora družlveniin organizacijam. SZDL je pri predlopih za pomoč upoštevala dejavnost in potrebe posameznih organizacij. Nekaterim organizacijam je bila po utemeljitvah potreb predvidena podpora zvišana. Za proslavo 1.1-letnice bojev na Sutjeskl je Občhnki odbor ZB s sodelovanjem zastopnikov ostalih organizacij napravil širši načrt. Rezervni oficirji bodo imeli predavanja o bojih na Sutjeski, za javnost pa bo o tej legendarni bitki predavanje, spremljavo z dia filmom in skioptičnimi slikami, da bi ljudem čim nazorneje priknzuli ofenzivo. Po vseh. šolah bodo proslavi posvetili precej časa. Na šolah v Žužemberku, na Dvoru in v Smihelu je predvideno predavanje s skioptičnimi slikami, razen tepa p« bodo otroci videli še kak ozki film o partizanskih borbah. Občinski odlici r SZDL bi moral za prevoz aparature nekaj prispevati. • NAROČAJTE • IN SIRITE • DOLENJSKI LISTI Topličani spet pojo Zadnji nastop domačega moškega pevskega zbora v Dol. Toplicah je bil l. 1949. Zbor se je razšel, ker ni imel pevn-vodje. Toplicanora pa je ostalo veselje do petja in želja po svojem zboru, saj so bili že od nekdaj znani kot dobri pevci. Po vetih poskusih, da bi svet organizirali pevski zbor, se je letos Prosvetnemu društvu »Maks Henigman* posrečilo organizirati moški pevski zbor. Od novembra 1957 do danes se je 17 pevcev shajalo vsako soboto. To so bili fantje iz To- plic, še več pa iz okoliških vasi, po poklicu kmetje, delavci in obrtniki. Nararmont žejno so sprejemali pevsko teorijo, * katero so se seznanjali v za-četku vaj. Zadovoljni so bili, ko so z notami v rokah odkrivali lepoto naših pesmi. Tako so se pridno vadili pod vodstvom pevovodje Jožeta Crneta in na Irtnšnji občinski praznik so prvič nastopili. V sončno pomladansko dopoldne so zadonell mladi glasovi iti Tnplrčanj .s-o bili zadovoljni. Starejši — nekdanji člani starega zbora — so srečni ugotO' vili, da mladi uspešno nadaljv jejo pev>sko tradicijo in marsikateri od njih je sklenil, d& se bo pridružil novemu zboru. Čutimo, da je novi pevski zbor trden in delaven kolektiv* pred. katerim je še lepa bodočnost. Požrtvovalnemu pevovod* in iz srca čestitamo in žeUnV>t /n hi I« riridalje ji svojim zborom uspešno gojil našo naroa* nn, partizansko in umetno V** sem! A. B. Stev. 38 (4291 DOLENJSKt LIST« Stran S Drobne iz Mirne peči S! S slavja na Mirni V kratkem raodobjiu j« mladica iz Mirne (peči dvakrat uprizorila »Sorodnika iz Amerike":, žal z zelo slabim obiskom. Pionirski odred »Katja Rupena« pa je v okviru Tedna mladosti pripravil pravljično igro »Pogumni Tonček«. Tudi ta predstava je bila slabo obiskana. Kljub slabemu obisku na predtetavah j d pionirski odred naštiudiral spevoigro Radovana Gobca »V bratskem objemu«, zato prosimo Mirnopečane naj vsaj tokrat napolnijo dvorano in pokažejo, da znajo ceniti prizadevanj« tvoje mladine. Zadružni dom popravljajo in belijo, prav bi pa bilo, če bi hkrati naredili tudi galerijo v dvorani $ kabino za kinoapara-fcuro. To ne bi veliko stalo, ker •o dela že začeta in b,i bilo pametno, da se to napravi zdaj, ko dtem obnavljajo, ne pa kasneje, ko bo že pobelilo. smenih Izdelkov šolske mladine, na kar že sedaj opozarjamo Mirnopečane. Tudi na zaključno proslavo šolskega leta vljudno vabimo starše nastopajočih otrok in ostale 3. junija so otroke na naši šoli obiskali mladinski književniki in brali svoja dela. MOadiina j« bila zelo disciplinirana in so jo književniki pohvalili. Obiskali so nas: France Bevk, Jože Ribičič, Tone Seliškar in Ela Pe- roci. Pisateljem se je mladini, toplo zahvalila ter jim poklonila cvetja in jagod iz naših gozdov. Pogrešali pa smo povabljene zastopnike množičnih organizacij. Mladina mirnopeške nižje gimnazije je pretekli mesec obiskala brigadirje naselja v Dolenji vasi. Naši pionirji so sodelovali pri štafeti brigadirjev, nato pa so jim priredili kulturni spored Z izvajanjem so bili brigad.:rji prav zadovoljni. Ivan Jarc — osemdesetletnik 15. junija bo prta razstava v Mirni peči od-isarskih in pi- V četrtek 12. junija praznuje upokojenec IvanJarc osemdeset let. Rojen na Viču nad Ljubljano prav tistega dne, ko je njegov oče odhajal z ostalimi slovenskimi fanti v Bosno in Hercegovino. Ze v zgodnji mladosti je izgubil najprej mater, potem pa tudi očeta in družina se je razkropila. Po končani obrtni šoli je predčasno prostovoljno odslužil vojaški rok, potem pa služboval ne- kaj let v žendarmeriji, nato pa prestopil v sodno službo. Od leta 1912 je kot pisarniški uradnik bil na sodišču v Kostanjevici in po prvi svetovni trojni nekaj časa v Brežicah, nato pa pri? 'I k Okrpžner u IZ METLIKE V nedeljo, L junija, je igralska d.užna na nižji gimnaziji v Medik. ob sodelovanju odraslih uprizorila dramo Leonharda Franka »Jezusovi apostoli«. To resno in hkrati vedro, globoko humano delo, ki zadnje čase osvaja naše amaterske odre, •je tudii v Metliki lopo uspelo, k čemer je veliko pripomogla ubrana Igra mladih »apostolov« ki v zbombardiira. nem Wur/.buagu jemljejo bogatim in dajejo revnim. Zanimiv razplet, ko se človekoljubni fantje preko razprave na sodišču preobrazijo v zavedne pri- KRATKE IZ ŠMARJETE Vašoaini so se razveselil; novice, da je ponovno odobren kredit za prepobrebno nadaljevanje gradnje vodovoda. Računajo, da bo mogoče napeljati vodo v Sma».-jeto in Dolenjo vas. Pri tem pa bo potrebno, da tudi ti- • atl vaščani, k še niso izpolnili obljubljenega prostovoljnega dela v vožnjah ali materialu, opravijo svojo dolžnost. Napredni kmetje marljivo zapra/.ijejo in škrope krompir, saj je koloradskega hrošča toliko , da grozi uničiti nasade. Ponekod pa posamezniki še £ar čakajo z zatiranjem. Iz Vinice po.-očajo, da so se lotil - poiil, ii kar je bil res ž* -"krajni čas. Pridno vozijo pesek in kamenje, da bo pot Zalog - Vinica v najkrajšem času popravljena. Doslej reševalni avtomobil ni mogel do Vinice. Prav bi bilo, ko bi tudi občima Šentjernej nekaj prlspe-tala pri tem delu, ker leži polovica poti v njenem* območju. Dijaki - modelarji so na8 prejšnjo nedeljo prijetno razveselili z lepo urejeno razstavo. padn%e naprednih idej, je tudi v igrj mladjih metliških igralcev našel sproščen, odirešujoč konec — Delo sta zrežirali Julija Raj-mer in Jožica Mikac. • Mladi, metliški harmonikarji gimnazijci so 3. junija oskrbovancem v Domu onemoglih priredili 1«P, veder popoldan. Ped vodstvom Silva Mihelčiča so jim zaigrali vrsto valčkov in polk. nato pa je nastopil še instrumentalni kvintet, Mladim harmonikarjem, kj so jih v domu tudi pogostili, se je za njihovo plemenito zamlsed, da razvedre betežne starčke, zahvalila upravnica doma Nežka Dragoševa. sodišču v Novem mestu, kjer je opravljal vrsto let službo vodje pisarne predsedstva Okrožnega sodišča. Kot pristav pomožnih uradov Stola sedmorice v Zagrebu je bil upokojen. Ves čas od leta 1919 do danes živi v Novem mestu. Iskre .o mu želimo, da bi v krogu svojih domačih preživel še dosti zdravih let! Trebanjski drobiž OPEKARNI fiACJb SELO Jfc pričelo primanjkovati gline. Raz iskave zemljišča na površini 28 ha, kjer so naredila 20 vrtin so pokazale zadostne zaloge m kvalitetno gli.no. Zaloge so tolikšne, da bodo zadostovale še precej časa. NOVI DROBILEC ZA KAMENJE bo nabavila občana Trebnje, Popravila občinskih cest in potov se niso razvijala po načrtu zaradi pomanjkanja gramoza, zato bodo kupili nov drobiiec. Gramoza torej ne bo manjkalo, pota pa bodo popravljena. GOZDNA POTA so letos dobro popravljena, ker Je bilo v gozdnem skladu dovolj sredstev. DVE KORISTNI ODREDBI je pred kratkim sprejeta oboi na Trebnje. Prva odreja obvezno zatiranje škodljivcev, vključno plevel. Ta odredba je zelo umestna, ker nas izkušnje učijo, da škodljivcev In plevela ne bomo zatrti tako dolgo, dokler Jih ne bomo zatirali vsi. Druga odredba določa obvez.no umetno osemenjevanje v občini ter določa pavšalno skočnino v znesku 1000 din letno. Na področju občine so zadržali samo dva bika za sektor Čatež. k1 Imata določene plemenilne kroge. ZELO MOČAN ČLOVEK te, kot je videti. T. O. iz Tretjnjeisa. .i ju«uja letos dc/poidne je prišel na upravo za dohodke ObLO 'irebnje ln. ker se ni strinjal z novo davčno odmero za leto 1358, je s tako močjo udaril po mizi, da je rob mize počil približno 30 cm daleč. *>*ftazen tega je obmetaval prisotne z nespodobnimi izrazi. Upajmo, da ga bo sodnik za prekrške, kjer je v postopku, pri' merno ohladil. S. L. iz Dolenjega viha slovi kot izzivač in pretepač. Ne dela, hodi po ziaanicah ter nadleguje ljudi za pijačo ln se opija. Ima poseben udarec z roko na lice in uho. tako da človeka onesvesti. 8. II. letos ee Je stepel v gostilni Colarič v Trebnjem, 9- II.' Je pripeljal na Svetinje vaške fante ter imel s seboj psico, vse z namenom da bi strahov al fante iz Šahovca. Prišlo Je do pretepa in posledica: nekaj laže poškodovanih, eden pa v bolnici. 20. II. se je v gostilni Qpara stepel s sova-ščanem. Nasprotnik Je bil močnejši ter ga je položil na mizo in tiščal za vrat. Vprašal ga je: •KoViko boš še živel?« S. L. pa je odgovoril: »Dokler me boš pustil«. Ko ga je sovaščan Izpustil, Je v njega ptjuva.l, ker je uvidel da je le enkrat naletel ne močnejšega. V nedeljo, 8. junija, so počastili na Mirni letošnji občinski praznik. Po jutranji budnici so ob devetih dopoldne ratzvili prapor obč, odbora Zveze borcev, po razvitju je pa bilo slavnostno zborovanje. S sprevodom h grobnici padlih borcev NOB in s počastitvijo spomina vseh žrtev za svobodo je bil slovesni del zaključen. Na družabni prireditvi je bilo zatem Mirenča-nom prav prijetno. Propagandni tabor DPK V okviiinu proslav ob 10-letnici učiteljišča je priredila tudi Družina prijateljev Krke, v kateri so taborniki šole, majhen, a prijeten 3-dnevnii propagandni tabor ob Pootovem gozdičku, kijer je prostor odstopila uprava bolnišnice. V nedeljo so bila krog tabora tekmovanja medvedkov in čebelic, zvečer pa prijetna taborniška zabava ob ognju. Zabeleži^ rnorarno tudi uspeHe razstave taborniškega gradiva ?.a letošnji Dan mladosti, kot razstavo družine učiteljiiščnikov tabornikov v minulem tednu. Okusno prirejene razstave s,i je v izložbah novomeških trgovin ogledalo mnogo 'ljudi. 0 mladih Topličanih Pred dnevj s*m v Dolenjskih Toplicah obiskal predsednika kluba mladih zadružnikov tov. Jožeta Pršino. Pogovorila sva £e o dosedanjem delu in o njihovih bodočih načrtih. Lani je bil njihov klub precej delaven, saj so brez kakršne koli strokovne pomoči doeeglj lepe uspehe. Na njivi, ki jim jo -je odstopila zadruga, so preizkušali razne kulture. Rezultate poizkusov so potem razdelili okoliškim kmetom, da so lahko posadili boljše in preizkušene kulture. Letos so hotelj- pričeti z isto vnemo, toda od. nikoder niso dobili nobene pomoči.in tako so sedaj brez pravega vodstva, ki b; znalo organizirati mlade zadružnike in jim pri nijhovem delu nuditi potrebno pomoč. Zadruga jim pomaga, vendar tud; sama nima dovolj strokovnega kadra, ki bi lahko delal z njimi. Ce bi dobili kakšno pomoč, so pripravljeni delat$tse bolj prizadevno, je rekel tovariš Pršina Letos bodo obiskali kak klub mladih zadružnikov, ki dosega lepše uspehe, in tako zamenjali izkušnje, obiskali' bodo tud: Mlekarno v Novem mestu in še več zanje zanimivih objektov. S. D. DOLENJSKI UdV£SČ£VAL£C Sreda, 11. junija - Srečko Četrtek, 12. junija — Čedomir Petek, 13. junija - Anton Sobota, 14. junija - Metod Nedelja, 15. junija — Vid Ponedeljek. 16 junija - Ben. Torpk. 17 iunffc - Gora/d g*v«ivr*» i>w,,_. oa iu. Uu IZ, junija ameriški lum »fadli anyek. Od 13. do 16. junija ameriški barva-sii cinemaseope film »zlomljeno kopje«. DOM JLA - NOVO MESTO: od 10. do junija ameriški film »Gospodai Balantrea«. Od 13. do 16. junija ameriški cinemaseope film »Sedeči bik«. CKNOMELJ: 10. in 11. junija italijanski film »Umberto D«. 13. in 15. junija ameriški barvasti film »Kockar iz Mississipija«. KUSiANJiiVTCA; 11. juniju ameriški film »Kalifovo blago«. 15. junija nem-Iki film »Velika noč Časa nove«. TREBNJE; 14. V" 15. junija ameriikl barvasti film »Do pekla in nazaj«. -Predstava v nedeljo ob 14. in 16. url. DOL. TOPLICE: 11. junija ameriški film ^Plamen opoldne«. 14. junija ameriški barvasti film »Pekel pod ničlo«. 15. junija italijanski film »Vrnitev v življenje«. SEMIČ: 15. junija angleški film »Berlinska zgodba«. METLIKA. ±1. junija italijanski film »Hči polka«. ■ ŽUŽEMBERK: 15. junija mehiški film /Poslednja želja«. Nekateri osebni m družinski upoko- jena ie niso predložili zahtev za popravek pokojnine, ki ga omogoča Zakon of pokojninskem zavarovanju. V zvezi s tem opozarjajo uživalce pokojnin, da bo samo tistim upokojencem, ki predlože zahteve do 18. junija lata 1958, izplačan znesek popravljene pokojnine od 1. januarja letos. Upokojencem, ki bodo predložili svoje zahteve po tem roku, se bo znesek popravljene pokojnine Izplačeval od prvega prihodnjega meseca po predložitvi zahteve. Okrajni zavodi za socialno zavarovanje bodo sprejemali 7ahteve tudi brez uuirebnih dukazilnih dokumentov. Dokumente, s katerimi dokazujejo posamezna dejstva, lahko uživalci pokojnin predložijo naknadno. (Iz Zvezntga zavoda zja socialno zavarovanje). RAZPIS Upravni odbor Kmetijska zadruge Šentjernej razpisuje delovno «ieato računovodja. Pogoj: srednješolska izobrazba z najmanj enoletno prakso v zadružnem knjigovodstvu ali popolna nižjeSolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite Kmetijski zadrugi Šentjernej. i" jl/NU PRODAMO rotni vo/icek m tnr»o9"t>"Ju ip fekmo-vato 12 vrst in 94 posameznikov. Pri članih IV. razreda so bili Stoplčanl brez k»nkur«nce. Vrata se Je dobro odre/ala (R6.84 o/(0. zr.tn bo znstopala novomeški okraj na republiškem prvenstvu na Bledu. Tvdl Semcanke so v kategoriji članic IV. ra/r«da dosegle 85 %, nekoliko boljši rezultat pa so \rncU- pri slanicah lil. razredi Metllčanke (88,14';,). Oho vrsti bosta tekmovali na ntrdu. Pri mladincih IV. ra/reda so bili najbolj-ii Trabanjcl t«b pri mladinkah pa tekmovalk« Iz 2užemberka, ki so prav tako dosegle visoku Število točk (iW.20 odatokov). Pri slednjih je bil" pri r»-čunanju r«/i;|iaioV narejena večja napaka, zato »o bilo na zaključni svečanosti za okrajne prv«kjnj« pronlaiene tekmovalk« lz S»oplč. čeprav j« v resnici vrsta Iz Žužemberk« dosegla skoraj ra il točk boljil rezultat kot vrst« Iz Stopi«. Pri mladinkah lit. razreda je bila najboljša vrsta novomeškega Par-Uzana (90,39%). toda tudi ostale tri vrste lz Mirn« peči, Šentjerneja ln Trebnja so se plasirale na republiško prvenstvo. V mnogoboju v vajBh n« orodju je tekmovala samo vrsta mladink B0v0me; «keg« Partizan*. Dosegi« je ».82 % točk zato bo prav tako nastopila nB Bledu. Kot posamezniki so tekmovali tudi trije Člani novomeškega Partizana - pri članih Petelin, pri mladincih (nižji razred) Pavlin In pri mladincih (višji razred) Koprivnik. TEHNIČNI REZUt TATI: Partizanski mnogoboj Člani - IV. razred 1. Pertlzan Stopl-če 330,05 točk (»8,84 %) posamezniki: Ljubo Žagar 69 točk (od 60). A. Mikec 5.^.3, I. Zalik 50.8. CUnlce IV. razr«d: 1. Partizan Semič ■m.25 točk (A5 %) posamezno Ljuba Bobnar 45,15 (od 50), M. Skedelj 43,05. M. Potočnik 42.3. ČUnlee III. r«zred: . Partizan Metlika 440,70 točk (»8,14 %), posamezno: Katica Ostronič 75,3, A. PlrkovM 73.3, A. Clgler 69.55, Mladinci IV. razred; 1. P«rtiz«n Trebnje 323,70 no: Marijan Slak 59 totk (''d 60). P. točk (85.18 %), 2. Mirna peč. posamez-frlflka 54.1 A FtorjančIČ SJ..9. Mladinke IV. razred: I. Partlaan Žužemberk 283,40 točk (»«,20 %). 2. Partizan Sto- Naši atleti v Grazu I.jub-Graz.11, LJubljane Najboli I'„,1 sinovo Na trobolu mest Graz - Celje ljana, ki 'Je ml pred dnev' «0 nastopili v reprezentanci tudi itirje novomeški »tleti uspešni sta bili Hudetova In v teku na 800 m. pnekll sta na cilj v odličnem času In tudi dosegli nov do lenjskl rekord. Pred njima sta bili naša najboUia SUmnikov« In Avstrljka obe prvakmll v n-ku na 800 m. Hudetova j« dosegla čas 2 24.2. Ooriinov« pa 2:24.8. Nala atleta 1'olrč In K-.tnlkov« sta dosegla J>eto mesto v skoku v vlitnn (Potrč 175 cm. Koti.ikovs 135 cm) V reprezentanci I -ililjan« «o nIT u«p..*nl štirje atleti \l Kočevja. 22. junija bo natit >n,lo večje število nailh atletov na pokra |lnsk*>m rlol' Partizan« v Slsku. •< °- V nedeljo slavje v Vavti vasi Ob otvoritvi fzikulturneg« dom« v vavti vasi priredi TVD P«rtlzan Straž« V n«del>>, iS. junija, fi/.kul'.iirno prire dltev / naslon im sporedom ob 14. url OIVOrlt*V, nato povorka, ob 18. url telovadni nantop; ob 18. url tekmovanje V odbojki In podelitev pr-hndnttg« pokala. Stidelii|*Jo- TVD Trebn1«>, TVD Novo H»o«to. IVO Žužemberk. TVD Dol. Torino. Vabimo k čim večji udeležbi! Športna tekmovanja v Žužemberku Zadnjo soboto v maju so bila I okvira proslav Dneva mladosti 1111 loki šmriiia tekmovanja šolske nilii din«-, aa kalera ji* mod šolsko min lino vladalo precejšnje zanimanje V teku nn W> m j<- bila najboljši, Valrnlin« Trlcp, prav tako t skoku r daljino* Najviše je skočil dijnk Boltjan Smrke. 'l>kiiio\ nli so Muli k metu krogli', » odbojki in nn'H dvenm ipnjfma. Mnojjo zanimanja in vose I i a je bilo za »polževe, rlirk« -kolesom. 7ma*«l je Dušan Zupančič naihitrajla kolesarja pa sla bila Jn-ne« 1'otforeh in Anton Slak/ Po tek movanju so bili dobro pogoščeni v-i II lele/rilCi. M* Kolesarji so tekmovali Novoustanovljeni Kolesarakl klub El AS Je prič«! delati. Nekateri njegovi so ž« nastopili na dirkah fn ugo toviti moramo, da ao se prav dobro od re/all. Tretrklo nedeljo Je klub organi tiral mnn|»o dirko, katere so se razei domačih kolesar!ev udeležili tudi goati« I/ Hrustnikn Tekmovalci (vozili ao * turnimi kolesi) so dvakrat prevozi! orogo Novo mesto - Šentjernej - Drn ,a - Otočer - Novo meato. Skupo lolJlna proge Je bil« «4 km. Na dir' le zmana! tekmovalec Iz Hrastnika Zmazek, ki le progo prevozil v 2 ur*> M minutah ln 24 sekundah. DrugI Je 1 /alokar (N m) i 08,34 ln tretji Mm kovl? (N. m ). Povprečna hitrost tek movalrav le bila N km n« uro, kai 1« u turna Vole«« pr«v doher po vpreček. r M^ piče 274,90 (85,90%), 3. Partizan Straža 262,10, posamezno: Angela Realna (st.) 48 točk (od 50), C. Strmola 47,65. Trlep 47,10. Mladinke III. razred: I. Partizan Novo mesto 451,90 točk (1)0,39 %). 2. Mirna peč 442,90 (88,58 %), 3. Šentjernej 433,92. 4. Trebnje, posamezno: 1 Vida Gerden (Trebnjel 77,05 (od 80), J. Falkher (N, m.) 73,40. Mnogoboj v vajah na orodju: Mladinke - nižji razred: 1. Partizan Novo mesto 382,07 točk (88,82 %), posamezno: 1. Ivanka Klemenčič 65,7 (od 70), M. Klemenčič 64,7. Člani - nižji razred: (posamezno): MIlan Petelin (N. m.) 61,10 (87.14%). Mladinci -nižji razred: (nosHinezno): Slavko Pavlin (N. m.) 66,'.1 m,i3%). Mladinci višji razred: (posamezno): Bruno Koprivnik (N. m.) 66 t. (94,28 %). F. M, —O— Teniški dvoboj Hrvatska - Slovenija V okviru prireditev za brigadirje, ki delajo na avlo cesti, prirejata Teniška zveza Slovenije in TK Elan Novo mesto zelo zanimiv in kvaliteten nastop najboljših igralcev tenisa Hrvatske in Slovenije. Prvenstveno srečanje obeh republiških reprezentunc, v katerih bodo nastopili tudi nekateri najboljši tenlškj Igreilci Jugoslavije, bo v nedeljo, 15. Junija v Novem mestu na teniških Igriščih na Loki. Začetek dvoboja bo ob 8. url. Nastop najboljših igralcev tenisa bo prav gotovo zanimiv in vreden, d« si ga ogledate. Vstopnine ni! Kako je a koloradarjem 2e pred prvim jotniijem smo opazili prve li&inke, ki *o pojavile zllasti na posesrtvih ob cearti Črnomelj—Semič in Črnomelj—Vinica. Znatoo manj ao okužena višja področja. Z organizirano akcijo škropljenja je prya začela KZ DragatuS. Motorni škropilnici sta se pomikali iz njive na njivo, ne oziraje m, kdo je njen lastnik. Gotovo bo ta akcija ena najuspešnejših. V nekaj dineh so bila poškropljena skoraj vsa krompirižča na območju zadruge. Na hribovskih njivah, krjer primanjkuje vode. pa krompiiri'šča prašijo. V zadnjem času je pričela z organiziranim škropljenjem tudii KZ Črnomelj. Nova gostilna v Podbočju V nedeljo, 8. jonija 1&58, smo imeJii v Podbočju majhen dogodek, toj pa je velikega pomena za napredek vaai in tunlrm« v tem predelna. Vas Podboje se počasi razvija in vsatk napredek toplo pozd.ravlijaTno. Viv.a in Pepj Keirto sta odprla novo, res sod'obn.0 urejeno goistitao. V takem lokalu se gost resnično prijetno počojjti, kajti prej.šnji lokalu v Striitarjevd hdft z,a gostilno ne ustrezajo z* današnje čase več, pa tudi sedanjim predpisom nasprotujejo. Gostilna bo omogočila gostom *udj prenočevanje z nekaj lepimi tujskimi sobami. S tem je Podbočje pridobilo drugo lepo urejeno gostilno. Kiutorna postrežba, dobre piijače iin jedJlla ter solidne cene pa .bodo najfbol'j'ša reklama za razvoj tuiriOTna. -ski Za tetanovaavje s pogodbeno rejo prašičev sta se prijavili KZ Črnomelj in KZ Dragatuš b 500 pogodbami za vzirejo prašičev in 50 ha hibridne koruze. KZ Črnomelj ima že letos v pogodbeni reji 200 prašičev. Pogodbeno rejo prašičev je KZ priglasila na občini, kjer bodo zagotovili ustrezne premije, pogodbene stranke pa imajo zajamčeno ceno prašičev. Umetno osemenjevanje Osemenjevalna postaja Črnomelj je zajela nad 70*/o krav v na*i občini. Le živinorejci a oddaljenejših krajev, kot s Sinjega" vrha in iz Starega trga, sedaj le ne osemenjjtijejo živine umetno. Se 5 ha hmelja Skupina kmetovalcev se je v dogovoru e KZ Črnomelj odločila zasaditi še 5 ha hmelja Žično armaturo bodo postavili že v jeseni. V Črnomlju imamo že 5 ha sodobno urejenega hmeljišča .Z novo zasajenimi 5 ha hmelja se je površina hmeljišča tako dvigni!!* na 10 ha. SMETI, SMETI, SMETI... Ragov log počasi spreminja lice. Na žalost v tem sanislu, da bo v nJem kmalu več papirja ln odpadkov kot zelenja. Mogoče bi bilo dobro, da bi komunalna uprava namestila koše za smeti. Poudariti pa moramo, da ba Novoaneftčani,. predvsem mlađana, lahko mailo bolj skrbeli z.a čistočo in red v logu. Ze sedaj, ko Je mflst komaj popravljen je v nasadu mnogo polomljenih vej, predvsem pa polno papirja in odpadkov. Treba bo torej namestiiti kose za smeti, predvsem pa bodo morali obiskovalci Ragovega loga pokazati kulturnejSi odnos do svojega sprehaj all*ča. SPET KOLESARJI Kljub pozoriilom, da je vožnja s kolesi prepovedana, malokdo to upošteva po poteh novomeških lia&adov. Talko na primer na odseku poti od pošte do trafike pred okrajem voz4Jo celo motoristi, (pa tudi po lesenem mostu cez Krko). Na sprehajališču za Loko uprizarjajo prave kotlesarske dirke, pono-Ch voaljo večinoma brez luči. Kandljaki. most, Ragov log in Zupančičevo sprehajališč« so postali skoro izključna last kolesarjev. Dobro bi bilo, da bi Postaja LJM včasih poslala tja miličnika. Potem bi taki prekrški nemara hitro odpadli. KANDIJSKE ZAPORNICE Te zelezniSke zapornice so poglavje zase. Posebno zato, ker je tja usmerjen zaradi gradnje avto ceste ves promet proti Ljubljani. Zapornice so pogosto zaprte zaradi premikanja tovornih vagonov Kolona avtomobilov, ki »e nabere na obeh straneh pa demonstrira .s pretresljivim hupanjem. V neposredni bližini je bolnišnica ln takšen hrup prav gotovo ne vpliva dobro na bolnike. Nujno je tik ob zapornicah namestiti ustrezni prometni znak, pa tudi mMičnik ki bi včasih stal tam, ne bi ško dll. Dobro bi bilo, da bi Odjočiln ljudje skušali to vprašanje rešiti v razgovoru z železnico. (Tudi ne vemo, če je zapormlce, treba spustiti, ko je vlak — na primer -Sele odpeljal s sostaje v Bi.rčn-; vasi.) Dopisujte v Dolenjski list; to je boljše kot jezo, M »o nos po nlC ne piSejc ..«! iilKD CILJEM (s lekmovanja lahkoatletov na nastopu učiteljišča 1. junija 1958) ADMINISTRATIVNI S0LA NOVO MESTC obvešča vse, ki se zanimajo za vpis: Prošnje ?a sprejem oddajte do 20. junija. Sprejeti bodo vsi, ki imajo za to pogoje: končano nižjo gimnazijo ln uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenščine In matematike, ne glede na to, Če so otroci padlih odnosno živečih borcev aM ne Sprejemni izpiti bodo 23. in 24. junija. Ravnateljstvo ura iiuiimiiiiiiKiiiimiiiii: TRGOVSKE VAJENCE samo 7đrav« ln močne fante Zaključnu »lika »10 let učitelje«- na velikem * L junija telovadnem na Loki. nastopu novomeškega učiteljišča TRG. POMOČNIKE - železninarje eventualno tudi mešane ali špecerijske stroke • Prijme TRGOVSKO PODJETJE »KOVINA« — LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA 7 (dvorišče, I. nadstropje) Arheološki izsledki na avto cest Otočec, 29. maja 1958 Letošnja mladinska akcija se Odvija na zgodovinsko pomembnem terenu. V prvem tisočletju pred našim štetjem to stala na Številnih dolenjskih gričih utrjena gradišča moaočnih rodovnih knezov. Ob trasi avto ceste je najvažnejše tako gradišče Vinji vrh nad Belo Cerkvijo. Vendar večjih najdb iz tega časa ne pričakujemo, ker leži avto cesta ob vznožju gričev. Drugače pa je z najdbami rimskega obdobja. Kakor je za današnji čas značilen priliv prebivalstva v industrijska središča in v obrate ob prometnih žilah, tako je značilno ta rimsko obdobje naseljevanje kmečkega in obrtniškeca prebivalstva v ravnine. Ozadje takemu nenadnemu obratu je pax Romana — mir v mejah rimske države. Po zasedbi so ukinili Rimljani prejšnji mo-narhistični ustroj in uvedli izenačenja prebivalstva v samoupravljanjem v municipijih in kolonijah. Odstranitev domačega plemstva in s tem prejšnjih prask med veljaki, je omogočila delavstvu in kmečkemu prebivalstvu varno življenje na plodnih, toda nezavarovanih poljih. Hkrati je doživela trgovina z uvedbo denarja močan pospešek. Drug činitelj splošne blaginje je bila graditev ceste. Idejna zasnova je bila enaka današnjim hotenjem pri gradnji ceste — speljati traso zložno in po najkrajši noti. Dokaz zd to je skoraj enak potek rimske ceste in moderne avto ceste vse od Ljubljane do hrvaško-sloven-ske meje. Na ohranjenih mestih je ustroj cestišča grajen izredno skrbno. Posteljica je iz steptane zemlje, na katero je nasuta plast spehanega rečnega preda ali drobnjaka, debela včasih tudi 20 cm. Srednja širina ceste znaša 7 m. Točnega leta graditve rimske ceste ne verno. Na miljnikih Antonina Pija in Septimija Severa se omenjajo popravljalna dela na mostovih in cestišču. Na splošno smo menili, da sta omenjena vladarja uka- zala opraviti le manjša popravila. Zato je bil prvi rezultat kontrole s strani arheologov več kot presenetljiv. Pri izkopih za temelje mostov in propustov so v več zaporednih jamah zasledili kar dvoje cestišč in to v različnih globinah, ki sta medsebojno oddaljeni več desetin metrov. Iz izredno zapletenega položaja nam je pomagal tov. Ivo Pirkovič. Pri študiju težavne in doslej Še vedno dvomljive lokalizacije rimske naselbine Crucium je moral pritegniti kot osnovni vir miljnike in rimsko cesto, da bi vskladil izročene razdalje s stvarnimi Intuitivno je sklp- be so bila v Sloveniji predvsem v imensko poznanih krajih, kot so Emona, Nauportus, Celeia, Poetovio in še v nekaterih drugih. Raziskovanja na podeželju pa so pred osvobodilno vojno zapostavljali. Kaže, da bodo letos nadomestili zamudo preteklosti, saj stalna ekipa arheologov zbira podatke, na avto cesti ob podpori mladine in investitorja. Tam, kjer se rimska cesta po dokaj strmih vzpetinah spusti pri Kronovem v Krško dolino, so odkrili ob cesti že sedem rimskih hiš. V zemlji so se ohranili le temelji iz velikih lomlienih plošč Apnenca, Ker je kamenje položeno prosto v zemljo in ni vezano z apnom, dokaj slabi temelji verjetno ne bi zdržali močnejšega ostenja, zato so bile stene iz vodoravno razvrščenih lesenih brun. Običajno so bile stavbe pravokotne. Streha se je naslanjala na ostenje in je bila krita s slamo, deskami ali skodljami. Pred mrazom so špranje med bruni zadelali z mahom in glino. Posebnih tal hiše niso imele pač pa so spe-hali zemljo na vsem zazidanem prostoru. Popotniku iz Italije ali bogatega' vzhoda je utegnilo biti vse to dokaj nenavadno. Ta- jinstveni gozd in zelena Krka sta tu pela svojo pesem kmetu za plugom, pastirju, ki je W0 sončnih gozdnih tratah pase! čredo, in samntni skupin oglarjev, od katerih je na cesto zazvenel rezek odmev udarcev sekir, vse do enakomerni drdrajoče kočije mestnega popotnika. Njemu, meščanu, je bilo življenje v teh gozdovih tuje: nikjer večnadstropnih zidanih stavb, nikjer mikavnosti mestnega gostišča. Vendar ugotavljajo arheologi vzrok in red tudi v teh skromnih stanovanjih. Vzrok, zakaj so gradili lesene stavbe, je jasen: stanovali so sredi neprodirne-ga gozda in so izkoriščali pač to, kar je nudila narava o obilju. Ze po letošnji akciji spoznavamo v načinu graditve in v oblikah teh primitivnih stavb določeno dosledje. (Konec prihodnjič) r. N" T K ° ■ U P A N T C Gradnja nove avtomobilske ceste odkriva v nedrjih nase zemlje ostanke narodov in kultur, ki so živeli tu pred davnimi tisočletji pal, da obstajata dve cesti od Bele Cerkve proti Neviodunu — današnjem Drnovem, kajti prvotno cestišče je bilo v deževnih letih pod vodo. Tako je bila prva uganka kmalu rešena, znanstvena vrednost izsledka utegne biti sčasom še večja, zlasti ker vrisujejo arheologi na terenu točen potek ceste v specialko. Dosedanja arheološka izkopavanja stanovanj rimske do- Školjkolovci ob Donavi V povojnih letih se je na rekah, ribnikih in močvirjih Panonske nižine razvil posebni poklic — školjkolovci. 2e pred vojno smo imeli v Jugoslaviji PREŽIVELO SNUBLJENJE »Kunigunda, poročiva se, na rokah te bom nosil.« »A tako! Jaz sem pa skozi mislila, da imaš Fiat 600.«' POGOVOR NA TRSKI GORI »Jejhata, Tone, si slišat; ljudje bodo kmalu šli na Mesec, pa na Venero in še na druge zvezde,,.« »To bo vse eno figo vredno, Miha: takega cvička, kot ga midva pijeva, tam gori ne bodo rfhšli.« JUNAK »Torej pravite, da se je bil tat skril pod posteljo. Kako da ste ga tako hitro odkrili, ko ste prišli domov?* »Veste, tovariš sodnik, ko sva z ženo ponoči prišla domov, sva se hudo sprla in jaz...« »Aha, že razumem,* ga ustavi sodnik. PRI LJUDOŽERCIH »Ali naj oba bela kuharja, ki smo ju ujeli, skuhamo naenkrat?« »Ne,« odgovori poglavar. »Več je kuharjev, slabša je obara.« SKRIVNOST PARIŠKE MODE Znanega pariškega profesorja Strovskog so vprašali v družbi, v čem je pravzaprav skrivnost pariške ženske mode in njene vlade v ženskem modnem svetu. »Veste, tam, kjer se ženske veliko slačijo, se znajo tudi lepo oblačiti,« je odgovoril profesor. PRI VEDE2EVALKI »Karte kažejo pametnega in zelo naprednega človeka ...« »Seveda, to sem jaz!« ZAGOVOR »Torej vi ste tožnika udarili s steklenico, polno vina,*1 pravi sodn;k za prekrške. Ali niste pomislili, da bi ga s tem lahko hudo poškodovali?!« »Poškodoval, pravite? Kje neki: vino je bilo naturno, ne šišensko!« — Dobil je 10 let, pa bi Cisto pozabil na poklic; je namreč vrvohodec ... VSE ZA LEPOTO! — Na vse mogoče načine se mučijo ameriške in tudi druge milijonarke, da bi shujšale za kak kilogram in ohranile »linijo«. Da bi ugotovila, koliko morajo prj tem pretrpeti, se je temu podvrgla tudi neka ameriška časnikarka, k) je komaj živa prišla izpod številnih shujševalnlh naprav ... Potepuhi - ocenjevalci Pariz ima najrazličnejše senzacije in zanimivosti, zadnjič je pa doživel spet novo posebnost. Šest najbolj tipičnih pariških »klošarjev« (posebn.-f vrsta pariških klatežev) je bilo izbranih za komisijo, ki naj ugotovi, kateri od Lastnikov ljudskih 1 kuhinj okrog osrednje pariške tržnice, najbolje praži krompir, znanj »pomfri«. Sest članov . te komisije, ki so jo sestavljali največji pariški originali, klateži, kakor n. pr. »Markiz«, ki govori Ses>t jezikov, je dodelila prvo nagrado nekemu Jeannu. ki že 27 let prodaja na tržnici prazen krompir. nekaj tovarn za izdelavo bisero-vinastih gumbov (v Kamniku, Šoštanju, Zagrebu in manjša v Beogradiu), toda za izdelavo teh gumbov so uvažali iz Egipta rečne školjke iz Nila, ki so večje in veliko bogatejše z bi-serovlno, kakor naše. Sele v zadnjih predvojnih letih, ko je bil ustavljen uvoz iz Egipta, je tovamiea v Beogradu začela izkoriščati školjke iz Donave. Danes uporabljajo dve vrsti školjk lz voda Panonske nižine: večje lz ribnikov, ki imajo veliko mesa in tanko lupino, in rečne, ki so manjše, imajo pa debelejišo lupino. Od posušenega in zmletega mesa školj dobijo školjikino moko- iz zmletih lupin pa mineralno moko. Obe moki sta izvrstno hranivo za živino. Današnja proizvodnja bisero-vinastib gumbov ne zadostuje le vsem domačim potrebam, ampak daje tudi velike količine za izvoz, zlasti v dežele Bližnjega vzhoda. Lov na rečne Školjke na Donavi In Savi ,se začne junija in traja do septembra. Lovijo Jih predvsem takrat, ko je nizka voda. Lovci gazijo po plitvinah in z rokami pobirajo školjke, ki v velikih naseljih žive na peščenem dnu, pokritim s tankim slojem mivke. Iz večjih globin pobirajo školjke z grab ljami ali s posebno mrežo. Školjkolovec, kmet ali ribič, ki mu je: to postranski poklic, nabere pri srednje' visoki vodi okrog 60 kg školjk na dan, če je voda nizka, pa tudi do 200 kg. Močvirne školjke je laže loviti, pa jih školjkolovec lahko nabere na dan po 120 kg. Mimo tega jih lahko lovijo vse leto, razen pozimi, ko močvirja ali ribnike pokrije led. Od vinarjev do dinarjev 2e 43 let, od 1. mairca 1915, prejema družinsko/ pokojnino Ana Babic v Zagrebu. Najprej je prejemala 138 kron in 2* vinarjev, sedaj pa dobi 5500 dinarjev. »Ni veliko,« prav,{ Ana Balbič, ki ima nemara jiugosUo-vamski rekord v trajanju prejemanja pokojnine, »toda jaz živim skromno. Glavno je pa zdravje.« Nad lo tisoč pariških šolarjev je nedavno tega preplavilo mestne ulice in nosilo napise, s katerimi so pozivali prebivalstvo na red In snago. Šolarji so hkrati tudi sami slovesno obljubili, da ne bodo več pisali po zidovih, pazili pa bodo tudi na vse javne nasade In parke. Ce kaj, Je vredna posnemanja ta akcija mladih Francozov. w$i/^wr&d\A »2s trm ave Kaj se pa je agođilo, da so Belokranjci zgubili svoje starodavno Pobrežje, ki je čuvalo ozemlje Privršcev in Polj-cev kakor od Homerja opevana Mikene ravno Argolido v sivi davnini? Naš najznamenitejši zgodovinski spomenik je uničil leta 1945 ogenj ustaških in" hitlerjevskih minometalcev. Po pripovedovanju očividca Mihe Hotujca, ki je bil marca 1945 sekretar Podrajonskega odbora Adlešiči so slovenski obveščevalci in kurirji 21. marca 1945 izvedeli, da ustaši in Nemci pripravljajo napad na kranjsko obi'ežje Kolpe v razdalji od Kunić do Mošanjcev. Ta napad pa ni bil namenjen slovenskemu civilnemu prebivalstvu, temveč uničenju kar-lovškega vojnega odreda, dalje komande mesta Karlovac, okrožnega karlovškega odbora in njihove vojne bolnišnice, kar je vse bilb na ozemlju adlešičke občine. Na pobreških lokah je bila tudi strojarna kož za hrvatsko partizansko vojsko in za civilno prebivalstvo Bele krajine. Istega dne (21. marca 1945) so v popoldanskih urah začeli ustaši in Nemci obstreljevati z minometalci slovensko vas Vrhovce, kjer so z minami zažgali nekaj gospodarskih poslopij. Tudi na vas Adlešiče je padlo nekaj izstrelkov. O tem premikanju ustaških in nemških čet, ki so nameravale vdreti na adlešičko ozemlje, je tamošnji rajonski odbor pravočasno obvestil Komando mesta Črnomlja s prošnjo za izdatno pomoč, če bi prišlo do sovražnega napada. Črnomelj je na to odgovoril, da ni nevarnosti za večji sovražni vdor s hrvatske strani in da je črnomaljska komanda o vsem gibanju dobro poučena. Po ponovni zahtevi je Črnomelj le poslal malo četo 40 mož pod poveljstvom komandirja Emila Zarkovića i* Pri'bjjfiec, da zasede terase na levi strani reke Kolpe. Ta četa pa je bila prešibka in preslabo oborožena za uspešno obrambo. Ljudstvo je bilo zelo zbegano, vendar je imelo še dovolj prisotnosti duha, da se je zavarovalo pred največjim zlom. Dne 22. marca 1945 je v zgodnjih jutranjih urah začel sovražnik prodirati čez Kolpo na več sektorjih, tako da je bila razgibana vsa ustaško-nemška fronta od Marindo'a do Fuč-kovec. Najmočnejši vdor je sovražnik izvršil pred samim po-breškim gradom, ker ga je tu ščitila njegova minometalska četa na hribu Hlapniku blizu doma nekdanjih pravoslavnih vlastelinov Čavićev. S te višine je sovražnik obvladal grad Pobrežje, holm Priložnik in vinorodno Plešivico na kranjski strani. Hrvatski partizani v Pobrežju in njegovi okolici, so se, videč veliko nevarnost, pravočasno brez borbe umaknili v vas Pribinci izza Plešivice, ne da bi se bili kaj s Slovenci domenili o skupnem bojnem nastopu. Ker naša partizanska četa ni bila dovolj močna in ker je bila tudi slabo oborožena, se je po hudem boju in potem, ko je izgubila več tovarišev, umaknila v vas Bedenj zahodno od Plešivice. Švabi in Hrvati pa so vdrli čez Kolpo na kranjsko stran v gumijastih čolnih in po jezu grajskega mlina. Ko so zasedli Pobrežje, so sovražni vojaki nanosili v grad slame, dračja in suhih drv, vse polili z bencinom ter predali plamenom častito štiri sto let staro poslopje. Kar se ni posrečilo Turkom, so dosegli nemški okupatorji in ponoreli ustaši. Po okoliških vaseh je sovražnik pobral kmetom živino, vozove ter zažgal hiše z gospodarskimi zgradbami vred. Tedaj so zagorele vasi: Pobrežje. Purga, Adlešiči, Gorenjci, Vrhovci, Velika sela, Mala sela in naslednji dan še velika vas (Pogled na grad Pobrežje pred zadnju vojno) Griblje, rojstni kraj avtorja, ki je ta siloviti požar opazoval s hriba Kučarja pri Podzemlju ob Kolpi. Celo belokranjsko obrežje Kolpe od Marindola do Gribelj je bilo takrat kot ognjeno morje, ki ga je vzvalovil spomladanski jug. Pretresljiv je bil ta dan konec mladega črnomaljskega partizana Francka Plevnika, ki je bil pripeljal za četo voz hrane do blizu Adlešič, pa je tam padel v roke ustašem, ker ga ni nihče poučil, o nevarnem položaju. Podivjani Paveličevi hlapci, ki so se pri likvidaciji ujetih partizanov posluževali hladnega orožja, so mladoga fanta zaklali kot svinjče in ga pustili vsega prebodenega ležati na cesti. Ko je dan kasneje dospela VIII. Prešernova brigada na lirofed in travnati Vrh Plešivice (336 m), je že ogenj spremenil Pobrežje v razvalino. Ustaši in Svabi so zapustili Belo krajino in jo odkurili proti Zagrebu. Z obžalovanjem so takrat ljudje govorili o napakah črnomaljske mestne komande. Vzrok propada Pobrežja pa je pravzaprav v tem, da je bil grad bratsko dodeljen komandi Karlovškega vojnega odreda, ki se ni čutil dovolj varnega na lastnem ozemlju Brajcev med Karlovcem in Kolpo pri Pobrežju, ker tam v tem Času še nI bila dovolj razvita protifašistična misel ter organizacija partizanstva. Vso vojne in upravne organizacije Karlovškega Obreda, ki so bile v gradu Pobrežju ter okoli njega, bi pravzaprav bile morale Imeti svoj sedež v starem frankopanskem Ribniku, središču belooblečenih Brajcev. 101. Prve živali, ki so nam prišle pred oči, so bile antilope. Švignile so mimo nas kakor ribice skozi tmaragdnoteleno vodo. Ro so bile mimo, je zavladala kratka tišina, ki jo je kmalu pretrgal kruleči In puhajoči nosorog, Vihral je naravnost in puščal /a seboj razdejanje. Kari se Je obrnil proč: slonom Je prevzetni nosorožji hrup zmerom zoprn. Takoj nato je privršal mimo čekunast merjasec, Sledile so mu podlasice, divje mačke in včasih kak čitah. Na planjavo se niso upale; krile so ae v zelenju ln travi, ker ao vohale človeka in slona. 102. Tu pa tam smo zaslišali strastno in Jezno ren-čanje. Kadar koli nam je ta > las udaril na ušesa, se je uradnik s svojo puško usedel tako, da hI luhko takoj streljal. Potem je za nekaj minut vse potihnilo. Kmalu pa smo zaslišali v daljavi vpitje ■ronjačev. Nenadoma je prišla mimo čreda slonov ISre/šumno in brez sledu so šli mimo kakor poiv joče katedrale. Jezno renčanje v džungli se Je zno vat Oglasilo. Toda tokrat neposredno pred nami Gonjači so kričali že čisto blizu, nato pa so val utihnili, ker je zarjovel bližajoči te tiger. 103. Tiger je z enim samim skokom planil na jaso, pa takoj spet izginil; opaziti je bilo. kako šviga od Krma do grma, ko pa se Je ustavil, mi se za trenutek pokazale njegove zadnje noge. Uradnik je ustrelil, ne da bi ga bil posvaril, Hmr je samo zarjovel in še Isti hip bliskoma skočil pred slona. Slon se Je vzpel, se odmaknil nazaj in obstal tako, da je Imel drevo za seboj. Ker uradnik na tigra u| inngel streljati, če ni hotel pognati krogle skozi mojo glavo, je moral čakati. 104. Tiger je z enim samim skokom planil *k>«n na bok. tako blizu liaudahe, rti nI bil niti za dolžino puškine cevi oddaljen od uradnika. Odložil a*10 piščalko ln začel preklinjati Angleža. »TI, brat nje,« sem kričal, »Zakaj ga nisi posvaril, preden >» -ireljal? Kdo Je še videl človeka, ki b| streljal ue da bi JI poprej pogledal v oči? Kakor da boš tigra ubil, če mu boš s Kroglo ruimesarl! zadnjo nogo!« Mož Je bil smrtno bled od strahu, ruško W držal v roki, ali tiger Je gladal čez haudaho in "*•" goval šapo, da bi ga pograbil. 59