717. štev. „. mi m m < mmsmmm mmmmmmmmmmasrntmmtm Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsah dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. ari zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvo mesečno K 1*20, e dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—t polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se «r pošilja npravništvu. m n: Telefon Številka 118. ;s V Ljubljani, ponedeljek dne 15. decembra 1918. Leto 11. BBS" NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarfev. ■'» UredntStvo In upravništvo: jtt Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se poilljajo uredništvu. Nefranklrans pistn« ■e ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase •e plačat petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana hi zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju poet pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ;a Telefon številka 118. is: BT Dopis z Vrhnike. Bilo je pred leti. Kakor po vsej slovenski domovini, tako se je tudi na Vrhniki začel porajati bratomorni boj; iz prejšnje sloge in vzajemnosti sta se izcinili dve stranki, napredna in klerikalna. Največji naprednjak je bil tiste čase dr. Janko Ma r o 11, sedanji deželtiozborski kandidat klerikalne stranke. Nikdo trm ni bil dovolj napreden, nikdo dovolj svobo-domislen. Klerikalce je hotel vtopiti v žlici vode. Po vseli gostilnah in vseh javnih lokalih je zabavljal čez klerikalce, čez farje, čez Boga in čez cerkev. Kdor je hodil v cerkev izpolnjevat svojf) krščansko dolžnost — dr. Marolt ga je zmerjal t vsemi le njemu lastnimi priimki. — »Kako moreš hoditi k procesiji«, je dejal tedanjemu županu, »jaz bi tega ne mogel nikdar storiti!« — In še dalje! Kolikrat je govoril, da je kot me-dicincc in zdravnik raztelesil že toliko in toliko Človeških trupel, a kotička za dušo še ni našel v nobenem! Ali se dični katoliški kandidat morda še spominja časov, ko sc je v svoji svobodomiselni strasti tako daleč spozabil, da se je nekega večera pretepal s sedanjim županom T r š a r-j e m , kakor se pretepajo le pocestni vagabundi? Ali so mu še v spominu raztrgane srajce, ki so frčale z njegovega, tedaj frarnazonskega. zdaj tako čisto katoliškega telesa?! — Časi se spreminjajo, ž njimi pa tudi značaji! Svobodmislec Marolt je videl, da so svojim framazonskim početjem ne bo prišel daleč. Poleg tega sc je polakomnil tudi denarja svoje tašče, ki je bila strogo verna ženica. Toda še nekaj druzega ga je peklo! Kot občinski zdravnik je moral ordinirati zastonj onim siromakom, ki so se izkazali z ubožnim izpriče-valom. Ubožna izpričevala pa jc izdajalo županstvo. Kai storiti? Ni dolgo premišljeval naš vzor-značaj . Marolt! -— »Z enim udarcem ubijem dve muhi!« si je mislil fn šel takoj na delo. »Postati je treba veren mož, da pridobim denarje svoje tašče, ter postanem župan vrhniške občine, da mi ne bo treba zdraviti reveže zastonj, ker jaz kot župan in zdravnik ne bom dajal nikomur, ubožnega izpričevala.« — In šel je na delo! Začel je hoditi v strogo klerikalne gostilne. dobrikati sc kmetom, obiskovati katoliški dom in gospoda dekana. liri katerem se je večkrat dobro imel. Iz Stivla je postal naš dični mož Pavel, kar mu je tudi pomagalo, da je bil izvoljen za župana. — Zdaj se prične nova doba v njegovem kri-stalno-čistem življenju. Na kar jc poprej pljuval, to jc zdaj blagoslavljal. Hodil jc k procesijam in hodil jc v farovž. Na ta način sc jc prikupil svoji tašči in dosege! je. da je postal po njeni smrti glavni dedič ničnega velikega premoženja. Kot župan in zdravnik je deloval — vse iz ljube- zni do bližnjega. Če pa je videl, da kdo nima denarja, njegova ljubezen ni bila tako velika. Kot zdravnik delavske boln. blagajne vleče letnih 4000 K. Koliko se briga za svoje bolnike, je znano. Volilci! Ali menite, da bo mož, ki kot zdravnik tako skrbi za svoje bolnike, drugače skrbel za vas kot deželni poslanec?!! Razlika bo le ta, da bo potem deloval po ljubljanskih kavarnah, mesto na Vrhniki — potnino pa mu bomo kot davkoplačevalci plačevali nti! — Kako vzorno spoštuje naš kandidat krščansko moralo, je znano iz njegovega govorjenja in kvantanja. — V zadnjem času zahaja v klerikalne gostilne ter obljublja kmečkim volil-cem v Počkajevi gostilni deveta nebesa. kakor je to delal vedno, kadar je kmeta potreboval. Toda verjemite nam, da sc bo po volitvah spomnil na vas toliko, kakor na lanski sneg — in celih šest let bo presedal zopet po naprednih gostilnah ter opravljal svoje poslanske dolžnosti pri taroku! In ta človek, zavedni volilci se vam ponuja, da bi vas zastopal v deželnem zboru! Mož, ki niti kot značaj, niti kot bivši župan, niti kot mož ni vreden, vašega zaupanja, ta mož naj bo v deželnem zboru zastopnik notranjske inteligence!? Upamo in prepričani smo, da sc to ne bo zgodilo, ker ste prepošteni in preponosni! Da pa se to ne bo zgodilo, o tem odlačajo vaše glasovnice na katere napišite vsi, ki vam jc ležeče na časti in poštenju; JOSIP LAVRENČIČ, župan in posetnik v Postojni. Gorica. Goriške gimnazije in njih učne moči. Letos smo dobili slovensko gimnazijo. Otvorjeni so prvi štirje razredi. Tudi italijanska nižja gimnazija ie letos otvorjena. Višja gimnazija ie še nemška, ima nemško firmo, pa tudi nemško gospodstvo. Razredi Ita nji so deljeni v dva oddelka, italijanski in slovenski. V obeh oddelkih so na eni strani skoro sami Slovenci, na drugi pa Italijani, te par Nemcev je primešanih. Narodnosti Slovencev in Italijanov so si nekako v ravnotežju. Po tem razmerju bi bilo tudi pričakovati, da bodo profesorji po liki večini Slovenci in Italijani, je pa ravno narobe. Je namreč samo troje slovenskih, 5 italijanskih, vsi drugi profesorji pa so Nemci ^ 15). To nenaravno razmerje gospodje gotovo uvidevajo iii so večinoma v narodnostnem oziru tolerantni, vsaj v šoli ne kažejo mržnje do dijakov, ki niso njihove narodnosti. -— V zadnjem času pa je razgrajanje goriških kričačev, ki hočejo imeti v Trstu italijansko univerzo, razvnelo kri tudi nekemu profesorju na nemški gim-| naziji, i. s._ g. profesorju zgodovine, j Khail-ii. Sliši sc, da je v šoli rogovi-> lil nad dijaki, ki se niso dali mirno Vožnja klerikalnega kandidata. Prvi: mož, ki sveti na pot. Druga: farovška kuharica. Tretji: klerikalni kandidat. l iha noč je zemljo krila, inrzla luna je svetila, zvezd migljalo brez števila Po sneženi beli poti, kdo se vozi po samoti? kdo tišino nočno moti? Na gostiji pri dekanu, tam postrežejo županu, kakor se spodobi stanu. Tamkaj duša se priveže, kos pečenke se odreže, potlej vsak sc rad — uleže. fadBO-Bfreii volilci! I * Narodno napredni volilci, ki volite v torek 16. t m. pri deželnozborski volitvi v „Unionu" in v .Mestnem domu", napišite na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta dr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski in Adolf Ribnikar, tržni nadzornik v Ljubljani. Narodno-napredni volilci, ki vo- ute na voliščih v šoli pri sv. Jakobu in na Cojzovi cesti, napišite pri deželnozborski volitvi dne 16. t. m. na svoje glasovnice narodno-napredna kandidata, ki sta dr«, Fran Novak, odvetnik v Ljubljani in Josip Reisner, profesor v Ljubljani. Naprednjaki! Voifci! V torek, dne 16. decembra oddajte vsi glasove kandidatom .Nar.-napredne stranke", ki so; , Za volilni okraj Krsinj-Loka: dr. Karel Triller, dež. odbornik v Ljubljani. Za volilni okraj Kamnik-Radovljica-Tržič: dr. Pavel Pestotnik, profesor v Ljubljani. Za volilni okraj Idrija: Engelbert Gangl, c. kr. učitelj v Idriji. Za volilni okraj Postojna-Vrhnika-Lož: Josip Lavrenčič, župan v Postojni. Za volilni okraj dolenjskih mest In trgov: Julij Mazelle, pos. v Ljubljani. Pošljite naročnino, ako je še niste! I IS I M\ M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Živela je, ako moreš imenovati življenje to, da se boriš neprestano proti muki, da dušiš trenotek za tre-notkom trepet in upor svojega strastnega- ljubečega srca, ter plakaš dolga, mrk la leta, mesece in dni brez preneha za izgubljenim rajem! . . . Kako jc odšla nesrečnica iz Mon-moransijskega dvorca po tistem strašnem prizoru, v katerem se je dopolnila njena žrtev? Kako, da ni umrla od obupa? Kdo jo ic vzel v svoje varstvo in jo otel? Kako so ji minila sledeča leta — ta počasni in turobni smrtni boj njene liuhezni? . . . Nemogoče nam je bilo, preiskati te epizode njenega strtega življenja. • Ivano najdemo zopet v revni hiši ulice Sen-Deni. Njeno bivanje je čisto zgoraj, pod streho, majhno stanovanje, ki ga tvore tri tesne sobice. V prvem trenotku, ko stopimo vanj, se nam razodene tajnost one čudne moči, ki je dala Ivani živeti. Dajmo, stopimo v hišo, odprimo vrata v svetlo, revno sobo, ki pa je urejena s prelestnim okusom ... po- glejmo čudolepo sliko, ki se nudi našim očem ... in poslušajmo! . . . Ivana je stopila pravkar v to sobico in se bliža vdolbini okna, kjer sedi mlado dekletce. Bred ogledalom se ustavi za trenotek. pogleda sc in pomisli: »Kako vela bi se mu zdela, ako bi me vidci zdaj! . . . Ali bi me vsaj spoznal? Ali! Jaz nisem več Ivana nekdanjih dni, nisem več tista, ki jo je imenoval pomladil jo vilo . . . zdaj sem samo dama v črni obleki . . . zdaj nisem več jaz! . . . Ivana se moti! . . . Čudovito lepa je. Njena bledost ne kali nikakor idealne lepote njenega obraza, dovršene čistotc njenih potez in harmoničnega sijaja njenih las . . . Blesk njenih oči je postal šc milejši, kakor da ga zastira pajčolan. Okrog njenih ustnic, na katerih jc cvetel prejšnje čase smehljaj, leži resnobna poteza. Toda še vedno je sijajno krasna žena, ki jo imenujejo sosedje damo v črni obleki, ker nosi na svojem odclu isto večno žalost kakor v svojem srcu. In v te zastrte oči se vrne prejšnja nežna gorkota, na ta zaprta usta se vrne ves nekdanji čarobni usmev, kadar obstane Ivanin pogled na deklici, ki se sklanja pri oknu marljivo nad lepo vezenino. Ali, t.*\ mala delavka z rožnatimi prstki, ki begajo neutrudno med volno semtertja, je Lujza, njena hči!... Zdaj vemo, zakaj Ivana ni umrla, zakaj je hotela živeti! Zdaj spoznamo po tem pogledu in po smehljaju mučenice čustva, ki se je potrdilo v njej. tako mogočno, tako sladko, tako izključno, kakor hitro je zagledalo oboževano dete luč sveta ... Ivana je morebiti ženska, ki je pretrpela nepopisne muke v svoji ljubezenski strasti. Dna jc nemara soproga, ki je izkusila najstrašnejšo nesrečo, ki more zadeti ženo. Toda ona ostane — ona jc pred vsem ljubeča mati! ... In če se ic zdrznila radosti, ko je nekoč spoznala, da se vrši v njej skrivnost materinstva, če je začela obo-žavati malo Lujzo v trenotku ničnega prvega jecljaja, kako je ne bi ljubila zdaj! Lujzi, se zdi, je šestnaist pomladi ... Njene globokomodre oči sc zde, kakor da bi premišljale brezkončno čistost majskega neba, ob tistih neizrekljivo sladkih jutrih, ko se zdi brez-nujnost aznrja šc globlja in njegova modrina še bolj sinja ... Njeni lasje drhte okrog snežnega čela kakor zlata meglica; njen lik, nje gibanje, njena beseda — vse to tvori pesem, polno harmonije. Zagonetna, čila prožnost in ponosna lepota se razodeva v tej čudni celotnosti... In vendar... Motijo ljudje jo trije, ki se vračajo z gostije, kjer sc dobro vino pije. Prvi stopa mož, ki sveti, za njim ženska vsa v trepeti, a v karjoli leži tretji! Brvi pravi: pot je slaba. Druga pravi: o ti, žaba. Tretji pTavi: vozi, baba. Prvi misli: slabi časi. Druga pa: to niso špasi, tretji pa, sc ne oglasi. izzivati od italijanskih dijakov in mularije z izrazi »ahassn i sciavi« in podobno. — Ta gospod bi dobro storil, če se v prihodnje takih nastopov vzdrži. Gimnazija ni kraj. primeren za italijanske manifestacije, če tega šc ne ve, sc bo imel priliko poučiti. Baje je po demonstracijah tudi učno taktiko čisto izpremenil. Če se mu ne bo kri kmalu pomirila, bomo javnost pobliže z njim seznanili in podrezali na primernem mestu. Klin s klinom! — Se en drugi gospod jc, ki ima veliko bolj pazne oči za slovenske kot za italijanske dijake. Med tem. ko je Slovence pri zadnjih kravalih skrbno nadziral in gonil zvečer ob J/i>8. spat. Italijanov menda ni videl. Tudi zanj se bomo v prihodnje bolj zanimali, če bo delal take razlike. Nemci imajo še najmanj pravice šopiriti se na Goriškem! Zlasti če so profesorji. Kolikšna otožnost plava nad tem svetlim čelom in nad temi žlahtnimi, izrazitimi potezami!... Ali je morda tudi njo zaznamovala usoda? ... Ali se hočejo dvigniti tudi na poti hčere viharne strasti, ki so povzročile tragedijo njene matere? Ivana se je približala otroku. Lujza dvigne glavo ... Mati in hči sc nasmehneta druga drugi... in kdor koli bi ju vidci v tem trenotku, bi se prašal, katera izmed obeh jc vrednejša občudovanja; prisegel bi, da sta dve sestri, ki ju loči jedva razdobje nekaj let! Ivana se vsede pred Lujzo, prime za drugi konec vezenine in začne delati z vso marljivostjo. ^»Mati«, pravi Lujza, »pustite raj-ša. Že tri noči ste prečuli pri tem delu ... v par urah ga lahko končam jaz sama ...« »Draga Lujza! ... Ali si pozabila da moram nesti to vezenje še danes oni mladi dami? ...« »Ki pravite, da jc odlična meščanka ... gospa Marija Tušetova, ako sc ne motim? ...« »Da, dete moje...« »Ah, mamica, zakaj nisva tudi midve meščanski? ... Zakaj sva ubogi delavki?... To pravim samo zaradi vas«, je dodala Lujza živahno, zakaj jaz sem tako srečna, tako srečna ...« Ivana je pogledala hčer z glo- Kdor pa le preveč rad grize, in ne spravi se od mize —-zanj so dobre vsake cize. Res uboga kuharica, ker že Stara je ženica, pri tehi pot krvavi Švica. Ona vozi kandidata, z njim prav dobro se poznata, ker odpre mu večkrat vrata. On si misli: »Udri farje, človek naj sam sebe varje, pojdi s ,. t se na Višarje.« Slovenska zemlja. IZ RIBNICE. »Slovenec« in zadnji »Domoljub« se z vso silo zaletavata v nekatere naprednjake- češ da so pri volitvah v deželni zbor razvili strahovito agitacijo in se posluževali nedovoljenih sredstev, da so preslepili volilce« Resnica pa je, da se od napredne strani prav nič ni storilo nasprotno pa sta oba kaplana in pa Jcčcv Študent agitirali za žive in mrtve in volil-cem, ki niso imeli napisanega Jakliča, s silo istega napisali. Tako je kaplan Rakovec še v volilni dvorani agitiral in tiroti volji dvema našima volilcema prečrtal Andoljška in napisal Jakliča. Sploh so uganjali klerikalci nezaslišan terorizem. — Po izidu volitev v kmečki kuriji uprizo- bokim pogledom, vzdrhti in zamrmra: »Meščanski!...« In potopite se v mračno, bridko sanjarijo... »Ubogo dete brez imena!« zagovori sama pri sebi. »Kaj bi dejala, ako bi vedela, da ti je ime Lujza de Momnoransi?...« »Na kaj mislite, mamica? .. . < Mati se stresne ... njene oči se /.astro s solzami... prsi ji vztrepečejo... Počasi, kakor da bi obujala spomin o mrtvih rečeh, oči uprte kdo ve kam, odgovarja hčeri: »Dete moje. oboževana Lujzka moja ... jaz mislim na to, da morda nisi bila rojena za to trudapolno delo... Kako hudo mi je. ko vidim vbadliaje z iglo na koncu tvojih srčkanih prstkov...« Ivana jc prijela hčer za roko in pokriva njene prste s poljubi. Lujza se zasmeje z zvonkim jasnim smehom, polnim prelestne veselosti: »Dobro, mamica!« vzklikne. »To je res dobro! Ali mislite, da so moji prsti prsti princese? ...« Mati vztrepeče š e huje nego prej. »Kdo ve?« povzame. »Brez teh dveh prokletih ljudi... Kdo ve ...« Lujza izpusti svojo iglo in pravi v globoki ganjenosti: »Ah, mamica! Kdaj mi poveste to strašno skrivnost, ki leži nad tvojim življenjem!...» rili so klerikalci velikanski hurnbug. Kaplan Škulj si je bil sam natočil iz Ljubljane raketov iz umetalncga ognja, da proslavi svojo zmago, kmetom pa je natvezil, da je pošiljatev dobil iz Loškega potoka, kjer je preje služboval. Pošiljatev pa je bila iz Ljubljane naslovljena na njega. Seveda so mu njegovi backi vse to verjeli, da uživa tako priljubljenost. Zvečer in dolgo v noč pa so v farov-žu pili in pili. bolje rečeno žrli za žive in mrtve, kakor je to pitje označil sani kaplan Škulj, ki je drugi dan jamral in vzdihoval, da ga boli glava, ker so prejšnji dan preveč pili. Klerikalno volilno tolovajstvo. Ribniški občinski svetovalec in klerikalec najliujše vrste Karl Marolt, vinski trgovec v Gorenji vasi je prav priporočljiv gostilniški gost. Prišel je oudan v gostilno k Mihelčiču v Gorenji vasi in je gostilničarju, da mu vbije v glavo katoliško prepričanje in po potrebo voliti klerikalnega kandidata, razbil vso gostilniško opravo, steklenice, kozarce in še povrhu vsa vrata in napravil tej 50 K škode. Razbil je tako temeljito vse, da v gostilni tudi ena stvar ni ostala cela. Storil je to radi tega, ker je Mihelič izjavil, da ne bo volil Jakliča, ampak Andoljška. Seveda se je poskrbelo, da bo imel Marolt priliko svojo preveliko katoliško gorečnost in tolovajstvo premišljevati sam na trdi prični. Tu sem se malo ozrita Škulj in Rakovec, vidva vzorna katoliška dušna pastirja, taka je vaša katoliška vzgoja. »Slovenec« se zaletuje v naprednjake, da so po kočevskem agitirali za Andoljška in pošiljali letake med Kočevarje, češ kakšna narodnost je to. Seveda klerikalna narodnost je popolnoma v redu, če so se zavezali, da se slovenska šola ne ustanovi v Kočevju, in zato dobili 2000 kočevskih glasov. Neglede na to pa si klerikalci, ki vedo toliko povedati o liberalni agitaciji v vse kočevske občine poslali štainpilje z imeni Jaklitsch, Škulj in Lovšin, da so Kočevarji lahko na glasovnice kar pritisnili imena klerikalnih kandidatov in jim ni bilo treba pisati. To se seveda s klerikalno narodnostjo vse strinja. Organizacija Slovencev v Srbiji. V Belgradu se snuje od tamkajšnjih Slovencev slovensko društvo. Namen tega društva bo predvsem organizirati Slovence po Srbiji in dajati informacije vsem Slovencem, ki nameravajo priti v Srbijo. Občni zbor se skliče takoj, ko bodo urejene predpriprave. IZ VRABČ. Vsled zadnjih volitev v splošno skupino l. t. m. ni mogel naš župni opravitelj druzega izraza, kakor da. je prišla naša občina vsled večine glasov, ki jih je dobil neodvisen kandidat v veliko sramoto, ker v celem sodnem okraju vipavskem je to edina občina. ki je tako sramotno volila. Tako je govoril raz lecc v nedeljo 7. t. m. Mogoče je, da je njega sram, in par njegovih podrepnikov, toliko pa vemo, da večine ni sram. Nasprotno veseli jih, ker so prepričani, da vsake volitve, ki se v naši občini izvrše, donesejo nam več svobode in koristi, posebno od kar je on na Vrabčah. V pondeljek je nadaljeval in zagovarjal tepež, ki se je vršil na dan volitve 1. t. in., kar mu je dobro doŠIo, da je dobil povod napraviti pravi volilni shod. Ljudstvo se je v cerkvi tako obnašalo, kakor na semnju, kjer kakšen žid na zaboju stoji in falitno blago prodaja in poleg prodaje kake burke uganja. Drugi dan po volitvi pa je prišel njegov cerkovnik v vas Jakovce in kazal s prstom pol metra dolge nosove, z besedami: ali ne veste, da na farovži fana visi, zdaj bodete dobili podporo, zdaj bodete plačevali denarje saj ste propali. Najhujše mu je bilo, da se naša stranka neodvisna imenuje, pravi: kakšna neodvisna(?) pristno liberalna je. Toliko vemo, da je vredna svojega imena, bolj ko njegova »ljudska stranka«. No, da bi gospod Francel mislil, da mu želimo odhod iz našega tabora. — Nasprotno mi smo z vami zadovoljni, ker pod vla do vseh, pred vami službujočih župnikov nismo dosegli toliko neodvisnosti, kakor od vas, le naprej, neodvisni volilci! IZ RADOVLJICE. Nekateri posamezniki imajo pri nas zelo čudne pojme o politični doslednosti. Nič bi se ne čudili ti čudaki, ako bi se zgodil tak-le slučaj. Mislimo si, da vzame napreden zavod, k? je moral že mnogo pretrpet' vsled klerikalne nestrpnosti v službo možakarja, ki je hud klerikalec in zagovornik etične smeri Krekovih Orlov. Plača mu znatno vsoto, samo da ni treba ponuditi službe domačinu — naprednjaku, ki bi bil zadovoljen s polovico od tega. Novi na-stavljenec je mož finih manir in stremi z vso dušo za tem, da se tako zunanje kot notranie razlikuje od navadnih zemlianov. Ocfme zvest svojim prvotnim politi'mm tendencam, skuša pa to zunanje prikriti s tragičnim obrazom, ki spominja na maske v klasično-grškem teatru. Izkušeni naprednjaki imajo nad njim dopada-jenje, sam pa čaka samo še na zvišanje plače. Napredni Izrael je s tem rešen, o politični nedoslednosti pa ne misli nihče... Ko bi se kaj tacega zgodilo, nihče bi ne našel v tem kaj posebno dramatičnega. Tak junak, kot smo si ga v bajki zamislili, bi srečno živci in še »lepa« Vida iz slovenske narodne pesmi, bi se mu smehljala. Seveda bi se morala ^srečati kje ob morju n. pr. v Abaziji, da bi dejanje odgovarjalo popolnoma motivu narodne pesmi. Štajersko. Klerikalci — naši škodljivci. Klerikalci pomenijo povsodi, koder imajo v rokah brezmejno moč kot po slovenskem nepreračunljivo škodo na narodnem in ljudskem blagostanju. Le poglejmo n. pr. naše štajerske klerikalne velmože! Kaj so bili še pred 10 leti? Nič! Ubogi profesorji, brezpomembni posestniki, ali pa advokati, za katere se ni zmenil ne živ krst, dočim so nekateri, kar jih je med njimi tudi duhovniškega stanu, že takrat na račun nerazsodnih backov, pasli po farovžih kot kaplani lenobico in tuhtali, kako bi na račun svojih ovčic najlažje prišli do dobička in z njim do udobnega življenja. Vzgojeni v znanem jezuitskem duhu, so se najpreje prerinili do polnih korit, potem pa so zavolj lepšega zrinili naprej še druge, za to, da mečejo drugim še več peska v oči. Vsi ostali, ko so se tekom 10 let zbrali okrog njih, so imeli isto željo — po polnem koritu. Za to, ker so se do tega prerinili, so pa postali tudi ošabni in — bojazljivi. Začeli so z nezaslišano gonjo proti vsemu napredku. Branijo nam zadostno šolstvo in odpirajo pot »Schulvereinu«. Izmolzujejo ljudem težko prisluženi denar v strankarske namene in — odpirajo na ta način pot »Siidmarki« Branijo ljudem, da bi prišli v dotiko z onimi, ki jim nosijo naobruzbo — za to, da bi ostali njihovi pristaši tudi v naprej nerazsodni in brezvoljna orodja v njih nepoštenih rokah. Radi vsega tega so pričeli prav posebno v zadnjem letu ščuvati po svojih organih preiti vsem,'ki čutijo napredno. Radi tega polnijo po mariborski »Straži« dan za dnevom predala z brezprimernim psovanjem, ter hočejo s pomočjo tega preprečiti, da bi prišli njih pristaši v stik s pametnimi in razsodnimi ljudmi. Vsak pošten človek, ki herc »Stražo« in »Slov. Gospodarja«, naj vpraša pošteno svojo vest: kdor druge ljudi tako grdo napada in jim s psovanjem ter podpihovanjem brani svobodno govoriti sorojakom, ali je zmožen, biti sam pošten?« Odgovor bo: ne! Zato pa: proč s klerikalci, proč s klerikalnimi listi. Zbirajte se v naprednih društvih in organizacijah, širite napredne liste, širite »Dan«, ki je od-očno protiklerikalen in strogo napreden! Iz učiteljske službe. Mesto nadučitelja je razpisano ua dvorazred-ni mešani šoli v dvorazredni mešani šoli v Blagovni pri Celju, 2. plačilni razred, v Lačji vasi, drugi plačilni razred in na dvorazrednici pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah, drugi plačilni razred. — Na petrazrednici na Ponikvi, tretji plačilni razred, in na šestrazrednici v Trbovljah - Vode sta razpisani mesti učitelja. — Na štirirazrednici v Ljubečni, tretji plačilih razred, na šestrazrednici na Vranskem, drugi plačilni razred, na štirirazredni dekliški šoli v Smarjih pri Jelšah, drugi plačilni razred, na petrazredni dekliški šoli v Hrastniku drugi plačilni razred, na šestrazredni dekliški šoli v Trbovljah - Vode, drugi plačilni razred, in na petrazrednici okolica Laški Trg, prvi plačilni razred, in na petrazrednici okolica Laški trg, prvi plačilni razred, je razpisano po eno mesto učiteljice; prošnje do dne 30. decembra 1913 na dotične krajne šolske svete. Maribor. (Afera Wastian.) Odkar je vposlal posl. Wastian nemškim listom svojo izjavo, se je javnost cele afere še intenzivneje poprijela. Ni je družbe, ki bi ji ta afera ne nudila dobrodošlega gradiva za cele popoldneve m cele večere. Povsod se stvar na vse mogoče načine komentira. Javnost si še prav posebno radi koraka graške firme »Lubensky« ni na jasnem. Ce ta firma posoja na ogled, ali pa na tekoči račun Wastianu knjige, je tudi vedela — da ji jih mora plačati, kadar predloži račune. In tudi poslanec Wastian sam kot mož družabnega življenja, mora pač vedeti, da treba take račune poravnavati... Knjigarna »Lubensky« v Gradcu je ovadila poslanca Wastiana c. kr. državnemu pravdništvu. A zakaj ga je naznanila? Le zaradi neporavnanega knjižnega dolga? Ne bila bi gori imenovana knjigarna ena prvih v Gradcu, če bi ne vedela, če bi se ne zavedala docela velike odvaži.osti takega ko- raka. Vrhu tega pa se navadnega dolžnika ne iztirava — s pomočjo državnega pravdništva, kar ve dandanes že vsak šolarček. O ostalem sem manj govoril. Kje je nastala ta go- i vorlca, se ne da kontrolirati, tudi ne, kdo jo je prinesel, kdo potem razši- j ril. Poslanec Wastian grozi s sodnim zasledovanjem tistih, ki o njem razširjajo govorice gorajšnjega značaja, i Svetujemo poslancu Wastianu, da gre med ljudi — kajti stvar postaja že podobna družabnemu smradu in si jo bodo kmalu pripovedovali na ulici paglavčki... Razno. V Mariboru je dne 16. t. m. družba vžitnin. davka pri c. kr. finančnem ravnateljstvu. Dražba bo ob 10. uri predpoldne. — Pri Sv. Križu nad Mariborom so slovenski klerikalci zmagali pri občin, volitvah na celi črti proti štajercijancem. Županom je bil tudi tokrat izvoljen posestnik Galunder. — V Sl. Bistrici so se splašili usnjarju Rasteigerju konji, ko se je peljal proti domu. Tik pred železniško progo so jih ustavili, Ru-steiger, ki je videl strašno smrt tako blizu, križala sta se dva vlaka, se je tako prestrašil, da ga je potem, ko je stopil raz voza, zadela kap. Bil je takoj mrtev. — V Mariboru je na koroškem kolodvoru spenjal železničar Perkič snežni plug in stroj. Ker se je predolgo mudil pred strojem, ga plug tako pritisne ob stroj, da je zadobil težke vnanje in notranje poškodbe. — V Bistrici pri Mariboru sta skušala brata Jože in Alojz Marčič ter Ivan Lipnik vlomiti v tarnošnji mlin mariborskega paromlinarja Scher-bauma. Nočni paznik je opazil vlomilce, zbudil ostale uslužbence ter se podal v mlin. Oba Marčiča so orožniki prijeli še istega dne, dočim se je Lipnik naslednjega dne sam javil sodišču. — V St. Lenartu je pozabil krčmar Senekovič od natakarice mu izročenih 220 K na mizi v gostilniški sobi. Ko se je naslednega dne spomnil na denar, ga ni več našel. Orožništvo pridno iščejo tatu. — Blizu Preega na Gor. Štajerskem, sta slišala dva potujoča pomočnika-rokodelca v tarnošnji krčmi pogovor par kmetov. Govorili so o nekem Saumeht, ki je zelo skop posestnik in ima mnogo denarja. Šla sta k Sa-u-melu in prosila prenočišča. Ko se je kmet druzega jutra s hčerjo odstranil sta zavratno napadla kmetico, jo pobila s sekiro in preiskala stanovanje, a našla le lOkronski bankovec. Nek koledar, v katerem je bilo Še 120 K v papirju sta vrgla v nek kot, ne rta bi našla denar ter zbežala neznano kam. tajnik Bogumil Kajzelj, »Celjsko Sokolsko Župo« pa dr. Hrašovec in M. Detlček; zastopana so bila vsa društva razun Slov. Bistrice. Idrija. Dnevni pregled. Idrija je svetovno znano mesto, ker se v nji prideluje živo srebro. Idrijski rudnik je eden največjih te vrste na svetu. Rudnik je pravi zaklad — za Idrijo in za državo. Zato je bila Idrija v vseh dobah važno mesto, za katero so se borili posebno ob času vojn. Idrija ima v grbu boga Merkurja. Ker pa imajo klerikalci srebro zelo radi, hočejo iznre-meniti ta grb. Naše sokolstvo. Dne 8. decembra 1913 se je osnovala »Mariborska Sokolska Zupa«, ki obsega naslednja društva: 1. Maribor z odsekom Selnici ob Dravi, 2. št* Lenart, 3. Ptuj, 4. Slov. Bistrica, 5. Gradec, Ljutober, 7. Ormož, 8. Središče z odsekom pri Sv, Bolfenku im Kogu. V župno predsedstvo so izvoljeni: starosta: dr. Fr. Rosina (Maribor), 1. podstarosta: dr. Ovidon Sernec (Ormož), 2. podstarosta Joško Rajh (Ljutomer), načelnik: Eman Ilich (Maribor), tajnik: dr. Lj. Pivko, blagajnik: Fr. Pišek, zapisnikar: A. Me-sariČ. Župni prispevek se ie določil na člana po 40 vinarjev. Župa je raz-deljena v 2 okrožji: 1. mariborsko (društva 1—5), 2. panonsko (društva 6—8). Župni vaditeljski zbor, čegar Clarki so vsi vaditelji včlanjenih društev, si je izbral sledeče tehnično vodstvo: načelnik: Eman Ilich, pod-načelnik: Jos. Velnar (Ljutomer), župni nadzornik: Jos. Hvalenc, dalje člani tehničnega odseka: Dr. Pivko, Souček, Volčič (vsi v Mariboru), Kolarič (Središče), Mikuž (Gradec), dr. Šalamun (Ptuj). »Slovensko Sokol-. sko Zvezo« je zastopal na zborovanju » Jutri v torek se vrši volitev v naših mestih. Kdor pozna razmere v naših tnalih mestih, ta ve, kako olajšano je delo klerikalcev. Ker pa imajo mesta še vedno toliko ponosa, da ne marajo plačevati klerikalnih dolgov, so klerikalci poslali v mesta okoličane — pa ne samo okoličane, ampak tudi gospodarje, za katere je domača občina gotovo mnogo važnejša nego mesto. Kai takega se godi samo na Kranjskem. Tudi v Avstriji, kjer je vse mogoče, je ta volilni red brez primere. Pošteni meščani bodo imeli kljub temu lahko izbiro. Vzemimo Notranjsko: Tu se overita sedanji postojnski župan Josip Lavrenčič in bivši klerikalni vrhniški župan Marolt. Oba sta volilcem dobro znana Na eni strani mož, ki vživa v vseh krogih zaupanje in spoštovanje — na drugi strani mož brez prepričanja, ki je presedlal vsled dobičkaželjnosti k klerikalcem in ni bil dober niti za klerikalnega župana. — Istotako "so dolenjska mesta v osebi g. Mazzelleta dobila kandidata, ki mu lahko z zaupanjem oddajo svoje glasove. G. Mazzelle pozna dolenjske razmere, pozna Belo Krajino, je mož. ki pozna gospodarstvo in trgovino in bo znal najti prav -pot za povzdigo dolenjskih mest. — Kranj in Škofja Loka lahko s ponosom oddasta svoj mandat v roke dr. Trillerja, ki sc ie doslej vedno izkazal kot izboren zagovornik meščanskih pravic. — Kamnik-Radovlji ca-Tržič so se zadnjič izrekli za klerikalnega dr. Gregoriča. Do danes raz ven obljub niso za to še ničesar prejeli. Dr. Pestotnik je mož, ki bo gotovo zastavil vse sile za koristi svojih volilccv. — Idrija lahko zaupa svojemu marljivemu dosedanjemu poslancu. Meščan in delavec mu lahko z mirno vestjo oddasta svoje glasove in s tem premagata klerikalne nakane. Tako izgleda položaj za jutrišnje volitve. Meščani volite soglasno svoje kandidate in pokažite, da nočete služiti klerikalizmu! Tragična ljubezen brata in se stre. Z nenavadnim slučajem se je pečalo te dni okrajno sodišče v Jose-fovu ua Dunaju. Enaindvajsetletni pomožni delavec Vaclav S. in nje gova tri leta mlajša lastna sestra sta se morala zagovarjati zaradi ljubimskega razmerja, ki sta ga imela med seboj in ki je po zakonu prepovedano. Obtožena je bila tudi njuna mati, ker je baje njuno prepovedano ljubezen podpirala. Obtoženi Vaclav Š. je med obravnavo izpovedal, da ni niti vedel, ko je prišla deklica pred štirimi leti s Češkega v hišo njegove matere, da je to njegova lastna sestra. Svoje sestre baje sploh ni poznal in ni niti vedel, da ima kako sestro. In ko se je deklica vrnila k svoji materi, se je zaljubil v njo tako. da je ne more več pustiti. Iz tega razmerja je izšel otrok, ki pa je — vsled degeneracije — čez tri tedne po svojem rojstvu •umrl. »šli ste baje za svojo sestro tudi na češko, ko jo je vaša mati zopet tja poslala in ste ji tam prigovarjali, naj se zopet vrne na Dunaj,« je pripomnil sodnik obtožencu in Vaclav S. je pritrdil. Imel je baje deklico tako rad, da ni mogel bi ez nje živeti. Tudi obtoženca sestra je izpovedala, da bi se bila ustrelila, ko bi se morala odpovedati ljubezni do brata, ki ga ima šej vedno enako rada. Mati jo ie seveda svarila, toda ona ni prekinila z njim ^b.mskeg^ razmerja. Mati obeh. kije* pr5_ omožena, je trdita, da takoj p hodu svoje dela o nevarnost, svoli" ko |e JlSrVei na le ni mrofa Odvrniti od nleneva brata lo 7*mtrn na Ce^o. Vaclav pa se je peljal po svojo ljubico sestro in ona je proglasila, da se rajši usmrti kakor pa da bi prekinila ljubiinsko razmerje. — Sodnik ie obsodil brata in sestro, vsakega na štirinajst dni zapora, mater pa je ob sodbe oprostil. Kakšno življenje bosta začela živeti brat in sestra, ki se ljubila protizakonito po tej njima odmerjeni kazni? Poštna tatvina v Istri. Ko se ie peljal poštni voz dne 10. t. m. ob pol 8. na pazinSki kolodvor, so neznani tatovi odprli vrata s ponarejenimi ključem in ukradli 17.500 kron. Pozneje so našli v grmovju dve prazni vreči in 1600 K. Nekatere sumljive osebe, ki so jih prijeli, so morali izpustiti, ker jim niso mogli ničesar dokazali. Smrtna kosa. V Kamniku je predvčerajšnjim ponoči umrl magister ph. g. Josip Močnik, lekarnar in posestnik, v 68. letu svoje starosti. Pogreb ranjkega, ki je bil pred leti tudi župan mesta Kamnika, bo danes ob 3. popoldne. Naj bo blagemu pokojniku zemljica lahka! Smrtna nesreča. Posestnica Ana Boštjančič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici je pustila, medtem ko je imela delo v kuhinji, svojega eno leto starega sina na ognjišču. Otroka je varoval neki sedemletni deček. Ker se je otrok nerodno premaknil je sunil neki kotel, v katerem je bila vrela voda, in ga ie prevrnit nase. Zadobil je tako težke opekline, da ie vkljub zdravniški pomoči čez nekaj dni nato umrl. Sklicujoč se na paragraf 19. tisk. zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 iz leta 1863., zahtevam z ozirom na dopis: Iz Dolenjske: »Soteski župnik ima Slovence za opice«, objavljen v vašeni listu z dne 10. decembra 1913, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da sem na prižnici proglasil sploh vse Slovence za opice, res pa je, da tega nisem storil. Ni res, da sem na prižnici ozmerjal tudi tiste reveže, ki so prisiljeni si v Ameriki boljšega kruha iskati, res pa je, da sem bral in pojasnjeval škofijski list o izseljencih, ki tega nikjer ne očita. Ni res, da sem svojo pridigo posvetil pravzaprav samo g. Klincu, res pa je, da sem bral in pojasnil škofijski list. ki ni pisan samo za g. Klinca. — V Soteski, 12. dec. 1913. Alojz Vole, župnik. — Prinašamo ta popravek našim Dolenjcem za zabavo. - Ogenj. Dne 1. t rti. popoldne je izbruhnil pri posestniku .laniezn Megliču pri Sv. Ani pri Tržiču ogenj, ki jc uničil senik in devet stotov sena. Skupna škoda znaša 600 K. Drugi dan nato je začelo goreti v delavski baraki, ki je last posestnikov Fran-yeta Čarmana in Janeza Ahačiča i» Sv. Ane. Ggonj so kmalu zapazili in so ga takoj zadušili, tako da ni povzročil nobene škode. V obeti slučajih so zažgali otroci. Prepir in zlomljena roka. Kaj-žarja Franceta Kurenta iz Kosez pri Vodicah je te dni napadel z neznanega vzroka neki fant, s katerim se je Kurent začel prepirati in ga je udaril s polenom tako močno po desni roki, da mu je to zlomil. Tatinski delavec. Neki ISletni kajžarjev sin iz Sore je bil najet za pomagača pri neki tarnošnji selitvi. To priložnost je fant porabil za to, da je ukradel zlato verižico, skoro nov samokres in precej vreden žepni nožič. Nad pivo so se spravili. Gostilničarki Mariji Dolinar iz Notranjih goric je bilo te dni ukradeno iz ledenice 73 steklenic piva in več klo bas. Tatovi so bili domači fantje, med katerimi se je nahajal tudi neki šolar. Pobegnil je z dolgovi vred. Ita lijanski opekarski delavec Romano Peresini je rojen leta 1877. v Bada-nari pri Vidmu in je bil od aprila meseca t. I. usluzben kot akordaut pri kranjski tovarni za strešno opeko v Ilirski Bistrici. Peresini je nakupi! za svoje delavce od več trgovcev v Ilirski Bistrici in Trnovem živež, ki ga je skraja plačal. Pozneje pa je mož ostal dolžan. Dne 6. t. m. je vzel plačilo in je pobegnil, ne da bi plačal svoje dolgove v znesku 16000 kron. Ljubljana. Slovensko nleda isie- k nislav Nušič Je nekak srbski Gogolj. Pri nas je znan po svojih izbornih »Pričah«. Filistri, zastareli ljudje, originali so njegovi junaki. Te vrste ljudje nastopajo tudi v »Svetu«. Star uradnik izpremeni zaradi »sveta« svoje življenje, da bi omožil hčer. Od tedaj gre vse narobe, ker »svet« ima besede a nima srca. Nazadnje pride v svoje stare razmere in ima svojo srečo, ki je svet ne razdere. »Svet« je lepo uspel. Igra je bila izborno naštudirana. Pohvaliti moramo posebno g. Danila. ki le bil v igri in maski izboren. Tudi druvi so bili marlih'1 ro^ebno g. Šest, gdč. Gorjupova, ga. Bukše- gokica LAjbimmk CttOVSC M^RISO^ Koder Slovenci prebivajo, povsod jc razširjen »Slov. Ilustrovani Tednik". Vsakdo ga rad čita. Naročite si ga in pridobivajte mu novih naročnikov! Vojaško veteransko društvo naznanja žalostno vest, da je nas zvesti dolgoletni načelnik včeraj, v soboto, dne 13. decembra, ob 12. uri ponoči, po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 48. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Kranj, dne 14. decembra 1913. ' ' Odbor. kova, Juvanova, \Vintrova, Giorgje-vičeva, g. Povhe. Drugi so bili '.a silo. Igra je polna lepih prizorov, ki sprožijo tu in tam salve smeha. Treba pa je hitrega tempa — kar se jc vpoštevalo. — Cilede prevoda pa bi omenili, da bi bilo boljše, da ni bil lokaliziran, — saj Belgrad ni tako daleč in so take izpremembe gotovo greh proti avtorju. »Svet« pomeni za naše gledališče lep uspeli. Gledališče je bilo do polovice polno. Igra bi zaslužila polno hišo. Lože so bile popolnoma prazne. Kaj se inteligenca niti smejati več noče? Kranjske volitve. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal prvi božični dar K 20 g. notar Oton Ploj v Črnomlju, g. Ant. Bar-tel. profesor v Ljubljani pa je daroval za novo leto K 10. Ker ima družba za božičnico v svojih zavodih mnogo stroškov, želimo, da dobita blaga dobrotnika mnogo posnemovalcev. — Ob odhodnici g. dr. L. Brunčka nabrala je gosp. Olga Zupančičeva v Ptuju K G za našo šolsko družbo. Gospod dr. .los. Furlan, advokat v Ljubljani, je poslal 4 K iz neke kazenske poravnave. Gospa Milka Pirnat, soproga c. kr. višjega živinozdravnika v Slov. Gradcu, je nakazala 3 K 2 v, katere je nabrala ob godovanju g. Fr. Vrečkota, šolskega ravnatelja. — V veseli družbi v gostilni g. Sturma v Metliki se je nabralo 3 K 4 vin., vsoto je poslala podružnična blagajničarka g. Agata Makarjeva. Pisarna g. dr. Karlovšeka v Celju je poslala K f@. — Družba je prejela povodom poroke g. Emerika Teršana in gdč. Marije Kotnanove K tO. — Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda je razposlala koledarje za leto 1914 na razne znane naslove. Mogoče je, da se pomotoma ni poslal koledar kakemu posebnemu rodoljubu, ali se tudi ni vedelo za njegov naslov. Za to naj ne bo zamere! Oglasi naj se vsak sam in postreglo se mu bo točno. Zaradi tehničnih ovir niso še izfele nove dntžbine tazgled-nfce, obljubljene pa so tako, da se jih bo dobilo Še pred Božičem. Naročniki naj torej malo potrpe! Družba ima sedaj v zalogi malo število lanskih božičnih razglednic, dalje razglednice Polakove, Žalec in posebno priljubljene z »zmajem«. Tudi vse te so dobro vporabne za vsake čestitke! — Umrli so v Ljubljani: Jera Pirš, bivša služkinja, 65 let. — Pavel Veseli* delavec, 16 let. — Fran Jerina, hlapec, 16 let. — Razveselite vašo soprogo, vašo hčer, vašo nevesto z najlepšim kakor koristnim božičnim darilom enega Singerjevega šivalnega stroja, kateri ni samo za šivanje, ampak tudi za izdelovanje vezenin in krpanje, kateri so razvidni iz današnje priloge. . . — »Kriv«, kriminalni roman dosegel je pri predstavah v kino »Idealu« najlepši uspeh. Dejanje je tako tragično, da ni bilo obiskovalca ki ne bi imel solznih oči. Z napetostjo sledimo razvitju čina. — Uprizoritev je naravnost mojsterska. Kar je možno umetniku uprizoriti v ulogi Tomaža Lehra to je uprizoril Win-terstein z nepopisno tragično silo. So trenotki umetniške višine, pri katerih nas pretrese do srca. Zelo simpatična je ‘trpeča soproga Lehra. — Dva krasna tipa sta sin Karol in hčerka Julija. Občudovanja vreden je tip dobrosrčnega Bergerja, kateri povzdigne Julijo iz blata in moralične propalosti k sebi in nas sprijazni z usodo, katero ie po krivem razrušila družinsko srečo. — Konečno nas razvedri krasna in dovtipna veseloigra »Mesečniki«. Ta prekrasni spored ponavlja se do četrtka vsaki dan ob 3., 5.. 7. in 9. O velikanski tatvini na pošti v Trstu. Kakor je »Dan« že poročal v sobotni številki, je bilo ukradeno iz nekega denarnega pisma, ki je bilo odposlano za Avstro-Ogrsko banko, nič manj kot 27.000 K. Denarno pismo je bilo odposlano iz glavne pošte na poštni urad v ulico Stadion, a od tu k banki. Ko pa so odprli pri banki denarno pismo, so našli v njem namesto 27.000 K, koščke papirjev. Razume se da je bila takoj obveščena policija o tej drzni tatvini. Z nervozno naglico je pričela raziskovati policija predrzne tatove, zaslišala je vse uradnike, toda o tatovih ni ne duha ne sluha, — Policija ie sicer aretirala enega izmed uradnikov in dve slugi, katere ima na sumu. toda nobenemu ni mogoče dokazati ničesar. V soboto okrog poldneva ie izpustila policija enega izmed aretiranih slug. čez nekaj *i>r nato pa je bil izpuščeni sluga zopet aretiran. — Vsi se čudijo tej premeteni tatvini, in nekateri poštni uradniki izražajo prav malo upanja, da se posreči priti na sled prebrisanemu krivcu. — Zasliševanje uradnikov traja še vedno. V petek je moralo ostati v službi vse uradniško osobje do 8. ure zvečer. Obsežno zasliševanje pismonošev — kolesarjev, postiljonov in uradnikov ter uradnic se nadaljuje neprestano. — O uspehih policije bomo poročali. Položaj v rudniku na Britofu. Kakor poročajo semkaj iz Britofa, je položaj v tamošnjem rudniku silno žalosten. Kakor je čitateljem že znano, je rudnik poplavljen in v rovu je zaprtih dvanajst rudarjev, kateri čakajo rešitev že od pondeljka popoldne. Čeprav se neprestano zajema vodo iz nabiralnika (vodnjaka), vendar je množina vode od dne do dne večja, tako, da je rudarjem, ki se nahajajo v rovu, še vedno zaprt izhod iz njega. Reševanje se vrši silno počasneje. Poskušalo se jc priti do zaprtih rudarjev po drugi strani, začelo se je s kopanjem in razstreljevanjem stene z dinamitom, a še do danes se ni posrečilo prebiti skalnate stene, ki ima debelost kakih 14 metrov. Naprosilo sc je nujne pomoči od bližnjih rudnikov. Iz Trsta je bila odposlana na Britof velikanska sesalka družbe »Stabilimento Tecnico Triestino«, ki je začela delovati v petek okrog polnoči. Tudi iz idrijskega rudnika je prišla pomoč. Potrebno orodje za reševanje. je bilo pripeljano na avtomobilu. Prišli so na pomoč tudi od drugje. V zadnjem času se je posrečilo izsesati že precej vode-vodnega nabiralnika, a do zaprtih revežev ne bo mogoče priti še dalj časa. — Okrog rudnika stoji neprestano množica rudarjev — žene in matere jokajo. Ljudstvo je razburjeno in zvrača krivdo na vodstvo premogokopa, ki ni bilo pripravljeno na slučajnost katastrofe. Za red skrbijo orožniki. Upanja, da bo mogoče rešiti zaprtih 12 rudarjev, ni nobenega. Pomislimo si grozo, v kateri se nahajajo ti reveži, ako so sploh Še pri življenju. Ubogi oni, ubogi njihovi svoici! Nova tatvina v prosti luki. Danes (sobota) zjutraj so prišli na sled novi tatvini v prosti luki. V skladišču št. 25. je bilo naloženih več ogromnih zabojev napolnjenih s svilo. Ko so hoteli odpeljati danes zjutraj enega izmed teh zabojev svile iz skladišča, so ga pretehtali, kakor storijo z vsakim zabojem, in našli so, da tehta do pičice enako, kakor je bilo označeno. Ko pa so pozneje odprli zaboj, so ugledali v njem namesto svile predivo. Razočaranje je bilo silno veliko, zakaj na te zaboje z dragoceno svilo, se je pazilo še z večjo pažnjo, kakor drugo blago. Zato so bili postavljeni pazniki v imenovano skladišče tudi čez noč, a svila je vendarle izginila. Ako jih je policija že izpustila, še ni znano. — V Trstu se godijo res čudne tatvine, naravnost ženialne. Članom »Zveze jugoslovanskih železničarjev« na znanje. Radi mezdnega gibanja tiskarjev 24. številka »Jugoslovanskega Železničarja« ne izide. Druga številka izide januarju meseca, če le mogoče, v povečani obliki. »Zveza jugoslovanskih železničarjev« sklicuje za ta teden v Trstu tri shode. V sredo dne 17. t. m. ob 7. zvečer je shod železničarjev v gostilni »Kotisumnega društva« v Rojanu; v četrtek dne IS. t. m. ob 7. zvečer shod v gostilni »Alle Nuova Stazione« via Lazzaretto vecchio št. 31, v petek dne 19. t. m. pa se vrši shod v prostorih »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. — V soboto dne 20. t. m. pa sklicuje »Zveza« sestanek zaupnikov, ki se bo vršil ob 8. zvečer v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška št. 2. Železničarji v Trstu! Udeležite se v velikem številu omenjenih shodov! Tovariše zaupnike pa poživljamo, da se polnoštevilno udeleže sobotnega zaupniškega sestanka, ker je dnevni red zelo važen. Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev vabi odbornike in zaupne člane na sestanek, ki bo v torek 16. t. m. v društvenih prostorih N. D. O. ul. sv. Frančiška št. 2. Najnovejša telefonska in brzojavna Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe! Mi- Namesto K12 — samo K 5 poročila. Da napravim mojo firmo povsod znano, odločil sem se oddati 20000 parov usnjat-h čevelj na žnore modeme fagije in dobrega usnjatega podplata, ki drugače 12 K koštajo, samo za izdelovalno ceno K 5*— za par. Vsak naročnik teh čevelj je z njimi lako zadovoljen, da postane gotovo moj stalni kupec in me v svojih prijateljskih krogih naprej priporoča. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Pošlje po povzetju export ARNOLD VVE1SS, WIEN, VI. Gumpendorferstrasse 139/25. WF* Splošno pohvalno priznanje dam vseh stanov! TWI Dvojni glavnik je najnovejše in edino splošno lepotilno sredstvo te vrste, za vse dame brez razlike stanu in starosti! Ne provzrova vročine in izpadanja las, kot lasne podloge: ampak vsled dostopa in kroženja zraka v laseh še hladi in lasišče krepi, ter napravi s tem, da dvigne lase v poljubno določeno višino — damam prikupljivejsi obraz. Izdeluje in prodaja Anton Masle, Ljubljana, cesta na Rožnik 41, dobi pa se tudi v trgovinah: J. Samec, Hinko Sevar, I. Kocjan, I. Schubert in Avg. Dolenc v Ljubljani. r SLABI UPI V AVSTRIJSKI POLITIKI. Dunaj, 14. decembra. Za jutri je napovedan ministrski svet, ki se bo pečal z izjavami ministra Dlugosza, ki bo v ministrskem svetu obrazložil svoje nazore, nakar bo podal demf-si|o. Sttirgkh bo v torek v avdiienci pri cesarju naznani! detnlsijo. Vsled deiuislje se pričakuje živahnih škandalov v zbornici. Lvov, 14. decembra. Dela komisije za volilno reformo prav počasi napredujejo in do četrtka ne bo dosežen nikak uspeh. Vsled tega Je gotovo, da bodo Rusini obstruirali. BOLGARSKE VLADE NIHČE NE MARA. Sofija, 14. decembra. Pogajanja bolgarske protislovanske vlade z agrarno stranko so se brez vspeha končala. Agrarci nočejo vladi služiti za oporo. KRALJ KONSTANTIN RAZVIL ZASTAVO. Atene, 14. decembra. Danes Je kralj Konstantin razvil na Kreti grško zastavo ob navzočnosti konzulov velesil In ob burnem veselju prebivalstva. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Največja božična occasion prodaja v angleškem skladišču oblek v Ljubljani. Gez 20.000 kosov konfekcije za dame, gospode, deklice in dečke in sicer za dame raglane in vrhne jopice iz angleškega modnega blaga, Sili Pelucha in krzna; nadalje kostume v najelegantnejšili fasonah, gledališčne in spalne plašče, colliers in mufe. Za gospode zimske, navadne in športne obleke, raglane, suknene hlače, moderne gilets. Ker se mora večji del tega blaga razprodati, dobijo cenjeni odjemalci blago po vsaki ceni in vsak n a j porabi to redko priliko, katera traja le do novega leta. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg 5.-6. Telephon 132. M&m 11 jmkiic mijc predajam v moji zalogi se nelia|a)oee blago, kakor klobuke, čepice, potrebščine — za modistinje -=. ;po znižani ceni MINKA HORVAT, modistinja, Ljubljana, Stari trg štev. 21. optik in Specialist mf- LJUBLJANA Optični zavod z električnim obratom Aparati, poljska kukala, daljnogledi Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici * k Mi. Zmmla: Lfoblfanska kreditna Iranka Ljubljani. SiritarjeTa ulica nlcv. 2, (lastno hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Prva delavnica v Ljubljani za popravila vseh vrst čevljev Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču. Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije Je svetovno znano vsled odlične kakovosti vzlle nedosežno ; 1 nizki eeni. J. Največje podjetje te vrste v monarhiji. ======== ^ Tovarniška zaloga čevljev znamka A. F. C. 6. | — i" Josip Seljak. ===== Prodajalna v Ljubljani SEil^LuHca štev 9 lluMrirani eeniki franko in zastonj 20.000 parov tedensko. 1200 delavcev In nastavljene«*. 130 lastnih trgovin. SUMBHSanE in novoletna pri porova m o mi tvrdko Lfnblfaaa, Mestni trg 25. f§| Nizke cene, solidno blago in dobra postrežba. ®