T^and NO. 26 /tMERi$k/t Domovi ima re^ G2s?^cT 1^,7* AM€RICAN IN SPIRIT 11 rJc>Jv vP^ce FOR€IGN IN UNfcUAG€ ONLY II ______ J°oo3 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP£(< Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni*, Ely, Pueblo, RockSpringa Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 17, 1977 LETO LXX1X. — Vol. LXXIX LR Kitajska za večja dobave oija Japonski Ljudska republika Kitajska je pripravljena skleniti dogovor z »laponsko o dobavah olja za daljšo dobo. WASHINGTON, D.C. —, Vladni viri ZDA trdijo, da je LR Kitajska pripravljena skleniti dogovor z Japonsko o večjih dobavah olja za daljšo dobo. Tak dogovor naj bi zadržal Japonsko pred sodelovanjem s Sovjetsko zvezo pri odpiranju in razvijanju oljnih ležišč v Sibiriji.N Japonska je po dogovoru s Sovjetsko zvezo obvezana s to sodelovati pri odkrivanju in razvoju oljnih ležišč okoli Sahalina in v Jakutiji. Ljudska republika Kitajska bi rada to japonsko sodelovanje zavrla, če že. ne preprečila. Japonska ne bi imela potrebe, da vlaga velika sredstva v razvoj Sovjetske Azije, če bi ji zagotovila redne dobave olja Kitajska. Zakasnitev razvoja Sibirije bi omejila sovjetsko moč na Daljnem vzhodu in s tem pritisk na Kitajsko. Kitajska nahajališča olja so blizu Japonske, med tem ko so sovjetska daleč v zahodni Sibiriji. Doslaj je Kitajska dobavljala Japonski v manjšem obsegu, nekako ISO,000 sodov na dan. Računajo z možnostjo, da bi se ta uvoz povečal na pol milijona ali celo na en milijon sodov dnevno. Japonska bi tudi pri tej količini bila še vedno prisiljena olje uvažati tudi nd drugod. Ameriški obveščevalni m oljni strokovnjaki računajo, da bo LR Kitajska povečala svoje črpanje olja do leta 1980 od sedanjih 1.6 milijonov sodov na do 4 milijone sodov dnevno. Sovjetska zveza načrpa sedaj dnevno okoli 10.5 milijonov sodov dnevno in od tega 2.6 milijonov sodov izvozi. Do leta 1980 ima Pamen povečati črpanje olja na 12.5 milijonov sodov dnevno, do polovico tega v zahodni Sibiriji z japonskim sodelovanjem. Novi grobovi James F. Longar V Denver ju, Colo., kjer je živel zadnjih 10 let, je umrl 85 let stari James F. Longar, ki je živel z družino preje na E. 239 St. v Euclidu, Ohio, mož Jennie, roj. Hrovat, oče Jeanette Wilkes (Denver), 3-krat stari oče, enkrat prastari oče, brat Albina Longarja in Mary Grzincic (Oba Clevelandu). Pokojnik je bil rojen v Žužemberku na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA leta 1907 ter bil zaposlen pri Magic Stove Co. skozi 51 let vse do svoje upokojitve leta 1959. Pogrebna maša bo v cerkvi Matere Božje Lurške v Denverju danes, truplo pa bo jutri prepeljano v Cleveland, kjer bo v Želetovem pogrebnem zavodu na E. 152 St. na mrtvaškem odru od 8. do 9. zvečer in v soboto dopoldne od 9. do 10.30, ko ga bodo odpeljali k večnemu počitku na pokopališče Kalvarijo. Joseph Lenardič V soboto, 5. februai'ja je umrl St. Vincent Charity bolnišnici po daljšem bolehanju 79 let sta-v Kanalu ob Soči rojeni Joseph Lenardič, mož Helen, sin pokojnih Karola in Alojzije Lenardič, brat Rafaela, Rose Strei-ner, s. Amebe (Dearborn, Mich.), Louise Harter, Catherine Casey, pok. Mary Smaltz in pok. Ann Lenardič. Pogreb je bil iz To-mon & Son’s pogrebnega zavoda aa Pearl Rd., 8. feb. v cerkev sv. Jozafata, nato pa na Kalvarijo. Mary Tyler Moore najholiše oblečena NEW YORK, N.Y. — Igralka Mary Tyler Moore, ameriška kiparka Louise Nevelson in Farah Diha, žena iranskega šaha Reze Pahlevija, so bile preteklo nedeljo izbrane kot tri najboljše oblečene ženske na svetu. Delijo si prvo mesto. Na drugem mestu je Baronne Olympia Rotschild ,v Italiji rojena žena pariškega bankirja na tretjem Carolina Herrera iz Caracasa, glavnega mesta Venezuele, na četrtem Jacqueline Machado-Macedo, Angležinja, žena portugalskega zdravnika, na petem pa Mrs. Lynn Wyatt, žena oljnega bogataša iz Houstona, Tex. Novi poslanik ZDA v Libanonu BEJRUT, Lib. — Richard B Parker, novi poslanik ZDA, je prišel sem preteklo nedeljo, da prevzame mesto, na katerem je bil do junija lani Francis E Meloy. F. E. Meloyja so, kot znano, umorili Palestinci, ko je bil na uradni poti v Bejrutu. Zadnje vesti Južna Afrika na poti do atomskega orožja Južna Afrlk« je r a z v i.l a lastno jedrsko industrijo in je sposobna izdelovati jedrska orožje. PRETORIA, J. Af. WASHINGTON, D.C. — Predsednik C: rler je včeraj dejal, da bi bile ZDA voljne obnoviti diplomatske odnose s Castrovo Kubo, če se ta odloči za umik svojih čet iz Angole, konča svoje vmešavanje v tuje države ter začne spoštovati človekove pravice. Po- PRETORIA, J. Af. — S povedal je, da je dobil nekaj 'moč'j° in sodelovanjem ameri-posrednih poročil, da je Cas- škili strokovnjakov ter z ameri-tro voljan umakniti kubanske škim oplemenitenim uranom je vojake iz Angole. | Južna Afrika razvila lastno je- LONDON, Vel. Brit. - Ugand- drsko Ostrijo, ki je sposobna ski radio je objavil, da so bili izdelovati jedrske bombe ali pa ubiti anglikanski nadškof Ja- 3ih Do v teku Par 1et Ameriški nani Lmvum in dva ministra, strokovnjaki so prepričani, da ko so skušali uiti iz avtomo- Južna Airika lahko začne jear bila. Policija naj bi jih pri- sko orožiev Vdelovati v nekaj jela, ker da so kovali zaroto rciesecih, ee se za to odloči in proti vladi predsednika Idija usmeri v tak program svoja Amina. Nadškof naj bi bil ob- sredstva. dolžitev odločno zanikal. Idi Britanski strokovnjaki misli-Amin je znan nasilnik ter se jo, da je Južna Afrika jedrsko boje, da je obtožil anglikan- orožje, že izdelala. Južna Afrika skega nadškofa samo zato, da sama pa o tem molči. Informs-bi dobil opravičilo za nastop cijski minister Cdnnie Mulder proti kristjanom. Ko je ve- je na tako vprašanje odklonil čina prebivalstva Ugande kr- vsak jasen odgovor, ščanska, je predsednik Idi ju^na Afrika razpolaga z Amin musliman. večjimi ležišči urana in tega se- JERUZALEM, Izr. — Izraelska daj lahko sama oplemenituje v vlada je izjavila, da ni pripra- jedrskih napravah pri Valindo-vl.jena govoriti s predstavniki bi, nedaleč od Pretorie. To je-Palestinske osvobodilne orga- drsko središče je bilo zgrajeno nizacija, ki noče priznati Iz- na temelju ameriških načrtov raelu pravice do obstoja, pac in opremljeno z ameriškimi iz-pa z drugimi zakonitimi pred- r]eiki. stavniki Palestincev. JUGOSLOVANSKI LISTI KRITIZIRAJO SOVJETSKI ODNOS DO JUGOSLAVIJE Uradna izdaja zgodovine Komunistične partije ZSSR še vedno govori o jugoslovanskem “revizionizmu”. To vznemirja jugoslovanske komuniste, ker vidijo v tem sov jetsko namero spraviti Jugoslavijo zopet v “stari družinski krog”. CLEVELAND, O. — Zadnja izdaja Zgodovine Komunistične partije Sovjetske zveze kaže v marsičem spremembo stališč, to velja tako za domačo kot za mednarodno politiko. Nespremenjena pa je v pogledu jugo-Isovanskega “revizionizma”, še radi dobro znanih blokovnih pogledov, da je Jugoslavija ’‘naša” in da je samo vprašanje časa. kdaj bo to tudi uradno. Malcolm W. Browne, sodelavec The New York Timesa, ki o tem poroča iz Beograda svoje-vedno zavrača in kritizira jugo- mu listu, pripominja, da smatra slovansko pot v komunizem, ki Zveza komunistov Jugoslavije jo označuje kot zgrešeno. Jugolovanski tisk, ki kaže u-radno stališče Zveze komunistov, je na to opozoril in se seveda jezi na Moskvo, ki še vedno gleda na Beograd kot črno s Komunističnimi partijami Romunije, Italije, Španije in Britanije, da se ne more nobena nacionalna Komunistična par+i • ja, vključno sovjetska, smatrati za “središče” svetovnega ko- ovco komunističnega sveta. Mo- munističnega gibanja. Po stali-skva je označevala jugoslovan- šču teh komunistov ima vsaka sko zvrst komunizma za “revi- komunistična partija pravico zionizem” naukov Marksa in hoditi “svojo lastno pot v aoci-Leniha ter ga po teži zgrešeno- alizem”. sti stavljala v isto vrsto kot Zveza komunistov Jugoslavije “imperializem”. se počuti neprijetno, ko vidi, da Znani tednik “Nin” opozarja ji Komunistična partija SZ ne v svoji zadnji številki čitatelje, prizna neodvisnosti kljub nače-da “Sovjetska Komunistična lom, ki so bila sprejeta lani na Indirina teta prešla k političnim nasprotnikom NEW DELHI, Ind. — Vijaya Lakshmi Pandit, sestra pokoj nega JavaharJala Nehruja, je zapustila svojo nečakinjo- In&L ro Gandhi in prešla k njenim političnim nasprotnikom. Izjavila je, da bo tekom sedanjega volivnega boja sodelovala z o-pozicijo proti stranki svoje nečakinje. WASHINGTON, D.C. — Pred-sediiikwv tiwkovni čaji lik Jody Powell je dejal novinarjem včeraj, da se predsednik Jim r j IJ * Ipartija še vedno gradi svoje od- konferenci Komunističnih partij iz. Slot)* nase^om nose.^ emu^h v'd«iiu marksiz- V Berlinu in kljub ponovnim | ma-leninizma in proletarskega dogovorom o tem med Beogra CHICAGO, 111. — Sem je pri-1 internacionalizma, med tem ko domin Moskvo vse od leta 1958. my Carter ne bo udeleževal šlo sporočilo, da je Ivan (John) Zveza komunistov Jugoslavije V tem nepriznavanju pravice večerij, ki jih prirejajo tuji.Eizjak, ki je živel do pred 7 leti zavzema različna stališča”. Nato lastne poti, neodvisnosti in ena- državni vodniki na obiskih v med nami, pa se preselil na ve- pravi: “Spremembe v medna- kosti Jugoslavije vidijo v Beo- ZDA kot povračilo na njim pri- čer življenja v št. Vid ob Glini rodnih odnosih so popravile sov- gradu nevarnost, če ne kar narejene uradne večerje v Beli na Koroškem, tam v starosti 73 jetsko staiišče do revizionizma, ravnost grožnjo, da bo Moskva hiši. Nadomeščal ga bo pri let umrl. , Zapustil je ženo in ko gre za nekatere druge parti- ob prvi priložnosti storila vse, tem podpredsednik W. F Mondale ali državni tajnik C. R. Vance. Bela hiša je pretekli torek obvestila mehiško poslaništvo, da Jimmy Carter ne bo prišel na večerjo, ki jo je pripravilo to ob obisku mehiškega predsednika J. M. Por- več sorodnikov. ARABSKE DRŽAVE OMEJUJEJO DELOVANJE PALESTINCEV V LIBANONU ISRAEL IflJ V r emonski prerok Delno oblačno iin mrzlo. Ob 6. zjutraj je bilo -1 F (-18 C), čez dan pa se bo dvignilo živo srebro na okoli 25 F (-4 C). BEJRUT, Lib. — Ko se je glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim vrnil s svoje poti po Srednjem vzhodu in je prišel sem na obisk ameriški državni tajnik Cyrus R. Vance, arabske države, ki so odgovorne za vzpostavljanje miru in reda v Libanonu, postopno omejujejo svobodo delovanja in nastopanja Palestincev, ki so bili v zadnjih letih vir nemirov in napetosti ne le v Libanonu, ampak tudi v drugih delih arabskega sveta, četudi tam v bolj omejenem obsegu. Vodniki arabskih držav spoznavajo, da je treba doseči pomiritev z Izraelom, če naj se vrne v arabski svet ustaljenost, ki je potrebna za načrtno in neprekinjeno gospodarsko rast in napredek. Nadaljevanje spora je dobrodo- šlo samo onim, ki sejejo nemir, ki iščejo obsežne socialne spremembe v socialnih revolucijah. Vladarji konservativnih arabskih držav, v prvi vrsti Savdske Arabije, Jordanije, Egipta, Kuvajta, Združenih arabskih emiratov, varuj ej e svoje koristi, ko pri pravljajo tla za pomiritev z Izraelom. Glavna ovira uspešnim pogajanjem je Palestinska osvobodilna organizacija, ki se izogiba jasnemu in odkritemu priznanju Izraela kot neodvisne države, kot nekaj stalnega, kar je treba sprejeti in se z njim sprijazniti. Del Palestincev je voljan sprejeti Izrael kot dejstvo, pa se upira formalnemu njegovemu priznanju, drugi, skrajni del pa še vedno vstraja na skupni palestinski državi, kjer naj bi živeli Judje in Arabci, kristjani in muslimani. V taki skupni palestinski državi bi prej ali slej prevladali Arabci s svojim številomi in s podporo ostalega arabskega sveta, ki obdaja Palestino. Izrael se ni pripravljen pogajati s Palestinci, dokler ti Izraela ne priznajo v njegovi sedanji obliki. Del Izraelcev je za ohranitev večjega dela sedaj zasedenega arabskega sveta, med tem ko je drugi pripravljen večji del tega vrniti Arabcem pod določenimi je, posebno one Zahoda. Čemu kar je potrebno, da se bo Ju-oni tako trdo vztrajajo pri sta- goslavija vrnila na “pravo pot” tilla v ZDA. Tudi v preteklo- rem prav v ‘jugoslovanskem re- in seveda v svojo staro druži-sti so se predsedniki ZDA lej vizionizmu’?” no” sovjetskih satelitov, izjemoma odzivali povabilom j Nato se Nin sprašuje, če ni Obsežno pisanje o tem Stalina take večerje. Izjema v tem morda to v zvezi z upanjem, da šču Komunistične partije ZSSR pogledu je bil predsednik G.!se bo Jugoslavija vrnila s “poti do SFR Jugoslavije naj bi brez R. Ford. I zmote” v “staro družino” ali zn- dvoma opozorilo Zahod na sov- _____________________________________________________________jetske želje, namere in načrte v morda neposredni bodočnosti. Nekateri vidijo v trdi politiki Zveze komunistov v Jugoslaviji ]v zadnjih letih odločnost njenih | vodnikov preprečiti Sovjetski J zvezi vsak povod za poseg v Jugoslavijo na temelju “proletarskega intern acionalizma” ali ; doktrine Brežnjeva, češ da gre iv Jugoslavijo “reševat saciali-zem”. Slično politiko vodi Romunija, ko brani svojo neodvisnost napram Moskvi. pogoji. Govorijo o ustanovitvi Arabske Palestinske države, ki bi naj obsega nekdanji jor-danijski del Palestine in področje Gaze. Palestinci pravijo, |da so pripravljeni pristati na tako Arabsko Palestino, toda pri tem ne skrivajo dosti, da bi bil to za nje dejansko le prvi korak h končnemu cilju — skupni Palestini, katere del naj bi bii tudi sedanji Izrael, toda ne več kot neodvisna judovska država. Palestince v drugih arabskih državah domače . vlade nadzirajo in jim omejujejo delovanje, svobodne roke so imeli doslej le v Libanonu, kjer so bili država v državi. Njihova begunska taborišča so bile ne le vojašnic^, ampak tudi prave trdnjave, kjer so se palestinski gverilci čutili popolne gospodarje in odrekali Libanonu Vsako oblast in nadzor nad njimi. Tako stanje je bilo vzrok za državljansko vojno, ko vladajoča krščanska stran takega položaja ni marala več trpeti. Ko so tekom državljanske vojne postali Palestinci pre-oblastni in je nastopila verjetnost razpada, oziroma razdelitve Libanona, je posegla vmes Sirija ter pomagala Palestince ukrotiti. Ob sodelovanju Egipta, Savdske Arabije in Kuvajta, je Sirija s svojimi četami končala libanonsko državljansko vojno in začela vzpostavljati red in mir. Palestinci so se vrnili v svoja begunska taborišča in spravili tam tudi vse svoje orožje. Zavračali so zahtevo, da vse težko orožje izroče, oziroma stavijo pod skupni nadzor. Pretekli teden je prišlo do spopadov med sirijskimi četami in Palestinci. To je bil povod za novo ureditev položaja Palestincev v Libanonu, ki so jo dogovorno sklenili Sirija, Egipt, Savdska Arabija, Kuvajt in Libanon. Palestinci ostanejo v svojih taboriščih, morajo pa izročiti vse težko in tudi del lahkega orožja. Orožje smejo v teh taboriščih poslej nositi le straže, največ 5 na tisoč prebivalcev taborišča. Palestinci tudi nimajo več pravice svobodne propagande v Libanonu. Omejitev svobode ib pravic Palestincev v Libanonu naj bi te prisilila k sprejemu stališč, ki to jih zavzeli Egipt, Sirija, Savdija in Kuvajt ter neuradno tudi Jordanija. Tako bi naj bila omogočena obnova konference o Srednjem vzhodu v Ženevi, po arabskih načrtih najkasneje do konca marca, po misli ZDA pa enkrat po parlamentarnih volitvah v Izraelu v maju. Sfrošfd za iiarodtt® ftbramfo® Mo mfs WASHINGTON. D.C. — Predsednik Jimmy Carter je povedal novinarjem, da bodo stroški za narodno obrambo v prihodnjem proračunu večji, precej večji, kot so v sedanjem, četudi bodo morda za par bilijonov manjši, kot je predvideno v proračunskem predlogu bivšega predsednika G. R. Forda. V tekočem zveznem proračunu je določeno za narodpo ob-! rambo 110.2 bilijonov, v predlo-! gu za prihodnje leto pa je bivš’ predsednik Gerald R. Ford to vsoto povišal na 123.1 bilijonov. Sodijo, da bo predsednik Carter v svojem dopolnjenem predlogu Fordov predlog zmanjšal za nekako 3 bilijone. Te namerava prihraniti pri gradnji novih vojnih letal z raztegnitvijo programov na daljšo dobo. /z Clevelanda in okolice l Voznika za dostavo lista išče uprava AD— Uprava Ameriške Domovine išče voznika, ki bi štirikrat na teden dopoldne razvozil zavitke Ameriške Domovine njenim raz-našalcem v Collinwoodu in Euclidu. Kličite Jima Debevca, na 361-4088. Pevska vaja— Slovensko mladinsko pevsko društvo vabi vse člane in članice ter vse, ki imajo veselje do petja, jutri, v petek zvečer ob 6. v pevsko sobo pod novo cerkvijo Marije Vnebovzete na Holmes Avenue. Za podrobnosti kličite tel. 486-673«. Debeli četrtek— Zadnji četrtek pred pustnim torkom in Pepelnico je bil nekdaj v Sloveniji znan kot "ta debeli četrtek”. Ta dan so g odevali debeluharji, na mizo pa so prišle slovenske pustne jedi s flanceti in krofi. Danes je “debeli četrtek” le še vesel spomin na nekdanjo dobro voljo in šaljivost doma. Visoka starost— Rojakinja Frances Piškur s 2777 Franklin Rd., Wickliffe, Ohio, bo v nedeljo, 20. februarja dopolnila 93 let. Kljub visokim letom je še trdna in bistra ter stalno bere Ameriško Domovine!. Čestitamo, in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— V soboto ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antonio Zabukovec ob 4. obletnici njene smrti. Kje je otrok? Arthur Noske, 8 let stari nezakonski sin 32 let Ann Noske, ki živi nekako tri tedne v skupnem domu z dr. Stuartom Kut-lerjem na 11679 Snowville Road v Breeksviiiu, je izginil pred 10 dnevi in niso mogli doslej najti za njim nobene sledi. Fantič je preje, živel s svojo materjo pri stari materi, pa se je nato preselil s svojo materjo v dom dr. S. Kutlerja. Odporne podgane— Podgane v Clevelandu'so postale odporne proti običaj nemu strupu, s katerim jih uničujejo, zato zdravstvene oblasti pozivajo vse hišne lastnike, naj spravljajo vse odpadke v smetnjake in te zapirajo, da podgane ne bodo mogle do njih. To je po sodbi oblasti najuspešnejši način boja proti tej nadlogi. --------------o----- Nov tajnik ameriške škofovske konference WASHINGTON, D.C. — Msgr. Thomas C. Kelly je bil izvoljen za glavnega tajnika Katoliške škofovske konference ZDA. Nasledil je msgr. Jamesa S. Rau-scha, našega slovenskega rojaka, ki ga je papež Pavel VI. imenoval za škofa v Phoenixu, Arizona. leta AMERIŠKA DOMOVINA ■ je vaš list, podpirajte ga! Več zločinstva na podeželju v državi Ohio COLUMBUS, O. — Od 1965 se je število zločinov na podeželju Ohia početverilo in število onih farmarjev, ki preko noči ne zapirajo svojih vrat, -kar je bila nekdaj splošna navada — je padlo na 11%. Vandalizem, uničevanje in razbijanje tuje imovine, je glavna vrsta zločinstva na podeželju. Vrše ga pretežno mla. doletniki, glavne žrtve pa so največ stari ljudje in njihova lastnina. totaMi*** ikmomm i iXSMM !-i 1 giX.OJLiJOi.XlUC^^jaa^ jj7nrtrn-^j^=- tiLSEDA M NAROuA Jadraa vabi m pomladanski koncert 01X7 St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation JKufolished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NABOCNINA Združene države: $28.00 no leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanadi in dežele izven Združenih držav; $00.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION BATES: United States: $38.00 per year; $14.00 lor 6 months; 38.00 lor 3 months Canada and Foreign Countries: $30.80 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AX CLEVELAND, OHIO No. 26 Thursday, Feb. 17, 1977 Časnikarjeva morala pi,d tem naslovom je pastoralna revija slovenskih rimsko-katoliških škofij -‘Cerkev v sedanjem svetu' Ljubljana, leto 10, št. 11-12, priobčila sestavek dr. Ivana Merlaka, odgovornega urednika verskega lista "Dr zrna", ki ga v mesecu katoliškega tiska posredujemo na l"V' m s tu čitateljem vašega lista. V octloku o družbenih občilih je 2. vatikanski koncil zapisat v 4. točk; tudi naslednje besede: > Pomagajmo A noriški Domovini! lini mnogo naročnikov in dobrih uspehov! Mary Lunka Cleveland, O. — Vsako leto otb tem času vabi pevski zbor Jadran na svoj pomladanski koncert. Letos se bo ta vršil v povabijo samega Jezusa, ampak tudi njegove spremljevalce. Ker ! družina novoporočencev ni bo-! gata. si lahko mislimo, da sta 1 z nekako skrbjo pozdravila ta prirastek gostov. Jezus čestita novoporočence • ma,'pozdravi Mater in ostale go PUST EUCLID, O. — Devetinsedem deset let življenja je lep jubilej za vsakega človeka, da ga doživi, devetinsedemdeset let življenja za slovenski časopis pa je uspeh, ki bi ga težko primerjali s kakim večjim. Naš dnevnik A-meriška Domovina ga je dosegel. V hudih in dobrih časih, v žalostnih in veselih dneh, v porazih in uspehih nam je Ameriška Domovina vedno stala ob slrani. Bila nam je vodilo skozi vsa ta leta, glasnik resnice, načel in jasnega verskega prepričanja. Borila se je vseskozi za osnovne pravice, ko so. jih milijoni ljudi oropani še danes in katerih nismo imeli tudi mi, no vonaseljenci, dokler nismo prišli v to deželo enakosti in svobode. Iz srca smo hvaležni Arne riški Domovini in njenim nekdanjim in njenemu sedanjemu uredniku za njihovo požrtvovalno delo, ki so ga vršili in ga vrši med nami na narodnem kulturnem in verskem področ- Inedeljo, 6. marca, v Slovenskem Iste. Marija žari veselja, da zo | delavskem domu na Waterloo met vidi Sina, o katerem ji že Road. Ta dan bo zopet nekak pripovedujejo ljudje, da ima u-praznik slovenske pesmi. čenče in pridiga. Kanansk' Pevski zbor Jadran je že v 57. svatje ga veseli sprejmejo med Euclid, O. — Spoštovani! Priloženo zopet pošiljam ček za ob- pomo" HsT" Z' AmeSr lU | le‘“ .»»»o™«* in. l’evskih, | ^ JI“!f movino sem vsestransko zadovoljna. Želim Vam mnogo naročni kov in nadaljnih uspehov z željo, da bi Ameriška Domovina še dolgo prihajala v naše slovenske domove. Lepo pozdravljam! Silva Grasselli ‘Za pravuLO uporabo sredstev družbenega obve- ju. Gotovo je Ameriška Domo- j 1 . _T _ . . .1 1 * W /"% r\ i n n ✓Jv« #-»l ll- L- I VI »1C* X rt* d St. Charles, 111. — Spoštovani! Na priporočilo za čimprejšnjo obnovitev naročnine Vam tem potom pošiljam ček v znesku $10 in Vas prosim, da nadaljujete s pošiljanjem Ameriške Domovine. Upam, da bom ime1 priliko brati jo še dolgo in da jo boste Vi lahko nudili Slovencem po vsem svetu še mnogo mnogb let. So včasih nevšečnosti v dostavi, drugače mi je pa vse zelo všeč, kar je v Ameriški Domovini, tudi tisto, s čemer se ne ŠčanialcVijlTO pot-ebno, da vsi, ki jih uporabljajo, po-j vina tisti dnevnik, ki nas vse'strinjam, pa vsaj vidim, kako znajo zapovedi nravnega reda in jih voljno uveljavlja- slovensko misleče ljudi povem-.drugi našli ljudje gledajo na ■in Nai tnrei \ Skladu S posebno naravo vsakega sred- je v eno samo zdomsko enoto, j razne stvari. Tudi to je pozitiv stva oaz Jo na vseb.no stvari, ki se sporočajo; obenem To je njen edinstven pomen, ki p0_ misei in uanes je movina del našega življenja.. Če bi nekoč res prenehala izhajati bi s tem nastala velika vrzel in praznina, ki bi jo vsi globoko občutili. Enako praznino bi občutili. če ne bi bilo več radijske ure in enako praznino smo občutili, ko so nas za vedno zapustili naši veliki možje, ki so bili nekoč med nami in jih danes ni več. naj imajo pred očmi vse okoliščine, tj. namen, osebe, je sam v sebi zadosten vzrok za krai čas itd., v katerih se sporočilo samo daje in kate- njen obstoj, iv morejo spremeniti ali povsem predrugačiti nrav-1 M d včasih nasmeh- nost tega sporočanja. Med tem štejemo tudi način de- f ^ * sta_ lov-aiija*vsakega .tel, sredstev; njihova moSvgUmga namreč more bit, teko velika, da se Ameriške Domovine po res ne če n,30 pripravljeni, le težko zavedajo, jo obvladajo, ali j bj biti.. Tiho in „eopazno Če je treba, zavrnejo. Ise je v nas same naselila ista v časnikarskih krogih je bilo mogoče ob tem po-' misel in danes je Ameriška Do-udarjanju nravnega reda slišati naslednja razmišljanja. Novinarski poklic ni tako enostavna stvar. Kakoi pri drugih poklicih gre tudi pri njem za zaslužek, za otipljive losežke. Razumljivo je, da človek pri tem išče najlažje m najkrajše poti. Nravne zahteve so pa nadčasovne, ne jemljejo v poštev sveta, ki se nenehno spreminja, in njegovih pogledov. Če se časnikar ravna po nravnem zakonu, bo moral pri svojem delu ubirati dostikrat težja pota, pri čemer bo trpel njegov zas.u žek (i). . Morala dela človeka vrednega tega imena. Cim 'dšja je osebna morala, tem bolj je človek res človek. Poklicnega življenja in dela zato ni mogoče ločiti iz njenega okvira. Človek vedno dela kot človek, pa naj je zdravnik, odvetnik, uradnik, tehnik, duhovnik ali — časnikar. , . _ , . V poklicu res veljajo uspehi, dosežki, dobri nameni ne pomenijo nič, če niso ničesar rodili. Toda vredno je pomisliti, kaj je daljši čas, v sklopu celote človeških dejanj Koristnejše: ali kršiti moralna načela, da dosežeš trenutno korist, ali jih spoštovati. Priznajmo izje me, toda končno se bo “morala dosežkov” ujemala z “moralo načel” (2). , Novinarski pokilc ima določene posebnosti. Zdravnik ima pred seboj bolnika, odvetnik klienta, časnikar pa sociološko skupino ali skupine, med katere piihaja nieg- 'V časopis. V določenih trenutkih oblikuje obraz in občutke široke javnosti ali pa jih izraža. Mislimo na dan, ko jc bil izvršen atentat na ameriškega predsednika Kennedyja. Kako so se v kratkih minutah vrstila poročila: Atentat na Kennedyja, Kennedy ranjen, Kennedy umira, Kennedy umrl! Ali na dan, ko je človekova noga prvič stopila na Luno. Novinarjeva beseda je izražata trepet, bojazen in veselje vsega človeštva. Časnikar je v neposrednem stiku z dogodki, veselimi in žalostnimi, na bojnem polju ali na krajih naravnih katastrof, navzoč je pn veličastnih zborovanjih in kongresih ali pa pri dogodkih lokalne kronike. Željo, no. nosti, zavzetnosti za našo lepo zraven Matere. Učenci zasedejo slovensko pesem, s katero naš prazne prostore in gostija se na-narod izpoveduje svoje veselje dalj uje. Jezus se pogovarja z in svojo žalost, svoje trpljenj el Marij o in z vsemi, ki prihajajo in svoje upe, pa tudi svojo lju-Jk Njemu, da bi se seznanili z bežen Letošnjega 16. julija bolNjim. Jezusa je sama Ijubezni-pevski zbor Jadran podvzel svo-|vost in prijaznost. Se čudimo, jo drugo turnejo po Sloveniji,!da je Jezus gost na svatbi? Kar kjer bo imel več pevskih nasto-l je Oče že v raju odobril in popov. J svetil, tam sme biti tudi Sin v Letošnji pomladanski koncerti vsaj časti. S tem obiskom v Kabo podan v dveh delih. Prvi del|ni je Jezus vtisnil pečat sveto-koncerta bo vseboval lepo zbir- stj zakramentu zakona. In gosti-ko priljubljenih narodnih pesmilja? Kjer je pošteno veselje dober odlomke iz glasbenega delalrnaj tam je tudi Jezus rad v go-Oliver”. V tem prvem delujr.teh. In vino so pili! Ali ga ni sporeda bo nastopil tudi Mia- pjQg ustvaril, da se ljudje včasih dinski pevržni zbor krožek št. 3, ,-nalo povesele? Na tej svatbi dalje moški zbor in solistka Flo-jg0tovo ni bilo pijancev in Jezus renče Unetich. Vseboval bo tele! je v razgovoru gotovo povedal pesmi: Naše gore, Ples kralja j ] ■ei\ Na Poljskem razpravljaj0’ ali je v deželi res preveč pscA Gozdarsko ministrstvo trdi’ da naredijo psi v gozdovi!1 za 120 milijonov škode na id0, i :o podatkih kmetijskega mb'11' strpiva pa je škoae za 100 mi1*' jonov. Po navedbah prve vladi11 ustanove je psov 7,5 do 8 milij0' nov in torej 2,5 milijona preve*’ po podatkih druge pa znaša Pr0’ sežek tri milijone. Društvo z!l varstvo živali je ogorčeno oC*j| govorilo: v vsej Poljski ni v’ kot tri milijone psov. Tisk je podprl prijatelje ®* vali, ki nastopajo proti ura° nemu sklepu o ponovni uved | bi poklicnih lovcev na pse. D*® “Perspektywy” piše, da ta nC^. danji poklic ni bil prav nič Prl ljubljen in da bi raje število mov za pse zvišali od -sedanji 22 na 100. Predsednik poljskega zd*’ll( žen ja rejcev psov je dejal, A ima združenje v 28 drušFA 14,000 članov s 17,000 psi. VzL dili so nekaj novih pasem, prinašajo devize. mnogo • AMERIŠKO DOMOVI>P v vsako slovensko Vas lepo pozdravljam in že- [ Pentagona. na svatbo. Olika zahteva, da ne ji povejmo: “Vina nimamo. ’družino v ZDA in KiinU^1' t Človek - televizija v Sloveniji in v svelu Nobene želje in težnje nimam teoretično razmišljati o delovanju malega televizijskega zašlo na na gledalca. Rad bi v nekaj odstavkih čisto na kratko in zelo oprijemljivo povzel, kaj danes psihologija, posebno pa še filmologija (ki se je morala neogibno začeti posvečati tudi televiziji), mislita o odnosu, ki se plete dan za dnem, posebno še večer za večerom med človekom in televizorjem. Za uvod nekaj informativnih podatkov, ki naj skušajo kljub vsej naši brezbrižnosti utemeljiti že dlje prisotno misel, da bi se morala tudi Cerkev na Slovenskem organizirano in predvsem skrbno posvečati študiju tega vsemogočnega medija. Najprej se vrnimo v leto 1962. Tedaj so na Slovenskem izpeljali anketo in ugotovili, da je od 25 anketiranih samo eden imel doma televizijski sprejemnik. Tedaj je televizija pri nas organizirano (četudi v eksperimentalni fazi) delovala že tri leta. Pet let pozneje — 1967 --je imelo svoj televizijski sprejemnik že vsako tretje gospo-dijstvo. Leta 1976 na Slovenskem skoraj ni bilo več gospo dinjstva, ki bi ne imelo vsaj e-nega televizijskega sprejemnika. Še drug podatek, ki zanimivo nakazuje prodiranje televizije v, naše domove. Leta 1962 je bil med potrošnimi predmeti avtomobil na 7. mestu, televizijski sprejemnik pa na 8. mestu. Leta 1967 je televizor že zasedel 5. mesto, avtomobil se pa je ‘ prebil” na 6. Pozneje stopa televizor vse bolj v ospredje, posebno še, kar je postal barvni televizijski sprejemnik ena izmed “znamenj” standarda. Tudi prvi podatki o gledalcih televizije segajo v leto 1962. Tedaj je bila televizija med vsemi sredstvi družbenega obveščanja na zadnjem mestu. Danes — tako je verjetno povsod v zahodni in srednji Evropi (90'-' ameriškega prebivalstva gleda redno televizijo) — nima televizija med sredstvi obveščanja več konkurenta in ilustrativno zanimivo je mnenje, da bi ljudje pri nas še manj posegali po časopisih (dnevnikih), če bi na televiziji na primeren način objavljali tudi osmrtnice. Ko s tega zornega kota razmišljamo o televiziji, je — mislim — posebno važno, da se o-zremo na mladega gledalca. Po podatkih iz raziskav v evropskih in zunaj evropskih deželah (UNESCO) porabijo otroci o-snovnih in srednjih šol za gledanje televizije najmanj 12 do 24 ur na teden. Verjetno pri nas ni nič drugega, posebno če upošte-vamo podatek, da gleda v Sloveniji redno televizijo skoraj 90% otrok med 6. in 16. letom (v Beogradu presega ta odstotek 92%). 'Kaže opozoriti, da gimnazijci (srednješolci) gledajo televizijo mnogo manj. Tedaj se prebudijo, na srečo, že drugačne interesne sfere in usmerjenosti in mladostnik si začne že izbirati televizijski spored, ki ga bo glodal. Namenoma navajam podatek, da v ZDA že triletni otrok sedi pred TV sprejemnikom povprečno 45 minut na dan. Iz lastnih opazovanj in pogovorov s starši vem, žal pa nimam konkretnega podatka, da tudi tako mali otroci pri nas, največkrat po “zaslugi” staršev, že. “redno” gledajo televizijo. Še hujše je pri otrocih med petim in šestim letom, saj razpolagamo s podatkom, da tedaj otrok precepi dnevno pred televizorjem tudi po dve uri. Televizor temeljite streže temu njihovemu nagnje nju. Podatek, ki so ga dobili z anketiranjem, kaže, da televiziji odmerijo povprečno po tri ure na dan. Te ugotovitve skušam ilustrirati še z zelo zanimivim podatkom, ki pravi, da otroci v obdobju med 6. in 16. letom presedijo na leto pred televizorjem od 500 do 1000 ur, kar v dvanaj- stih šolskih letih znese 6000 do 12,000 ur. Razmislimo: kateri medij množičnega obveščanja Še bolj priteguje in zaposluje mladino? Ljudje navadno gledajo na televiziji vse. Kakor bomo videli pozneje, prav ta neizprosna resnica prinaša vrsto problemov, s katerimi bomo morali mnogo bolj računati, kakor računamo danes. Vendar gledalec razdeli svojo “naklonjenost” posameznim zvrstem televizijskih oddaj. Po anketi, ki jo je izpeljal UNESCO, 66% gledalcev redno gleda aktualne vesti, 65% kriminalke, 61% celovečerne igrane filme, 58% zabavne pddaje, 53% dramske oddaje, 45% Westerne, 44%; športne oddaje, 35% politične oddaje in intervjuje. Ti podatki skrivajo v sebi izredno pomembno informacijo —- televizija zadovoljuje vsakodnevne potrebe številnih gledalcev po informiranosti. Ce pomislimo, da je informacija preko televizije navadno kratka in seveda prikrojena, se na vsem lepem znajdemo pred vprašanjem, kako in v kolikšni meri je gledalec, ki je navezan samo na televizijo kot vir informacij, obveščen. Seveda gledalec, ki je niti ne pomisli, da je takšna informacija nepopolna, površna in ne more nuditi celostne obveščenosti. Zaskrbljujoč je tudi podatek o priljubljenosti kriminalk, saj ni treba obširneje govoriti o vsej miselni in etični problematičnosti tovrstnih filmov, naj bodo specialno televizijski ali vzeti iz kinematografskega fonda. Z vplivi televizije na človeka našega časa se ukvarja nekaj področij, posebno psihologija, sociologija in — kot smo že rekli — specializirana filmologija. Naj na kratko in preprosto povzamem njihove najvažnejše u-gotovitve. Predvsem začenja pretirana privrženost in nekritična pre-puščenost televiziji v človeku postopoma hromiti vse njegove duhovne potrebe. Časopisi, posebno dnevniki, ostanejo neprebrani na polici. Človek ne sega več po knjigi, da bi z njo obogatil in dopolnjeval svoje kulturne in duhovne potrebe. Ljudje preprosto nimajo več časa za “dolge” članke in “dolge” knjige, za koncerte, gledališke predstave itd. Vse to jim v predelani, skrajšani obliki, predvsem pa v živi sliki prinaša televizija in prepričani so, da je za njihovo kulturno in duhovno fizi-onomijo to dovolj. Televizija je ;zrazito vizualni medij. Res je, ia človek v današnjem času sprejema preko 75'% vseh informacij in informativnih impulzov po vizualni poti, a prav ta ko je res, da tako pridobljena obvestila ne “ležejo globoko”, o stanejo zapisana samo površno in zelo naglo zbledijo. Ob tako priljubljeni oddaji, kot je bila televizijska nadaljevanka “Mc steče Peyton” smo lahko ugotavljali, da pri najbolj vnetih gledalcih te serije že po 14 dneh ni bilo mogoče obuditi spomina na važne nadrobnosti posamez ne zgodbe. Američani, ki se jim agresivnost televizije krepko opleta, poročajo o tako imenovanem “televizijskem omejencu”. To je televiziji zapisan in predan gle daleč, ki mu oddaje malega zaslona pokrivajo vse kulturne in duhovne potrebe do takšne mere, da se njegovo kulturno obzorje zreducira na dimenzije malega zaslona. Televizija deformira nekritičnega gledalca tudi v njegovih družbah in družbenih odnosjh Predanost gledanju televizije postopoma hromi v njem potrebe po različnih oblikah družbenega stika ter delovanja. Doga jajo se naravnost neverjetne stvari. Ljudje so preprosto pozabili na osnovna pravila lepe ga vedenja. Obiskovalca, ki v ča su kakšne priljubljene televizijske oddaje pride na obisk, prisilimo, (ne da bi ga vprašali za njegovo mnenje), da mora gle dati z nami televizijsko oddajo. Zlobni jeziki pravijo, da po župniščih ni več partij taroka, odkar so se tja naselili televizorji. Med drugim se je (tudi zaradi razširjenosti televizije) spre menil značaj nekdaj tako klasičnih kavarn. Ljudje več ne prihajajo, da bi sedli h kavici, vzeli v roke časopise in ilustracije in se v miru kaj pogovorili. Ni časa! Doma je na sporedu televizijska oddaja, ki je ne smejo zamuditi! Ce pa so že pripravljeni ostati v kavarni, store to samo pod pogojem, da je tudi tam mogoče gledati televizijo. Poleg drugega je tudi zaradi televizorjev po naših krajih u-sahnilo amatersko kulturno u-dejstvovanje, saj je vedno manj pevskih zborov, dramskih družin in vseh drugih oblik nekdaj tako razgibanega in vsebinsko bogatega kulturnega udejstvovanja pri nas. Ni treba omenjati krize, v katero so zašli kinematografi. Ne smeli bi zanemarjati tudi fizioloških vplivov, ki so aktualni posebno, ko gre za mladega gledalca. Medicina v različnih smereh opozarja na škodljivost televizije, svari pa v prvi vrsti, naj bi posebno starši, pa tudi vzgojitelji, računali z njimi, kadar puščamo našim otrokom, da gledajo televizijo, kolikor se jim zljubi. Na nekem kongresu pediatrov so samo opozorili, da je na koncu vsega sestavni del televizorja katodna cev, ki izžareva žarke, katerih delovanje na človeka še ni popolnoma raziskano. Ob vsem tem bi se rad samo dotaknil še posebno zanimivega vprašanja, ki bi ga kazalo kdaj podrobneje obdelati — namreč tako imenovane televizijske publike. Ta predstavlja — kot še pri nekaterih množičnih sredstvih obveščanja, recimo radio, milijonske množice, ki gledajo v istem času isto oddajo. Ob njih je težko govoriti o nekakšni javnosti, ki se izraža v zavzemanju konkretnega javnega mnenja (kakor recimo ob gledališki predstavi, koncertu ali podobnih prireditvah) in obli-j kovanju gledalčevega stališča, j Stališče vsakega posameznega televizijskega gledalca utone v brezimnosti množice televizijskih gledalcev, četudi se iz te množice posamezni povzpejo do dejanja, ko skušajo izraziti oblikovalcem televizijskega sporeda svojo stališče in mnenje, ima na j splošno vzeto televizijski gledalec le malo neposrednega vpliva na televizijski program. Gle dalčevo stališče in mnenje prihaja vedno post festum. Tako je j množica gledalcev v bistvu predvsem objekt, na katerega deluje vse tisto, kar so oblikovalci televizijskega sporeda pripravili. Kot subjekt se lahko skromno uveljavi le tako, da je posameznik nad kakšno oddajo posebno navdušen in zadovoljen z njo, ali pa ga oddaja tako vznevolji, da protestira bolj simbolično kot učinkovito, da namreč televizijski sprejemnik WngMESS m® Jssssss " ' bi morala biti v vsaki slovenski hiši jigfpj mm. mai Es^pas^SBl .«■ ..uattawii—aii i ŠE NI ČAS — Guv. Carlos Ro mero Barcelo na Portoriku (na sliki) je za to, da postane Portoriko 51. država v Uniji, toda sodi, da se za to še ne mudi. POGLED V PREDOR? — Tehnik v Lockheed tovarni v Palmdale Kaliforniji sestavlja motor letala L-1011 Tri-star. Posnetek je bil narejen od spredaj, kjer motor vsesa- va zre PODEŽELSKI DOM V SOVJETUl — Vsi .v uzhepi partijski mogočniki in' člani vlade ZSSR imajo v okolici Moskve svoje daše, po deželske domove, kamor hodijo na oddih in počitek. Daše so razlivnega obsega in udobnosti, na kakršnem položaju'je pač njihov lastnik. Slika kaše enostavnejšo," pa. udobno podeželsko hišo,'katere deli sd ..narejeni v tovarni, pa prepeljani na mesto. Skupina 8 delavcev je po 'trditvi navodila sposobna, sestaviti tako hišo in jo pripraviti .ca vselitev v vsega skupaj 20 delovnih dneh: zapre in oddaje ne gleda. In vendar bi kljub zlitosti z milijonskimi množicami gledalcev moral vsakdo, ki sede pred televizor, ohraniti vsaj svoje kritično stališče in zavestno oblikovati v sebi svoj osebni kritični odnos do tega, kar mu televizija ponuja. 2al je impresivnost televizijskega medija tolikšna, da je takih gledalcev vse premalo. Samo — kot sem uvodoma zapisal — nekaj kratkih misli v zvezi s televizijo in gledalcem, da bi o njih razmišljali, da bi predvsem ob njih občutili, kako veliko smo že zamudili, ko se temu vsemogočnemu mediju nismo bolj skrbno posvetili. Vitko Musek, (“Cerkev v sedanjem svetu”, Ljubljana 1976, 11-12) sko-altajskega venca. Znanstvene raziskave kažejo, kako se človekov organizem prilagaja višinam. Pri republiški Akademiji znanosti obstaja laboratorij za bioritmologijo, katerega sodelavci redno potujejo v planinske vasi in v višini več kot 3000 metrov spremljajo spremembe na človeškem organizmu pri različnih temperaturah in pod različnimi pogoji vlažnosti zraka, a t m o sferskega pritiska, pomanjkanja kisika, v času počitka ali fizičnih obremenitev in to podnevi in ponoči. Oglašujte v AMERIŠKI DOMOVINI, kupujte pri njenih oglaševalcih! -----o------ Tanzanija zaprla mejo turistom iz Kenije DAR ES SALAAM, Tanz. -Vlada je objavila, da je za stalno zaprla turistom prehod po cesti iz Kenije. Minister za tujski promet je dejal, da bo prepoved ostala v veljavi tudi, če Tanzanija sicer mejo proti Keniji zopet odpre. Mejo je Tanzanija zaprla 3. februarja, ko se je Kenija umaknila iz skupne letalske družbe East African Airways, katere lastnica je bila poleg Kenije in Tanzanije tudi Uganda, ter osnovala svojo lastno. Zapora meje je močno prizadela obsežen tujski promet Kenije, ker so tujci iz Kenije radi vršili izlete v severni del Tanzanije. indijski komiiiiisti m valitvah z dado? NEW DELHI, Ind. — Komunistična partija je podpirala vlado Indire Gandhi lani vse, dokler ni odložila parlamentarnih volitev. Nato jo je prijemala ne le zaradi tega, ampak jo je dolžila tudi zlorabljanja oblati. Zadnji teden je obdolžila Indiro Gandhi, da z vsemi sredstvi skuša pomagati svojemu sinu Sanjayju, četudi ta nima v vladi nobenega uradnega položaja. Kljub vsej tej kritiki prevladuje prepričanje, da bo Komu-nitiona partija, ki zastopa pro-moskovsko smer, skušala doseči skupni nastop z vlado pri parlamentarnih volitvah. Volivni boj je oster in nikogar ni, ki bi se upal prerokovati njegov izid. Opozicija je dosti močnejša, kot je izgledaia pred par tedni in ni izključeno, da vlada stranke Indire Gandhi ne bo dobila absolutne večine pri volitvah. V takem slučaju bi pridobila na moči in vplivu Komunistična partija, ki je pripravljena kot v preteklosti, sodelovati z vladno stranko tudi v bodočnosti. Tisk je velesila, delajmo za AMERIŠKO DOMOVINO! Carst Memorialu Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NTICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ~'125 Waterloo Rd. 411-S2X7 MAU OGLASI Pregled programa živilskih znamk je umaknjen WASHINGTON, D.C. — Pregled programa živilskih znamk, ki ga je odredila Fordova Vlade in zatrjevala, dš bo prihranil deželi stotine milijonov dolarjev, je novi poljedelski tajnik Bob Bergland umaknil. Trdijo, da bo verjetno .predložil lastnega, predno bo sedanji zakon potekel 30. septembra 1977. Zdravljenje na višinskem soncu Višinski zrak ugodno vpliva na bolnike, ki so preživeli srčni infarkt, pomaga pa. tudi tistim, ki obolijo na hipertoniji ali pa imajo slabo cirkulacijo krvi. Sovjetski znanstveniki, ki so prišli do tega zaključka, objavljajo v različnih letnih časih izsledke svojih raziskav v p1a-nrnah lienšanskega in pamir- A home with more than Meets the Eye — Euclid Five room bungalow, aluminum siding, new roof, gutters, new sidewalk, Jiving room, «&ning room, kitchen with eating area. Bath, 2 bedrooms, knotty fane, 1 large dorm up, screened porch. Full basement, garage. Owner by Appointment Upper 30. 531-0808 _______ -(28) Apartment for Rent (1548 E. 34, downstairs) 5 rooms and bath, newly decorated and carpeted. Security required. For information, go to rear house, or call 431-0630. ________________________(27) Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5-5, z 2 garažama je naprodaj v fari sv. Vida. Kličite tel. 481-6073. (28) V najem oddajo Pet sob v 1. nadstropju na St Clair Avenue in E. 63 Št., odraslim. Kličite 432-1324. __________________________(x) EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue V Euclidu, kolonial s 4 spalnicami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900. Genesee Avenue V Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna. UPSON REALTY UMLA 199 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (27) Help Wanted Male or Female LINOTYPE OPERATOR Call 361-4088 — Jim Driver Wanted To deliver newspaper bundli to newsboys at 9:30 a.m. in tt Collinwood and Euclid area c Monday, Tuesday, Thursdc and Friday mornings. Must haa own car. Call Jim 361-4088. Help -wanted Female MATURFfJ J3FJmTy1 AD Yr~ to live in rent free and rear 2 girls, 2 and 6 years old. References required. Call 662-1467 or 663-6765. (26) GENERAL HOUSEWORK Gates Mills. Must drive. 2 days a week. Call after 6:30 p.m.. 442-991*6 (27) TYPIST 40 hour week for y 3 month period. Call 579-6036 asK for Mrs. Kyilay, Cleveland Automobile Club. Stjepko ni trpel ženskih muh, zaškripala in zavesa se je raz-niti pobožnih litanij. Gospodar- mahnila. jeva soba m bila prostorna, a' “Pripoveduj, kako je bilo!” je bila je visoka. Stene so bile po- skočil Stjepko radovedno proti krite s tapetami iz temne kože vratom. Ko se je zavesa do kra-in na njih si videl uvezene poz- ja razmaknila, je stal pred oče-laeene živa1ske glave. V kotu je torn sin Pavel, stala široka in močna hrastova Stjepko se je stresel in začu-postelja z umetno izrezljanimi dil. I robovi. Tik nad posteljo je bila “Jaz sem, oče. Dober večer!” na steni razpeta široka medve- je sini mimo pozdravil očeta. dja koža, na kateri je visela poz- “Ti?” lačena čelada, turški ščiti, krive “Jaz sam.” sablje in široki meči, s srebrom “Toda ka.) te je prineslo sem- okovane puške, lovski rogovi, kaj? Kaj je v Samoboru? Ra- helebarde, buzdovani in še več čuni? Gospa Klara?” takih stvari. Oknu nasproti je “Računi z gospo Klaro so kon- v kaminu iz črnega marmorja čani,” je odvrnil Pavel. “Vse- plamtel ogenj. Rdeči soj je čud- kakor zame bolje kakor pa za no trepetal na orožju ter je raz- gospo Klara.” lival svojo nemirno luč tudi čez “Fant, kako to misliš?” gospodarjevo posteljo. Stjepko “Mislim, oče, da sem mož, da je ležal na njej na pol odet. Z sem plemič, Klara pa je — sram desnico si je podpiral glavo in me je, da bi jo imenoval s pra- nepremično buljil v ogenj, ka- vim imenom.” kor da bi v njem videl odsev “Fante, kaj si znorel?” svoje duše. Telo mu je počivalo, “Nisem, vaša milost! Poslali duša pa mu je gorela. Spati ni ste me, da bi napravil račun. mogel. Včasih je nenadno dvig-!Hoteli ste, da bi se mi kača ovi- nil glavo, se ozrl proti vratom la okrog srca. Jaz pa sem jo in prisluhnil kot bi nekoga sli-j zgrabil s svojo močno desnico šal. Potlej je spet zastrmel v ter jo vrgel od sebe. Sedaj je zen, bi me prisilila čast naše .hiše, ki bi jo ljudje poteptali v blato, ker bi kazali na nas, češ dekle so hoteli. ..” “Izrodek!” je Stjepko zaškr-tal, skočil k postelji po puško in ustrelil. “Jezus Kristus!” je zavrisnil ženslp glas. Zavesa se je razmaknila in v sobo je planila do smrti prebledela žena, z razpu- ogenj. Na obrazu so mu trepetale mišice. Kaj mu je bilo, o čem neki je razmišljal? Mar moreš z eno samo besedo povedati sto misli in čustev, ki so kipela v tej razburkani duši? Nemir v deželi, nesreča v družini, hrepenenje po časti, lov za mladim dekletom, maščevanje proti Zagrebčanom — vse, vse to je vihrajo besni viharji v divjem kolu nad poljem. Pamet molči, kri besni. Skozi okno je kukala račim čist. “Jezikavec prekleti, ti da si plemenito gospo!...” “Oprostite, vaša milost. Iz pisma, ki ste ga gospe Klari pisali o meni, sem razbral, da jo vaša milost zelo ceni. Menda so njene oči premotile tudi mojega očeta? Kar je tujim plačancem za kosilo, ne more biti hrvat-skemu plemiču niti za večerjo.” “Grom in pekel!” je Stjepko jezno udaril z nogo. “Fant, iz-temna noč kakor črna pošast, ki pulil ti bom vražji jezik.” se roga nemiru gospoda Stjep-I “Ne jezite se, oče! Oprostite! ka. Poštenost mi je narekovala, kaj “Vraga!” je jezno siknil. “Čas in kako moram napraviti. Toda se vleče kakor kruljava baba, hvala Bogu, da sem se o pravem njega pa še vedno ni. Da bi času poslovil pri Klari, ker sem vsaj vedel, ali mu je lov uspel tako lahko preprečil veliko ?lo in če je dekle moje, kajti ta in ohranil čast našega imena.” zlatarjeva punčara je res lepa! i “Našega imena? Ti? Kako?” V meni je vse zaigralo, ko mi jo! V tem trenutku se je premak-je čokolin pokazal v Zagrebu, nila zavesa pri vratih. Da, moja mora biti, Četudi bi “Da, oče. Na javni cesti, sredi veljala deset kmetov. Pavel ni belega dne so vaši ljudje nava- trapast. Toda te češnje niso ini na dekle, da bi jo po razboj-zanj. Ua! Čuj! Grga gre!" je niško ugrabili.” Stjepko vzkliknil in poskočil, Stjepko je prebledel od jeze kakor bi ga stresel grom. in ošinil sina kakor kača svoj Trikrat je vratar zateglo za- plen trobil v znak, da se nekdo pri-j “Moji ljudje? Dekle? Kaj?” bližuje gradu. Stjepku je bilo, je besno izjecljal, kakor da je znova zaživel. Kri “Ivša in Lacko sta napadla mu je zaplala po licih, oči pa so Krupičevo Doro.” mu sijale kakor blisk. Sedeč; “Ivša in Lacko sta napadla na postelji, je prisluhnil, čuj! ] Krupičevo Doro.” Zdajle spuščajo most, zdaj gre j “In ti, si?” nekdo s konjem čezenj. Zdaj se j “Sem rešil dekle, razbojnika most zopet dviga. Da, ni dvoma: pa sem dal po zakonih kralje-Ivša ali Lacko mu prinaša vest, vine obesiti.” da je šlo vse po sreči. Zdaj zdaj “O!” je vzdihnil Stjepko in mu bodo javili, zakaj gospodar dvignil pesti proti sinu. je ukazal, da mora vsak prišlec j “Oče!” je Pavel iz srca zakli- ščenimi lasmi in v beli nočni halji, črne oči so ji v strahu gorele in ustnice so ji drhtele, ko je razširila roke proti Pavlu ter kriknila: “Sinko, sinko! Kje si, joj, kje si?” (Dalje prihodnjič) -----o---- žrtvujmo se za svoj tisk, ohranjujmo AMERIŠKO DOMOVINO! sednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl družin i, Toni Champa, kuha-j rica Mary Dolšak, pomočnice Mary Umek, Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. Članarina $3 na leto. Sprejema se novo članstvo. uumnmnmuauuuiiuuiimunntmtinnammmngvtttnRnmnmmmmnmat Imenik raznih društev Jpokojenski klubi vLCB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU lastni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk .. Podpreds. John Kausek i. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 14101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Mae Fabec Seje so vsako prvo Sredo v mesecu ob 1. uri. popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH!! Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-ude Rd„ Maple Hts., O 44137, tel: «62-9064, blag. Anna Perko, zapis-oikarica Jennie Pugeiy; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sbam-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: v n to n Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Arina Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvo--ani SND, na St. Clair Ave. . Mrhar. L. Makuc Družabni odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L- Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKO.IENČEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Joško Jerkič Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Mary Habat, Mary Marinko, Louis Legan in John Churney. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.. 481-3768. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Lojze Ferlinc, podpredsednik Tone Zgoznik, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Novak, pomočnik Božidar Ratajc. Odborniki: Karl Gumzej, Julka Ferkulj, Kazimir Kozinskd, Milica Glavan, Mirko Glavan. Nadzorniki: Matija Kavaš, Štefan Maje, Rozika Jaklič. Razsodišče: Jože Feljcijan, Avgust Šepe-tavec, Nežka Vidervol. Kuharice Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Pepca Feguš. takoj v njegovo sobo. cal. “Oče! Pri Bogu te prosim, Po hodniku so zazvenele os- nehaj! Moral sem, moral. Če bi troge. Ha, glasnik je! Vrata so me ne vlekla vsemogočna ijube- ROKFj HITREJŠE? — Posnetek nakazuje, da so roke hitrejše od očesa fotoaparata, dejansko kaže slika le tri različne položaje rok pri izdelavi malih ‘gum za kosilnice trave na tratah. Posnetek je bil napravljen v tovarni Goodyear v Madisonvillu, Ky. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik: Boris Kozel, 15315 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467. Zapisnikarica Ursula Branisel Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph FEDERATION OF AMERIČAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: Josephine Zakrajšek 1st V.P. — Anton Perusek 2nd .P. — Louis Legan Secy. — Walter C. Lampe Trees. — Joseph Ferra Rec’d. See’y. — Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Anton Mrak, John Churney AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Vincent Lautar podpredsed.; tajnica, blagajničarka Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Frances Zagar, Mary Sustarsic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. (Telovadne ure vsak četrtek od 6. -j 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALIN CARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik Frank Grk; podpred- ZVE/A DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: pod predsedniki so vsi predsedniki kra jevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve lana, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Frank Leben Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Fram,k Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni \odja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blaga j niča Mrs." Mary Panian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnik Vida Rupnik, 184G Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-6386, blagajnik Matija Hu-tar. Milam, Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovpi vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsedpik Ing. Joseph Zeile, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestjna, 4935 Glee-ten. Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 1956} C hard on, Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Frank Kuhe!, Lojze Petelin in, Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, [ Mary Strancar, Ivanka Tominec,. Marica Miklavčič; namestnika: Ivanka Pograjec, Vinko Rozman. j PLESNA SKUPINA KRES: I voditeljica Bernada Ovsenik, predsednica Ani Potočnik, 1075 E. 64 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-8184; podpredsednica Veronika Pek-lar, tajnica Metka Kmetič, blagajnik, Frank Zalar, Jr., odborniki Eddie Zalar, Peter Dragar, Barbie Peklar, Rozi Zorman, Bernada Ovsenik, 19208 Mohican, Cleveland, Ohio 44119, tel 692-0512. BALINUARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel. 851-0411 Blagajnik: Francka Graj želj Odborniki: Jože Bojc, Tone Svi-gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Jar.ez , Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh VELIKO V MALEM — Tehnh kaže na pozlačeno stikalo, ki je bistveni del računalnika, ki ga izdelujejo v Rochestru, Minn., v tovarni IBM. Zlata prevleka na stikalu je potrebna za njego vo točno delo in dolgo uporabo. • Potovanja skupinska In ppedincl • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov » Dobijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 IZ MRZLIH, DNi — Gasilec je tekom nedavnega mrzlega vala v Grandview, Wash., bil v kratkem ves v ledu, ko je gasil večji požar. MO VICE- i vsega sveta NOVICE- k« jih poirefeujele tJOVICE- fei lili dobile še sveže i 4 O VICE- popolnoma neprisiranske KOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki JO lanimive ('C I ! j vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejle to sosedu, ki še ni naročen nanjo Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE