Ste v. 296 IZHAJA VSAK DAN rt Mdeljah hi praznik* •fel .ib pmiiljMI ah ». "•etnične itev. m prodajaj© po 3 nv4. (i stot.) v ......gjk :>tMLk».rnah t Tretu in okolici, Gorici, Xrasju. Št. Petru, -•stojni, Sežani, Kabreiini. Sr. Luciji, Tolminu. JLjdov-ni, Dornbergu itd. Za*tareie iUv. po S ari (10 stot.). >«LA8I 82 RAČUNAJ« NA UM.IMETRI t $rokosti 1 t vlOB*. cene: Trg-nrHrski ic a^rtoi ejpast bo s ot. srn, •nrtniee, zahval«, poslanic*. cs'asri «j»narnfh zavodov po s* st. mm. Ze. ogiu-e t te«*« kota do i vzs4 30 K, vsaka ;&daljna vrsta K '2. Mali ©gia»i po 4 stot. beseda, naj-pa 40 atot. O^iftAt bprej caa Lnsoratni oddelek oprave liaoati". — Plačuje m iakljn£no le opravi „Edinosti". -t. bi uto Up ve • Trsta. TRST, torek 25 oktobra I9IO Glasilo političnega druMv« „Kdinost" za Primorsko. V šdmotti jt moč l Tečaj XXXV NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol lete 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbo brez dopoalane naročnine, se oprava ne ozira. Saraimlsa na B*đ»ljako lstaaj« „EDIKOST1" ataaa: «a o*ia lato Krca 5-80, za »9l lata Sroa 3 CO. Y«i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se sprejemajo in rakopial se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo liste. UREDNIŠTVO: u I to a Gioraio Gatattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koaaoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica . • ■ -- Giorgio Galatti štev. 18. ===== Fošbio-hranllnHEnl ra?un It 841 652. TElEFOfl It «-57. BRZOJflUNE UE5TL Sklicanje tržaškega deželnega zbora. DUNAJ 24. Jutršnj2 „Wiener Zeitung" priobči cesarjev patent, s katerim je tržaški deželni zbor sklican na 27. t. m. — Razun mnogih upravnih zakonskih načrtov se bo deželni zbor bavil tudi z določitvijo proračun deželnih šolskih fondov za leto 1911, uvedbo vrednostnega pomnožilnega zakona, ■adaljnega pobiranja osebnega pridobnin-skega davka od doklad. Iz delegacij. DUNAJ 24. Vojni odsek avstrijske de- Buletini od danes in včeraj potrjujejo, da se stanje prestolonaslednika boljša. — Vsled tega se prof. Chvostek, ki odpotuje danes na Dunaj, ne vrne več v Beligrad. grSka. ATENE 24. Kabinet stavi na današnji seji narodni skupščini zaupno vprašanje. Poroka princa Viktorja Napoleona. MONCALIERI 24. Poroka princa Viktorja Napoleona z belgijsko princezinjo Klementino se bo vršila dne 14. novembra t. K Kitajska hoče ustavo. LONDON 24. Kitajska narodna skupščina je v soboto enoglasno sklenila pozvati nahajamo Slovenci, in drugič v popolnoma Ni čuda, da mora socialna demokracij« ponesrečeni taktiki in politiki, katero je s tako politiko odbiti od sebe vsakogar, legacije je pričel danes razpravo proračuna vlado> da PreJ uvede ustavo- ▼ojne mornarice. Poročal je delegat dr. Schwegel. DUNAJ 24. Odsek za sklepni račun •grške delegacije je razpravljal sklepni račun za leto 1907 in je glede vseh postavk podelil absolutorij ter je skupnemu računskemu dvoru izrazil zahvalo za njegovo celovanje. BUDIMPEŠTA 24. V današnji seji vojnega odseka ogrskih delegacij se je nadaljevalo razpravljanje o enkratni izvanredni potrebščini v znesku 180 milijonov kron.— Skupni vojni minister pl. SchOnaich in sek-©ijski načelnik Okrugič, dalje sekcijska načelnika pl. Hoffmann in polkovnik Schafer so dali zaupna pojasnila. Po daljši debati je bilo 173 milijonov enoglasno, 7 milijonov tudi od delegatov Košuta in Appor.ija, 7 milijonov pa od večine odobrenih. Pogreb poslanika Khevenhfillerja. DUNAJ 24. Danes popoludne se je vršil pogreb avstroogrskega poslanika v Parizu grofa KhevenhuIIerja, katerega se je udeležil tudi cesar, več nadvojvod, p*rinc HatzfeEd kakor zastopnik nemškega cesarja in legacijski svetnik du Saint Culaire kakor zastopnik francoskega predsednika ; nadalje poslanika Tschirky in vojvoda Avarna, več člene v diplomatičnega zbora, suverenega malteškega reda, načelniki oblastnij. Volilni shod v Zagrebu. ZAGREB 24. Volilni odbor koalicijskih Port-Artur — svobodna luka. PORT ARTUR 24. Japonska kolonija je včeraj v navzočnosti načelnikov oblastnij ter kitajskih in evropejskih zastopnikov praznovala otvoritev svobodne luke za vse narodnosti. Nad napoljskim zalivom se je utrgal oblak. NAPOLJ 24. V prvih jutranjih urah se je nad napoljskim zaiivom utrgal oblak. — Reke blata so se z Vezuva izlile v ozemlje Resine in Torre del Greco in so opustošile ceste in polja. V Torre del Greco je biia razdejana vsa ulica Venti Settembre. — Pri tem sta bili zasuti dve rodbini. Doslej so izvlekli izpod razvalin pet oseb mrtvih, mej temi 4 ženske. Prefektura in Agenzia Štefani sta prejela vest z otoka Ischia, da je vsled neurja mnogo trpela Casamicciola na otoka Ischia. človeških žrtev pa baje ni bilo. V pokrajini Salerno je bilo vsled naliva opustošenih več krajev, med temi Ce-taro in Amalfi. V Cetaru je utonilo tudi nekoliko ljudi. Ker so brzojavne proge tjakaj pretrgane in promet ustavljen, ni možno prejeti vesti iz onih krajev. Mesto Napolj je malo trpele. — Neurje je razburilo tudi morje, tako, da so se veliki parniki zibali semintja. Vendar ni bilo nikake Škode. Popoludne je zopet sijalo solnce in mesto je zadobilo zopet svoje prejšnje lice. A MALH 24. Tukaj in v Cetari se je utr- vodila in vodi pri nas takoimenovana jugoslovanska socialna demokracija. Ne tajimo, da je socialna demokracija v kulturnem in gospodarskem oziru precej povzdignila slovenskega delavca, a ravnotako je tudi nepobitna resnica, da obstoja njeno politično delovanje in njena taktika iz cele verige manjših in večjih pogreškov, ki so glavni ki ima le malo narodnega čuta v sebi. Našteli bi lahko še mnogo grehov naše socialne demokracije; n. pr. postopanje pri raznih volitvah itd., a pustimo to za danes. K verigi raznih pogrešk se je te dni priključil nov člen. Znan je boj, ki ga bijejo češki socialni demokratje za obliko svojih strokovnih vzrok njenega nenapredovanja, ako ne i organizacij. Ti takozvani češki separatisti nazadovanja. Socialna demokracija se doslej, i zahtevajo od svojih nemških sodrugov, da odkar obstoja, nikdar znala prilagoditi na- jim ti priznajo samostojnost in neodvisnost šim slovenskim razmeram. Med tem, ko je socialna demokracija pri vsakem drugem narodu vstvarila poseben tip socializma, tako, da danes lahko govorimo o ruskem, o francozkem, o nemškem socializmu, je pri nas ostala socialna demokracija malone ista, kakor je bila ob času njenega rojstva. V povdarjanju svojega internacionalnega stališča je šla tako daleč, da je naravnost zasmehovala vsak narodni pojav in gibanje. In ako se je to pojavilo v njenih vrstah, je je skušala že v kali zadušiti. Posledica temu je bila, da se nam je delavstvo jelo odtujevati in velik del se nam pogubil v tujinskem morju. Socialni demokraciji — in to vsaj pri nas v Trstu — se je šlo vedno za to, da si asimiluje slovenske delavce, a to pomenja, da jih prelevi v Italijane, kar je v neki seji mestnega sveta, ki se je vršila lani, javno priznal eden voditeljev socialne demokracije, gospod Cer- n 'U Lf . . * . . . . 1 Za to resolucijo so naši jugoslovanski dele- TV satje - zaLo na ukaz dr. AClerja - njihovih strokovnih organizacij pod vodstvom češko-slovanske strokovne komisije v Pragi, ki se je že davno ločila od centralne strokovne komisije na Dunaju. Tu se absolutno ne gre za socialistični program, temveč za obliko strokovnih organizacij. Vzlic temu se nemški sodrugi krčevito branijo proti tej zahtevi. Vsled tega je nastal med njimi in češkimi „separatisti" prepir, ki se ne poleže še tako kmalu. Cehi imajo pač tehtne vzroke, ko se hočejo ločiti od nemške centralne komisije na Dunaju ; zato je njihov boj vsaj umljiv, ako ga tudi marsikdo ne odobrava. Čehi se nikakor nočejo udati, dasiravno jih je po zaslugi nemških sodrugov obsodil celo kodanjski kengres. O tem sporu se je tudi razpravljalo na socialističnem strokovnem kongresu, ki se je vršil na Dunaju od 17. do 22. t. m., o katerem smo tudi mi poročali. Ta kongres je sklenil proti češkim separatistom ostro resolucijo, v kateri se napoveduje boj in sicer boj do uničenja njihovih organizacij. strank je sklical za včeraj shod volilcev pr-| gal oblak. Vsled tega nastala poplava je vega in drugega zagrebškega okraja. Ban | napravila veliko škodo. Mnogo hiš je pod ir. Tomašič, ki bi bil imel govoriti na vodo. Nekoliko se jih je zrušilo. Utonilo je shodu, ni prišel na shod, ker ga ni volilni tudi nekoliko ljudi. •dbor primerno povabil. Dr. Tomašič kan- NAPOLJ 24. V minoli noči so bili t dfdira namreč proti kandidatu koalicije v občinah ležečih ob Vezuvu silni nalivi, ki prvem volilnem g kraju. — Govori se, da ima sklep koalicije, ki je izzval veliko presenečenje, svoj vzrok v tem, ke: se je koalicija bala, da bi utegnil ban s svojimi izjavami pregovoriti njene pristaše. Volilni shod je bil slabo obiskan. Kandidat prvega volilnega okraja Šurmin in kandidat drugega volilnega okraja grof Kulmer sta imela svoja programna govora. Poslednji je izlasti pov-darjal, naj bi se v okrožju zakona izpolnilo narodne želje Hrvatov, ter je izjavil, nova saborska večina naj se sporazume z banom. Govornik brezpogojno zaupa v patrijotizem banov. Potem, ko je govorilo več govornikov, mej temi en volilec, ki je napadal koalicijo, je bil shod zaključen. Stanje srbskega prestolonaslednika se boljša. BELIGRAD 24. Včeraj so se vršile v vseh cerkvah po deželi službe božje za ozdravljenje prestolonaslednika. Službe božje, ki jo je služil v beligrajski stolnici metropolit Dimitrij, so se udeležili kralj Peter, princa Gjorgje in Pavel, ministri, civilne in vojaške oblastnije, častniki in mnogo občinstva. PODLISTEK. so provzročili velike poplave. Premet ra cestah in železnicah je bil prekinjen. — Iz Torre del Greco poročajo, da je napravilo neurje veliko škodo in da je zahtevalo tudi človeških žrtev. Na mesto nesreče so odšli policisti in pijonirji- Friedberg 24. Ruski car in carica z rodbino, ter veliki knez hesenski in njegova soproga so danes malo pred 11. uro odpotovali na grad WoIfshahen. Socialna demokracija na Slovenskem. Trst 24. oktobra. Socialna demokracija na Slovenskem ni nikdar mogla zaznamovati znatnih vspehov in napredovanja. Med tem, ko ima socialna demokracija pri drugih narodih veliko večino delavstva za seboj, se pri nas Slovencih ne more govoriti o tem. Ni tukaj mesto, da bi natančno razmotrivali vzroke, zakaj socialr.a demokracija pri nas ne napreduje. Resnica je, da moramo iskati teh vzrokov v splošnih razmerah, v katerih se gledati in je tudi izpregledalo. Jelo si je snovati svoje lastne, naredne delavske organizacije. Socialni demokratje naj bodo prepričani, da bi se to nikdar ne bilo zgodilo, akc bi ob vsem varovanju socialističnega programa znali upoštevati tudi narodne potrebe naših delavcev. A socialna demokracija — stoječ na stališču napačnega Internacionalizma — tega ni znala storiti, zato mora nositi posledice sama. Naj omenimo ^amo njeno stališče napram družbi !sv. Cirila in Metoda, katero so socijalisti že j od nekdaj napadali, češ, da je klerikalna, da je eerkvenn bratovščina itd. Priznavamo, da socialisti kot svobode misleci ne morejo v vsakem oziru soglašat: z našo šolsko družb d. Vendar ima ta z druge strani vzvišeno nalogo: braniti naše otroke pred po-tujčevanjem. In da je to svojo nalogo Cirjl-Metodova družba, koiikor ji dopuščajo sredstva, vestno izpolnjevala, tega ne more utajiti niti njen najzagriženejši nasprotnik. O tem bi znali mnogo povedati zlast i mi tržaški Slovenci. Tudi ko je družba 1. 1905 prišla v naprednejše roke in so ji klerikalci napovedali boj na nož, se socialistično stališče napram družbi ni prav nič izpremenilo. Prej je ta bila preveč klerikalna, sedaj jo je pa v najnovejši številki znanstvene revije naših socijalistov, v „Naših Zapiskih" proglasil g. dr. D. (Dermota) za narodno-šovinistično (!! ) institucijo pod okriljem narodno-liberalne stranke. („Naši Zapiski", 9. in 10. številka, str. 320). Naša družba, ki vrši zgolj narodno-obrambeno delo, jim je postala kar naenkrat šovinistična inšti-tucija, ki je zelo blizu žolti (?) narodni delavski organizaciji! Vsled tega jo prole-tariat ne more podpirati. To je najnovejše stališče „jugoslovanske" socialne demokračije napram izključno kulturni inštituciji družbe sv. Cirila in Metoda! Nekega lepega dne jo bodo gospodje morda še proglasili za — anarhistično. Hrepenenje. Ljubavna zgodba. .Kako daleč se vidi od ta; mi smo prav na kraju mesta —" »In vendar s tramvajem v dobri četrt uri; notri v impulzivnem življenju !" .Res ?u Oddahnila se je globoko in lažje jej je bilo. On se je smehljal: »Jaz že" dolgo nisem bil zunaj. Danes, ko sem šel po-te na kolodvor, po dolgih mesecih zopet enkrat. In sedaj bom pač zopet večkrat stopal tja ven v šumno vrvenje, da ti pokažem, kaj vse poznam. Pozneje bo g tabo ravno tako kakor z meaoj... Izbiral in begal sem dolgo, dokler nisem slednjič — sit večnega preseljevanja — našel tega kraja in tega svojega doma... Vidiš, tam nasproti tista hiša z vrtom okroginokrog, z začrnelim zidovjem in srednjeveškimi ozkimi obokanimi okni." „Kakor kak grad izgleda." „Da... Tam stanujem jaz. Neki prismojeni kipar si je sezidal to hišo; spodaj je atelje. Morda je hotel ubežati svetu, morda pa je bila tudi samo špekulacija glede terena — ampak tako hitro ne prihaja kdo blizu. „Anima sola" je nazval svojo vilo... Škoda, kajti zdaj se mimoidoči ljudje vstavljajo in zijajo v ta, v kamen izklesani napis. Menda ne more biti nihče sam, da ne bi hkratu klical svetu: „Glejte, jaz sem sam !" „Ampak lepo je vendar-Ie: anima sola..." je dejala Iduna skoro nevede in njen san javi pogled se je zgubil v megleni sivini, ki se je dvigala nad pokošenim mo-krotnorujavim travnikom, ki je bil z nizkimi lesenimi plotovi parceliran za zidanje. On pa jo je prijel za roko in potegnil od okna v sredino sobe. „Čakaj sedaj, da te malo ogledam." Z veliko ročnostjo jej je vzel pajčolan s klobuka, da jo je mogel potem rešiti tudi klobuka. Prav očetovsko je potem počivala I za trenotek njegova roka na njenih laseh, j ali ko se je nagnil, da bi jo poljubil na i čelo, se je hipoma zdrznila, planila v stran in ga zrla strmeče z velikimi preplašenimi očmi. „Jaz sem mislil, da hočeš biti moja žena", je dejal enostavno, a ni poskusil, da bi se jej še enkrat približal. „Sedaj te pustim samo z gospodinjo; razloži lepo svoje stvari in si uredi ko-modno. Gospa Jedlički je pridna in vrla žena. Proti večeru pridem po-te, dapojdeva potem kam na večerjo. Ali ti je prav?" Namignil jej je še enkrat in odšel iz sobe, ne da bi jej podaj roko. Mehanično je stopila zopet k oknu... Zunaj se je bila vzdignila nevihta in velike, | težke kaplje so bile ob šipe... Videla je kako je stopil Delten iz hiše s svojim meh-i kim črnim klobukom, potisnienim globoko) na čelo: sedaj je razprl dežnik in ga uprl proti vetru. Njegova suhotna tanka postava je biia nagnjena naprej, njegovi beli, koščeni roki sta držali krčevito dežnik, ki ga je močni veter vkljub temu potiskal semintja. Potem je kar naenkrat obstal, zaprl glasovali kot en mož. S tem svojim korakom proti lastnim bratom so naši socialisti podpisali in odobrili nemško stališče, stališče centralizma, ki je vedno zasledoval, naj se je pojavil že v tej ali oni obliki, germani-zacijske svrhe. Ne zahtevamo od naših socialnih demokratov, da bi se, meni nič tebi nič, postavili na stališče čeških separatistov. Ne! Ali — kakor smo že enkrat naglasili — bila bi njihova dolžnost, ohraniti v tem boju neutralnost, ne pa kar tako z nemškimi sodrugi vred napovedati češkim separatistom boj do uničenja. Naši „jugoslovanski" tega niso storili, temveč vrgli so se pred dr. Adlerjem enostavno na trebuh in s tem pokazali, da niso nič druzega, neg® njegova filijalka na jugu. Zato smemo pač govoriti o socialni demokraciji na Slovenskem, a ne o slovenski socialni demokraciji. Blato na stan — sođnlRoa! V Gorici, 20. oktobra. Ni ga v Slovencih menda stanu, ki bi ga ne bilo slovensko časopisje Gregorčičevega tabora „oblajalo" — da rabimo ne-fini izraz, ki se ga je poslužil v goriškem deželnem zboru profesor bogoslovja, dr. Anton Gregorčič. Znana je gonja proti slovenskemu uči-teljstvu, ki za borno plačilo opravlja svoj« vzvišeno kulturno nalogo ; znano je pavšaln« obrekovanje drugih stanov, ki je zistema-matično goji ono časopisje. Sedaj je svoje strupene pušice nameril« na sodnijski stan. Zadnji „Primorski List", ki mu načeluje drug profesor bogoslovja, je čutil „krščansko" dolžnost, da je siknil svoj strup tudi proti sodnijskemu stanu. Gospodom ni prav, ker posamični sodniki tudi pri najboljši volji ne morejo preprečati, dežnik in ga stisnil pod pazduho; obe roki sta se skrili v žepih suknje in tako je potem korakal naprej čisto mirno in polagano.... Dež je lil v dolgih curkih preko krajcev njegovega klobuka in mu zdrkal za vrat... lil Ona plahost, ki jo je imela Iduna pred Deltenom začetkoma, je kmalu izginila, a njeno mesto je zastopila nekaka odvisnost, nenavadna odvisnost volje. Od začetka ni pazila na to; z veseljem se mu je udajala — kakor da hoče dati svojemu duhu malo počitka, odmora. Večkrat se jej je zdelo, kakor da on oprezno čuva in nosi njeno dušo, da se njej ni treba brigati zanjo. V njem je bila neka prav ganljiva skrb, podobna skoro žensko-mehkobni razvadi. Vsako jutro je prihajal sem s kak« knj'g°.. tupatam s kakim časopisom. „Čitaj samo to, kar sem zaznamoval," je rekal. „Drugo je brez vrednosti za-te, nepotreben balast." In ona je Čitala samo ona, od njega označena mesta. (Pride še). Str*n II c 29« V Trnu, dne 25. oktobra 1910 da ne bi tu pa tam zapadali kazenskemu aakonu tudi pristaši klerikalne stranke, katere bi hoteli oni časopisi videti na nekakem privilegovanem stališču — tako-le... izven, ali nad zakoni! Da ne bi kdo menil, da pretiravamo, naj doslovno navedemo, kako piše „Primorski list" o naših sodnikih. Tam stoji črno na belem : „Znano je, kako postopajo v svoji službi nekateri c. kr. sodniki, ki so po mišljenju liberalci. Glasovi proti njim postajajo mej ljudstvom čedalje močnejši- Tudi na Goriškem so te pritožbe vedno večje. V tem oziru smo prav hvaležni dru. Šušter-žiču, da je v kranjskem deželnem zboru izrekel tudi te-le besede:--sodniki, ki zlorabljajo svojo službo na kak nesramen ■ačin in — svojo oblast, ki jo imajo v imenu cesarja, v strankarske namene..." Toda: istotako, kakor dr. Šušteršič ni na vedel nobenih konkretnih slučajev, tako se tudi „P. L." zadovoljuje s pavšalnim sumničenjem in obrekovanjem vsega sodnijskega stanu! ! Dokazov ni navedel niti jeden niti drugi — pa saj jih menda tudi treba ni! Obrekovanje našega sodnijskega stanu od lastnih ljudskih zastopnikov ima najbrže ■amen, podati vsej avstrijski javnosti dokaz, da je Slovencem treba — laških ali nemških sodnikov, ker lastne preganjajo, ker jim nt zaupajo. Seveda je tudi to eminentno kulturno delo Gregorčiča in dragov! Sicer pa je vse rovanje proti sodnij-skemu stanu namenjeno in tako skozi okno povedano našemu ubogemu slovenskemu kmetu, kateremu se mora v čim večo čast in slavo dr. Gregorčičevega — slovenskega patrijotizma izruti iz srca tudi še zaupanje ▼ sodnika! Potem bo končno zrel za kulturno delo S. L. S. na Goriškem, kajti pride do prepričanja, da mu biva edini nesebični prijatelj in spasitelj — v Gregorčičevem taboru, oziroma v farovžu, dočim vsi dragi stanovi sleparijo in izkoriščajo! To je namen, vse drugo je sredstvo. Pisec, ki s temi vrsticami daja odduška svojemu ogorčenju na takem grdem in r— kar naravnost bodi povedano — brezvestnem početju — je gotovo zadnji, ki bi hotel •drekati naši duhovščini spoštovanje, jej kratiti ugled pred narodom ter odrekati zasluge, v kolikor si jih je v resnici stekla ▼ boju za pravice in napredek našega naroda ! Ne, kaj tacega mi ne prihaja na ■isel, ker bi se temu protivila lastno uverjenje in pravicoljubje! Ali ravno pravicoljubje, ki veleva, da bodi vsakomur, kar je pošteno zaslužil, in pa uverjenje, da bi kilo naravnost pogubno za narodov etični in gmotni interes, ako bi se pavšalno — in ■e samo posamičnikov na podlagi konkretnih podatkov — tiralo v blato ugled in avtoriteto stanu, ki mu je podeijena toli važna naloga v življenju naroda, kakor je ravno sodnijskega stanu : ravno to uverje-■je in to pravicoljubje mi dajata trdno vero, da tudi trezen in zares rodoljuben duhovnik mora z gnjevom v duši obsojati tako novodobno herostratstvo! Da — herostratstvo je to : slepo razbijanje in podiranje vsega na žrtvenik ma-lika — strankarske koristi in osebnega sovražtva, ki reže v dušo tembolj, ako prihaja od duhovnika, od oznanjevalca Kristove vere, ki naj bi bil prvi apostol: miru, vstrpljivosti in prizanašanja tudi — političnemu nasprotniku ! Ravno v imenu tistih zaslug, ki si jih je stekla duhovščina za korist naroda, moramo obsojati herostratstvo, ki mora se svojim slepim divjanjem končno razrušiti vse podlage, ki jih potrebuje narodovo življenje za svoj napredek in razvoj. To je naravnost grozno, kar gledamo sedaj na Slovenskem ! Zistematično — brez vsake izbere v sredstvih — ubijajo stranke s svojim podivjanim konkurenčnim bojem v narodu druga drugi: ugled važnih stanov, vero v koristnost raznih ustanov, in celo tudi zaupanje v gospodarske organizacije na tej in •ni strani. Črni se vse vprek : s te strani, kar je na oni — z one strani pa, kar je na te? strani! Vse se črni! Blato pada na duhovnike, na učitelje, na trgovce in obrtnike in sedaj še na — sodnike. Kaj bo »eizobna posledica temu ? Da bo pred očmi naroda vse črno, vse umazano, vse — nepošteno! Izgubivši vero v vse in vsakogar, mora narod izgubiti vsak moralni oslon. In takov razdejan in v vsej svoji notranjosti zastrupljen narod naj se potem proti vnanjemu sovražniku in v tako težkih in kritičnih časih bori vspeŠno za svoj obstanek ? !! In oni, ki provzročajo to razsulo, da niso kerostratje z ledeno dušo do splošne blaginje in gorečim plamenom sebičnosti v svoji duši ?! Sedanja pavšalna gonja proti sodnij-skemu stanu je viden znak največe bojazni vzbujajoče narodne bolezni. Najpretresljiveja pojava te bolezni pa je, da je na Goriškem sodnikov, ki v slepi službi boginje — stranke resignirano in molče prenašajo tako kruto žaljenje lastnega stanu ! Politični položaj na Hrvatskem. Volilni shod koalicije v Zagrebu. Zagreb 23. X. —C— Danes se je vršil pod predsed-ništvom arhitekta Heiacla volilen shod koa- licije v Zagrebu. Kakor glavna govornika sta nastopila kandidata koalicije dr. S u r-m i n (za L volilni okraj) in grof K u 1 m e r (za II. volilni okraj). Zanimanje za shod je bilo v začetku veliko izlasti zato, ker se je mislilo, da bo na shodu navzoč tudi ban pl. Tomašić. Ta je namreč pričakoval, da ga koalicija povabi. No — ker ni dobil povabila, ni prišel. Dr. Šurmin je naglašal v svojem govoru znano stališče koalicije proti Tomašićj. Njegov govor je bil vsprejet z velikim odobravanjem. Manje sreče je imel grof Kulmer, ki kandidira kakor izvenstrankarski kandidat, ali s podporo koalicije. Grof Kulmer je nekaka politična sredina med koalicijo in banom Tomašićem. Na Kulmerjeva izvajanja, tikajoča se sporazumljenja s Tomašićem, je reagiral dr. Jambrišak in je kritikoval stališče grofa Kulmerja. S tem je tega poslednjega prisilil, da je bolje pojasnil svoje stališče nasproti Tomašiću. Izjavil je, da on je za sporazum s Tomašićem, ali nikakor ne za brezpogojen sporazum, marveč le za časten sporazum med koalicijo in banom : po katerem bi moral ta poslednji akceptirali vse pogoje, ki bi mu jih koalicija stavila. Za tak sporazum pa da je tudi koalicija! Shod se je vršil miruo, hladno — brez velikega entuzijazma. Proti grofu Kulmerju kandidirata v dragem zagrebškem volilnem okraju starče-vičijanec dr. M. TkalČić in Tomašićevec — A r a n i c k i. No, ta poslednja kandidatura je zares lep kompliment Tomašića — Zagrebu! _____ Glasovi o Gregorčič - Pajerjevi strahovladi v deželnem zboru goriškem. Praška wUnion" prinaša dolg uvoden članek o dogodkih v deželnim zboru goriškem. Podavši kratek historijat dosedanjih bojev, izlasti med obema slovenskima strankama, v katerem konstatira, da se je dr. Gregorčič naravnost fanatično boril na strani italijanskega liberalca Pajerja, pravi, da so se o vprašanju verifikacije volitev iz slovenskega veleposestva in [mandata Gabrščeko-vega od strani Gregorčičeve zastopala pravna naziranja, ki so naravnost v za-smeh našim javno-pravnim ustanovam. Goriška slučajna večina si torej prisvaja pravico, da jednostavno ustvarja vzroke za izključenje, kakoršnjih deželni red ne pozna. Na tak način se je seveda lahko iznebljati političnih nasprotnikov. To je eklatantno kršenje pravice. V označenje čudnega pravnega čutstva večine treba še omeniti, da je ta večina brez vsacega pomisleka potrdila poslance trgovske zbornice, da-si je bilo na volitvah v to zbornico več stotin glasovnic f a 1 z i f i c i r a n i h. Tu se kaže patrijotizem Gregorčiča, ki se svojo politiko skuša umetno podpirati italijansko večino, s čemer provzroča svojemu narodu velikansko škodo. Ni se torej čuditi, da je njegovo postopanje tudi v lastnem klerikalnem taboru izzvalo strogo opozicijo. Način, kakor je postopala večina v deželnem zboru o verifikaciji mandatov, je v p a r 1 a m e n t a r i š k i zgodovini jedini in jako poučen. Sklepi goriškega deželnega zbora kažejo, kako potrebna bi bila ustanova sodišča za razsojanje o volitvah. — Praški list prihaja do tega-le zaključka: Razmere v tem deželnem zboru pričajo tudi, kako v malih parlamentih lahko prevladujejo avtokratska stremljenja, ki zastrupljajo politično življenje in ubijajo samoupravo. Šibke ustavne tvorbe, kakoršnja je goriški deželni zbor, postajajo lahko predmetom gospodstva samovolje, ki je v zasmeh vsaki ustavni pravici! Dnevne novice, Rekonstrukcija Bienerthovega mini-sterstva. Dunajski tednik „Montag" javlja, da se rekonstrukcija Bienerthovega kabineta izvrši v kratkem. List pravi, da na mesto ministra za notranje stvari pride moravski cesarski namestnik baron Hainoldt, na mesto železniškega ministra Wrbe pa dr. Wittek. O drugih spremenbah list ne pove ničesar. Dalmatinski zgodovinar umrl. — Iz Sinja poročajo, da je v tamošnjem frančiškanskem samostanu umrl znani cerkveni zgodovinar pater dr. M a r k o v i ć, star 71 let. Slovanska pisarna turških sultanov. Upravitelj bosanskega deželnega muzeja, dr. Ciro Truhelka, se mudi zdaj v Dubrovniku v svrho znanstvenih študij. Pri tem se mu je posrečilo, da je našel v ondotnem arhivu cel oddelek slovanskih listin turških sultanov. Listin je do sto in sicer iz dobe od Murada II. pa do Solimana Velikega, ki je 1. 1529. oblegal Dunaj. Iz teh slovanskih listin se razvidi, da so imeli turški sultani v 15. in 16. stoletju svojo posebno slovansko pisarno. Listine nosijo takozvani „turgaŠ", to je sultanov pečat. Celo barbarski turški sultani so v 15. in 16. stoletju imeli več zmisla za slovzuistvo nego naša sedanja — avstrijska vladah Siamski kralj umrl. Iz Bangkoka javljajo, da je po kratki bolezni umrl siamski kralj Chulalongkorn. Kraljem je proglašen prestolonaslednik. Domače vesti. Iz šolske službe. Pravi učitelj na deželni realni gimnaziji v Pazinu gosp. Ivan Quarantotto je imenovan pravim učiteljem na trgovinskem oddelku trgovinske in nautične akademije v Trstu. Zlorabljen jubilej. V stvari Štrekljeve petdesetletnice smo prejeli Še sledeče pismo: „Čudil bi se bil, če bi „Edinost", brez-dvomno najobjektivnejši slovenski dnevnik, glede mojega predragega očeta bila napravila izjemo. Vsled tega me njena notica v štev. 289 z dne 18. oktobra t. I. pod marko „Zlorabljen jubilej" ni iznenadila, pač pa razveselila, ker priča o tem, da na značajnosti slovenskega naroda vsaj splošno še ni obupati. Res je, da so očetovi učenci, katerih nekaj prav blizu „Slovenskega Naroda" živi in se oglaša o vsaki priliki k besedi, v veliko iznenađenje nekaterih pravičnih ljudi mirno gledali, kako se psuje spomin njihovega učitelja in — dobrotnika. A ti pravični ljudje so idealisti, kakoršen je bil blagi pokojnik. Od mnogih učencev, in ravno od onih, ki se imajo očetu takorekoč zahvaliti za svojo sedanjo ekzistenco, niti pričakoval nisem, da postavijo kruto žaljenje v „SI. N." v pravo luč. Poznam jih in tudi oče jih je bil slednjič spoznal, žal, da prepozno. „Fahr* hin! Ich hab' auf Dank ja nie gereehnet I" Toda cenjeni Vaš dopisnik bodi uverjen, da bi bila midva, sinova, sama dala priliko tako uredništvu „Si. N.u, kakor nezrelemu, morda tudi na kompetent-nem mestu tako informiranemu piscu, da odgovorita, Če bi ne bila mnenja, da niti /Slovenski Narod" niti njegov daleč naokrog nepoznani sotrudnik nikakor ne moreta raz-žaliti znanstvene časti plemenitega pokojnika, o katerem so pač merodajne instance (znanstvene akademije) in pravi učenjaki že davno izrekli svojo za očeta najčastnejšo sodbo. S svojim ravnanjem so se sami obsodili ; vsaka druga obsodba bi bila odveč. Zahvaljuje se Vam na lojalnosti, s katero ste se slednjič vendar potegnili za ne-oboroženca, beležim z odličnim spoštovanjem udani dr. Gojmir Krek. Socijalisti in družba sv. Cirila in Metoda. Na drugem mestu govorimo, da je družba sv. Cirila in Metoda našim socijalistom postala kar naenkrat narodno-šovi-nistična inštitucija in se socialni demokratje radi tega ne morejo ogrevati zanjo. To trditev so socijalni demokratje postavili v 9. in 10. Številki „Naših Zapiskov", a dokazali je niso. Prosimo torej, naj nam enkrat konkretno. povejo, v čem obstoji ta šovinizem Ciril-Metodove družbe ? Nadalje zahteva dr. D. od družbe jamstvo, da se v njenih šolah delavski otroci ne bodo vzgajali v duhu, nasprotnem proletarskim interesom in socialni demokraciji. Ta je tudi lepa! Od družbe zahtevajo tako jamstvo, a kedaj so zahtevali kaj stičnega od državnih in občinskih šol ? ! Sicer pa bodi socijalnim demokratom še enkrat povedano, da je pouk v družbi-nih, kakor tudi sploh v vseh šolah v Avstriji tak, kakor ga predpisuje šolski zakon. Zato naj se socijalisti obrnejo na to adreso, in če morejo, naj spremenijo ta zakon v svojem smislu. Ako so vsi vzroki socialističnega nasprotovanja družbi tako „tehtni", potem je to dlakocepljenje in nič druzega. Jugoslovanska socialna demokracija se je v boju med češkimi separatisti in nemškimi centralisti odločno postavila na stran teh poslednjih. O tem njenem koraku govorimo na drugem mestu. Naše socijaliste bi samo vprašali, kaj bi oni storili v slučaju, ako pridejo morda čez leta v isti položaj, kakor so sedaj njihovi češki sodrugi, in bi bili, kakor ti, enako prisiljeni začeti boj proti dr. Adlerju. Morali bi molčati, ker bi jih Nemci vedno spominjali na to, da so se nekdaj, postavili na centralistično stališče proti Čehom. Kje bi iskali v tem slučaju z^aslombe ? — Ali bi se smeli obrniti do Čehov ?! Tudi iz tega vzroka je ta korak naših socijalistov vse prej nego — moder ! Ne tako! Že zopet nam prihajajo pritožbe proti eni tukajšnjih podružnic slovanskih denarnih zavodov ! C isto slovenskim firmam v okolici — pošilja laške okrožnice ! Omot, ki nam je dostavljen, nosi naslov : „Egreg. Signor Giusepe Gregorčič sarto" I Celo v laškem kažipotu je to ime pisano pravilno, a slovanski denarni zavod mu pošilja — laške okrožnice! Tu ne dopuščamo nikakega izgovora, o gospoda Slovani !! Prodaja argentinskega mesa. Kakor smo že svoječasno poročali, je bilo tržaški občini prepuščeno 1000 kg argentinskega mesa, ki je nedavno dospelo za poskus iz Argentinije. 80 kg te pošiljatve so odkazali mestni bolnišnici, 150 kg mestni ubožnici in 150 kg ljudski kuhinji Societa operaia, ostalih 620 kg je prišlo v podrobno razprodajo. Ali celo teh 620 kg niso mogli v nedeljo razprodati; ne sicer zato, da ni občinstvo hotelo tega mesa kupiti, marveč zato, ker so za razprodajo določili eno edino mesnico v ulici Sv. Katarine. Ta« so začeli v nedeljo prodajati argetinsko meso že ob 7. uri zjutraj, a množica kupo-valcev je tekom jutra tako naraščala pred mesnico, da je nastal silen drenj, tako da je bilo več žensk in deklet v gnječi tako poškodovanih, da so se morale zateči na zdravniško postajo. In ob 11. uri predpo-ludne so morali mesnico zapreti. Meso s« prodajali in sicer sprednje dele kg po K 1*28, zadnje dele po K 160. Pravijo, da je meso bolje, nego naše, le da je premastno, kar vsakemu ne ugaja. — Ostalo meso so prodali včeraj zjutraj. I. čajev večer Slovanske Čitalnice. — Ob zelo krasni udeležbi obojega spola iz cveta tržaških slovanskih krogov in ob prisrčnem in res družabnem radovanju se je vršil sobotni „čajev večer" Slovanske Čitalnice v vseh nje krasnih in vabljivih prostorih. Najveselejši znak teh hvalevrednih sestankov je ono, poprej toli pogrešano neprisiljeno živahno družabno življenje, ki pod sedanjim čitalniškim vodstvom spremlja in preveja vse nje prireditve. — Kamor koli si se obrnil, videl si le živahne in neprisiljeno vesele obraze, a po nekdanji »a-petosti in predsodkih ni bilo več ne duha ne sluha. Tako je prav! Tega življenja je dolgo vrsto let manjkalo v Slovanski Čitalnici, zato je pa bita pusta in — prazna. Program sobotnega večera je otvori vojaški orkester 97. pešpolka, ki je srkal celo vrsto umetnih komadov. Zatem je nastopilo učiteljsko osobje „Glasbene Matice". Gospod Kari Mahkote s tremi Adamičevimi solospevi: „Na lipici zeleni", „Planinec" in „Pri studencu". — Vrli pevec je bil po vsakem odpetem komad« živahno aklamiran. Gospod K. Bibiza je izvajal na gosttk dva teška umetniška komada: Raffov: „Ka-rantina" in Hammovo „Festpolonaise" s tako umetniško spretnostjo in preciznosti«, da pohvale od strani poslušalcev ni bik) ne konca ne kraja. Oba imenovana je spremljal na klavirju gosp. skladatelj Adamič z lastno mu fineso in milobo. — Vsem trem vrlim umetnikom na glasbenem polju s* bili podarjeni lovorvenci s trobojnimi trakovi. Na to so pričele narodne dame s serviranjem Čaja, a okoli bogato in ukus«* obloženega in prirejenega buffet-a je bito zelo živahno vrvenje. Po kratkem odmoru je srčkano-vabljir valček izvabil mladino v plesno dvorano; mej tem so se komodneži zabavali v prijateljskih krogih v ostalih čitalniških prostorih. Zabava je trajala z nezmanjšano živahnostjo do ranega jutra. Na tem krasnem vspehu moramo odboru Čitalnice, posebno še nje predsednik« gosp. dr. Egonu Stare-tu, iskreno čestitati in izražamo ob enem željo, da nam prirede še veliko (vsaj enkrat na mesec) takih prepo-trebnih in res zabavnih večerov, kjer se bomo sestajali in mejsebojno spoznavali ter si po trudapolnem delu v prijateljskem krogu privoščali par uric neprisiljene zabave. Bodoči veliki planinski ples zopet v Trstu ! Kdo udeležencev se ne spominja z radostjo prekrasnega velikega planinskega in ob enem najlepšega plesa, ki se je prvič vršil v Trstu februarja 1908 ? Le ena želja in vprašanje je bilo tedaj: Kedaj se bo tak ples zopet vršil v Trstu ? Upali smo že lanjsko leto, ali nepredvidjene zapreke so to onemogočile in ples se je moral dve leti zaporedoma vršiti v Ljubljani. Prihodnji pust pa se bo, kakor nas obveščajo od kompetentne strani, vršila ta velika planiska prireditev zopet v Trstu in sicer v soboto dne 11. februvarja v vseh prostorih „Nar. doma". Izvedeli smo, da je odbor tuk. podr. slov. pl. društva že ukrenil vse potrebno, da se pravočasno prične s predpripravami, kajti takrat hoče presenetiti javnost z izredno lepimi scenerijami, kakoršnjih prostori „Nar. dvma" še niso videli. Toliko za danes ! Mestni svet bo imel jutri večer ob sedmi uri sejo, na katero dnevnem redu je med drugim predlog mestnega odbora, da se zgradi 1000 malih stanovanj. Ruski kružok. V petek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer bo imel ruski kružok svoj redni občni zbor in sicer v prostorih „Slovanske Čitalnice. Odbor se nadeja prav obilne udeležbe, ker tam na občnem zboru prijavi vpisancern raznih kurzov vse, česar je treba. Za sedaj javljamo, da se otvori osmero kurzov in sicer: začetni slovenski, slovenski trgovski izključno za uradnike slovanskih denarnih zavodov in kurz za slovensko stenografijo z ozirom na občutno potrebo slovenskih stenografov in stenografinj po naših slovenskih uradih. Dalje bo, kakor prejšnja leta. hrvatski kurz za začetnike in nadaljevalni hrvatski kurz; češki kurz in naposled dva ruska kurza za začetnike in kurz za konverzacijo. Evo prekrasne prilike za seznanjanje se sorodnimi slovanskimi jeziki! Kje je lepša prilika, da se nauči slovenske stenografije, kdor reflektira na katero tako mesto ? Ruski kružok, otvorivši kurz za slov. stenografijo, se nadeja, da ustr*?e našim V Trstu, dne 26. oktobra 1910 »EDINOST« št. 296 Stran ITI uradom in pisarnam ter slovenskim uradnikom. — Vpisati se je do 1. novembra pri go-spej Bičkovi, vratarici. „Narodnega doma", ali pri čuvaju „Slov. Čftalnice". Zveza Z. J. Z. vabi danes v torek vse Odbornike in člane Z. J. Z. iz državnega kolodvora na zaupni sestanek, kateri se bo vršil v društvenih prostorih N. D. O. v ulici Lavatoio štev. 1. ____Odbor. Z. J. Z. Tržaška mala kronika. Zginil je. Kari Dolenc, stanujoč v uL della Cereria št. 15 je naznanil policiji, da je njegov brat Alojzij, star 17 let, po poklicu ribič, zginil že od 22. t. m. z doma. Boji se, da se mu je pripetila kaka nezgoda. Oblast poizveduje. Deklica umrla vsled opeklin. Dveletna deklica Zorka Stare iz Cernikala se je prevčerajŠnjem zjutraj nahajala pri ognjišču brez vsacega varstva. Približala se je ognju in zažgala se jej je obleka. Dobila je hude opekline. StariŠi so jo na vozičku pripeljali v Trst, ali ko so prišli do Sv. Jakoba, je revica že vzdihnila. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Tatinska drznost. Vrtnar Štefan Ko-larič, stanujoč pri Sv. M. M. Zgornji št. 449, je predvčrajšnjem radi tega, ker je m&lo preveč pogledal v kozarec zaspal na tlaku ulice Bosco. Kmalu seveda je bila higijena zraven istega, ki ga je olajšala za 36 kron in tri dokumente, tat mu je tudi sezul čevlje in jih odnesel. Prebujenje ni bilo za Ko-iariča baš prijetno, šel je iskat tatu in je imel nepričakovano srečo. Našel je v neki žganjarni človeka, ki je imel njegove čevlje na nogah. Kolarič je poklical redarja in dal onega aretirati. Dozdevni tat, ki taji na vse pretege, je 35-letni dninar Ivan Marvin iz Trsta. O denarju in listnici se ni našlo pri njem niti sledu. Sladkosti rodbinskega življenja. Josip Monfardini, star 48 let, natakar iz Benetk, ima nelepo navado, da se večkrat opijani, in tedaj tepe svojo ženo in razbija kar mu doma pride pod roko. Tako se je zgodilo tudi predsinočnjem. A ženi je minula potrpežljivost in je poklicala redarja, ki je aretiral ljubeznivega soproga. Opravičeval se je s tem, da ga žena tepe, kadar prihaja pijan domov. (In menda ima čisto prav). Koledar in vreme. — Danes: Kriz. in Dar. — Jutri: Evarist papež, muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 16° Cels. — Vreme včeraj: lepo Vremenska napoved za Primorsko : Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura mila. V začetku še lepo, potem polagoma motno. ____ Izpred sodišča. Prepovedana igra. 28-letni Luka Maršič, doma iz Jablanca (hrvatsko Primorje), 25-letni Tomo Jakovac, doma iz Šepiča na Hrvatskem, 33-letni Fran Barac, doma iz Sinja v Dalmaciji, in 23-letni Peter Kec, doma iz Ponara na Hrvatskem, so bili toženi, da so vsi štirje skupaj dogovorno ukradli Ivanu Srnelu znesek K 200 —, torej zločina tatvine, dalje prestopka goljufije, ker da so rečenega Srnela zavedli v kvartanje v svrbo, da ga pri igri ogoljufajo, in prestopka po § 522 kaz. zakona, ker so igrali prepovedano igro Farbel. Maršič sam je bil pa še poleg tega tožen zločina javnega nasilstva po § 98 kaz. zak., ker da je ob isti priliki grozil Srnelu in dvema drugima z nožičem. Ivan Smel je prišel dne 17. m. m. v Trst z namenom, da se izseli v Ameriko. Na svojo nesrečo pa je šel v krčmo „Alla Sar deli a" v starem mestu, kjer se je dal izvabiti h kvartanju. Igrali so: on. Maršič. in še dva druga. Kmalu je bil Srnel za 84 K na izgubi. Na to je pa Maršič — kakor je trdila obtožnica — pograbil dva stokronska bankovca, ki ju je bil Srnel položil na mizo, ter je hotel s tem denarjem pobegniti. Ker ga je hotel Srnel vstaviti, mu je zagrozil z nožičem ; istotako je z nožičem zagrozil Mateju Dugovinu in Ivanu Matuliču, ki sta mu bila zastavila pot. Včeraj, na razpravi, so pa vse te obtožbe padle in toženci so bili oproščeni vsi izven Maršiča, ki je bil pa kaznovan le radi prepovedane igre na 14 dni zapora. Maršiča je branil dr. Laneve, Jakovca in Alojzij pok. Jerneja, 17. Haymann Victor pok. Emanuela, 18. Hervatin Ivan pok. Andreja, 19. Klun Peter pok. Otona, 20. Lfcher Josip, pok. Josipa, 21. Luzich Andrej pok. Ivana, 22. Matosel Ljudevit pok. Simona, 23. Mussich Fran pok. Josipa, 24. Negodi Ivan pok. Jurja, 25. Pader German, 26. Per-latti Anton pok. Ivana, 27. Persoglia August | pok. Augusta, 28. Petech Friderik pok. i Frana, 29. Renner Friderik pok. Henrika, 30. Rizzo Josip pok. Aleksandra, 31. Scheimer Edvardo pok. Edvarcfa, 32. Tavo-lato Dominik od Frana, 33. Teodorovich Jurij pok. Draga, 34. Thaller Jakob pok. Jakoba, 35. Thummel Rafael pok Ivana in 36. Valenzin Samuel pok. Mojzesa. Nadomestni porotniki so: 1. Borsatti Jurij pok. Nikolaja, 2. Demarchi Albert pok. Josipa, 3. Eckhel pl. Izidor pok. Ivana, 4. Gerolini Herman pok. Antona, 5. Marcuzzi Leopold od Mateja, 6. Paperle Josip pok. Ivana, 7. Pepeu Alfonz pok. Emerika, 8. Ruggier Ivan pok. Simona in 9. Trevisini Jurij od Henrika. Odlikovano pekarna In sladftlčarna ■/. zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi - ▼ Londona leta 1909 - Acquedotto !5 - Podruž. ul. Miramar 9 dan svež kruh. naznanja slavnemu trikrat 11» občinstvu, da ima Frodsi&lnics je tudi dobro pree rblj'na z vsakovrstnimi biškoti posebno sa čaj. Ima razna fina vina In likerja y buteljkah in fire desertne bombone. Spiejema naroČila z* vž-akovratne terte, krokate itd , kakor tudi vFe predmete za speči, ima tudi . Eajfinejšo moko iz najboJj5]b roJLinov po nujnifji ceni. - Bitiplaćva pcetreit« nt dom. — Ptipcroća (Ilflllfl fkčVl se BiavDenou občinstvu z cdličn sp- Stokanjem vlISIlU ultvl! * * * Za prihodnje zasedanje porotnega sodišča so dosedaj določene sledeče razprave : Dne 14. novembra proti Alojziju Piuzzi, radi zločina umora. Predsedoval bo pred s. deželnega sodišča sv. Milovčić, branil pa dr. Pangrazi. Dne 15. nov. proti Gjuroviću, radi zločina ubojstva. Predsedoval bo podpredsednik dež. sodišča sv. Perišić, branil uradni branitelj. Dne 16. novembra proti F. Longo, radi zločina ubojstva. Preds. sv. Andrich, branil dr. Rossi. Dne 17. nov. proti Bologna in Came-rini, radi zločina goljufije. Preds. sv. Minio, branil bo Camerinija dr. Pincherle, Bologno uradni branitelj. Dne 22. nov. proti I. Vujica, radi zločina umora. Preds. sv. Milovčić, branil uradni branitelj. Dne 23. nov. proti Milovčiću, radi zločina ubojstva. Preds. sv. Perišić, branil, dr. Rossi. Dne 24. nov. proti J. Zotti-ju, radi zločina poneverjenja. Preds. sv. Andrich, branil odv. dr. Pincherle. Dne 25. nov. proti I. Majcenu, radi zločina umora. Preds. sv. Minio, branil uradni branitelj. Dne 26. nov. proti 1. Gorela, radi zločina ropa. Preds. sv. Milovčić, branil uradni branitelj. Na&e gledališče. V nedeljo 29. t. m. ob 8. uri zvečer je igra s petjem „Zapravfjivec". Sodeluje vojaška godba in pevski zbor šentjakobske Čitalnice. V torek 1. novembra popoludne ob 4. uri žaloigra „MLINAR IN NJEGOVA HČI«, ob 8. uri zvečer pa burka „UGRABLJENE SABINKE*. Na sv. Justa dan (2. novembra) ob 4. uri popoludne „ZIMSKO SOLNCE". Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes „Ri-goletto" kakor častni večer gospe Galli-Curci v ulogi Gilde. Pojutršnjem zvečer „Madame ButterflyM. EDEN. Varijetetna predstava. Društvene vesti. Odbor tukajšnje podružnice „Glasbene Matice" ima danes zvečer ob 9. uri zelo važno sejo. Zato prosim polnoštevilne udeležbe. Predsednik. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer ob osmi uri pevska vaja za moški zbor. Vsi na krov! Pevovodja. Pevsko društvo „Kolo". V četrtek zvečer točno ob 8. uri in pol pevska vaja. Ker se bliža pevski večer, se naproša pevce k obilni udeležbi. Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer točno ob 8. uri se vrši odborova seja. — Prosim tovariše odbornike, da se točno in polnoštevilno udeleže seje. Predsednik. Čitalnica pri sv. Jakobu. Danes torek j se vrši točno ob 8.30 uri pevska vaja za j mešani zbor, na ketero posebno opozarjamoj Ker se bo vršil po vaji j Na obroke ! JAKOB DUBšNSKY TRST — ulica de!P Olmo štev. 1, II. nadstropje Vela izbera izuMnl otok za gonolo in Na obroke! Trst ter moške in ženske suksjs. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE Cene brez konkurence. G. J. SERRAVALLO Trst. Prejel sem poslane mi steklenice Vašega izdelka SERRAVALLO-VO KINA- VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso SerravaUo) za kar se Vam srčno zahvaljujem. Vaš izdelek, vrhu tega da je izborno zdravilno sredstvo, se razlikuje jako od drugih izdelkov te vrste po svojem izbornem ukusu, kar je večkrat velike važnosti pri različnem izbiranju zdravila. HORICE, dne 9. decembra 1908. Dr. V. ZEDNICEK. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. s TRATTORIA „Air Antlco Pompe!" Trst, P v to stroko "»padaječs p-"ve EJinoat._1763 Mizarja išče frvrdka Jar, »Kca sv. Laeije St. 18. 1774 n«j||n a* na trga Barriera Ste7. 11 v najem UU||4X oO prostor, ki je jako primeren za kako malo prodajalno ali obrt. Povprašati ▼ Mlekarni Hnišic*, ulica deli« Poste St 16. 201 PpoHq QA ghuovir (pianino), z garancijo pet rvuua OO iet Trst, ulica Petronio St. 9, uri- tHčie. 1769 I Ulimlflf* p« pravljatelj glaBoviijev se pripo-Uvll roč» slavnemu občinstvu, ul. Dante Alighieri 3, Trat, Andrej Pečar. 1766 lo+polf ft vino, belo, novo črn > na drobno po j ■oll«l%U {>1 vitarjev liter. zelo hI dko 80 via, j novo žganje po 120 li er. - Prodaja poreška klet na j Opčinan. _ _ 1773 ' Pn 71)7*1 Vai T «Warodlli dem" v Podgradu v rll«l»I . I*tri, kjer ne točijo izvrstna iBfrska in vipavska vina in pristno Dreherjevo pivo. Dobi se vedno toplih jedil in prenočišča za tujce. Priporoča se vsem domačinom in tujcem Leopold B i z j a k, gostilničar. 17n cuetoče, zčrauo m ueselo nemore ostati nobeno dekle in nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umivanju s slabim milom. — Pri porabi ovega mila se uaruje roke in doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo. |XXq»i l#mr\£0 z družino za <.bdelovanie 26 lOltUHI MllcllO UU lomili ato ae opcreblja naie patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vsako hišo. Najizborni-jši aparati za rca^ažo. Prospekti brezplačno pri inženirju F. L i p o v s T y, Praga IT. 506 1714 Hiša z gostilniško koncesijo : zelo dobro upeljana v bližini m sta se odda v najem eventuelno tudi proda. Posredovalci izključeni. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1757 novo POGREBNO PODJETJE SESTI mi Corso št. 49 (go§q1 : Plazzu Goltfonf) Ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri, porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst nagrobnih svetilnic itd. - Cene ugodne. Priporoča se slavngmu občinstvu posebno za wr prihodnje praznike vernih duš. Limiment Capsici Comp. nadomestek za sidro Psin - £xnellsr Pri nakupu tega priznano lzhorn< £n sredstva za đrgnenje, Sci se ga Tti«'bi i s^oro y Tifteh Je^arnah, np.j ae Tfdno! pasi na arst eno zbacnko „SIDRO" I 3)r. RicaUr-ja Icksrna^i; „K ZLATEMU ANGELJU" T. ! Elizabeths'rasse No. 5 neu < v^* a Rrolncnico za civiliste in uoioKe Franjo Polanec v Trstu, via S. Giaccmo (Corso) 6. II. n. Priporoča fe H'avnem občinstvu in vojaštvu za v-ako-vratDa dela. Biagn pr*e vrste, delo sclltino. cene zmerce. TRŽAŠKI SLOM in posebno okoUčhni ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepSe ia najprimernejše zbirališče v dobropoznani : T{avarni Univsrse :: se naha a na trgu pred .Naroda, domom" 5t. 1, uprav nasproti resiavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave ua raspoia?o vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laški časniki in vse boljše ilustrov. revije. Za obilen obiBk se priporoča FRANJO BOJC. B Jabolka razuovrstua, fma, namizna iii za mošt Ima iia prodaj NikH KOVAČIČ KOZ JANE pošta Divača KOZJA NE v Razpošilja vsaki množini. - Cene zmerne. ORIGINALNA RAZSTAVA :: ERLICH - HATTA TRST, Barriera vecchia 4 kaže občinstvu rapidno zdravljenje veneričnih in aifilitičnih bolezni z liovim sredstvom EBLICH-HATTA If^ 6O6 v različnih stadijah. 6 ur pred uporabo 6O6 6 ur po uporabi 6O6 6 dnij po uporabi 6O6 Vtttpnina 40 it - Odprti od 9. zj. do 9. zv. - Ob petkih le za dame. POZOR! iiimii 1 i ir-^ ::: 50 000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 6 50 Radi tega, ktr ni mog o veliko velikih tvrdk plačevati svojih računov, se je meni naroČilo veliko množino čevljev zbIo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jas prodajam torej vaaso-mur 2 para možkih in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega aii Črnega usnja, galoširanih, spred s kapicami, z močoo nabitim; usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari umr stanejo le kron 6 50. Pošilja se po poštnem povzetju. H. SPIHGARN, SCHOH - EXP0RT KRAKOVO štev. 240 Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj.