Tečaj Tin. v Ljubljani, za mesec junij 1880. I<ist 6.
Letn« plača 2 gold. Družtvenikl dobivajo lUt brezplačno.

Učitelji, dijaki in nepremožni kmetovalci plačujejo le po 1 gld.
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Nekaj o potovalnem čebelarstvu. — Vabilo na 25. občni zbor čebelarski. — Zdravilna moč čebelnega pika. — Mali dopisi. — Imenik.
Nekaj o potovalnem čebelarstvu.
(Sklep.)
Kako pa pomagati? Da, kako pomagati, to je prašanje. L. 1796 je izšla postava za Koroško deželo, ktera na tanko določuje, da dopeljane čebele morajo biti postavljene četertinko ure od domačih čebelnjakov. Ce se pa postavljajo ptuje čebele na kak griček, ali sploh na kako višino čez domače, morajo biti oddaljene pol ure. Tudi je tam rečeno, uaj se ptuji in domači čebelarji med seboj porazumijo, da se ne bo dovaževalo prenezmerne število paujev. Marsikaj je v tej reči določevala znana postava presv. cesarice Marije Terezije 1. 1775, ki potovalno čebelarstvo naravnost dovoljuje „ker rastlinam in čebelarjem nobene škode ne dela". Več o tem glej „Slov. čebelo" 1. 1873 in 1874 i. dr.
Mar nam li to kaj pomaga? Ne vemo razsoditi, rekli pa bi skoraj, da nič. Postava 1. 1796 je bila dana le za Koroško, tedaj se mi na njo ne moremo sklicovati, prestari ste pa menda obč.
Mnogo pravoslovnih mož smo culi umovati, da postava cesarice Marije Terezije še veljä, ker ni bila nikjer naravnost ovržeua in tudi ne pozneje z drugo nadomeščena. Nekoliko imajo ti pravoslovci prav, ker res se kaže, da ima še nekaj veljave. Davk se na čebelarstvo nikjer ne naklada; tudi na mitnicah se od medli in panjev nikakoršnja vžitnina ne pobira. Drugi pravoslovci pa trdijo, da ta postava uima nobene veljave, ker s pozneje razglašenim državljanskim zakonikom (bürgerl. Gesetzbuch) so vse prejšnje postave ovržene, tedaj tudi ta.
Kaj je resuica? Tako smo že pred leti prašali, ter prosili, naj bi nam kak izveden pravoslovec prašanje gledč čebelarstva rešil, da bi saj
nekoliko vodila imeli; pa — do zdaj se ni nikdo oglasil. Od rešitev čeb. tožb po sodnijah smo čuli tako razne sodbe, da nam ne morejo ni-kakoršnje vodilo biti. Sploh pa se o čebelarstvu tako malo javnih tožb sliši, da bi bilo želeti (bilo bi stokrat boljši za nas), naj bi se o drugih rečeh ravno tako malo tožb slišalo.
Naj še dostavljamo, da društveni odbor je v svojih poročilih do c. kr. ministra kmetijstva že večkrat povdarjal potrebo stalne postave o čebelarstvu. S kakim vspehom, je znano.
Znabiti bi bilo prav, ko bi se čebelarji s prošnjo za postavo obrnili na deželni, ali tudi, če treba, na državni zbor. Treba je le, da se prošnja temeljito z dokazi podpira in ne lahkomišljeno le z vsakdajnimi izreki napolni, ker potem gre taka prošnja rada — tudi po pravici — v koš.
Vabilo na 25. občni zbor čebelarski.
Kakor znano, je lansko leto občni zbor čebelarjev v Pragi sklenil, da bode letošnji 25. občni zbor avstrijsko-nemških čebelarjev v Kolina na Nemškem.
Za to izvoljen vravnovalni odbor je te dni razglasil vljudno vabilo, naj bi se čebelarji osebno in s pošiljanjem čebelarskih pridelkov in orodja v razstavo v prav obilnem številu občnega zbora vdeleževali.
Iz obljavljenega načrta izvemo sledeče:
Občni zbor se začne letos v Kolinu 6. sept. ter traja do 9. septembra. Šestega se začne razstava in vpisovanje došlih čebelarjev; sedmega in osmega bodo navadne obravnave; devetega pa izsrečkanje dobitkov in razdeljenje prisojenih daril.
V	razstavo se bode vse sprejemalo, karkoli je v dotiki s Čebelarstvom, tedaj med, vosek in razni izdelki iz tega; dalje žive čebele, prazni izgledni panji, učilni pripomočki in vsakoršnje čebelarsko orodje.
Kdor želi kaj v razstavo poslati, naj se pri dotičnem odborniku (gosp. Giesberg, Hohestrasse štev. 9) oglasi do 20. avgusta.
Za znižanje voznine po železnicah bode odbor skrbel ter poslal sprejemni list vsakemu, kdor hoče kaj v razstavo poslati, da zamore z njim znižano voznino zahtevati.
Mitnine s ptujih dežel ne bo treba na meji plačevati, le če se poslano prodi in rabi, nekoliko v Koliuu brez ozira na daljavo, naj pride od kodar hoče.
V	razstavo poslane reči morajo dospeti do 5. septembra zvečer v Kolin.
Za prostor se od razstavljenih reči ne bode plačevalo ničesa. Ravno
tako tudi ne za vhod in ogled razstave. Za čebelne zborovalce bode zadostovalo, da pokažejo oglasno sprejemnico. Nezborovalci plačajo za ogled razstave malo vstopnino.
Določniše naznanilo sledi pozneje.
Zdravilna moč čebelnega pika.
Da čebelni pik mnogokrat pomaga pri bolezni mertvuda ali trganja po prehlajenji, je bilo že večkrat povedano in je po množim ozdravljenji dokazano. Te dni smo pa v „Vaterlandu" in drugih časopisih čitali še poseben čuden primerljej.
V Šildavu se je bil nek čebelar jako prehladil ter je bil vsled tega dve leti gluh. Enkrat je nekaj pri čebelnjaku pospravljal, kar ga nenadoma blizo senc čebela piči. Mož tolaži bolečino z mrzlo vod<5 in hladno prstjö ter ne porajta dalje takega navadnega primerljeja. O soparnem dnevu se truden vsede in zaspi. Ko se prebudi, čuje uro biti. Čudi se in sam sebi ne verjame; mane si oči, ker misli da se mu v dremoti le sanja, čez četrtinko ure pa sliši zopet bitje in tako ga je pozneje vedno slišal, če le predalječ ni bil.
Mali dopisi.
S Kamniške okolice (meseca maja) se nam poroča, da so čebele večidel zdrave spomlad doživele. Le kak slabič je odmrl. Tudi panji niso bili ponesnaženi, kakor se je bilo zarad dolge zime bati. Pomagalo je menda, ker je včasih solnce toplo sijalo; če ravno je bilo mrzlo, so o poludnč čebele vunder izletavale in se osnažile. Zdaj so prav dobre; če bode vreme ugodno, se nadejamo zgodnjih rojev.
Enako temu poročilu, se glasi drugo z visokega Gorenjskega. Pisatelj le dostavlja, da so čebele nenavadno veliko medü čez zimo pov-žile ter praša : Zakaj ? ker si tega ne ve razjasniti.
Kratek odgovor: Zima je bila nenavadno huda in dolga, Vi ste pa čebele premalo odete in zapažene imeli.
V Ljubljani meseca junija. Po raznih poročilih huda in dolga zima letos ni toliko slabih nasledkov za čebelarstvo imela, kakor se je bilo bati. Vzrok temu je bil, da so čebelarji po deželi večkrat imeli jasne, solnčne dneve. Tako srečni pa Ljubljanski čebelarji niso bili. Zima se ve da je bila, kakor po drugod, huda in dolga; zraven pa ob-nebje vedno megleno. Blizo štiri mesece ni prišla nobena čebela s panja. Da so potem takem sebe iu panje jako ponesnažile, je le naravno. Nasledek tega, da nam je mnogo panjev pomrlo in ostali dolgo niso mogli oklevati. Tedaj je bilo rojev naj več še le v drugi polovici junija.
Še druga uiuia zadeva letos tukajšnje čebelarje, da se namreč nenavadno veliko matic o prašenji izgubi. Panji ravno niso slabi, preveliko rojev pa ne bomo imeli. Nič ne de, naj bi bilo le v jesenu ugodno vreme.
lictiio plačo za leto I88O
so plačali sledeči častiti in spoštovani udje čebelarskega društva:
Čast. gosp. Kapus Janez, župnik v Kropi.....1 gld. — kr.
„ Klinar Frane, učitelj v Št. Vidu nad Cirknico	1
„ „ Ključevšek Ignacij, župnik v Spodnjem logu	2
„ „ Kolarič Jožef, župnik na Bazborji ...	2
„ „ Kolenko Martin, kaplan v Lembahu ...	2
„ „ Koman Jožef, župnik v Sežani ....	2
„ „ Koprivnikar Janez, župnik na Savi ...	2
„ „ Kulavic Matija, župnik v Št. Vidu p. Zatični	2
„ „ Lesjak Valentin, župnik v Dvoru ....	2
„ Lenasi Anton, kmetovalec v Sajevcih . .	1
„ Ličan Aleksander, posestnik v Bistrici . .	2
„ Lipič Florijan, kmetovalec v Dulah ...	1
Gospä Levstek Antonija, posestnica v Podsredi .	2
„ gosp. Lomberger Jožef, beneficijat v Komendi .	2
„ „ Lušin Anton, župnik na Homcu ....	2
„ Mervec Nikolaj, kmetovalec v Vodicah . .	1
„ Mlekuš Tomaž, cestni nadzornik v Bovcu	2
„ „ Muškardin Dinko, župnik pri Sv. Ivanu .	2
„ „ o. Evstahij Ozimek, gvardijan v Kostanjevici	2
„ Ovčjak Jauez, kmetovalec na Verheh . .	1
Pagliaruzzi Izidor, grajščak v Kaboridu .	2
Peterlin Primož, učitelj pri sv. Lenardu	1
Poženelj Janez, učitelj na Uniči ....	1
Pavlin Peter, marelar v Ljubljani ...	2
Povše Franc, župnik na Ježici.....2
„ „ Potočnik Janez, župnik na Brezovici . .	2
„ „ Preša Jožef, župnik v Pečali.....2
„ Ramovh Šimeu, kovač na Savi ....	1
„ „ llaspotnik Jakob, župnik v Višnji gori . .	2
„ Kazlag Jakob, odvetnik v Brežicah ...	2
„ „ Sajovic Janez, župnik v Slavini ....	2
„ Sancin Janez, posestnik v Dolini ....	2
„ „ Zupančič Janez, vpok. župnik v Radomljah	2
„ „ Tavčar Miha, župnik v Žužembergu ...	2
„ „ Terjašek Karol, župnik v Zagorji ....	2
„ „ Verlič Franc, župnik v Stranicah ...	2
„ Verdonik Janez, mizar na Bistrici ...	1 Lepo prosimo tudi vse druge ude, da nam blagovolijo zaostalo letnino kmalo poslati, da zamoremo stroškev tiskarni poravnati. OpravnUtm
Blag.
Čast.