StCtf. 238 u im nun m, v lete 1. marmrnmi Nacionalisti so 35 km Madridom Vcsli 17- oktobra H T ■■ ■ ■ Rnlrri Ja iA im ni... «..«,1 - Burgos, 17. okt. o. Po spodletelih pogajanjih za premirje so nacionalistične tete i vso silo začele operirati na vseli frontah in so se zdaj približale na razdaljo 35 km. Včeraj so zavzele čete generala Molle Naval Carnero in niso nikjer naletele na poseben odpor. Nadalje proti Madridu so prišle čete sedme divizije, ki so zasedle važno cestno križišče Aldea del Fesno. Ti oddelki so za Aldco, ki leži ob cesti proti Naval Carneru, tndi zasedli Naval Carnero. Naval Carnero je zadnje utrjeno oporišče rdečih prod Madridom. Tu je bilo koncentriranih več bataljonov milice in prostovoljcev. Na escalonski fronti se boji nadaljujejo in se nacionalisti bližajo Escaloni, ki leži zahodno od Madrida. Escalona je drugo oporišče rdečih, ki ga hočejo beli vsekakor zasesti, da bodo imeli potem fio eno oporno točko pri zadnjem napadu na Madrid. V Bilbao se boji med Baski in anarhisti nadaljujejo. V vsej naglici pa pripravljajo v pristanišču pristajališče za sovjetska letala, ki jih je 250 prišlo včeraj v Barcelono. Nacionalistične pa-trolne ladje so včeraj ustavile nekaj ribiških jadrnic, ki so vozile iz Francije ▼ Bilbao vojni materi ial in nekaj letalcev ter prostovoljce za pomoč. V Oviedo so te dni ruske ladje i* Belgije pripeljale precej vojnega materijala, zlasti^ pušk. Oddelki asturskih rudarjev, ki so se borili na severnih bojiščih, so se včeraj morali umakniti, ker so med njimi izbruhnile kužne bolezni in jim manjka zdravil ter zdravnikov. Na fronti pri Sa-ragossi so hud poraz doživele katalonske čete, ki so se morale tudi umakniti, tako da so nacionalisti prodrli 30 km proti Saragossi. « Položaj na bojiščih Burgos, 17. oktobra. A A. Nacionalistične žete sedme divizije, ki so pred Toledom in Madridom, so včeraj zavzele Mentrido, Capinero in Valdema-quedo. Bele čete so sedaj pred Cavelo. Včeraj so vladne čete skušale odbiti napredovanje, pa se jim ni posrečilo. Sestreljeno je bilo ob tej priliki eno letalo. Pomočnik poveljnika Alcazarja je imenovan za poveljnika vsega orožništva v zavzetih pokrajinah. Cete generala Molle so zavzele Rodledo na črti Madrid—Avila, nekaj kilometrov od Escoriala. Na toledskem bojišču so marksisti izvršili jalov napad. To jih je stalo 140 mrtvih. Nacionalisti so sestrelili neko sovražno letalo in zajeli njegovega pilota. Pri Oviedu je položaj neizpremenjen. Nacionalisti prodirajo proti Bilbau. Nacionalistično letalstvo je v tem odseku zelo aktivno. Pri zavzetju Serinene so katalonski marksisti imeli 750 mrtvih, nacionalisti pa 20. Po .najnovejših poiočilih z madridskega bojišča nacionalisti naglo prodirajo proti Naval Carneru in Valmojadu. Na južnem bojišču se nacionalisti po zavzetju Penaroje odpočivajo. Sovražnik je zelo pobit in ni poskušal nobenega novega napada. Madrid, 17. oktobra. AA. (Havas) Včeraj se je bila krvava bitka od ranega jutra na frontneni odseku San Martin de Val de S. Olesias. Sest nacionalnih letal je nekajkrat obstreljevalo postojanke vladnih čet. Večkrat so se bela letala spustila do sto metrov nad zemljo in s strojnicami obstreljevala postojanke vladnih čet. Po letalskem napadu; pe je sestavil kordon tankov, za katerimi so se prikazali večji oddelki konjenice in pehote iz tujsjke. legije. Vladne čete so se po nalogu svojega poveljstva umaknile na že poprej pripravljene postojanke. Nacionalisti prodirajo na vsej fronti. Nacionalnim četam se je udalo 400 miličnikov, ki so se bili zabarikadirali v katedrali v Sigiienzi. Med njimi je 22 nevarno ranjenih. Pri miličnikih 'so tudi žene in otroci družin desničarskih strank. Ugotovljeno je, da jih je več ko 300. Vladne čete so začele srdito napadati postojanke nacionalističnih čet vzhodno od Toleda. Boji trajajo še dalje, vendar se lahko reče, da je glavni napad že odbit. ■ Madrid poroča Madrid, 17. oktobra. AA. (Havas) Po vladnem obvestilu so včeraj čete, ki se bore v Oviedu, zavzele palačo guvernerja' in mestno hišo. Vladno topništvo ostro obstreljuje vojašnico Pelajoz. Na aragopski fronti so vladne čete odbile napad upornikov pri Alboriere. Uporniki so pustili •na bojišču nad 200 mrtvih. Vladne čete sp zasedle . o';oli 10 hribov. Na odseku pri fronti na Tardiente . v'qdne čete napredujejo. Vladno letalstvo bombardira,položaje, upornikov pri Huesci. Na odseku pri Navalperalu in Cebrerosu se še čuti močan pritisk upornikov. Pri Avali so republikanske čete odbile hud napad uporniške konjenice. Na odseku pri Taju so vladne Čete razbile eno uporniško kolono, ki je delovala pri Bargasu. Razlaganje belgijskega koraka: Belgija vztraja pri svojem Bruselj, 17. oktobra. Belgijski diplomatski krogi naglaaajo govor belgijskega kralja v ministrskem sveiu in poudarjajo, da za Belgijo sploh pi sporno, d« bi s svoje strani kr.Sila mednarodne; obveznosti,' ki jih je svoj čas prevzeli}. Zato tudi rte misli ne to, da bi izsiopilaiz Zveze narodov, v Katerem je zelo delavno ^lanictt in kjer |e dala toliko dokazov zo zvestobe do te ustanove. Med prejšnjimi obveznostmi lokarnske pogodbe iz 1. 1925 in med obveznostmi pakta Zveze narodov pa je velika razlika. Belgijska vlada proučuje sedaj vprašanje, do kakjinc meje je vezaja na eni strani s paktom Zveze narodov, po drugi strani pa z obveznostmi, o katerih se sedaj vrše pogajanja. Z drugimi besedami gre za to, ali in do kakšne nieje hoče Belgija prevzeti nove obveznosti po novem paktu, ki je širši kakor pakt Zveze narodov. Po mnenju belgijskih dipomatskih krogov gre za to, ali bo morala Belgija po novem zapahnem paktu v gotovih primerih intervenirati tudi tedaj, ko bi ji po paktu Zveze narodov ne bilo treba. Vse kaže, da želi Belgija doseči, da bi države, ki jamčijo za njeno varnost, priskočile Belgiji na pomoč, če bi bila napadena, da pa Belgiji ne bi bilo treba pomagati fem državam, če bi bile napadene. Glede dogovora med belgijskim in francoskim generalnim štabom smatra belgijska diplomacija, da je to vprašanje urejeno z notami v marcu in da sploh ne gre za to, da bi Belgija odpovedala ta dogovor, zlasti ker gre samo za tehnično vprašanja. V tej zvezi so se belgijski urod-ni krogi čudili, kako so nekateri francoski listi sprejeli govor belgijskega kralja. London, 17. oktobra. Angleži so mišljenja, da so s politiko nevtralnosti, ki jo je v svojem govoru podčrtal belgijski kralj, prizadeta v prvi vrsti bodoča pogajanja lokarnskih držav. Belgija želi dobiti z novim paktom teh dežel neka jamstva, ki pa bi jih sama do drugih ne prevzela. Cc bo moola Begija pri bodočih pogajanjih izvesti to svojo politiko, potem bo treba izpremeniti obrambno vojaško pogodbo med Francijo in Belgijo iz 1. 1920. Pogodba sama pa v nobenem primeru ne _bo razveljavljena. Belgijski lisfi se čudijo pisanju francoskih listov o govoru kralja Leopolda 111. Mislijo, da bo francoska vlada poslala belgijski vladi več vprašanj, preden bi Franriia zavzela novo stališče. Prosila bo belgijsko vlado, da opredeli vlogo, ki jo misli Belgija igrati v paktu, ki noi nadomesti lokarnski pokt .. Iz dosedanjih razlag v raznih listov o govoru Ni. Vel. kralja Leopolda III. se vidi, da se večina svetovne javnosti sklada s to utemeljitvijo. London, 17. oktobra. V včerajšnjem posvetu med francoskim veleposlanikom Corbinom in voditelji zunanjega ministrstva so sklenili, da bosta Anglija in Francija skupno odgovorili na korak belgijske vlade, Izjavljajo uradJK), da je zadnje dni v zunanje ministrstvo prišlo več francoskih in nemških predlogov glede lokarnske konference. Zunanji minister Eden je povabil belgijskega veleposlanika k sebi, da mu naj razloži smer do-gookov' v Bruxellesu. Angleški krogi izjavljajo, da so bili zelo presenečeni, ker niti najmanj niso pričakovali, da se bo belgijska zunenja politika spremenila na tak način. Razširjenje Hubljanskega telefona Belgrad, 17. oktobra. Na seji ministrskega sveta, ki je bila od 17. do 20. ure pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra, so poleg resornih vprašanj sprejeli: 1. uredbo o pospeševanju svilarstva, ki jo j? predložil kmetijski minister; 1. uredbo o razširitvi telefonskih naprav in telefonske v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani in način financiranja teh del, ki jo je predložil poštni minister; 3. uredbo o izpremembi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, s katero se podaljša rok za zahtevo po zaščiti s strani denarnih zavodov od 23. XI 1933, ki jo je predložil minister za trgovino in industrijo; 4. sprejeta je ustava islamske verske zajedni-ce na predlog pravosodnega ministra: 5. sprejet je načrt konvencije z vlado kraljevine Romunije o gradnji novega železniškega in cestnega mostu pri Kladovi na Dunavu z gradnjo železniških prog do mosta od Kuceva Čez Stubik do Kladova; , 6. dovoljen je kredit 2 milijona Din za začetna dela pri izpremembi ozkega tira v normalnega na progi Kraljevo—Cačak; , 7. sprejet je referat ministra, za gozdove in rudnike, da je upravni odbor Sil AD-a odkupil delnice švicarske skupine s 55H-nim sodelovanjem v celulozni tovarni v Drvaru, tako na je s tem to podjetje postalo popolnoma državno. Mestno tajništvo JRZ za Ljubljano. Slomškova ulica štev. 19, sporoča vsem članom, da posluje dnevno, izvzemši nedelje in praznikov, od 9.—18. in od 16.—19. Poslevodeči pisarniški tajnik je _ v teh urah vedno na razpolago za razne informacije in pojasnila. Obračate se lahko tudi telefonično št. 25-27. Priglasi za vstop v stranko se lahko iz-vrše direktno v pisarni. Uredba o uniformah uradnikov razveljavljena Belgrad, 16 oktobra. AA. Z odlokom finanč-' nega ministra je razveljavljen pravilnik o odmeri in izplačevanju potnega pavšala za uslužbence davčnih uprav od 5. julija 1933. Potni stroški uslužbencev davčnih uprav se bodo v prihodnje izplačevali po uredbi o potnih in selitvenih 6troških od 12. decembra 1931. Prav tako 6e razveljavi pravilnik o službeni obleki uradnikov davčne stroke r 1 15. julija 1933, ki predpisuje obvezno nošnjo kroja. Ta sklep stopi v veljavo z razglasitvijo v Službenih novinah in se bo izvajal od 1. novembra dalje. Vesti iz Belgrada Belgrad, 17. okt. m. Danes v zgodnjih jutranjih urah so začeli podirati znano gostilno »Albanija« na Terazijah, ki je bila kamen spotike vsem modernim Belgrajčanom. Gostilno podirajo gasilci. Električni tok so prekinili že za vse poslopje sinoči, toda zadnji trdovratni gostje te gostilne se niti s temo niso dali pregnati ter so sedeli pri svečah pozno v noč ter opravljali svoj parastos. Najnovejše iz Španije Stara dalmatinska trdnjava Klis, nekdaj važno oporišče v bojih s Turki, se je pričela rušiti. Pod trdrfjavo so se začele lomiti skalnate stene in groze pokopati pod seboj nekaj hiš, ki stoje tik pod njimi. Kmetje so zaradi preteče nevarnosti morali hiše izprazniti. Penzijonist Marinko Jovanovič iz Kragujevca se je poskušal ubiti, ker mu je davčna uprava naložila preveč davka na njegovo imetje. Mož je bil štedljiv in si je tako kupil posestvo. 3fit)0 vagonov svežih sliv je bilo izvoženih iz Jugoslavije v inozemstvo. Najboljši kupec za slive je bila Nemčija. La Corugna, 17. oktobra. AA. Havas; Po radiu je bilo ob 1.30 obavljeno tole poročilo: Kolona, ki deluje na Sierri Cubieri, je razgnala miličnike, ki so se hoteli, koncentrirati. Miličniki so imeli d,0 mrtvili/ Na fronti pri Toledu je kolona, ki deluje severno od Toleda, napadlp taborišče miličnikov. Na bojišču je sovražnik pustil 80 mrlvih. Na fronti tik pred Madridom so nacionalistič-Tie čete z s sedle vasi-Votavojado in .‘C asa Ribio: Cpte generala Varele so odbile napad sovražnika, ki se je hitro in v neredu umaknil: Na bojišču ’ ie pustil 150 mrtvih in 270 ranjenih. Zaplenili so tudi precej orožja. Na fFonti pri Malagi je nacionalistično letalstvo bombardiralo letališče, ki je tik mesta. Uničenih je pet letal. Istočasno so sestrelili tri vladna letda. Lizbona, 17. oktobra, AA. Havas: Portugalski parnik Nvassa, ki je v Taragoni izkrcal španske begunce, je včeraj prišel v Lizbono. Častniki 1 ladje pripovedujejo, da so miličniki zelo grozili Parniku in se umaknili šele tedaj, ko je bila izrečena grožnja, da bosta prišli na pomoč dve portugalski vojni ladji, ki sta spremljali parnik. Papežev legat v Abesiniji Rim, 17. oktobra. V Acktis Abebo je prispel papežev legat msgr. Casellani, nadškof na Rodosu, da uredi duhovno pomoč katoliške cerkve Italijanom v Abesiniji. Njegov prihod v Abesini-jo, poudarja »Tribuna«, je tem pomembnejši, ker je v zvezi z novimi velikimi dogodki. V najkrajšem času bo izpeljana ofenziva v doslej še nezasedene kraje plodovite zapadne Abesinije. Ofenzivo pripravljajo po načrtih že pet mesecev in dobro oborožene čete čakajo samo še na odhodno povelje. ’ Poljski kmetje proti komunistom Varšava, 17. oktobra. Glavni odbor opozici-onalne kmetske ljudske stranke ie izdal celo vrsto sklepov, id pravijo med drtigim, da stranka zavrača vse predloge o sodelovanju s komunisti, ker komunistični cilji nasprotujejo programu stranke in ker je komunizem nevarnost poljski neodvisnosti. Glede na napetost v mednarodnem položaju in na čedalje hujše oboroževanje sosed, poudarja glavni odbor stranke potrebe, da se zbero vse sile v svrho obrambe države v materi-jalnem in moralnem pogledu. Nato razpravlja glavni odbor stranke tudi o notranjih razmerah v državi in pravi, da bo stranka zahtevala volitve na osnovi demokratskega volilnega reda. Novi češkoslovaški proračun Praga, 17. oktobra. Finančni minister Kalfuss je izročil poslanski zbornici proračun za 1937 leto. Izdatkov je določenih na 8453 milijonov, dohodki pa so proračunani s 8456 milijoni. Izdatki za šolstvo znašajo eno milijardo/za : javna dela 550 milijonov, za narodno obrambo 1360 milijonov, 20 milijonov več , kakor lani. Državni dolg znaša 46785 milijonov. Narasel je za 5.5 milijard Finančni zttkon navaja 5250 milijonov kot prvo trenšo za investicijska dela triletnega vladnega načrta za zboljšanje tržišč in delovnih pogojev. Beteiia je strahu pred francosko-sovjetsko zvezo storila svoj korak glede nevtralnosti, ki je zaradi njega vsa Evropa razburjena. Belgija noče, da bi bila zvezana s sovjeti po svojem francoskem prijateljstvu. Francoski poslanik v Rimu grof de Chambrun se je včeraj poslavljal in mu je italijanski zunanji minister Ciano priredil poslovilno kosilo. Vodja rexistov zahteva odstop vlade, kakor priča Degrellov govor na velikem zborovanju v Anderlechtu, Prometni minister Jaspar bo Degral-la tožil zaradi žalitve. Voditelj nemške delavne fronte Ley je pred H 20.000 bančnimi uradniki spet napadel Jude, boljševizem in Moskvo ter dejal, da je Moskva povsod v Evropi na umiku. Poskusno glasovanje za predsednika USA je izvedel newyorški tednik »Literary Digest« — Glasovanja so se udeležili volilci iz 48 zveznih držav in je pri teh poskusnih volitvah zmagal re-Iiublikanski kandidat Landon. _ Albanija je v dobrih zvezah z vsemi državami v Evropi, tako se glasi spomenica, ki jo je včeraj poslal albanskemu parlamentu kralj Zogu. Stavka rečnih mornarjev v Franciji traja že od 21. septembra in je ne bodo še ustavili. 40 tonska potniška letala bo začela gradili ameriška družba »Panamerica Airways«. Ta letala bodo služila prometu čez Atlantsko morje. V Palestini vlada mir, tu pa tam streljajo iz pušk, a baje samo za šalo 17 in pol tone španskega zlata je pripeljal v Marseille španski parnik »Tramortana«. Predsednik kanadske vlade King je gospel včeraj v London na važne politične razgovore, ki so velikega pomena za ves angleški imperij. Neodvisno komunistično Katalonijo hoče ustvariti Moskva in je Litvinov za svojega bivanja v Parizu predlagal francoski vladi, naj Katalonijo prizna in ji gre potem na pomoč kot prijateljski državi. Socialnodemokratska stranka v Gdansku bo zaradi zadnjih odkritij o zbiranju orožja najbrž razpuščeno, zlasti če bo na to pristala Poljska. Veliko sovjetsko 'Vohunsko afero na^finskem je odkrila finska policija.’ Rdeči vohuni so slikali za ugodnimi kraji, kjer bi lahko pristajala sovjetska letala. Mednarodno avtomobilsko razstavo. 26. po vrsti, so odprli včeraj v Pragi v navzočnosli predsednika republike Beneša. 19 novih otokov je odkril neki sovjetski ledo-I lomilec na severnovzhodnem obrežju Sibirije. Od-| kritje je važno zaradi plovbe v Severnem morju. Z a skupno francosko fronto proti komunistom je v nekem svojem članku nastopil bivši ministrski predsednik Tardieu. Prišlo je že do sporazuma med desničarskim časopisjem in bo okrog 300 listov pustilo vse medsebojne napade in se usmerilo v boj proti komunizmu. Anglija bo jamčila za belgijsko nevtralnost, | tako zatrjujejo rimski krogi. Italija se približuje MZ, odnosno posameznim državam MZ, kakor kaže simpatični članek v rimskem poluradnem glasilu Messagero. Predlaga kot podlago za rešitev vseh vprašanj rimski blok. Vse male države bodo proglasile nevtralnost, tako so prepričani v Londonu. To zaradi tega, ker oboroževanje male države naravnost davi. Švicarsko posojilo za državno obrambo, ki je bilo preračiinano na 100 milijonov frankov, je to vsoto že preseglo, zakaj vrli Švicarji so še pred potekom roka podpisali 130 milijonov frankov za obrambo ljube jim domovine. Nemško pomožno policijo, in sicer motorizirano, ki bo razbremenjevala predvsem prometno policijsko službo bo osnovala v kratkem narodno-socialistična stranka. Novi italijanski minister za’ kolonije bo najbrž član fašistovskega velikega sveta Roberto Fa-rinacci. Strašno prelivanje krvi v Boml>ayu se je zgodilo predvčerajšnjim in včeraj še ves dan. Spopadi so bili med Hindujci in muslimani. Vlada je morala oklicati izjemno stanje. Ranjenih je že nekaj tisoč ljudi. Japonsko fašistično gibanje tradicionalističnega [značaja je začel polkovnik Našimoto. Gibanje je po svojih načelih sorodno vsem fašistom. Teden nemške knjige bo praznovala Nemčija | od 25. oktobra do 1. novembra. Nemčija namerava pretrgati zveze z Rusijo [zaradi ruske obtožbe o kršitvi nevtralnosti v špan-[ HUi državljanski vojni. Nemčija bo navedbi dokaze, da je to nevtralnost kršila predvsem Sovjetska [ Rusija. Francija ne bo postala spomenice Belgiji zaradi njene izjave o nevtralnosti, kakor so pokazali včerajšnji razgovori med francoskimi diplomati ter belgijskim in angleškim poslanikom v Parizu. Šarže bodo izgubili vsi portugalski častniki, ki so protidomoljubnega mišljenja in simpatizirajo s komunizmom. Vse te častnike bodo kot n ivadne vojake poslali v kolonije Anglija ne rabi tujega uvoza idej, ne fašizma, ne komunizma in kar je še tega tako je izjavil včeraj angleški minister Hoare. Angliji je treba skrbeti samo za njeno varnost in za mil na svetu. Cesto na Vel. sv. Bernard v širini tim bo po sklepu švicarskega zveznega sveta zgradila država. Ras Našibu je umrl v Davosu zaradi jetike. Ras Našibu je bil eden najsposobnejših poveljnikov abesinske cesarske vojske. Protiplinsko šolo so ustanovili v Londonu, kjer deset zdravnikov specialistov uči civiliste, kako naj se branijo pred plini Vlada bo tudi drugod po Angliji osnovala take šole. Nov denar bo izdala litvanska republika. Avstrijski tajnik za zunanje zadeve dr. Gnido Schmidt bo prihodnji teden obiskal Budimpešto. Velike nočne zračne vaje nad Parizom bodo hocoj in bodo morale biti vse luči ugasnjene. Te vaje naj pokažejo, v koliko ie Pariz zmožen za v obrambo pred zračnimi napadi. Poštnina platana e potentni Cena Sla I- Mož, ki trdi, da je Maribor v Italiji Zanimiv gost mariborskega ..hotela Grafa" Maribor, 16. oktobra. Včeraj je sprejela mariborska policija v apart-mane svojega zapora v »hotelu Graf« zanimivega gosta čisto aristokratske zunanjosti, dasi je oblečen v nekam ponošena oblačila. Pripeljali so ga graničarji z meje, kjer So ga prijeli v trenutku, ko je hotel brez potnega lista in drugih izkazov smukniti iz naše države na avstrijska tla. Graničarjem je navedel, da se zove Franc Forster. Tudi na policiji j« navedel isto ime in priimek. Govoril je nemški in dejal, da je rodom iz Rima in tja pristojen. Začeli so nato govoriti z njim italijanski, na obče začudenje pa tega jezika ne zna. Njegove navedbe o Rimu, kjer je baje hodil v šolo, so se izkazale s tem precej neverjetne. Še večje začudenje pa je povzročil, ko so ga vprašali, zakaj je hotel brez dokumentov v Avstrijo in kako je prišel v našo državo. Mož je odločno zanikal, da bi hotel iti v Jugoslavijo ali Avstrijo ter je zatrjeval, da se nahaja še na italijanskem ozemlju. Jugoslavija ali Avstrija ga prav nič ne brigata, on hoče ostati še naprej v svoji Italiji, ki je njegova domovina. Bolj ko so mu dopovedovali, da je v Mariboru, ki pač še leži v Jugoslaviji, bolj trdovratno je možakar zatrjeval, da se nahaja v Italiji. Nazadnje ni preostalo drugega, kakor zaključiti zasliševanje in odvesti možakarja v policijske zapore. Če pa je mislil ta nenavadni gost, da se bo s svojo nevednostjo kar hitro izvil, &e je zmotil. Na policiji so preštudirali mednarodni policijski žurnal ter ugotovili, da se vsi znaki in podatki tega Forsterja presenetljivo ujemajo z znanim mednarodnim poljskim pustolovcem Aleksandrom Jakubowicem, katerega xa-sledujejo vse evropske policijfe. Jakubowic se je zadnje mesece klatil po Tunisu in Alžiru, prišel je tudi v Italijo ter se izdajal za barona vonTBrsterja. Kot »baron« se je smukal okrog v inozemstvu živečih Nemcev ter se jim predstavljal kot tajen odposlanec hitlerjevcev iz rajha. Znal je vedno od svojih klientov izmamiti primerne vsote ednarja. Očividno mu je pa zadnje čase precej slaba predla, ker je prišel v Maribor v zelo ponošeni obleki, kateri pa se še pozna, da jo je sešil prvovrsten krojač. Policija je sedaj posnela njegove prstne odtise ter jih skupaj s fotografijo razposlala policijskim centralam raznih inozemskih držav, da se njegova identiteta končnoveljavno ugotovi. Primanjkljaj v Zadrugi drž. uslužbencev v Velenju Velenje, 17. okt. Ob priliki zaključka knjig za prvo polletje 1936 na podlagi popisov blaga so'se pojavili presenetljivi primanjkljaji v obeh prodajalnah Zadruge drž. uslužbencev v Velenju in sicer v glavni prodajalni v Velenju ter pii podružnici v Zabukovci. Obe prodajalni služita v glavnem uradnikom in rudarjem banovinskega rudnika T Velenju in Zabukovci ter električne centrale v Velenju. V glavni prodajalni v Velenju je znašal primanjkljaj Din 47.564.65, v Zabukovci pa 13.449.79 in to popolnoma enako po kontroli v dnevniku, kakor tudi po štracah, ki so jih vodili poslovodji sami. Ponovni pregled je pokapal, da ni primanjkljaj posledica kake računske ali knjižbene napake. Obe poslovodji tega primanjkljaja nikakor ne moreta pojasniti, prav tako pa ne vedo ničesar pozitivnega člani odbora zadruge ter uslužbenci obeh trgovin. Tako je ostalo nepojasnjeno, kako so ti primanjkljaji nastali, dasi so nesporni ter ju tudi obe poslovodji priznavata. Vodstvo zadruge je za ta primanjkljaj obremenilo poslovodji prodajaln. Zanima pa se tudi oblast ter je že uvedena preiskava. Požar povzročil okoli 60.000 Din škode Kamnik, 16. oktobra. V sredo okrog 3 popoldne je požar uničil lepo gospodarsko poslopje marljivega kmeta in posestnika Sušnika Janeza (vulgo Anžič), ki ima svoje domovanje v vasi Tučno št. 1, občina Nevlje pri Kamniku. Poleg gospodarskega poslopja mu je zgorel tudi hlev in senjak, v katerem je imel okrog 35.00« kg sena tako, da se ceni celotna škoda okrog 70.000 Din, pri zavarovalnici »Slavija« pa je bil zavarovan le za borih 11.000 Din. Omenjenega dne je bila vsa družina pri delu na polju, le oče Anžič je ostal doma. Naenkrat je pričel pes, ki je bil prikljenjen ob gospodarskem poslopju besno lajati. Anžič je pogledal skozi okno z radovednostjo, kaj je psa tako razbesnilo. Opazil je nekega moža, kako hiti 6 hriba proti njegovemu poslopju. Ni pa še vedel do tedaj, kaj se godi zunaj. Med tem, ko je že nekaj časa zrl skozi okno, že zopet vidi drugega soseda, kako hiti proti njegovi hiši. Nato je le stopil iz hiše in z vso grozo opazil, da so mu že vsa poslopja v ognju in da bo vsako gašenje ostalo brezuspešno. Edina sreča je bila ta, da je razen dveh telet, katera so rešili iz hleva, bila vsa živina na paši. Rešili so tudi malo gospodarskega orodja in rezalni stroj. Tudi so hišo rešili pred uničujočim ognjem. Kako je požar nastal, doslej še ni ugotovljeno. Ker je bil Anžičev oče silno priljubljen v celi okolici ni verjetno, da bi 6e mu kdo osvetil na tak grozen način. Vsi sosedje so se takoj dogovorili in razdelili živino, katero mu bodo prehranjevali vse dotlej, dokler se ne opomore in postavi nov hlev in gospodarsko poslopje. Vlaganje kandidatnih list v lendavskem okraju Dolnja Lendava, 17. oktobra. Do včeraj so se vlagale kandidatne liste za obč. volitve v lendavskem okraju. Volitve bodo v našem okraju samo v treh občinah in sicer v Crensovcih, Odrancih in v Orešju. Ena najhujših bitk za prestiž v občini bodo volitve v Orešju, ker je znano, da je tukaj bil precej časa še po odhodu JNS iz politične pozornice njen velik eksponent, ki pa je bil pred nekaj časa razrešen dolžnosti predsednika občine. Volitve vzbujajo splošno pozornost v kmetskih krogih in se vodi zaenkrat tiha borba. Kakor pa kažejo vsi znaki, se bo tudi v tej občini pokazala zdrava misel, ki bo identična s slovensko politiko, ne pa v jugoslovanskem integralizmu. Volitve v Odrancih in Crensovcih pa kažejo veliko bolj mirno lice in sta ti dve občini že .v času naj- Grozen požar bolnišnice v Solunu Solun, 16. oktobra. Okoli 8. zvečer K včeraj izbruhnil velikanski požar v tvajvečji solunski bolnišnici. Občinstvo je bilo alarmirano s lopovskim strelom. Pred bolnišnico se je nabralo ogromno število ljudi, ki so si nadeli nalogo in dolžnost, da pomagaio bolnikom in da jih rešijo iz gorečega poslopja. Raz okna bojnišnice se je slišalo neprestano klicanje bolnikov za pomoč. Vratar p red bolnis-iv.škim vhodom v začetku ni hotel spustiti reševalcev v gorečo zgradbo, tako da so morali ta s silo udreti skozi vraita, kajti videli so, da gTe tu za žiivlienie sto in sto bolnikov, ki se sami ne morei« rešiti iz zgradbe. Z reševanjem bolnikov so počeli tako«. Pn-šlo je pri tem do pretresljivih prizorov. V oddelku porodnišnice je jokalo kakih 15 novorojenčkov za materami, ki so jih že prinesli na dvorišče na varno Rešili so seveda tudi otroke pred plamenim izublji. Kolikor je do sedaj znano, je pri prenašanju hodnikov na dvorišče umrl samo eden, Predavanje o Koroški Maribor, 17. oktobra. Agilna mariborska narodnoobrambna organizacija »Slovenska Straža« je priredila sinoči koroški večer v spomin na obletnico nesrečnega plebiscita, ki nam je ugrabil biser naše zemlje ter ga dal narodnemu nasprotniku. Prireditev se je vršila v dvorani na Aleksandrovi 6 ter je bila po obisku ena nailepših v letošnjem letu. Ljudje vseh slojev so veliko dvorano docela napolnili. Med odličnimi udeleženci so bili stolni kakonik in mestni župnik Umek. sreski načelnik dr. Šiška, bivši minister Vesenjak, bivši vel. župan dr. Schaubach, gospa Maistrova, zastopnice slovenskega ženstva, skoraj polnoštevilen mariborski koroški klub s predsednikom Hochmiillerjem, zlasti veliko pa je bilo dijaške mladine, kar je posebno razveseljivo, ker nam je v dokaz, da je tudi v naši mladini trdna vera za našo Koroško. Predsednik Slovenske Straže prof. dr. Sušnik je otvoril prireditev s primernim govorom, na kar je pevski zbor Jadrana zapel pod vodstvom dirigenta prof. Vrabca nekaj lepih koroških narodnih. Tajnik koroškega kluba v Ljubljani g. višji kontrolor Uršič je imel nato globoko občuteno in temeljito podano predavanje o izgubljeni koroški domovini, katerega je ponazorjeval s prekrasnimi slikami. Po predavanju je zapel zopet »Jadranov« pevski zbor. Prireditev je napravila na občinstvo globok vtis. »Naglo sodišče" na Sangradu hujšega terorizma vztrajali v politiki kakor vse ostale občine v lendavskem okraju. Da je tudi v našem okraju odklenkalo vsem ijudskofrontašem in vsem gospodarskim slogam, ki jih oznanja Zagreb, češ, da tako poudari hrvatsko lice Slovenske krajine, je tudi vsem jasno. Zato se naši kmetski očetje ne dado begati od nikogar in vztrajajo v politiki, kateri pripada tudi naš poslanec gosp. dr. Klar, ki je za naše občine storil že veliko več, kot marsikateri JNS ar ali ljudskofrontaš v vsem svojem življenju. Ce smo prej sloveli kot ljudje najbolj nezanesljivi v celi aržavi, ker nismo tulili v rog tako slavne »zagovornice« človeških pravic in osebne svobode, to je JNS, potem bomo sedaj pokazali jasno in odločno, kaj in kake so naše politične smernice. Podrobnosti dveh kokainskih sleparij Ljubljana, 17. oktobra. Policija je danes zaključila preiskavo v znani kokainski aferi, ki je vzbudila v Ljubljani toliko pozornosti. Ker je bilo vse ono, kar so doslej listi o aferi pisali, le rezultat dognanj posameznih poročevalcev, je v poročilih dokaj netočnosti, ki jih obenem e tem popravljamo: Pred kakimi 14 dnevi je ljubljanski policiji neka stranka prijavila, da ji je prodal nekdo malo količino nekega praška s trditvijo, da je to kokain. Policija je postala pozorna in odkrila družbo štirih goljufov, ki se je menda preživljala samo s tem, da je razpečevala po mestu »kokain«. Pri tem je policija ugotovila sledeče podrobnosti: Najprej za 32.000 Din Pri nekem gospodu 6e je javil najprej nek navaden meščan, Ki je začel gospodu prigovarjati, naj kje nakupi kokaina, in naj ga nato proda naprej. On da oo, tako je zatrjeval meščan, pomagal pri prodaji, ker ve za ljudi, ki se zanimajo za Kokain. Ko se je zdelo, da je gospod že dovolj »prepariran«, se ie pojavil pri njem drug meščan, ki mu je ponudil kokain. Potem sta 6e javila še dva, vsak zase in vsak pod tujim imenom. Vsem skupaj se je posrečilo, da so ogoljufali gospoda za 15.000 Din v gotovini, razen tega za menico za 17.000 Din. Dobavili so mu mesto kokaina sodni prašek. Pa to še ni bilo dovolj. Se istega večera, ko je gospod sprejel zavoj z lažnim kokainom, se je pojavil spet prvi meščan, ki mu je prodajalce jooslal. Jasno, da 6e je gospod takoj pritožil, zakaj mu je poslal take lopove, Dotičnik se je začel sko-roda jokati, češ da se mu kaj takega še ni pripetilo in da bo on že obračunal z njimi. Dejal je: »Sedaj vam moram dati priliko, da se oškodujete. Prinesel vam bom sam zavoj kokaina, računal ga vam bom prav poceni tako, da boste pri njem lahko zaslužili toliko, kolikor ste doslej izgubili.« Gospod je zopet pristal. V neki gostilni so se naslednjega večera sestali: gospod, ki so ga že ogoljufali, meščan, ki je priporočil prodajalce in vsi tri je prodajalci. Tam so napravili pogodbo. Gospod je izročil prodajalcem menico za 15.000 Din, prodajalci pa so mu dali zopet zavoj. Tega so prej Se na več mestih preluknjali, da so ugotovili, ali je v zavoju res kokain. Gospod je bil prepričan, da je ta kupčija v redu in je zadovoljno odšel. Ko pa je prišel domov, je ugotovil, da je v zavoju borova kislina. Tako je lahkoverni gospod izgubil nič več in nič manj kakor 15.000 Din v gotovini, razen tega pa je izročil lopovom še dve menici, eno za 17.000, drugo za 15.000 Din. Odkritje afere po naključju Morda se je zahvaliti golemu naključju, da je policija odkrila afero. Gospod, ki je lažnji kokain kupil, je del tega »kokaina« prodal že naprej, predno je mogel ugotoviti, da sploh ni kokain. Tako je prišel ta prah v roke že tretji osebi. Ena 0,1 teh se ni ustrašila prijaviti zadevo policiji. Policija je seveda takoj uvedla izredno uspešno preiskavo. Najprej do lemelja razkrila sedaj opisani slučaj, iz tega pa je zasledila drugo afero, ki sega časovno nekako v časokrog okoli velike noči. To je bila afera ljubljanskega trgovca Č., o kateri se ! te dni toliko piše. Podrobnosti druge afere so nekako sledeče: Nekako na isti način kakor zgoraj omenjenega gospoda sc* lopovi prepričali, samo že veliko prej, o dobičkanosnosti kokainskih kupčij tudi trgovca C. Ta je dal lopovom v gotovini 15.000 Din, razen tega pa se metlico za 15.000 Din. Ko je trgovec ugotovil, da so ga lopovi potegnili, mu je eden od onib, ki so od trgovca kupili ^kokain«, predlagal svojevrsten načrt o ugrabitvi teh lopovov. Trgovec Č. je res zbral nekaj ljudi ter jim obrazložil načrt, ki so ga kmalu nato tudi izvedli. Zanimivo pa je, da je bil avtor tega načrta eden od onih, ki je bil posredno tudi prevaran. Nastavljena past Pri enem izmed lopovov se je oglasil gospod ter mu dejal', da bi rad napravil kupčijo s kokainom, češ da ve za nekoga, ki bi kokain kupil. Povabil je lopova v avtomobil ter se je odpeljal z njim v Sangrad. Ne malo pa je bil lopov izne-naden, ko je na Sangradu našel mesto kujicev kokaina svoje žrtve, ki jih je prej prevaril z laž-njim kokainom. Ni pa imel mnogo časa. Takoj je moral sesti in napisati svojemu tovarišu pismo, v katerem ga poziva, naj pride na Sangrad, češ da so tu resni reflektanti za kokain. Dal mu je še točna navodila, s katerim vlakom naj se pripelje do Kranja in da ga bo tam že čakal avtomobil. V pasti dva goljufa Vse je šlo po načrtu. Kmalu se je pojavil na Sangradu tudi drugi lopov. Zanimivo pa je, da je ta ae prinesel s seboj tudi zavoj, v njem pa zopet ni bilo kokaina, niarveč — fižoL Potem se je začela igra. Oba lopova so slekli do spodnjega perila ter ju privezali na stole. Začelo se je zasliševanje. Eden od »sodnikov« se je izdajal za grofa, ki da je reflektant za kokain. Dejal je drugemu lopovu: »Aha, tudi mene ste hoteli potegniti. Zato ste prinesli mesto kokaina fižoli« »Toda, gospod grof, — se je ta branil — saj veste, da je naš poklic tak. Mi moramo svoje delo maskirati, da ne pride na dan. To sem samo danes vzel s seboj, da preizkusim, če bo prihodnjič varno nositi s seboj kokaitv.« Prvi lopov je »grofu« že vse priznal. Drugi lopov pa je tajil in se hotel izvijati. To je »grofa« tako razburilo, da je za trenutek res mislil, da je grof ter je ves razjarjen dejal lopovu: »Če te še nikdar ni udarila grofovska roka, te bo sedajk Kes je prisolil lopovu nekaj klofut, toda lopov sedaj na policiji sam prizna, da ga je »grof« le malo oplazil in da so bilu klofute prav grofovsko gentlemanske. „Milostf milost, gospod grof" Okrog obeh ujetnikov je zasedalo pravcato sodišče. Nekateri »sodniki« so bili za milejše postopanje, drugi pa zopet za najstrožje ukrepe. Končno 60 se zedinili za to, da 60 ba ujetnika položili v postelje ter jih zvezali. Mesto okovja so jim dali okrog zapestja iz obročov od sodov narejene zanj-ke. Kazen tega so jima privezali k posteljam tudi noge. Oba ujetnika pa pravita, da sta imela hrano še čistoo dobro. Kako pa se jima je godilo, se vidi najbolje iz tega, da 6ta oba ujetnika ponovno zahrepenela po detektivih in po policiji. Kadar se je približal'VgFSf« katermu ižmed ujetnikov, je ujetnik dvignil ocenjene roke in stokal: »Milost, milost, gospcKpgrSft« Z zavezanimi očmi v svobodo Končno je bilo tega cirkusa na Sangradu konec. Od vsega postopka so imeli trgovec C., ki pa se akcije sam osebno ni udeležil, uspeh v tem, da so dobili od lopovov nazaj menico ter jo seveda takoj uničili. Ko se jim je zdelo, da so dosegli, kar so mogli, so obema lopovoma zavezali oči ter ju vodili skozi nek gozd. Na koncu gozda so ju nekajkrat zasukali, da sta izgubila orientacijo, nato so jima oči zavezali, vsak je dobil še zadaj krepek sunek, in siromaka sta jo morala ocvreti v smeri proti Kranju. Da bi bolj tekla in da bi se ne ozirala nazaj, so za njima še streljali z revolverji. Uredba o prisilnih dražbah ■ki je bil ravno pred neikaj urami operiran. Precejšnje poškodbe sta dobila tudi dva gasilca. V gneči, ki je naštela na ulici, pa je nek meščan prišel pod kolesa avtomobila ter ie dobil zelo nevarne poškodbe. Hitro je prišla na kraj požara tudi (komisija z upravnikom policije na čelu. Prihitelo je tudi veliko število stražnikov in orožnikov, ki so vzdrževali red in omogočila čim hitrejše reševanje bolnikov. V desetih minutah so rešili iz goreče zgradbe pred smrtjo nič manj kot 390 ljudd iz onega dela bolnišnice, ki ga ie požar popolnoma uničil. Kako ie prišlo do požara do sedaj še ni ugotovljeno. Najprej se je ogenj pojavil v oddelku za sterilizacijo, ali pa v eni izmed kopalnic. Nekateri tudi govore, da ta požar ni nastal po nesrečnem naključju, pač pa da ga je zanetila požigaičeva roka. Policija ima zaradi tega tudi polne roke posla. Kolikor se je moglo do sedaj ugotoviti, znaša škoda okoli 5 milijonov Din. K jutrišnji tekmi Ljubljana : BSK Ljubljana, 17. oktobra. Za tekmo naše »■Ljubljane« z državnim prvakom vlada po vsej Sloveniji ogromno zanimanje. Lahko rečemo, da ne pomnimo v zgodovini slovenskega nogometa takega zanimanja množic za kako tekmo. Saj ni nič čudnega. Ker toliko piohval in dobrih kritik v vseh jugoslovanskih časopisih še nismo brali o slovenskem moštvu. Kljub večnim domačim nergačem in spletkam je smotreno delo idealistov rodilo nov uspeh. Ogromno energije in truda so potrošili za ozdravljenje slovenskega nogometa. Treba je po preizkušenih, ravnih potih tudi v bodočnosti, potem bomo zatrdno v kratkem času lanko s jx>nosom rekli, da Slovenija prednjači tudi v nogometu. Celotno moštvo BSK pride nocoj z brzovlakom pod vodstvom dolgoletnega zveznega kapitana Boška Simonoviča. Ljubljana najbrž nastopi z istim moštvom kot v Zagrebu. Prosimo športno občinstvo, da v lastnem interesu seže f>o vstopnicah v predprodaji. Vstopnice se lahko dobijo v trgovini »Rokavičar« — (Prešernova ulica) in pri blagajni kavarne »Emona«. Nedeljska prdeprodaja se vrši v klubovem tajništvu (Beethovnova ulica št. 9. pritličje) od 10 do 12. Glavna tekma se začne ob 15. Predtekma, ki jo odigrata trboveljski Dask in rezerva Ljubljane, pa ob 13.30. Belgrad, 16. oktobra. AA. Ministrski svet je na temelju § 98 finančnega zakona za leto 1936/7 na predlog finančnega ministra izdal uredbo o oprostitvi taks pri prenosu nepremičnin, ki si jih prilaste denarni zavodi s prisilno dražbo. Cl. 1. Denarnim zavodom s sedežem v kraljevini Jugoslaviji, ki jim je dovoljen odlok plačil ali sanacija ali izvenstečajna likvidacija po uredbi o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od 23. novembra 1934 (»Službene novine« od 24. novembra 1934) kakor tudi kmetijskim in drugim go-siiodarskim zadrugam in njihovim zvezam, ki jim je dovoljen odlok plačil ali sanacija ali izvenstečaj-na likvidacija po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez št. 81.070'V od 23. novembra 1934 (»Službene novine« od 28. no vembra 1934) je dovoljena oprostitev odjilačila taks po tarifni Številki 81 točka 3 črka B o taksah glede prenosa tistih nepremičnin, ki jih zavod kupi na sodni prisilni dražbi radi varstva svojih terjatev, ki jih je na dotičnih nepremičninah zavaroval hipotekarno. Cl. 2. Oprostitev takse za prenos iz |>rejšnjega člena velja samo v tehle mejah: L Denarni zavod si mora prilastiti nepremičnine s prisilno dražbo pred 1. januarjem 1938 in jih mora zopet odtujiti, s prostovoljnim pravnin 14 milijonov oblig. posojila podpisanih Ljubljana, 17. oktobra. Komaj teden dni traja vpisovanje obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki je predpisano v vsoti dvajset milijonov dinarjev, pa je že danes doseglo nad štirinajst milijonov. Odziv je torej izredno številen in nepričakovan, ce upoštevamo, da je čas podpisovanja določen na mesec dni. Prevladuje sicer vpis z vložnimi knjižicami ' Mestne hranilnice, vendar je tudi vpis v gotovini velik. Po poteku dosedanjega vpisovanja se da sklepati, da bo vsota 20 milijonov podpisana že mnogo preje, kakor v euem mesecu, verjetno že v teku prihodnjega tedna. Razkraianfe ostankov JNS Belgrad, 17. okt. m. Razkrajanje ostankov nekdaj vsemogočne JNS je začelo dobivati vedno hujše oblike. Včeraj je Uzunovič pismeno obvestil predsednika stranke Pera Zivkoviča, da odlaga poslom z odškodnino in sicer v treh letih po pravo-veljanosti dražbe. 2. Prodajna cena, dosežena pri tej odtujitvi, ne 6me presegati celokupnega zneska terjatev, obresti in stroškov, ki so se po sklepu izvršne oblasti vzeli za osnovo razdelitve najvišje ponudbe na dražbi. 3. Če pa doseže denarni zavod s prodajo nepremičnin, ki so bile last enega ali več solidarnih dolžnikov, presežek nad skupnim zneskom, navedenim z v točki 2 tedaj velja oprostitev iz čl. 1 te uredbe samo v toliko, v kolikor presežek ne zadošča za poravnavo popolne zakonske takse za pridobitev na dražbi. 4. Ce zavod v točki 1 navedenem roku tega člena odtuji s prostovoljnim pravnim poslom z od-škodino samo del na dražbi pridobljenih nepremičnin, mora za preostali del naknadno plačati prenosno takso postopni vrednosti, ki so obstajale n dan sodne dražbe. _ Cl. 3. Olajšave čl. l velja jx>d pogoji v členu 2 tudi za dotrcne banovinske in občinse takse. Cl. 4. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah« in velja tudi za vse primere, pri katerih taksa do tega dne še ni bila poravnana. Cl. 5. Navodila, jiotrebna za izvedbo te uredbe bo izdal finančni minister. casino predsedništvo v JNS. Ta odložitev ča«tnega predsedništva pomeni istočasno tudi njegov izstop i? stranke. Danes bodo sledili Uzunoviču še nekateri člani glavnega odbora te stranke, med nji-i mi advokat in bivši poslanec Mihajlo Zivančevič, bivši podpredsednik senata Jovan Altiparmakovič, senator Svetozar Tomič, senator Jovan Aleksič, senator Kosta Timotijevič, senator Miljutin Drago-vič in še nekateri drugi. Važno za avtomobilski in vprežni promet Uprava policije sporoča: Železniški prelaz na Celovški cesti bo od 20. t. m. od 20. ure zvečer pa do 22. t. m. do 18. ure zaprt za ves vozovni in avtomobilski promet, ker se bo to križišče popravljalo. V tem času bo mogoč le prehod za pešce, kolesarje in tramvajske vozove. Vozila iz Gorenjske in iz šiške naj vozijo od stare mitnice na Celovški cesti po Aleševčevi, Černetovi, Janševi, Podmilščakovi, Kobaridski cesti v Bežigrad in odtod na Tyrševo cesto. Vozila, namenjena na Gorenjsko in v šiško, bodo vozila po isti progi, le v obratni smeri. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota 17. oktobra: Margareta. Jutri, nedelja 18. oktobra: Luka ev. Nočno službo imajo lekarne: dr Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška ce.sla 02; mr. Gartus, Moste. * »Živi izviri« bo naslov izvirnemu leposlovnemu delu, ki izide v decembru in ga je spisal Iv. Matičič. Delo je široko zasnovano in je v njem živo podana bit in rast naSega rodu od pokojne davnine do burne današnjosti, od pradeda do vnuka, torej nas strnjeno zaokrožen historijit ter punt mladega rodu viharnemu novemu času. — Knjiga bo obsegala okrog 400 stran* in stane v prednaročbi 50 Din broš. 60 Din vez. Pozneje bo seveda občutno dražja. Na knjigo opozarjam# zlasti javne, zasebne in društvene knjižnice in čitalnice. Naroča se pri Založbi knjige »Živi izvirk. Ljubljana, Marniontova ul. 11. Prospekti na razpolago. * Večerni trgovski tečaj na Christofoveni učnem zavodu, Domobranska 15, prične 19. oktobra. Pouk vseh pisarniških poslov, knjigovodstva, korespondence, trgovinstva, stenografije, strojepisja, nemščine itd. Šolnina 100 Din za vse predmete. Pojasnila. vpisovanje dnevno tudi zvečer do 7. ure. VAŽNO OPOZORILO! Mestno poglavarstvo ljubljansko opozarja, da so upravičeni pobirati prostovoljno socialno davščino na sobe in usluž- ^ benee samo pooblaščenci, ki imajo s seboj posebno i legitimacije. Za vsako plačilo mora nabiralec dati ; uradno potrdilo. Nikdo naj ne izroča denarja, ne da bi zahteval potrdilo, ki mora imeti uradno štampiljko. Mestno poglavarstvo opozarja, da socialni urad nikogar ni telefonično opozoril, da bo poslal k njemu nabirnlca in tega tudi v bodoče ne bo delal. Ako bi prišel kdo po denar in ne imel uradne legitimacije in uradnih potrdil, naj ga stranka takoj izroči stražnika. Nadaljevalni tečaj osperanta za vse esperantiste iz Ljubljane bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubljani« v ponedeljek, dne 19. oktobra t I. ob 20. — Tečaj se bo vršil enkrat tedensko po 1 Vi ure v klubovetn lokalu na Cankarjevem nabrežju 7-1. Zglasite se zatorej zanesljivo v ponedeljek v klubovem lokalu, kjer boste dobili vsa nadaljnja navodila in pojasnila. — Odbor Kluba esperantistov, Ljubljana. Razstava češkoslovaške povojne knjige, ki jo pripravlja akademski odsek Jugoslovansko-česko-slovaške lige v Ljubljani ob sodelovanj glavnega odbora Jugosl.-češkosl. lige, komiteja naših književnih strokovnjakov in posebnega v ta namen sestavljenega odbora pri Slovanskem ustavu v Pragi, bo otvorjena v Trgovskem domu od 29. oktobra'do 9. novembra t. 1. Na razstavi bomo imeli priliko videti izbor čeških in slovaških sodobnih leposlovnih ter znanstvenih knjig. Vsebovala bo tudi oddelek bibliofilskega tiska, muzikali], zbirko ekslibrisov ter obilo fotografskega in statističnega materijala. Kazstavi bo prideljen poseben oddelek vzajemnih prevodov ter kotiček vzajemnih stikov. Na razstavi so predvidena številna kratka predavanja in dnevno ob določenih urah strokovno vodstvo. Čas razstave — »Češkoslovaški ljubljanski dnevi« — bo posvečen posebni pažnji češkoslovaških kulturnih pojavov in upati je, da se bo v ta okvir včlenilo tudi sodelovanje obeh ' iajjh narodnih gledališč. — Na razstavo bodo or-jgamzirale J-č. lige iz dravske banovine tudi po-e ekskurzije. Kako organizmi nadomeščalo izgubljene dele T. in II. Prvi del obravnava regeneracijo kot splošen biološki pojav iD zakonistosti, ki se pri tem pojavljajo pri rastlinah ter nižjih živalih Razlike med rastlinami in živahni Praktičjia uporabljivost pojava (okulaeija). - Drugi del govori o regeneraciji pri višjih živalih in o regeneraciji kot znanstveni metodi. — Pri predavanju se bo predavatelj oziral v prvi vrsti na dela domačih znanstvenikov na tem polju. Predavanje je obenem nekaka splos-no biološka priprava za predavanje primarija tir. B. Lavrič« o transplantaciji tkiva pri človeku, ki se bo vršilo 3. nov. t. 1. — Barvne slike. I. del 20. oktobra, II. del 27. oktobra ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Repertoar Narodnega gledališča v L{ublfar; drama Začetek ob 20. u r i Sobota 17. oktobra: Konjeniška patrola. Red A. Nedelja, 18. oktobra: Ob 15. M>adi gospod Sef. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Florentinski slamnik. Izven. Ponedeljek, 19. oktobra: Tudi Lela bo nosila klobuk ... Red B. OPERA Začetek ob 20 ur! Sobota, 17. oktobra: Vesela vdova. Izven Znižane cene. Nedelja, 18. oktobra: Ples v maskah. Premierski abonma. Ponedeljek, 19. oktobra: Zaprto. Mariborsko gledališče Pelek, 16 oktobra: Zaprto. Sobota, 17. oMobra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« Red A. Nedelja, 18 oktobra ob 15. uri: »Zorka« Ob 20. un: »Prva legijo«. V soboto /večer ponovi gledališče »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, imenitno Cankarjevo farso, ki ie letos v novi zasedbi in v svojevrstni režiji in inscenaciji dosegla zelo velik uspeh Predstava t>o za red A. Prva popoldanska predstava letošnje sezone bo to nedeljo ob 15. uri. To I>o uprizoritev veseloigre češkega dramatika O. Minarika »Zorka«, ki je namenjena predvsem zabavi in ta svoj namen dobro izpolnjuje. V nedeljo zvečer ponove močno in prav -učinkovito dram oaz jezuitskega živlenja »Prva le * njih ni pilo velikega povpraševanja. Na živilskem trgu pa je opažati, kako v zadnjih dneh naraščajo cene. Jabolka se dobe že od 3 Din naprej in so jih kmetice prinesle precej jerbasov in košev. Hruške so od 3.50 pa do 7 Din ali celo 8 Din kg. Češplje veljajo 4 do 6 Din, breskve, ki pa jih je zelo malo, so 10 Din, kostanj Negnoiena zemlja strada Zemlja je kakor živo bitje — žejna in lačna. Napaja jo dež, hrano ji pa moramo dajati v obliki gnojil. Hlevski gnoj je sicer dobra hrana, vendar pa ne vsebuje vseh hranilnih snovi v zadostni meri. Predvsem ima premalo fosforne kisline, ki je poleg kalija, dušika in apna neobhodno potrebna za dober razvoj vseh rastlin. Rastlinstvo rabi fosforno kislino zlasti za tvoibo beljakovin; živalsko telo. ki sprejme fosforno kislino iz rastlin, pa jo rabi za zgradbo svojega okostja Ravnotako je fosforna kislina tudi za človeški organizem največje važnosti. Ako se človek dobro hrani in če ima krepko telo, potem je bolj odporen proti vsem boleznim, zlasti nalezljivim boleznim, ki jih povzročajo razne škodljive mikrobe. Isto velja tudi za vse rastline, ker so le-te v dobro rejenem stanju bolj odporne proti vremenskim neprilikam in vsem škodljivcem, zlasti proti nevarni peronospori, ki uničuje vsako leto milijonske vrednosti v naših vinogradih in hmeljskih nasadih. Zaradi splošnega pomanjkanja fosforne kisline v naših tleh jo moramo izstradani zemlji dajati v obliki fosfornih umetnih gnojil. Kot umni in šted-Ijivi gospodarji bomo seveda uporabili ono fosforno gnojilo, ki je najcenejše in najprimernejše za našo zemljo. Tem pogojeni odgovarja fosfatna žlindra, ker vsebuje ne samo zadosti fosforne kisline, temveč tudi precej apna in nekaj joda, katere snovi hranijo in okrepčavajo rastline. Fosfatna žlindra je odlično sredstvo za gnojenje vseh kultur. Na travnikih pospešuje razvoj žlahtnih trav in na beljakovinah bogate deteljice. Ravnotako se je fosfatna žliiufra izvrstno obnesla pri hmelju, vinski trti ir, sadnem drevju, tudi pri okopavinab in žitaricah je fosfatna žlindra jx>kaza!a prav zadovoljive uspehe. Uporaba fosfatne žlindre je priporočljiva tudi zaradi ugodne cene, saj je za polovico cenejša kot toni a že va žlindra in za tretjino cenejša kot rudn. superfosfat. To gnojilo je zelo prikladno tudi zaradi dejstva, da se pri trošenju ne praši in se lahko pomeša s kalijevo soljo in apnenim dušikom. Vsi kmetovalci, hmeljarji, sadjarji in vinogradniki. ki so že gnojili s fosfatno žlindro, zelo hvalijo to gnojilo zaradi nizke cene. dobrega učinka in lahke uporabnosti. Napravite tudi Vi še v jeseni gnojilni poskus s fosfatno žlindro, ki se dobi pri kmetijskih zadrugah in pri vseh večjih trgovcih, ki se bavijo s prodajo kmetijskih potrebščin. gomet, če znajo plavati ali veslati, sem dobil kar redno odgovor »ne«. Nastane vprašanje, kdo je kriv, da so gotovi otroci zapostavljeni in nesposobni? Če se je od rojstva zdrav otrok pokvaril, mora biti tudi temu nekje vzrok! Krivi so starši, odnosno njihova nevednost in brezbrižnost. Morda so otrokom prepovedovali igre morda co jih v prevelikih skrbeh pred kvarnim vplivom ulice zadrževali ▼ sobah in jih varovali pri sebi kakor zaklad v blagajnah ... Kdor hoče vzgajati, in to je dolžnost staršev, mora vsaj v glavnem poznati zakone otrokovega duševnega in telesnega razvoja. Eden teh zakonov je, da se krepijo le oni otroci, ki telesno delajo, ki se igra’o ali sicer vadijo v športih. Otroci pa, ki iz kakršnihkoli ozirov večino časa presedijo ali preležijo, ostanejo slabotni. Volja Stvarnikova je, da se vsako človeško bitje razvija k vsestranski popolnosti in lepoti. Ta volja se razodeva tudi v nagonih, ki tvorijo bistvo otroške narave. Da bi se otroci tudi telesno razvijali, to je njihova žiivljenska potreba, enako važna kakor hrana. Če bi starši vsaj malo več pozornosti posvečali mladinskim telesnim vajam, tedaj je gotovo, da bi se velik odstotek telesno nesposobnih in zato nesrečnih otrok vidno zmanjšal. -aga. velja merica 2.50, kilogram pa 4 ali 5 Din. Orehi iederca po 24 Din kg. Grozdje: izabela po 3 Din, namburžan po 7 ali 8 Din, belokranjčan po 5 Din, haložan in Ijutomerčan pa po 6 do 7 Din kg. Veliko je bilo gob in je tudi povpraševanje po njih precejšnje. Jurčki so po 5 Din merica ali skoro 20 Din kilogram. Cenejše pa so prosenke, I Din merica, Čebularji 2 Din, lisičke 2 Din, mavrahi ieto tako. Zanimanje je veliko za sivke, pa jih menda ne bodo smeli nositi na trg. Opaziti ie bik) tudi že prav dober dren, ki so ga prodajali po 1.50 Din, ki ga rabijo za vkuhavanje.. Na živilskem trgu je tudi veliko zelenjave. Krompir velja kg 1 Din, paradižniki pa 5 Din. Zelo pa so se dvignile cene na perutninskem ♦rgu. Jajčka so že po 1 Din komad, le prav drobna no 75 par. Piščanci se dobe od 25 Din navzdol. Nekaj je bilo tudi puranov in zajcev. Na Sv. Petra nasipu pa je med tednom veliko krompirja, ki ga prodajajo kar po več deset kg. Veliko je tudi drv, ki jih Ljubljančani prav pridno kupujejo, ker čutimo vsi, da se približuje zima. Razpis nagrad Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje tri nagrade v višini 1000, 600 in 400 dinarjev za izvirne, še ne Izdane skladbe pod sledečimi pogoji: 1. Skladbe naj temeljijo zlasti na slovenski narodni pesmi bodisi v obliki potpuriiev, variacij, Parafraz »li tudi v kateri izmed plesnih oblik. 2. Trajajo naj najmanj 15 minut. 3. Prirejene naj bodo za salonski orkester v sledeči zasedbi: Violina I., II. (ozir. obligat), viola, cello, kontrabas, flavta, oboa, en klarinet, ena trobenfa, eno pozavno, harmonij, klavir, tolkala. 4. Predložene partiture morajo biti jasno čitljive napisane, brez pogrešk. 5 Partituri mora biti priložen lepo jasno m brezhibno pisan orkestralni materija]. 6. Skladbe, ki to ne odgovarjale zahtevam točk 4., 5., bomo vrnili neocenjene. 7. Priporočamo, da skladatelj v skladbah pot-purijskih oblik po možnosti zabeleži tudi pevski Part fsolo, dvospev, trospe-v aft četverospev, za moške, ženske ali mešane glasove). 8. Zadnji rok za vlaganje je 5. januarja 1937 s partituro in glasovi. 9 Vsakemu izvodu naj bo priloženo geslo v zapečateni kuverti. 10. Po dogovoru povrnemo stroške z« prepis. 1. Poleg nagrad obstoji hidi možnost odkupa. Prav tako razpisuje tri nagrade v višini 1000, 600 in 400 Din za izvirne slovenske zvočne igre. Trajajo naj od pol do ene ure Prednost imajo dela pisano v poljudnem in po možnosti narodnem slogu. Vsa nagrajena dela bo postaja odkupila po obierni ceni. Rokopise je treba poslati pod psevdonimom najkasneje do 5. januarja 1937 na naslov: Radiofonska oddaina postaja v Ljubljani, Bleweisova cesta 54. Potni stroški davčnih uslužbencev Belgrad, 16. oktobra. AA- Z odlokom finančnega ministra ie razveljavljen pravilnik o odmeri in izplačevanju potnega pavšala za uslužbence davčnih uprav od 5. julija 1933. Potni stroški uslužbencev davčnih uprav se bodo v prihodnje izplačevali po uredbi o potnih in selitvenih stroških od 12. decembra 1931. Včeraj profi večeru se je sestalo članstvo izvršilnega odbora SDS v Zagrebu. Preko 60 Pri-bičeviičevih veljakov je prišlo na sestanek Pred pričetkom so obiskali nekateri vidnejši člani SDS dr. Vladka Mačka, ki jim je obljubil, da bo v nedeljo dopoldne govoril na komemoraciji za pokojnim Sv. Pi ibičevičem. Srbijanski del združene opozicije so začeli nadaljevati razgovore za enoten nastop. Sestali so se Ljuba Desvid-ovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič. Sklenili so nadaljevati razgovore z dr. Mačkom, ki so jih do sedaj vodili dr. Gavrilovič, Božidar Vlajač in Miša Trifunovič. Nikolo Uzunovič, častni predsednik JN5, se je poslovil od svoje ljubljene stranke, koiii včeraj je podal ostavko na svojo čast. Tafco so se potrdili glasovi o poikanju v JNS in nezadovoljstvu nekaterih s sprejemom Jevtiča. »Jutro« je vztrajno zonikavaio taike vesti in se hudovalo nad obrekovalci toliko zaslužne m tako vzorne JNS. Danes mora pa že san*o javljali, da se je častni predsednik odpovedali svoji časti, ker bi morda ne mogel izvrševati svoje naloge. Istočasno pa je bila JNS tudi deložirana iz palače »Devanhe«, ki ie lasi dosedanjega častnega predsednika. Zgledi vlečejo, zahreščato bo v JNS še nekajkrat. JNS ne bo glasovala za skupnega kandidata opozicije pri volitvah za predsednika skupščine, kajti zahtev«, da se skupni opozicijski kandidat vzame iz vrst )NS. Mirko Komnenovič, član radikalnega glavnega odbora, pa najbrž tudi ne bi bil zadovoljen, da bi mu kot skupnemu kandidatu opozicije |NS poklanjala glasove. Zlasti pa še zato ne, ker tudii z vsemi glasovi opozicije ne more zasesti predsednikovega stolčka. Zakaj bi se potem z njimi za bodočnost umazal. Vihar protestov in žvižgov so odnesli iz Ko-toribe v Medjitmirju Jevtičeve oprode, ko so tam priredili shod. Menda so pozabili ti ljudje, da Jevtiča ni več, ali pa so se zmotili in gledali v koledar iz prvih mesecev lanskega leta. Danes dopoldne so ▼ Zagrebu odprli zagrebški velesejem. Za vlado je prisostvoval trgovinsui minister dr. Milan Vrbanič. Kakor znano, se nahaja zagrebški velesejem na novem prostoru, kjer so zgradili tudi vse paviljone na novo. Jugoslovanska lahkoatletska zveza preživlja novo krizo, kajti odborniki, ki so bili komaj izvoljeni, povrsti odstopajo. Poleg nekaterih Zagrebčanov so podali svoje ostavke tudi odborniki slovenskih klubov Kermavner za Planino, Venulti za mariborskega Železničarja in dr. Jettmer za mariborski Rapid. Vsi se strinjajo z zahtevo, naj se v 14 dneh skliče nov občni zbor, vendar pa uprava tolmači pravila po svoje in pravi, da to ni nujno, niti zahteva pravil. Tramvajska stavka v Zagrebu se je nenadoma zaostrila. Pogajanja so »e razbila, kajti uslužbenci kakor Mestna hranilnica niso boleli odstopiti od svojih zahtev. Podjetje pravi, da bi zadovoljitev uslužbenskih zahtev pomenila tako obremenitev podjetja, da se postavlja obstoj tramvaja sploh na kocko. Delavstvo pa zahteva, da se jim zvišajo mezde toliko, kolikor imajo njihovi belgrajski stanovski tovariši. Uslužbenci so poslali v Belgrad k predsedniku vlade posebno deputacijo, ki mu naj obrazloži težko njihovo delo in majhne zaslužke. V Kerestinskem procesu so bili včeraj zaslišani štirje, ki pa niso (nogli bistveno ne obremeniti niti razbremeniti glavnih obtožencev. Na zagrebški policiji zboruje anketa za reguliranje cestnega prometa. Po policijskih statistikah so ugotovili, da so otroci največkrat žrtve prometnih nesreč. Zaradi tega so sklenili, da bodo postavili na ceste, ki vodijo mimo šol posebna varnostna opozorila za avtomobiliste. Dalje bodo postavili pred šolska poslopja ograje. Knako bodo zavarovali tudi varnost ljudi, ki hodijo v kinematografe, pa se največkrat stiskajo vsi pred poslopjem kina. Na take odredbe bodo tuje avtomobiliste opozarjali pri mitnicah, zraven pa jim l»odo predložili vselej načrte mesta, v katerih bo točno načrtano, kje so hoteli in kje garaže za avtomobile. V Vojvodini se je pojavilo gibanje tamkajšnjih zavarovancev Feniksa, ki zahtevajo, da se Feniks v Jugoslaviji, likvidira. Največje pritožbe teh zavarovancev lete na upravo in visoke plače uradnikov, ki uničujejo zavod. Najbrže drže ti očitki tudi za ostale Feniksove podružnice v Jugoslaviji tako tudi za Ljubljano. Treba pa je pripomniti, da so zvrhane mere dobrot deležni le visoki vrhovi. V Crvcnki pri Kuli v Vojvodini bodo te dni na dražbi prodali židovsko molilnico. Dogodek sam je zanimiv, pa se da razlagati s tem. da so se skoro vsi Židje iz kraja izselili, za vzdrževanje poslopja pa je tako zmanjkalo denarja. >(?ospodarska sloga« je hotela med drugim doseči tudi to, da bi varaždinska Občinska irprava znižala, če že ne odpravila vse tržne pristojbine za kmetske pridelke. Občina pa je sedaj odgovorila s tem, da je objavila svoje dajatve banovini. Mesto, ki ima 14.000 prebivalcev, prispeva za banovino skoro dva milijona dinarjev v davščinah, dočim vsa okolica, ki šteje 50 tisoč prebivalcev, plača v ta namen le 250.000 dinarjev. Naša pomorska trgovska mornarica je dobro zaposlena. Vse ladje se natovarjajo. Vozijo pa v vse dele sveta. Na Sušaku sta se sestala dva trgovca z Dunaja, katerih eden je prispel naravnost z Dunaja, drugi pa iz Reke. Naše oblasti so zvedele, da hočeta ta dva človeka spraviti precej našega denarja preko italijanske meje. Ko sta hotela ponoči preko obmejnega mostu, so ju cariniki natančno pregledali, pa nič našli. Ker pa so dobro vedeli, da imata denar, so odprli tudi termos steklenico in žepno električno svetiljko. ki spočetka nista bili nič kaj sumljivi. Sum carinika je bil upravičen' iz obeh skrivališč so se usuli jurji, ki jih je bilo kar za pol milijona. Trgovca sta tako ob denar, plačala bosta pa še tako veliko kazen, da ju bo najbrže minilo veselje tihotapiti naš denar v Italijo. Razvoj šahovske igre in nameravane nove spremembe Boj za 64 polj na deski $ah - igra mislecev Tudi pri nas ne osvaja šahovska igra več samo prav redkih poedincev, ki tako radi presede dolge ure za črnobelo desko s 64. polji, ampak je dobila svoje prijatelje v številnih ljudeh, brez razlike stanu. Privezela je nase gosposkega in preprostega človeka in v vsakem vzbudila zadovoljstvo posebne vrste, tem Večje, čimbolj je kdo prodrl v globine njene vsebine. Marsikomu se zdi ta igra dolgočasna, komur tudi celo zabijanje časa po nepotrebnem, za prazen nič. Vendar pa mora imeti nekaj v sebi tudi to na videz tako brezplodno posedanje za pisanimi šahovskimi polji, saj ta igra ni od danes ali od včeraj in tudi ni puhlo premikanje mrtvih figur in igračkanje take vrste, kakor je n. p. igranje otroka s kamenčki, ki se naslaja nad tem, da jih lahko premetava sem in tje, kakor hoče. Ne, to je igra, ki v njej najde zadoščenja nemirni in neutolažljivi duh velikih mislecev, ki ji tudi še niso prišli do dna, da bi jo razumeli do vseh njenih podrobnosti tako, da bi lahko rekli, da so postali popolni gospodarji teh borih 64 polj. Vsa globina šahovske igre kaže, da je ni mogel ustvariti niti najbolj izklesani duh enega misleca, pač pa da zgodovina njenega razvoja teče preko dolgih stoletij. V teh stoletjih so se neprestano izpremi-njala pravile te igre, kdo pa je prvi igral šah, pa ne bo zlepa lahko ugotoviti. Ta duhovita igra torej ni delo enega človeka, pač pa plod dolge razvojne dobe. Lepo bi bilo seveda ugotoviti, kakšna je bila ta igra takrat, ko so |o prvič začeli igrati, pravijo, da tam nekje v Perziji, od koder je prinesla tudi svoje ime »šah«, kar bi se po naše reklo »kralj«. Pri nobeni drugi igri ne obstoji tako posrečeno soglasje med težavami, ki jih dajejo neštete kombinacije teh šahovskih figur na različnih poljih iskajočemu človeškemu razumu in med vedno bistrejšem razumu sam*m, ki še vedno naletava na nepremagljive ovire in ne more prodreti do konca v bistvo kraljevske igre. Revolucifo na šahovsko desko? Rekli smo, da je šahovska igra dobila ono obliko, ki jo ima danes, v teku razvoja dolgih stoletij. V 15 stoletju vidimo to igro skoro popolnoma takšno, kako: danes, veljalo je le še nekaj drugačnih pravil, ki so se šele pozneje nadomestila z onimi, ki do vseh podrobnosti veljajo tudi danes. Takrat je n. pr. nastala tudi tako imenovana »rochada«, al' dalje zamenjava pešca, ki ga igralec pripelje do konca, z drugo figuro. Sele pred dobrimi sto leti je nastalo nekako zatišje, kar se tiče spreminjanja starih šahovskih pravil in postavljanja novih. Zelo pogosto se ša-histi sprašujejo, če morda ne bodo pri lej plemeniti igri nastopile še kakšne spremembe v pravilih, ali pa je dosegla že najvišjo stopnjo svo^e izpopolnitve, tako da bi vsaka nadaljnja sprememba bila že kar odveč in bi morda celo motila lepo harmonijo ob vsaki razporedbi figur na poljih. Lahko se reče, da ni nikoli manjkalo predlogov, da se ta igra izpopolni Med temi predlogi so bili tud naibolj radikalni, ki bi morda prinesli pravo revo.učijo na šahovsko desko. Nekateri predlagajo. da je treba spremeniti samo figure, drugi jim hočejo dati čisto druge poti, po katerih bi se smele premikati. Te svoje zahteve utemeljujejo s tem, da danes že obstoji nevarnost, da bo vsaj v doglednem času postala ta igra sploh nezanimiva, ker bo že tako popolna, da bo vsakemu, razmeroma izvežbanemu igralcu v vsakem primeru, če se bo le držal v začetku, v otvoritvi igre do sedaj znanih najboljših potez, mogoče doseči remis. Nobene prave borbenosti, pravijo, ne bo več v šahovski igri. Prerok Capablanca Celo slavni Capablanca se je pred desetimi leti izrazil zelo resno, da se bo zaradi vedno boljšega poznanja otvoritev in končnic v partiji ta znanost toliko izpopolnila, da kmalu ne bo mogoče nobene partije več dobiti, ampak se bo moral zaradi tako teoretično pravilnega igranja vsak, še tako genialen igralec zadovoljiti z remisom. Taka preroška izjava tako odličnega šahista, kakor je Capablanca, je bila voda na mlin vsem tistim, ki so se kdaj zavzemali za to, da se način igranja in pravila šahovske igre spremene. Da bi zaradi vedno boljšega poznanja posameznih otvoritev in preciznega igranja končnic morala šahovska igra »umreti v remisu«, to trditev pobija berlinski šahist Czach na ta način, da pravi, da pride dostikrat do neodločene partije tudi za-! radi tega, kei posameznemu igralcu manjka volje do boja in zmnge, v težkih in zapletenih pa večina tudi ne mara tvegati in že od vsega početka ne misli ničesar drugega, kakor to. kako bo dosegel remis. „Smrt v remisu" ne grozi To torej ni nikakšno preveliko znanje šaha, pač pa le bolj strah pred porazom. Da so napovedovalci šahovske »smrti v remisu« v zmoti, dokazujejo tudi statistični podatki, koliko je bilo neodločenih partij na posameznih svetovnih turnirjih, kjer so res sodelovale vse svetovne veličine v šahu. Pri vsak; partiji je verjetnost, da bo končala z remisom, ena tretjina, kajti mogoče je samo troje: Ali dobi igre beli al: črni ali pa konča z remisom. Šele tedaj torej lahko rečemo, da obstoji i nevarnost, da se bo šahovska igra vtopila v remi- i su, kadar se bo število neodločenih partij povzpelo i nad 33 odstotkov, in da ne bo padla nikdar več pod to številko. Statistični podatki, ki so jih dali I najmočnejši turnirji od leta 1902 do letos pa kažejo, da število remisov ne raste stalno, pač pa j nekako niha okoli 33 procentov. Vidimo tudi pri teh podatkih, da ravno tako, kakor leta 1902, končuje tudi danes okrogla tretjina partij neodločeno in da so šahovske veličine od nepremagljivosti nič manj daleč proč, kakor so bili najboljši šahisti v prvih letih stoletja. Remis - nurno zlo Zaradi tega še zdi, da ni prav nobenega povoda za to, da bi se kakorkoli spremenila šahovska pravila s tem namenom, da se omeji število neod- mmm Nova madjarska vlada po prisegi. Od IeVe na desno: Homann, Bornemissza, predsednik Daranyi, Lazaz, Kanya, Rodcr, Fabinyi in Kozma. '■■v' . VUs Astronomska opazovalnica na vrhu Hafelekaria blizu Inomosta v nadmorski višini 2300 m. To je druga najvišja tovrstna opazovalnica v Evropi. ločenih partij. Mnogo bolj zanimivo je vsekakor vprašanje, če pri normalnem igranju mora res biti celih 33 odstotkov remisov, in če morda le ni mogoče brez spremembe pravil in igranja znižati to število čim bolj. Dosedaj vse kaže, da je neodločena partija neko nujno zlo, ki včasih res mora« slediti. Vzrok, zakaj tolikokrat do tega pride, je pa gotovo mnogo prej iskati v igralcu samem ali zaradi njegove nesposobnosti, da bi dosegel več kakor pol točke, kajti njegovo igranje je nekako preveč mehko in neodločno ali pa — kar se tudi zelo pogosto zgodi — zaradi strahu in nezaupanja vase, da bi partijo, čeprav je na videz zelo zapletena, odločili v svojo korist. Kdor doseže remis, ta prav za prav* ni dosegel svojega namena, kajti cilj šahovske igre je ta, da nasprotniku zajameš kralja. Z remisom pa ta cilj še ni dosežen. Osvojiti nasprotnikovega kralja, to je, zmagati, pa je tudi velika zahteva, ki ji ni mogoče kar tako lahko zadostiti, saj dostikrat ta cilj sploh ni dosegljiv. Če hočeš ubiti nasprotnikovega kralja, namreč ne zadostuje že samo to, da imaš res materialno premoč na deski, pač pa mora biti ta premoč dostikrat precejšnja, če ne, sploh ne more voditi k zmagi. V prejšnji razvojni dobi šahovske igre, je bilo še težje doseči zmago. K temu je pripomoglo tudi prejšnje igrani« po arabskih pravilih Kraljica, ki je danes najmočnejša figura na šahovski deski, je imela tedaj čisto drugačno vlogo, moč in pot, po kateri je smela.. Bila je ravno obratno kakor danes, najbolj nepomembna figura. Tudi tekači, čeprav ne v toliki meri, kakor kraljica, so bili skoro brez moči. Veljalo je tudi, da nisi mogel zamenjati kmeta, ko si ga pripeljal do konca, do osmega polja, v katerokoli poljubno figuro. V splošnem je bila moč nekdanjih figur mnogo manjša. Mnogo pomembnejši, kakor danes, pa je bil kralj sam. Koga matirati, je bilo izredno težko, ker se je le redkokdaj zgodilo, da ie imel igralec tolikšno premoč, da je nasprotnika refc premagal. Tako si tudi lahko razlagamo, kako to, da so v .srednjem veku imeli pri tej igri tri vrste zmage, namreč: »zmago z matom,«« ki je veljala za prav posebno čast igralca, »zmaga s patom« in »zmaga z oropanjem vseh figur«. Ta zadnja zmaga je nastopila tedaj, ko je nasprotnikovkralj ostal brez vsake druge figure na deski. Vnet zagovornik zahtev, da se uvedejo zopet ta srednjeveška pravila na šahovsko desko, je tudi velemojster Lasker Kakšna sprememba bi nastala, če bi se uvedla ta stara pravila, si lahko predstavlja le tisti, ki se je že precej poglobil v šahovski igri, ki sedaj veljajo absolutno za take, ki jih ni mogoče dobiti, torej za remis, tudi če jih študirajo še tako veliki mojstri v današnjem šahovskem svetu, bi s« po novo vpeljanih pravilih še izplačalo igrati naprej, ker gotovo obstoji velik,a možnost, da igralec dosieže vsaj eno od treh navedenih zmag. Odlični šahisti so tudi prepričani, da bi s temi srednjeveškimi pravili globoko padlo število neodločenih partij, kar je v resnici tudi želja vseh, ki radi zmagujejo. Belemu še prednosti? Toda, pri tem pa je treba upoštevati še eno: Prednost, ki jo ima danes igralec z beliijii figurami in igro tudi začne, bi postala že neprimerno večja. Danes je ta prednost v glavnem psihološkega značaja in beli igralec ostane v začetku igre bolj ini- ciativen kakor pa črni. Zelo neverjetno pa je, da bi igra ostala remis, če oba igralca igrata kar najboljše, čeprav ima slučajno beli to prednost, da igro začne. Po novih, oziroma srednjeveških pravilih pa bi imel beli daleko večjo možnost da zmaga on od treh načinov, že zaradi tega, ker igro začne, dolgo časa v začetku obdrži iniciativo in skoro vedno pripravi nasprotnika do tega, da mu izmenja figuro. Če gre ta izmenjava enako za enako, je črni teoretično za eno potezo preje brez figure kakor pa beli. Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 17. oktobra: j2.00 Plošča za ploščo, pisana zmes, pesmic veselih iu godbe za ples — 1*2.45 Vreme, poročila — 13.00 Caa, siioied, obvestila — 13.15 Plošča za ploščo, pisana zmes, pesmic veselih in godbe za ple% — 14.00 Vreme — 18.00 Za delopust! (igra Radio* orkester) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.00 C as, vreme, in>ročila, spor«!, obvestila — 19.30 Nac ura: Razvoj slovenskega revijalnega tiska (g Bočidar Borko) — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 Zunanji politični pregled fg urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.20 Bru-covski večer. Besedilo napisal Marjan Mehle, vodi g. prof. Niko Kuret, sodeluje Akademsk' pevsk* kvintet in člani radijske igr. družine — 22.00 Oas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zabavna glasba (Radio-ork.). Drugi programi Sobotat 17. oktobra. Belfjrad I: 20.00 Lebarjeva opereta «Paganini« — 22.20 Plesne plošče — 23.00 Kavarniška godba. — Belfjrad II: 20.00 Potovanje angleškega književnika po južni Srbiji (Niikolič). — Zagreb: 20.00 Bariton — 30.30 Radio-ork ester — 21.00 Zbor — 21.30 Mandoline in kitare — 22.20 Jazz. — Dunaj: 19.15 Pester večer — 22.20 Klavir — 23 15 Dunajske melodije. — Budimpešta: 20.00 MolyJeva spevoigra »Neznani nasprotnik« — 22.00 Oporni orkester — 23.20 Plesne plošče. •— Trst-Milan' 17.15 Plesna glasba — 20.45 Mozartova komična opera «Cosi fan tutte«, nato plesna glas-n ~ B im-Bari; 20.40 Igra — 22.20 Plesna glasba. — t rapa: 30.45 Fallovn o-pereta «Previdni kmet« — 22 30 I oster večer. — Varšava: 21.00 Chopinove klavirske skladbe — «1.45 Orkester in bariton — 23.00 Plesne plošče. —- A'amške postaje imajo ob 20.10 rav.liftne pestro glasbeno programe. — Beromiinster: 21.00 Masca-gnijeva opora «Cava.lleria rusticaua«. Iz ledeniške dobe: »Vaš rokopis Vam moram na žalost vrniti. Za naš časopis je pretežek!!< p Važno! Novo! Dr. IVAN PREGELJ Osnovne Črtice književne teorije broširano Din 24'— Dr. ANGELA PISKERNIK Slovarček slovenskega In nemškega jezika s slovniškimi podatki za Slovence broširano Din 20’—, vezano Din 30 — JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani V*» 78 Zeleni pekel Angležem pripravljajo take stvari zabavo. Celo Tigrovec, ki je vojske in vojskovanje zaničeval kot otroško igro, se mi je ponudil, da me spremlja v Chaco, ker je bil prepričan, da potrebujem še pestunje. S trga smo še zmeraj slišali, kako je krvoločna tolpa ljudstva tulila. Po molku, ki smo ga bili navajeni v džungli, je to rjovenje na nas čudno učinkovalo. »Žele si potoke krvi,« je menil Tigrovec zajedljivo. »Kajti vse svoje žive dni še nisi prilezel iz svojega San Josea. Jutri pa bodo poginili vsi skupaj zaradi lakote, žeje in ihenk, če se jim njihova želja izpolni. Soldatje so norci.« Urrio je bil prepričan, da se ne bo prav nič zgodilo. Smodnik bo zaplamenel ter se raz-puhtel. Tako se je tudi zgodilo. Argentina in Severno ameriške Združene države, ki so se zavzele za to, da bi vsa vojno dejanja js,-enehala, so vrgle svoje uteži v skledico miru na tehtnici. Kapital, ki so ga Amerikanci vložili v petrolejska polja, je vsaj za nekaj časa zmagal nad vročo krvjo. * Ko sem do zdaj svoje bralce vodil po veselju in negotovosti, ki spremlja tako razisko-valsko potovanje, in jim kazal večje radosti in negotovosti, ki jih popotniku pripravlja karavanska cesta, se mi zdi, da bi bralci lahko pričakovali od mene, da se bom opravičil. Dogodivščina z Indijanci in vojna, ki ni izbruhnila, zatrdno vplivata nanje nezadovoljivo. 1 oda to so križi in težave v vsaki kro-niKi. Pisec kronike jz suženj resnice. Ne more kakor v romanu voditi dogodkov tako, kakor ugaja njemu Pisec romanov, ki tiči v vsakem človeku, se naravnost zvija od bolečin, ko vidi, kako kroničar razmetava s snovjo. Kakšne lepe prizore bi bil lahko ustvaril iz divjakov, ki ob zori napadejo taborišče, in ki se njihova naoljena telesa lesketajo v soju ognja! -Kakšno veselje bi mi bilo pripravljalo tako ustvarjanje! In le malo ljudi bi me lahko dolžilo laži. Samo moji tovariši, ki zdaj žive v Angliji, nekaj Bolivijcev in Tigrovec, ki sovraži sleherno laž. Vzbudil sem v svojih bralcih upanje, katere je izid dogodivščin razočaral. Prosim jih, naj mi odpuste. Naj je bila ekspedicija še tako brezpomembna, je vendar ostala preveč v mojem spominu, da bi mogel žonglirati z dogodki in dejstvi. Santa Cruz de la Sierra je samo po sebi veliko mesto. Na treh straneh ga obroblja Zeleni pekel. Četrto stran pa tvori dvigajoča se skalnata planjava, ki se vleče do Cochabambe. Te samote.ni še nikdar zmotila nobena lokomotiva. Danes le seveda po enkrat na teden meša brnenjer enokrilnika z zvonci mez- gov. Kljub temu pa se tam dviga mogočna ka-menita hiša božja, zapuščina jezuitov. Zraven je nešteto belo pobeljenih zabojev in 25.Q00 ljudi klepeta ter vtika svoje nosove v zadeve svojega bližnjega. To velemesto sredi gozda, komaj tri dni pota od Amazonasa, učinkuje zares presenetljivo. Santa Cruz je danes mrtev. Toda tedaj, ko je imel gumi ceno, je bil bogat. Imoviti možje so prihajali iz pokrajin, zastrupljenih z mrzlico, sem dol proti severu ter tukaj preživljali svoje kratke počitnice v razuzdani svobodi. Nihče ni prav preveč mislil na bodočnost. Mesto je plesalo in se veselilo. Toda ves čas te radosti in veselja je na obzorju grozil mrki oblak, ki je napovedoval, da bodo cene gumiju padle. Ta padec in zlom sta morala priti, zakaj južnoameriške gumijeve gozdove je bilo že od nekdaj težko izkoriščati. Gumijevo drevje raste, kakor hoče, debla so daleč drugo od drugega. Zato ni čudno, da so skrbno gojeni naradi gumija po malajskem polotoku, kmalu prevzeli južnoameriškemu gumiju vsa tržišča. Toda v nekaj letih bo v teh pokrajinah spet nastopilo blagostanje. Dežela je rodovitna, njeni sadovi so krasni. Milijoni in milijoni oranž gnijejo vsako leto brez koristi, ker jih ni mogoče nikakor prodati. Zdaj že veže dolg železniški tir Buenos Aires z bolivijsko mejo. Kdaj bodo železnico potegnili napraj, to je samo vprašanje časa. Brž, ko bodo to progo zgradili, bo Santa Cruz vstal od smrti. Govorice o vojni so nam zagrebite veselje, ki nas je obšlo pri prvem pogledu na mesto. Ozračje je bilo zatohlo in napeto, podobno ozračju leta 1914, le da je bilo preneseno na španske rezmere. Dospeli smo v mesto brez beliča v žepu. Kreditno pismo, ki sem ga imel jaz, je poteklo že pred mesecem dni. Banke so porabile vsak izgovor, da jim ni bilo treba plačati. Zato sva se Tigrovec in jaz oblekla bojevito, si nataknila žvenketajoče ostroge, ši-rokokrajne klobuke ter se opasala s pasom, ki je bil poln težkih revolverjev. Ko sva koračila čez trg, katerega so robile palme, so se nama ljudje kar umikali. Celo vsiljivi snažilci čevljev so ostajali daleč. V tej pustolovski obleki sva stopila v banko ter zahtevala razgovor z ravnateljem. Priznati moram, da se naju sicer ni prav posebno vstrašil, po drugi strani pa ni bil natančno pregledal datumov. Najina pot nazaj do hotela je bila podobna triumfu. / Pri prvem znamenju nemirov so domačini vse mezge, ki so bili sposobni za vojno iz strahu, da jih ne bi oblast zaplenila, odgnali v gozdove. Gonjačev je bilo na pretek, vsak dan smo govorili z ducati, tudi vsi so bili čemerni in nedostopni ter so nam prisegali, da so jim živali ušle. Naše živali pa so bile do. smrti izčrpane in bi potrebovale vsaj štiri mesece, da si opomorejo. »Slovenski dom« izhaja v*ak delavnik ob 12 Me-ečna naročnina 12 Din. za uiozematvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6'IIL lelelon m -!Wb Uprava K >pitar;ev8 6. Telefon 2992 Zn .Jniroslovan<*ko tiskarno v Ljubljani: K Ceič Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košieek.