štev. 52.
P.&itiaa pIjMf-sB« v gatOTini.
Ljubljana, dne 2. decembra 1325,
Leto VM
Kisel, dsiavec In obrtnik naj bodo narodu vodnik!
Izhaja vsako sredo. Naročnina: za cclo leto Din 50'— za pol leia . 15"— za inozemstvo sa celo leio Din 50-— Inserati po farifu. - Pismenim vprašanjem nej se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Vsskču uživaj vss saden stojita dela in marljivostll
Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva".
Rokopisi se ne vračajo. — Plača in SsiM se v Ljubljani. — UresS-niStvo in uprava je t Ljubljani * KolodvorsM ulici Siev. 7. — Telefcs inter. St. 506. — Kačua pri pošt. čekovnem zavodu St. 11.368.
Za »Kmetski list" i I

Leto teče h koncu in novo se bliža, ft leni prihaja tudi čas, ko se je treba odločiti, kake časopise si naročiš za novo leto.
Z letom 1926 stopi »Kmetski Listi v osmi letnik. Sedem let že zahaja v kmetske hiše, vzbuja kmetsko stanovsko zavest in uči, kako mora podeželsko ljudstvo v politiki ravnati, da bodo kmetske koristi v občini, v okraju, v oblasti in v državi pravilno zavarovane. Da naše podeželsko ljudstvo priznava in ceni »Kmetski List« kot stojega učitelja in branitelja, najlepše dokazuje stalno naraščajoče število naročnikov. Vedno težje so gospodarske razmere našega kmeta in s tem vsega podeželskega ljudstva, število naročnikov »Kmetskega Lista« Pil vkljub temu stalno narašča. To ni le dobro znamenje za list sam, nego jo še veliko bolje znamenje za naše kmetsko ljustvo; kajti ono se vedno bolj zaveda, kako važna in potrebna ri& ja politika kmetske misli in zato se z vedno večjo ljubeznijo oklepa edinega slovenskega lista, ki zastopa čisto kmetsko misel.
Pravimo, da je »Kmetski List« edini slovenski list, ki zagovarja v politiki čisto kmetsko misel. Prihajajo Vam še drugi listi, ki govore o kmetijstvu, davkih itd. in se hlinijo, kakor da so največji kmetski prijatelji. Toda bodite previdni! Dobro poglejte, kdo za takimi listi stoji, pa potem sodite in lahke boste spoznali, s kom imate opraviti.
Posebno se hlinita podeželskemu -4»4s4vti eselesarska lista ljubljanski ♦Domoljub« in mariborski »Slov. Gospodar«. Prvi je po deželi splošno men pod imenom »Lažiljub«, a slednji pod imenom »Lažnjivi Kljukec«. Že ti dve splošno razširjeni označbi dovolino dokazujeta, koliko ljudstvo tema tednikoma veruje. Oba lista sta last Slovenske ljudske stranke, torej tiste stranke, pri kateri kmet, delav.ee is obrtnik nimajo odločilne besedo. Glavno besedo imajo tam nekateri duhovniki, ki ne izvršujejo vzvišenega poklica, za katerega so izšolani, nadalje imajo veliko besedo nekateri profesorji in rdvokati, a kmetje nimajo govoriti ničesar, kar posebno lepo lahko potrdita gg. Stanovnik in Davorin Kranjc; istotako so tam brez besede delavci in obrtniki, kar more potrditi g. Gostinčar. Listi stranke, pri kateri kmet, obrtnik in delavec nimajo odločilne besede, ne morejo iskreno zastopati koristi delovnega ljudstva. Zato si pomagajo z lažmi, katerih kar mrgoli po »Lažiljubu« in po »Lažnjivem Kljukcuc. In ker je seveda ljudstvo sito laži, je treba posebno močnega pritiska na ljudstvo, da si še naroči te liste. Ta pritisk oskrbuje liublianski škof, ki je kajpada tudi letos izdal pastirsko pismo
z edinim namenom, da bi se za lažnji-ve eselesarske liste pod versko krinko dobilo še nekaj naročnikov. Pri pametnih ljudeh seveda tudi tako nepotrebno in veri škodljivo pastirsko pismo nič več ne zaleže! In če tudi ta ali osni pod pritiskom eselesarskih kaplanov še naroči njihov list, naj bo g. škof prepričan, da tudi večina naročnikov »Domoljuba« in »Slov. Gospodarja; tem eselesarskim listom nič več ne verjame!
Na drugi strani se kmetom vsiljuje »Domovina«. To je list samostojno-demokratske Žerjavove stranke, tiste stranke, v kateri ima kmet še mnogo manjo besede, kakor v eselesariji. Mirno lahko rečemo, da se v Žerja-vevi stranki zbirajo skoro izključno le taki ljudje, ki žive od gospodarskega izkoriščanja kmeta, delavca in obrtnika. Fabrike, banke, premog, svinec, advokatje imajo glavno in skoraj izključno besedo v Žerjavovi stranki. Če kdo misli, da more »Domovina«, ki je glasilo te stranke, kmetu res kaj pomagati, tedaj je revež slep. A takih slepcev je, hvala Bogu, vedno rnanje.
»Kmetski List« je last in glasilo »Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva«, to je tiste stranke, v kateri imajo kmet, delavec in obrtnik glavno besedo. Ler poglejte, kako je sestavljeno strankino načel stvo, pa takoj vidite, da je tukaj kmetska misel najbolje zastopana. In kakor v stranki sami odločujejo kmetje, delavci in obrtniki, tako se isti duh odkrito in iskr.no pojavlja tudi v s: rani-i "eni glasilu, v »Kmetskem Listu«. Tako je bilo doslej in ostane še nadalje. Zato je dolžnost slehernega že prebujenega pristaša kmetske misli, da svoje glasilo sedaj ob koncu leta skuša čim najbolj razširiti med one svoje znance, ki doslej še niso spadali med naročnike in čitatelje »Km&tskega Lista«.
»Kmetski List« bo z novim letom začel izhajati v novi, prikladnejši obliki, toda v mnogo večjem obsegu, kakor doslej. Naročnina ostane ista, kakor letos; 39 dinarjev celo leto, 15 dinarjev pol leta. List bo prinašal zraven političnih in gospodarskih spisov ter dopisov in novic tudi zelo zanimive podlistke, pred vsem iz kmetskega pokreta.
Vedno bolj se bližamo času, ko bo treba naš list razširiti. So še mnogi pristaši, ki zahtevajo ustanovitev lastnega dnevnika. Vse pride! Toda najprej moramo skrbeti, da bo na naš tednik naročen vsak pristaš kmetske misli. Stavimo si za nalogo, da spravimo število naročnikov »Kmetskega Lista« v letu 1826 na 20.000! To je mogoče, toda treba, da sodeluje pri pridobivanju novih naročnikov vsak naš pristaš!
Naš odgovor.
Pretekli teden je objavil v »Sloven-euc in v »Domoljubu« ljubljanski škof dr. Jeglič članek pod naslovom »Vernikom!« V tem svojem članku priporoča ljubljanski škof vernikom, naj sedaj, ko se bliža konec leta, premišljujejo, katere liste da si bodo naročili v prihodnjem letu. Izmed političnih slovenskih listov priporoča škof edinole »Slovenca« in »Domoljuba« kot prava katoliška lista.
G. škof je naslovil ta poziv na vernike. Kdo pa je vernik? Vernik je vsak pripadnik cerkve. Kakor v vseh drugih rečeh, tako si ljudje tudi v tem pogledu nismo povsem enaki. Eden jo bolj vnet, drugi je bolj mlačen vernik. Toda verniki smo vsi. Zakaj drugovercev, ali pa brezbožnih ljudi v obče je pri nas zelo malo. Lahko rečemo, da je g. dr. Jeglič škof velikanske večine prebivalstva v svoji škofiji, ker smo skoro vsi rojeni pripadniki katoliške vere in cerkve, se kot takšni priznavamo v šoli, v uradih, pri vojakih, v življenju in pri smrti.
Svoj poziv »Vernikom!« je toraj ljubljanski škof naslovil tudi na nas, ki pa smo politično organizirani v »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva« in v »Slovenski delavski zvezi«. Pri zadnjih volitvah dne 8. svečana letos, smo v Sloveniji našteli svojih članov nič manj kot 33.000. Ako bodo zopet volitve, vemo že danes, da bo naše število silno naraslo. V kulturnem oziru pravi naš strankin program sledeče: »Verstvo je temelj moralne kulture. Vsa javna veroizpove-danja naj bodo prosta in od države neodvisna. Pri izvajanju svojih obredov in dušnih potreb naj svobodno občujejo s svojimi verskimi tovariši tudi izven državnih meja.«
Iz iega sledi, da mi nismo protiver-ska stranka, temveč politična in soci-jalno-gospodarska stranka, Mi trdimo tudi, da vera ni zasebna stvar posameznikov kakor na priliko žepni robec, ampak, da je verstvo važen so-cijalen faktor človeške družbe. Priznavamo se k veri in cerkvi, z vso odločnostjo odklanjamo samo domne-
vo, da bi kdaj mogli vstopiti v . Slovensko ljudsko stranko«. Ne zaradi verstva, cerkve ali škofa, ampak zaradi političnih in socijainih zmot, ki jih ta politična stranka zastopa. . Slovenec« in »Domoljub« pa sta lista, ki sta vrhu vsega še na slabem glasu kar se resnice tiče, ki je vendarle hčerka božja.
Ljubljanski škof je bil kakor že večkrat tudi tokrat — prenagel. On je v tem primeru nastopil kot politični strankar, kot pristaš Koroščeve politične stranke. Ali je hotel s tem reči, da nas, ki smo politično in gospodarsko organizirani v »Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva« in v »Slovenski delavski zvezi«, ne smatra več za vernike? Ponovno določno izjavljamo, da nočemo imeti s »Slovensko ljudsko stranko« ničesar skupnega, da obsojamo njena politična glasila, to je zlasti »Slovenca«, »Domoljuba«, »Našo Stražo« in »Slovenskega Gospodarja«, ker ti listi niso krščanski listi že zaradi svojega grdega pisanja, blatenja naše stranke in njenih. pristašev ter poslancev ne. V političnem in socijalno gospodarskem oziru smatramo »Slovensko ljudsko stranko kot škodljiv politični organi-eem za vse naše kmečko in delavsko ljudsivo. To stranko smatramo za politično nesrečo našega naroda! Zato se hočemo proti tej stranki bojevati z »uma svitlim mečem« in z ljubeznijo, ne pa z lažmi, obrekovanjem, zlorabo verskih čuvstev, česar vsega se poslužuje »Slov&nska ljudska stranka« proti nam, zlasti proti nam, ki smo v verstvenem oziru neoporečeni in ki odklanjamo j;sal;- kulturni boj kot škodljiv za naš revni in mali narod. Mi smatramo »Slovensko ljudsko stranko« za pokvarjeno, a »Slovenca«, »Domoljuba« in druge liste te stranke kot politična glasila tiste gospodo, ki za ljudstvo nima srca.
Na vseh eksponiranih mestih naše stranke stoje dobri in pošteni možje, ' ki so rojeni in se priznavajo h katoliški veri. Povedali smo že, da smo ljudie različni po lastnostih in temperamentu. Mi se kot politična stranka ne mešamo v zadeve vere in cerkve in prepuščamo to poklicanim služabnikom božjim. Tudi ljubljanskega škofa priznavamo kot svojega ccrkve-
tiega poglavarja. Ne priznavamo pa ga za svojega političnega in gospodarskega vodnika. Pri tem trdimo, da smo v verskem pogledu mnogo bolj pošteni in verni kot »Slovenska ljudska stranka«, ki ima med svojimi 20 poslanci celo enega luteiana, poslanca g. Šiftarja, ki kot takšen niti Matere božje ne priznava.
Globoko obžalujemo, da se je podal ljubljanski škof na sejmarska tla strankarskega političnega agitatorja, da v političnem pogledu še poglablja nesporazumljenje med katoliki, med verniki! Zakaj tudi mi smo in hočemo biti verniki, dobri verniki, ki pa nočemo ničesar čuti in vedeti ne o Ko-roščevi stranki, ne o »Slovencu« in »Domoljubu«. Ta poziv ljubljanskega škofa, da se verniki naroče le na •Slovenca« in na »Domoljuba«, politična lista lažnive in ljudstvu škodljive Koroščeve stranke, smatramo s stališča vere in cerkve kot škodljiv. Zakaj tudi škof je služabnik celotne cerkve, ne pa ene same politične stranke.
Zato njegovo vmešavanje v naše politične in gospodarske zadeve odločno odklanjamo ne samo kot pristaši naše »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva, ampak tudi kot verniki in člani katoliške cerkve.
Nsše politično glasilo je sedai »Kmetski list«, nanj se bomo naročili in ga razširjali zlasti tudi zato, da v njem moremo, čeprav komaj za silo, zavračati številne laži in neresnice »Slovenca« in »Domoljuba«, ki sta ponovnokrat dokazala, da nista ne katoliška in celo krščanska ne.
Mi s svoje strani ne bomo ne vere in ne cerkve vlačili v vsakdanje politične in gospodarske borbe, dobro ve-doč, da kdor dela to, je največji škod-ljivec obeh. Največji škodljivec našega ljudstva je pokvarjena gospoda. Ž njo nimamo nobenih stikev in jih tudi imeti nočemo.
Gospoda ljubljanskega škofa pa prosimo za javno pojasnilo, ali nas, ki smo politično organizirani v »Zvezi slov. kmetskega ljudstva« smatra za vernike ali pa smo morda verniki druge vrste ali pa sploh ne. To želimo vedeti, ker hočemo ostati to, kar smo in kar smo v tem našem odgovoru tudi jasno in določno povedali.
Imz lesa, carine io eselesarji,
»Slovenec« od torka, 24. novembra poroča iz Beograda med drugimi neslanostmi tudi tole: »Dr. Kulovec se je zavzemal za carine prost izvoz lesa. Pri čl. 24., ki govori o izvoznih carinah, je dr. Kulovec zahteval, da se ukinejo izvozne carine na les. Zahtevo je utemeljeval s tem, da je v nekaterih krajih kmetskemu ljudstvu glavni vir dohodkov ali celo edini vir les. Če se ugovarja, da imamo pri nas lesno industrijo, žage in m a 1 e ž a g e in jih je treba ščititi, ta ugovor ne drži, ker bi žage z ukinitvijo carine ne bile pokopane. Les v neobdelanem stanju toliko podraži prevoz, da ni v nobenem sorazmerju s prevoznimi carinami. Zato so tujci prej postavili pri nas žage in les obdelali, da je bil e tem prevoz cenejši. To velja še prav posebno za žage. V najboljšem slučaju dobi trgovec na žagi iz lesa 62 odstotkov. Pri prevozu mu torej odpade 40—50%. Pri tem ima mnogo večji »dobiček, kakor bi mu že preostal na carini. S tem pa tudi ne bo delovna priložnost prav nič manjša (?). Če pa carine ostanejo, bo pa moral las4nik les toliko cenejše prodajati. — Poslanec Pucelj je bil proti, ukinitvi carine na les. Večina, je ukinitev odklonila.«
Ko. sem prvikrat v sekciji slišal g. Pušenjaka prihajati s to idejo, sem se močno začudil, toda potolažil s tem, da kot sin učitelja in uradnika po poklicu ne pozna vprašanja gozdov. Ko pa sem v plenumu čul g. Kulovea, katerega njegovi predstavljajo za nekakšnega gospodarskega strokovnjaka, sem bil naravnost iznenaden.
Predvsem lconštatiram, da je tu go-
vora samo o okroglem lesu, da so pa vsi izdelki, kakor polizdelki, d e 3 k e , t r a m i in drugo od nekdaj carine prosti.
Krivim in pogrešnim nazorom g. Kulovea sem se seveda najodločneje uprl v interesu naših domačih tesa-čev, Žagarjev, lesnih trgovcev in ravno tako v interesu posestnikov gozdov ter g. Kulovea tudi jako uspešno podrl. Pri poslušanju njegovih razlogov v seji finančnega odbora sem imel vtis, da ni prej pomislil na stvar in da mu deloma dela jezik težkoče. Sedaj pa ko leži utemeljevanje tiskano prad menoj, mi je g. Kulovea nekoliko žal, ali ker je namenjeno široki slovenski javnosti, ki ni imela prilike čuti moja protiizvajanja, moram odgovoriti tudi jaz v javnosti.
Zoper izvoz okroglega in surovega lesa brez carine mora biti Slovenija zlasti iz sledečih razlogov:
1.	Ideal državnega gospodarstva je, da država izvažaj po možnosti vse predmete kolikor mogoče najpopolnejše dodelane. Kjer torej še nimamo finalne industrije, da prodajamo vsaj tričetrtinske in polufabrikate. Slovenija je v pogledu lesa došla na to stopinjo. Od tritisoč žag, ki jih imamo v celi državi, jih odpade na malo* Slovenijo skoro 2000. Kapaciteta naših žag v Sloveniji daleč prekorači potrebo, ki jo povzroča vsakoletni prirastek naših gozdov.
2.	Slovenija kot pasivna zemlja v pogledu pridelovanja kruha ima veliko nadprodukcijo delovnih sil, ki jih mora zaposliti zlasti v svojih gozdih. Zato so Slovenci na glasu kot najboljši tesači »obodarji« in drugi
| Tedenski koledar.
Bnevi:
6.	december: nedelja: Miklavž.
7.	december: pondeljek: Ambrož.
8.	december: torek: Marijino spoč.
9.	december: sreda: Leodakija.
10.	december: četrtek: Lov. M. B.
11.	december: petek: Damaz.
12.	december: sobota: Maksencij.
Sejmi:
6. december: Brezovica, Žužemberk, Borovnica, Trbovlje, Dobrna.
7: december: Litija, Sevnica na Sari. Boh. Bistrica.
9. december: Mokronog, Sv. Lovrenc v Prežinu, Buče, Dobova, Vranska gorica. 10. december: Št. Jurij ob južni žel.
gozdni delavci kakor n. pr. •/.& doge, železniške prage itd. Samo izvežb*-ne delavce iz te stroke cenimo lahko v Sloveniji nad 30.000. Saj obdelajo ves les v Sloveniji, a zalagamo ž njimi ludi bosanske, slavonske in celo ze-munske šume. Vse te Žagarje, tesače, obodarje in neštete druge gozdne delavce bo Kulovčev predlog spravil ob kruh in ž njimi vred tudi njihove družine. Lahko mirno trdim, da bi bilo v nesrečo pahnjenih v Sloveniji najmanj 15% prebivalstva, če bi se ne bilo meni posrečilo pobiti zmotne nazore g. Kulovea. Slovenci bi stradali, Lahi pa bi uživali kruh, ki ga dajejo lepi in dobri slovenski gozdovi. Iz prvih dveh točk je razvidno, ds nimamo potrebe poslati preko meje niti enega neobdelanega drevesa.
3.	G. Kulovec se je skliceval na prevoz in prevozno tarifo. Na to ugotavljam, da je carina v vseh državah in po vseh pojmih pravi regulator odnosa domačega gospodarstva do sosedov. Če bi se princip zaščite poga-zil pri carini, ne bi ga bilo nikakor mogoče vzdržali pri prevozni tarifi.
4.	G. Kulovec je trdil, da so prej prihajali tuci in postavljali pri nas žage, da so prevoznino zaslužili. Tudi sedaj ni nobenega zadržka v to smer z naše strani, ali hočemo, da jedo naš kruh naši ljudje. Ravno iako ni držal argument g. Kulovea, da bodo zato morali prodajati les cenejše, če se ne bo izvažal tudi v surovem, okroglem stanju. Poleg 2000 domačih Žagarjev in brezštevilnih domačih lesnih trgovcev je še vedno dana možnost, da pridejo les kupovati tudi tuji državljani. Izvozna carina na okrogel les tega ne zabranjuje. Izvozna carina ščiti le, da dajo taki tujci les obrezati od domačih delavcev in je zato to vprašanje za siromašno Slovenijo v prvi vrsti socijalno- vprašanje. Kako nespameten je bil torej predlog gosp. Kulovea, se da najbolje dokazati iz besed samega g. Kulovea, ki jih je govoril 24 ur kasneje na istem mestu v načelni debati pri dvanajstinah in kjer je trdil, da v Sloveniji brezposelnost tako napreduje, da imamo 22 nad 30.000 brezposelnih delavcev. Kakšna je dorej logika eselesarikt politike s te strani?
5.	Iz poročila bi hotelo zveneti, da sem se hotel potegniti najbolj za lesne trgovce. Rad priznam, da so baš za Slovenijo dobri lesni trgovci prava sreča in bodo zato ostali to vse do tedaj, dokler Bog Slovenije ne bo spremenil v Banat ali Srem. Zato le skrbimo brez sramu in strahu, da bomo Slovenci prav dobri lesni trgovci, ne samo Žagarji in tesači, in da bomo tedaj v stanu našo robo sami postavljati na svetovni trg, a ne večno biti samo mešetarji in hlapci lakomnih sosedov. Če je poročilo špekuliralo v »Slovencu« malo na to demagogijo, potem jih zagotavljam, da je tudi tukaj spodrsnilo.
6.	In ne naizadnji razlog z moje strani proti predlogu g. Kulovea je bil ta-le: Vzemimo možnost, da bi zaradi odprave izvozne carine na okrogel les ta res tako poskočil v ceni, kakor bi rad predočil to slovenski javnosti g. Kulovec. Ali ne preti potem na ubo-
2
Fa^širtajte vsckj in povsod ?avest o potrb* tske politične samostojnosti!
go Slovenijo še večja nesreča.« Ali ne bi poskušali Italijani, da izpraznijo naše lepe slovenske gozdove v nekoliko letih, jih spremene v kameniti kras in nas tako oropajo v kratkem času obstanka na slovenski zemlji za večne čase? Ali ni g. Kulovcu nič znanega o tem, da je racijonelna vporaba gozda le takrat, kadar izkoriščamo zreli prirastek, a nikdar gozd sam?
Iz vseh teh razlogov bo slovenska javnost, tudi eselesarsica — o tem sem prepričan — v videla kako veliko uslugo sem storil c li Sloveniji, ko sem v finančnem odtoru zrušil pr d-loge SLS, to je gg. - ulovca in Puše-njaka.
B e o g r a d , 25. nov. 1925.
Ivan i ucelj.
»Slovenec" laže naprej!
V našem listu bo treba odpreti po-, »ebno rubriko pod gornjim naslovom, vsaj za najdebelejše stvari, ki jih spušča v svet to pošteno glasilo. V poročilu iz Velike Loke od minulega tedna piše: »G. Pucelj se je pohvalil, da se prav dobro počuti v Radičevi torbi in napadal je poslance SLS, da nič ne delajo in zato da tudi nič ne dosežejo. Pucelj sam da je v zvezi z Radičem že veliko dosegel, posebno pri carini. Izvoz kmetskih proizvodov: žita, živine itd. bo popolnoma prost edino po zaslugi g. Puclja, sicer on in njegovi zavezniki radičevci ne bodo dali vladi dvanajstin. G. Pucelj je sploh vse uspehe pripisoval sebi, ni pa povedal zborovalcem, da se je on zelo nerodno udeleževal carinskih razprav, da je bil peto kolo v dotič-nem odseku in da je raje agitiral no Sloveniji, kakor delal v Beogradu. Kar je bilo v carinski razpravi sploh mogoče doseči, so dosegli člani Jugo-slov. kluba s pomočjo srbskih kmečkih poslancev.« Kar smo podčrtali, je v »Slovenčevem« poročilu od konca do kraja zlagano in zlobno zavito! Posl. Pucelj je predlagal, da se pretrga razpravo o izvoznih carinah in da se pred dvanajstinami reši izvozne carine, ker je sedaj sezona zlasti za presiče. Radičevec g. Mirko Neudor-fer je dosegel, da je g. minister financ na to pristal in večina finančnega odbora, kjer je 13 radikalov in 6 radi-čevcev s posl. Pucljem, je predlog sprejela. V sekciji je sprejela vladna večina predlog posl. Puclja, da se izvozita carina ukine. Plenum finančnega odbora in g. finančni minister so sprejeli poročilo sekcije z malimi spremembami, opozicija s klerikalci vred pa se je odvojila. In kdaj se je Pucelj nerodno udeleževal carinskih
razprav? Ali takrat, kadar nakrtači g. rušenjaka? JLaz je, ua je raje a^i-liral po oioveniji, nego je bil in je se vedno na svojem mestu, pjto kolo pa je g. Pušenjak prej, nego li kateri koli ostali član, kar mu bodo, če ua na glasovanje, vsi radi pritrdili, in s katerimi »srbskimi kmetskimi poslanci« so eselesarji še kdaj kaj dosegli? To naj povedo, ker nam je znano samo to, da klerikalci s svojim vmešavanjem celo dobre stvari pokvarijo, ker so pač priljubljeni v Beogradu, kakor ščurek v juhi.
Ravno tako velika laž je »Sloven-čevo« poročilo v isti številki, kjer piše, da je rekel Radič v Ljubljani, da je »vera privatna stvar, kakor kak žepni robec«. G. Radič je rekel, da se čuje v Sloveniji vedno klic, da je ve-i-a v nevarnosti in potem je nadaljeval: »Jaz tega ne razumem. Kaj pa je vera? Vera je odnos človeka proti Bogu. Je torej duhovna ali duševna veza človeške duše z božjim bitjem. To duševno razmerje pa ni in ne more biti materijalne prirode, da bi mogel kdo ukrasti ali izgubiti je. Ni robec, ki ga nosiš v žepu, ali denar, in zato tega ne moreš izgubiti niti ti more kdo ukrasti.« In iz te primere napravi »Slovenec« gorenjo laž. Ali je to v skladu z verskimi načeli? Ali sme tako poročati organ, ki se proglasi za edino versko glasilo ter odreka drugim pravico o veri in verskih stvareh iznašati katerekoli misli? Ali more na taki moralni višini stoječi list očitati komurkoli in kakršnokoli napako?
Gospodje! Ako ste izgubili politični kompas, ako se je zlomila brv vaše politike, ako tavate v noči obupa, laž vas iz neugodne situacije gotovo ne reši!
Elelesarska in samostojno-demokratska
demagogija.
Demagogija je zavestno varanje ljudstva. Demagog laže in potvarja resnico. Demagog pripoveduje ljudem, kar ni res, in obljublja ljudem česar ne more izpolniti. Demagog ljudstvu ne odpira oči in ga ne poučuje, ampak ljudstvo hujska in podžiga njegove strasti.
V demagogiji so naši liberalci in eselesarji nedosežni mojstri. To so pokazali zlasti sedaj, ko niso več v vladi.
Najbolj so se vrgli na davke. Mi vsi vemo, da je Slovenija davčno preobremenjena. Resnica pa je, in vsak je to resnico spoznal na lastnem žepu, da preobremenitev Slovenije z davki ne datira od včeraj, ampak da jo prenašamo že cela leta. Tudi takrat smo trpeli pod previsokimi davki, ko sta bila na vladi dr. Žerjav in dr. Korošec. Toda takrat, ko sta imela ta dva gospoda vso politično moč v rokah, se nista zganila! Za Slovenijo ni napravil glede olajšanja davčnega bremena niti dr. Žerjav niti dr. Korošec nič! Vsaj naši žepi niso nikdar čutili nobene olajšave.
Z mirno vestjo pa lahko trdiriio, da sta ta dva »politika« zagrešila še več! Onadva sta kriva, da je sploh do tako visoke davčne obremenitve Slovenije prišlo! Treba je brati le članke, ki jih je objavil inžener g. M. Šuklje v »Slovencu« in pa odgovore finančnega delegata dr. Šavnika v »Jutru«. Iz časopisnega boja med obema uvidi lahko vsak količkaj razsoden človek,
kdo nam je prinesel tako lepe davčne darove, oziroma kdo jih ni preprečil takrat, ko je bil še čas!
Danes pa zahteva ta gospoda, naj Radič kar čez noč spremeni, kar so oni zagrešili v dolgih letih!
Zavožena državna uprava se ne da menjati skokoma in čez noč. Kakor zadolženega in zanemarjenega kmečkega grunta ni mogoče v par mesecih spraviti v red, tako tudi zavožene državne uprave ni mogoče urediti v par mesccih. To gre toliko težje, če ravno tisti ljudje, ki najbolj vpijejo po reformah, delajo največje težave za vzpostavitev reda.
Če hočemo davke znižati, moramo znižati tudi stroške za državno upravo. Treba je n. pr. znižati število uradnikov, ki jih je v nekaterih oddelkih res mnogo preveč. A kdo najbolj vpije proti redukciji uradništva? Slovenski liberalci in eselesarji! Tega pa ne pove nihče izmed njih, kako naj država preskrbljuje vedno višje število uradništva, stroške pa znižuje! Na eni strani zahtevati vse mogoče, na drugi pa stokati nad stroški — to je demagogija in to je grda stvar.
Tako se vprašanje davčne preobremenitve ne rešuje. Če je liberalcem in eselesarjem kaj ležeče na resnem delu, naj demagogijo opuste in naj delajo pošteno. Delo pa zahteva mnogo truda, tega se pa oboji boje, ker so bolj vajeni živeti od političnih laži in od demagogije, kakor od resnega dela.
Kulturnoboini strahovi.
»In če se tu in tam prikaže kaka iskra razdora, ki nosi s seboj smrad sovraštva, ne prihaja to iz naroda, temveč od gotovih lažiprijateljev naroda, lažipolitikov.« — (Preč. g. J. Barle, mestni župnik v Ljubljani, v zgodovinskem pismu na kongres kmečke mladine na Bledu.)
S toplimi čustvi iskrenega veselja je vsa poštena slovenska javnost pozdravila dejstvo, da se je našel ugledni in spoštovani dušni pastir, se otrese! predsodkov ter se »drznil« pozdraviti »kulturnobojno« kmečko mladino. — Kdorkoli pozna SLS do poslednjega živca, ve dobro, da SLS vselej, kadarkoli ji teče voda v grlo, privleče iz svoje kolibe tisočkrat premlate-no scene, nazvano »kulturni boj«,
šuntajoč ubogo paro s hripavimi šla-gerji: »vera je v nevarnosti«, »križ nam bodo vzeli«, »glejte brezverce« itd., itd. — Kdorkoli si predrzne proti edinozveličavni SLS spregovoriti objektivno sodbo — tudi v SLS sami — je takoj zaznamovan za krivoverca in brezverca, četudi je v bistvu vernejši, kakor razni preklinjevalci, ki nad vsakim, ki brezpogojno ne trobi v njihov zarjaveli rog, izrekajo svoj »Ana-•thema sit!« Četudi so se te fraze preživele in prosvitljeni narod ne da več zanje niti počenega groša, vendar je še pod solncem božjim dovolj ljudi, ki smatrajo za suho zlato vsako besedo, ki pride iz ust »gospoda«. Dobro in lepo je. da narod duhovščino spo
štuje in ceni, naravnost absurdno pa je, da del duhovščine (hvalabogu ne vsa!) to spoštovanje izrablja ter svoj vzvišeni poklic stavlja v službo političnega strankarstva!
Bolj kot kdaj imajo gospoda v SLS prav, ko trdijo, da je vera v nevarnosti! 1 es je v nevarnosti in sicer veliko vsled SLS, ki podreja vero, to sveto dedščino naših očetov, politiki. Drzno trdim, da je SLS v svojem strastnem soyiaštvu zrahljala tudi temelje krščanstva!
Deset božjih zapovedi vsebuje etični temelj krščanskega življenja in na njih so zgrajeni državni zakoniki.
ver ie deset božjih zapovedi v .zkem skladu s človeško vestjo, zato je povsem pravilna trditev, da SLS, čije delovanje je v ostrem nasprotstvu z verskimi načeli, ubija človeku vest ter tako vzgaja namesto značajev — brezvestne špekulame. Poglejmo si to trditev od blizu!
1.	Naš genijalni voditelj Stjepan Radič ie rekel na Krškem polju: »Bog je Bog, duhovnik je duhovnik. Boga spoštujem in molim, duhovnika presojam.« Kako je završalo v Izraelu! Preplašene gosi na kapitolu niso bolj kričale. In kaj je napravila SLS? Cerkev, sveti kraj pogovarjanja z Bb-gom, je postala politična menjalnica, hram Ljubezni se je pretvoril v torišče mržnje in sovraštva. Nedavno mi je starejši duhovni gospod resignira-no dejal: »Še enkrat, bi moral priti Mesija z bičem in očistiti Hišo Svojega Očeta ...« Sodba duhovnika pada v čas SLS gaganja o kulturnem boju, ki ga ni, o kulturnobojnih strahovih, ki jih vidi ekstremni dr. Kulovec, kateremu ne gre v glavo, da je mogoč izven SLS še kak kristjan. Odločno odklanjamo očitek — da ne rečem — laž! — da smo mi kulturni bojevniki. Bojevniki smo, a taki, ki smo našli ranljivo mesto SLS, katera s hripavim grlom grmi venomer o veri in krščanstvu, navaja pa narod v — poganstvo.
2.	Druga božja zapoved prepoveduje preklinjanje. Ostudno je in grdo. Sosed proklinja soseda, ne morda zavoljo tega, ker sta oba obsojena, da v potu svojega obraza služita svoj kruh — ampak samo zato, ker sosed čita »»Kmetski list«, četudi on na čelu družine opravlja vestno vse po veri predpisane molitve. — Neprijetno me je dirnil sledeči razgovor: Pristaš SLS: »Mislim, da v peklu ni nobenega hudiča več, vsi so — v Mariboru.« — Mož: »To so vendar ljudje, ne hudiči. Ljudje po božji podobi.« — Pristaš SLS: »Samostojneži in republikanci so največji hudiči... — na obrazu se jim bere.« — Mož: »Potemtakem pomeni SHS — sami hudiči skupaj.« Pristaš SLS: »Seveda. Čitaj-te »Slovenca«, »Gospodarja«, »Stražo« ...« — Mož je krščanski družinski oče, ki pa je obrnil svoj hrbet od SLS s sledečo motivacijo: Kristjane sovražijo! Če pa človek obrne njih lastno sulico tako, da odleti nazaj, tedaj je brezverec! — Nosilci takih naukov so kulturobojniki, četudi čivkajo o duševnem preporodu. Spominjam se mladega dijaka, ki je enkrat na shodu za »moralni prerod« naroda v »Unionu« govoril, da je treba začeti prerod najprej pri sebi... Bojda se je strašno zameril — ta »brezverec«!
3.	Tretja božja zapoved je tudi v ostrem nasprotstvu z SLS. — Prej včasih (v boljših časih!) je SLS pustila vsaj cerkvene praznike pri miru, sedaj pa izrablja — v obupu — romarske praznike, da ujame na svoje politične limaniče še kakega zaostalega kalina. Vendar je narodna zavest že toliko razsvetljena, da ne pusti skruniti teh krajev z malovredno politično kramo. In politična agitacija po cerkvah?! Kdo bi vse to ponavljal?! Ali ni vse to bogokletna skrunitev Bogu posvečenih krajev? 0 pismarji, ali veste kje je zapisano: »Strašno so skrunili Moje sobote, zato sem sklenil obrniti Svoj obraz od njih in spustiti Svoj srd nanje!«?
4.	Roka se mi trese, ko moram pisati o četrti božji zapovedi. SLS je napravila razdor v družinah, napravila ženo za špijona moža ... Sin, ki čita »Domoljuba« in »Gospodarja«, sovraži očeta, ki čita »Kmetski list« in narobe. V mnogih krajih so ženske ozmerjale zakonske može, češ, da so rekli gospod, da vsak, kdor ne voli SLS, pride v pekel... Žalostno je sicer, da se najdejo med nami tako nesramni politični verižniki, ki špekulirajo na versko razpoloženje žen-stva in radi politike napravljajo razdor in sovraštvo v družini, ki naj bi bila enotnost — kakor skrivnost Svete Trojice! Kako drugače zveni beseda priljubljenega dušnega pastirja, ki se je ob času volitev javno izjavil pred srenjo svojih ovčic: »Bogu bom dajal račun, kako sem vršil svoj zvišeni poklic in težko nalogo dušnega pastirja, nikdar pa o tem, ali sem volil Koroš-
ca, Radiča ali Puclja...« To je duhovnik na svojem mestu, zato je spoštovan in obče priljubljen. Hvala Bogu, niso danes več redki duhovniki, ki tako mislijo in delajo. Težak je greh, ki ste ga storili s tem, da ste s svojo pogansko mržnjo razdvojili mir in slogo naših družin!
5.	Kaj je umor, ki ga prepoveduje peta božja zapoved? Lepo piše sv. Frančišek Šaleški o obrekovanju, upravičeno trdeč, da je obrekovanje trojni umor ... »Z enim mahom svojega jezika (tudi s peresom! Op. pisca.) izvrši tri umore. On usmrti svojo lastno dušo in dušo tistega, ki ga posluša, z duševnim ubojstvom in jemlje obrekovanemu meščansko življenje.« Grobovi tulijo ... Oni, ki so postavljeni učiti: Ne ubijaj, ubijajo... Pre-rani grob velikega dr. Kreka, geni-jalnega dr. Lampeta, duhovitega urednika Štefeta — poleg njih cela vrsta političnih mrličev ... Ubili so tudi dr. šušteršiča, ki je svoj čas tvoril zdravo jedro stranke. Ker je bil pre-pošten, predosleden, so ga — ubili v pravem smislu besede. Seveda SLS generali imenujejo vse žrtve svojih političnih umorov po svoji bogati terminologiji »suhe veje«, »pokvarjene klobase«, »politično impotentne« itd., itd. Kdorkoli si je predrznil v taboru SLS povedati resnico, je bil od glavarjev kratkomalo proglašen za »brezverca«, katera titulatura je zadela vsakega, ki si je kdaj »drznil« misliti z lastno glavo. Vsak, ki se je kdaj v SLS razgibal nad povprečno agilnost, je postal — »brezverec« — seveda dosledno potem, ko je svojo vlogo odigral. Farizejska politika sedanje SLS ima na vesti dolgo vrsto političnih umorov in izgubljenih življenj. In ako pogledamo v politično areno SLS, se moramo prijeti za glavo, ker vidimo, da se farizejstvo ni zadovoljilo samo s tem, da je oskrunilo verske dogme, ampak je seglo dalje: SLS tisk je vtisnil v čelo Slovencev Kajno-vo znamenje — znamenje bratomor-stva. Sin Božji pa je govoril Svojim učencem: Ljubite se med seboj, kakor Vas ljubi moj Oče, ki je v nebesih ... !
6.	0 šesti in deveti božji zapovedi ne bom govoril (pa ne radi tiskovnega zakona!), ker so v narodu številni dokazi dvojne morale: »Kar je dovoljeno meni, ni dovoljeno tebi.. .< Bojim se tudi, da bi dal pohujšanje, ki sicer mora priti, pa »gorje onemu, po katerem pride ...« To je žalostno poglavje samo za sebe!
7j. Gospodarska politika SLS ima ža-se žalostno poglavje. Iz preteklosti ga je osvetlil dr. šušteršič, kako pa izgleda ta gospodarska politika v polpreteklosti, bodo povedali ljudje na inicijativo teh izvajanj. Še pavovo
perje je SLS ukradla, da se z njim
diči!
S. »Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega«, je zagrmel Jehova Mojzesu ob gori Sinajski. In kaj delajo nositelji te božje besede? Koliko natolcevanj, krivega pričevanja po SLS časopisju! Hvala Bogu in tiskovnemu zakonu, da je v tem oziru sedaj mal» boljše. Dušni pastir, ki je izrekel besede, katere sem navedel v uvodu tega članka, je iz izkušnje dolgih le* povedal, da smrad sovraštva ne prihaja iz naroda, temveč od gotovih lažiprijateljev naroda, lažipolitikov. 0 tem bi se dala pisati debela knjiga. Kristus je dejal: »Ljubite se med seboj « in zopet »ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe« ter postavil ta nauk kot temelj svoje vere. Farizeji pa vlivajo strup v dušo naroda ter so, sicer prikrito, dosegli, da velja načelo: Ubij svojega bližnjega!
Tako sem v bežnih potezah povedal, da oni, ki so postavljeni, da v javnem in zasebnem življenju uveljavijo takozvano praktično krščanstvo, pod firmo SLS, rušijo temelje vere in morale! Danes zamenjuje javnost klerikalizem s katoličanstvom. Kdo je to dosegel? Brezvestni špekulanti na neumnost in politični verižniki % verskimi načeli. SLS se razlikuje od katoličanstva tako, kot luč od teme, laž od resnice, sovraštvo od ljubezni itd. Zato velja danes bolj kot kdaj prej: Stran od SLS, da se vsaj od daleč približamo — pravemu krščanstvu. Visoko zvanje Cerkve Kristusove je SLS profanirala! In to ni kulturni boj? Kdo je torej sovražnik Cerkve? Zavratrii sovražnik, ki sem ga pravkar osvetlil — SLS! Ona je največje zlo v našem narodu, kostna in možganjska tuberkuloza naroda!
Ob koncu še to: Odločno se zavarujem proti očitku, da pavšalno napadam vso duhovščino in cerkev! Jasno sem povedal, kje je zlo in sicer največje zlo. Zato je vse kričanje o kulturnem boju tisočkrat prežvečena fraza, ki več ne drži. Največji in najnevarnejši rušilec vere (etike in morale) je brezdvomno SLS, ker ruši krščansko vero v njenih temeljih. Terenzianus Maurus piše nekje »Ve-ritas odium parit«. Resnica rodi sovraštvo! Ali resnica mora na dan, krinke morajo pasti. Mi ne sovražimo nikogar, ker smo kristjani po duhu in resnici, vendar moramo povedati resnico, da se izve! To pa, kar sem napisal, je napisano z dobro vero, da koristi naši skupni stvari. Vzbudile bodo te vrstioo mnognkje olabo kri in kopa očitkov bo iz SLS-tabora padla na nas. Ali vsi ti očitki ne ovr-žejo dejstev, ki sem jih v zelo omiljeni obliki sporočil javnosti.
Roman Bendd.
Slovenskemu učiteljstvu,
V zadnjem času se mnogokrat ču-jejo glasovi o depolitizaciji šole oziroma učiteljstva in tudi iz vrst učitelj-stva samega so že prodrli ti glasovi, zato naj tudi jaz kot kmet s težko žu-ljavo roko podam tukaj svoje mnenje glede šole, kakor tudi učiteljstva. Nikdar ne smemo podcenjevati učiteljskega stanu; učiteljski stan je bil važen nekdaj in dandanes in bo tudi v bodoče in lahko rečem, da so to tisti ljudje, katerim zaupamo najdražje zaklade tega sveta, zaupamo jim svojo nado, svoj ponos, svoje veselje, svojo bodočnost, kri svoje krvi, to so naši otroci. Zafo pa, ker jim vse to zaupamo, moramo vedeti, komu zaupamo. Dandanes moremo samo to kon-statirati, da je velik del učiteljstva na tistem potu, kateremu kmetsko ljudstvo ne more zaupati svojih otrok.
Ker smo takorekoč v kmetski državi, bi človek mislil, da se mora mladina vzgajati v kmetskem duhu, toda danes je učiteljstvo popolnoma na drugem potu. Danes služi pri nas v Sloveniji učiteljstvo skoro izključno samo dvema strankama, en del klerikalni stranki in drugi del demokratski to je Žerjavovi in vsaka teh strank izkorišča učiteljstvo za sebe in zdi se, da je demokratska pridobila več za seb ein da je upravičemo javno mnenje, da kar so kaplani za Koroščevo stranko, to so učitelji za demokratsko. Razume se, da tako postopanje učiteljstva silno škoduje na ugledu učitelj-stvu samemu in popolnoma naravno je, da se je pojavila med vrstami učiteljstva želja, naj se šola depolitizira. Kajti vsaka teh dveh strank je tako nesramno postopala z učiteljstvom nasprotne si stranke, da mora biti sram kulturnega človeka. To pa je vzbudilo med učiteljstvom strah in zmedo, kajti dostikrat ni vedel po-samnik, kateri stranki naj se priključi, da si ohrani svojo eksistenco. To pa je rodilo breznačajnost in sebičnost.
Razume se, da pri tem trpi posebno
kmetsko ljudstvo, katero vidi, da se mu je. učiteljstvo tako zelo odtujilo. To silno boli kmetsko ljudstvo, kajti ljudstvo želi, naj bi učiteljstvo služilo tudi njemu, iz katerega je izšlo in katero ga tudi plačuje. Kaj pa kmetsko ljudstvo zahteva od Vas? Prav nič nemogočega! Ono ne zahteva od Vas, da mu vzgajate gibčnih orlov ali sokolov ali finih sokolic in orlic, nikakor ne. Mi vemo, da niti orli niti sokoli ne bodo rešili kmetskega ljudstva.
Mi ne zahtevamo nič drugega, kakor da nam naše otroke vzgajate v kmetskem duhu. Jaz mislim, da me lahko razumete, pa vendar naj podam nekatere smernice. Otrokom naj se v šoli vedno povdarja, kako silno važen je kmetski stan za državo in sploh za celo človeštvo, kajti on je tisti, ki pridobiva hrano za celo človeštvo neposredno iz matere zemlje, on je tisti iz katerega so izšli vsi drugi stanovi in katere še vedno in vedno obnavlja s svojo krvjo, kajti prvi človek, ki se je pojavil na tej zemlji, je bil kmet in zadnji, ki bo zapustil to solzno dolino, bo brezdvomno tudi kmet. Kmet je tisti, iz katerega izhaja vse, on vstvar-ja vse dobrine tega sveta, on je tisti, iz katerega izhaja zdravje, sreča in zadovoljnost. Zato Vas pozivljem, gg. učitelji, ne samo po deželi, ampak tudi po mestih, vzgajajte mladino v tem smislu!
Kajti danes imamo žalostno izkušnjo in dokaze, kako pogrešna in ne-kmetska šola je bila v preteklosti. Tukaj nam nudi žalostno sliko slovenska inteligenca. Čeravno je izšel velik del inteligence iz kmetskega doma, se vidi kako majhno je število tistih, ki so ostali zvesti kmetski misli in ki so se pridružili naši kmetski stranki. Vsi drugi so se izgubili že v šoli, ki je bila vse prej kot v keltskem duhu. Samo včasih pa se še spomnijo ti izgubljeni sinovi, da so sinovi kmetskih mater; to ob volitvah, takrat, ko iščejo krogljic za svo-

RazširJaJmo vedno In povsod misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega In srbskega kmeta ž
3
je skrinjce. Takrat se trkajo na prša: Eh poglejte, saj sem jaz tudi kmetske matere sin, zato mi posebno lahko zaupate! Ali ko pa minejo volitve in preštejejo kmetske kroglice, potem hočejo biti več to, kot so prej trdili in če bo ravno tako naneslo, bo tak človek desetkrat en dan zatajil svojega kmetskega očeta. Ja, taka je naša inteligenca, katero je pokvarila šola. Pa poglejmo nekoliko po uradih, ako jb primaha kak človeče v fraku koliko
Vež pazljivosti pri
Občinske volitve so večje važnosti, kakor si to ta ali oni predstavlja. Ze od nekdaj je naš kmečko-deiavski narod posvečal občini vso svojo brigo ter se trudil izbirati svoj© najboljše ljudi v občinska zastopstva. V starih, "recimo »dobrih« časih se ni gledalo : toliko na politično pripadnost in to iz enostavnega razloga, ker političnih organizacij v današnjem smislu in obliki ni bilo. Kaj jasno nam govori zgodovina — (žalostne stvari so popisa-nel), da je nekdaj poleg visoke gospode imela voliti le pešci ca svobodnimi (prav: samostojnih) kmetov in še ti so bili po svoji gospodarski moči razdoljeni v razrede. Takrat so v občinah odločevali vlastelini ter njih uradništvo, skratka osebe, ki so bile od gospode gospodarsko odvisne. Toda preko kitajskega zidu hlapčevskih nazorov, ki so se našemu narodu tekom sto- in stoletne odvisnosti vsesali v kri in meso, je prišla — stanovska zavest. Kmet in delavec sta se organizirala, to je združevala v političnih zvezah. Prva je bila socijalistična organizacija (socijalna demokracija), ki ie tudi v naših zemljah pognala svoje korenine. Brez ozira na dejstvo, da je danes socijalna demokracija radi različnih vzrokov, o katerih tu ne kaže razpravljati, propadla, drsi trditev, da so se pod vplivom proletarskega gi-bana začeli organizirati tudi kmetje. Organizacija jim je vlila zavest, da niso Ie hranilei družin, ampak hranilci in čuvarji občine, okraja, pokrajine — države!
Nemški živelj je pri nas pred preobratom imel ne le zaščito vladajočih, ampak velike predpravice. Kar ni premogla naduta germanska nasilnost, je storila visokonemška politika, ki je s proslulo »Siidmarko« in »Schulvereinom« ustvarila takozvano nemškutarijo, ki je rodila odpadnike in renegate. Le-ti so se organizirali v navidezno slovenskih političnih organizacijah ter dobili premoč v čisto slovenskih občinskih zastopih. Peščica zavednih in naprednih Slovencev je živela v vednem strahu ter se zadovoljevala z »obsojanjem razmer« pri — zaprtih vratih. Posegel je v politično življenje tudi protinaroden klerikalizem, ki pa ni ustvaril one frtmte, katera bi bila potrebna za naskok naših občin. SLS i© zagrešila težek zločin: V kritičnem času je raz-dvojna narodne vrste, svoje pristaše pa vzgojila v tipični mlečnosti. In našo občine so bile kmalu omamljene s političnim strupom eselesarske gospode. Razvoj časa in pojav velikih dogodkov, ki so pretresali malodane slednji kotiček zemeljske krogle, pa je prisilil tudi vsemogočnee eselesar-je dO likvidacije. Kmetu in delavcu šo se odprle oči. Vzbudila se mu je zavest, da je tudi Človek s pravicami in dolžnostmi, ne pa slep izpolnjevale«, svojevoljnih muh gospode. Danes je ta zavest toliko dozorela, da sma-
" '• V »Kmetskem listu« z dne 4. novembra t. 1. smo v članku z naslovom »Nove volitve v češkoslovaški republiki?' na kratko poročali o razpustu češkega parlamenta in razpisu novih volitev za 15. november. Pri tej priliki smo izrekli svoje trdno prepričanje, da bo tudi iz teh volitev izšla kmetska stranka pod vodstvom svojega izkušenega voditelja in predsednika Vlade Antona Švehle zmagovita in obdržala dosedanje prvo mesto med Hemi strankami. — Nismo se motili: 15. november je prinesel češkoslova-. ški. kmetski stranki sijajno zmago. Njena kandidatna lista je dobila skoro 1 milijon glasov in tako je postala kmetska stranka najmočnejša stranka . y češkoslovaški republiki. Ta sijajna zmaga je kmetski stranki obenem najlepše plačilo in najboljše zadoščenje za dosedanje delo in ljuto borbo, ki -•Jo je morala biti z nasprotniki češkoslovaškega kmetskega ljudstva in dr-' .. . .. ' "
v volilni boj se je spustilo nič manj kot 31 strank. Od teh sta dve prekli-
f svoje liste že pred volitvami. Ta-je bilo vsakemu volilcu na izbiro '29 strank, kar je mnogim odločitev
■■—rmgrit&iK--. . - -■ • ■ .... „...........
je poklonov in kako mu stiskajo roke, kako drugače pa je, ako pride en kmetič in uljudno pozdravi. Niti ne odzdravijo mu dostikrat, potem pa čakaj po eno uro, dve in včasih še delj za tisto, kar bi lahko opravil v petih minutah. In potem s kakšno nejevoljo ga odpravijo! Torej to je naša inteligenca! Kdo jo je naredil tako? Šola, kdo pa drugi!
Tomaž Križnar, krnet izpod Sv. Jošta na Gorenjskem.
občinskih volitvah.
trata kmet in delavec, ki se potita za svojo družino in ž njo za občino, okraj in državo, občino kot neko rodoinsko zadrugo po načelih pravega človečan-stva. iver sta le ta dva stanova temelj in steber cele države, zato sta se začela intenzivno zanimati za oblast v občinah.
rtezuiiati zadnjih občinskih volitev v nekaterin krajin Slovenije in bratske Hrvatske so doslej jasen dokument za trditev, da je v našem kmetu in delavcu oživel oočutek za skupne interese. Ta zavest se pojavlja v pomičnih občinah, zadrugah itd. Poedi-nec je prešibek, v organizaciji pa je močan in vpliven. Nas kmet in delavec vidita ravno v Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva svoj tabor. Povsod vstajajo krajevne organizacije, kaj vesel pojav po prestanih mukah preteklosti. Vsaka občina mora imeti svojo oiganizacijo ZSKL, ki bo v občini, tem malem kraljestvu, znala sebe uveljaviti ter odločevala v šolskih, gospodarskih, socijalnih in drugih vprašanjih, ki se bodo reševala v duhu onega programa, katerega oznanja ZSKL. iN asi protivniki — prvenstveno SLS in JDS — ter njih prirastki se bodo poskrili ali pa špokorili. Na pohodu smo! Naše solnce je že vzšlo. Treba bo razgnati še par oblakov.
Naše dobro slovensko ljudstvo, čigar jedro sta kmet in delavec, je vedno visoko cenilo občino, njene pravice, njeno avtonomijo (samoupravo), njen vpliv na življenje vasi, trga in mesta. — Občinske kakor vse druge volitve so plebiscit (izraz ljudske volje); zato se spričo velikega razmaha našega gibanja nikakor ne čudimo strahu, ki pretresa mozeg in kosti eselesariji, tej poleg lažidemokrat-skega frakarstva največji rak-rani Slovenije. Raka pa je treba korenito izžgati, drugače ni npanja na ozdravljenje!
V mestnem zastopu mariborskem je ZSKL dobila prvega predstavnika v osebi tov. dr. * aningerja. Poleg odličnega zastopnika naše Zveze bi lahko sedelo še par članov, da ni politika prošlosti podlegla pogubnim in naivnim predsodkom poedincev, ki ne morejo razumeti, da morata imeti kmet in delavec tudi v mestnem občinskem zastopu besedo! — »Selo jo spasilo svet« je nedavno zapisal naš Stjepan Radič. Pristavljam le še, da celo hrani mesto, ki ni upravičeno narekovati cen pridelkom kmeta in delavca. Kmetu in delavcu je družinski dom palača, četudi je beden. Ako s svojo družino s trudom obdeluje zemljo, da meščan in on glada ne pogineta, ima prirodno (naravno) pravico, da se uveljavi tudi v mestu.
Naj te vrste ne ostanejo brez učinka, ampak naj nam bodo bodrilo za bodočnost za pravilno presojanje gospodarstva v naših vaseh, trgih in mestih!	Franjo šviškaršič.
zelo otežkočilo. Kakor pri nas, tako so tudi na Češkem prihrumele vso stranke v volilnem boju na deželo, da bi tam z demagogijo, z raznimi obljubami, lažjo in obrekovanjem premotile ljudstvo in mu izvabile njegove glasove. Marsikdo je tem limani-cam nasedel, ker je verjel lepim besedam in pozabil, da so ravno ti ljudje še pred dobrim mesecem z vsemi svojimi močmi nasprotovali zakonom, ki so v interesu podeželja. A kljub vsemu temu je ostal njihov napor v glavnem brezuspešen. Češki narod razločuje besede od dejanj. Da je to res, priča zmaga kmetske stranke.
Povsod se dobijo ljudje, ki niso pošteni. Spomnimo se samo na one, ki so razbili nas skupni nastop pri zadnjih skupščinskih volitvah na Štajerskem. Tako so se našli nekateri tudi v kmetski stranki na Češkem, na čelu jim Prašek in Rychtera. Ker jim v pošteni kmetski stranki ni hotelo iti njihovo nepošteno žito v klasje, ustanovili so svojo stranko in skušali pravi kmetski stranki odtegniti kolikor mogoče dosti ljudi. Toda hudo so se opekli. Ze pred voliavami je prekli-
calo nad 50 njihovih kandidatov svoje kandidature s pripombo, da so spoznali g. Praška! Pri volitvah pa je ta nova stranka popolnoma propadla, ker ni mogla na noben način dobiti niti količnika. Je to nov in jasen do-» kaz, da nepoštenost in izdajstvo ne moreta in tudi ne smeta uspevati. Jo pa obenem dobra šola za vse one, ki skušajo s svojim javnim delovanjem koristiti v prvi vrsti le sebi in jim pri tem ni svet niti program niti poštenje. In takih tudi pri nas Slovencih no manjka.
Zmago je odločila zavest češkega poljedelca, da je zmaga kmetske stranke zmaga kmetskega dela, ki vse ljudstvo preživlja in zato tudi z vso pravico zahteva, da se ga temu primerno uvažuje. Samo politična moč in sila kmetske stranke more zagotoviti poljedelcu priznanje njegovega dela in ravnopravnost z ostalimi vrstami naroda.
Največjo zaslugo pri zmagi kmetske stranke pa ima njena organizirana mladina. Ona je bila tista, ki je budila pri kmetu stanovsko zavest, ona jo tista sila, ki dviga kmetski narod iz suženjstva nevednosti in mrtvila k zavednemu življenju. Organizirana kmetska mladina je bila vedno odločna in navdušena boriteljica za zmago kmetskega pokreta. S podrobnim delom skozi leta in leta je izobraževala in probujala sebe in svoj narod, v volilnem boju pa je dala vse
svoje mlade sile in junaško navdušenje v službo kmetske misli. Ni se strašila nobenega truda, stala je vedno v prvih vrstah volilne fronte, tu na straži kmetskih postojank, tam na shodu v najhujšem ognju, ko so se zaganjali nasprotniki, da zaslepijo prosto ljudstvo. Brez oddiha se je borila kmetska mladina, da dvigne zeleni prapor nad vse ostale v državi, da zmago-nosno zaplapola nad češkoslovaškim podeželjem. Mirno lahko trdimo, da je zmagala v teh volitvah ravno mladina, kajti brez nje prav gotovo ne bi bilo zmage. — Tudi iz tega se lahko učimo, da je organizacija kmetske mladine najvažnejši sestavni del našega kmetskega pokreta. Če bo močna mladinska organizacija, bodo močne tudi vse ostale gospodarske in politične organizacije, močni bodo predvsem kadri naših kulturnih, gospodarskih in političnih delavcev in s tem podana garancija, da zmaga tudi pri nas kmetska stranka, ki bo uvedla v politiko kmetsko demokracijo in z njo zagotovila vsakomur, ki pošteno dela, tudi pošteno življenje.
Bratski stranki k zmagi čestitamo, ker se zavedamo, da pomeni njena zmaga zopet korak naprej ne samo češkoslovaškega, temveč vsega slovanskega kmetskega pokreta. Želimo samo, da bi mogli i mi v kratkem slediti njenemu zgledu. A to je odvisno od nas samih!
jo. Ministrski svet je priznal omenjene preobremenitve ter naročil finančnemu ministru, da se ne sme noben davek zvišati. Minister je nadalje zagotovil, da se bo poskušalo že pri tek dvanajstinah doseči za Slovenijo kakšno olajšavo (ki se je tudi dosegla, op. ur.) če ne pa v aprilskih dvanajslinali prihodnjega leta.« To se bere precej drugače kakor ono v »Jutru«! Sicer pa če »temperamentni« gospod Frelih nima boljšega posla kakor da hodi stokal v »Jutro« nad Radičem, naj ga v bodoče pusti v miru in naj ne hodi k njemu, pa bosta zadovoljna on ijtj minister Kadič Hoditi okoli »Jutra« in okoli Radiča ne bo šlo! Ali — ali! Sploh svetujemo g. Frelihu, da on v bodoče opusti vsake intervencije pri naši strauki, kajti celo Radiču je bilo neopravičenih napadov preveč.
iiostojni in nedostojni ljudje. V nedeljo dne 22. novembra t. 1. je prišlo k ministru Radiču tudi več učiteljev, ki jih je prejšnja vlada preganjala, in so prosili, da se jim storjena krivica popravi. Bas takrat, ko so gospodje (mimogrede rečeno, vsega spoštovanja vredni ljudje) čakali natsprejem, so okoli hiše, kjer je stanoval minister Radič, politični somišljeniki prosilcev prirejali proti ministru Radiču jako nedostojne demonstracije. Ker pa g. Radič ni samo minister, ampak tudi dostojen človek, se za aemons (.racije ni zmenil, ampak je takoj po svojem povratku v Heograd eno izmed storjenih krivic takoj popravil in postavil preganjanega predsednika eselesarske »Slomškove zveze« gospoda Štruklja takoj na prejšnje mesto. Sedaj pa si mislimo, da bi prišli naši ljudje k eselesarjem prosit pomoči v trenotku, ko bi naši ljudje okoli Ko-roščevega stanovanja demonstrirali! Tudi če bi stali naši prosilci s krvavimi glavami pred dr. Korošcem, ne verjamemo, da bi se jih usmilil!
O ministru Stjepanu Jttadicu so nekateri naši ljudje po deželi še jako malo poučeni, zlasti oni, ki še dandanes verjamejo na to, kar pišejo »Jutro«, »Slov. Narod«, »Domovina« in razni eselesarski listi s »Slovencem« in »Domoljubom« na čelu. Če bi. bilo le ena desetinka tega res, kar ti listi pišejo o Radiču, bi moral biti Radie največji analfabet na svetu. V resnici pa je Stjepan Radič visoko izobrazen človek, ki je študiral pravo na češkem vseučilišču v Pragi, bil več let eden najboljših učencev znamenitega takratnega vseučiliškega profesorja in današnjega predsednika češke republike Masaryka, s katerim sta še dandanes prijatelja, poznieje pa je z odličnim uspehom dovršil visoko šolo za politične znanosti v Parizu, kjer so bili njegovi tovariši najodličnejši današnji francoski politiki (n. pr. bivši francoski ministrski predsednik Her-riot in drugi). Sicer pa pove v Radiču in njegovih političnih sposobnostih dovolj že dejstvo, da o Radiču in njegovih političnih govorih piše vse svetovno časopisje, o naših Žerjavih in Korošcih pa nihče niti ne cmrkne.
Kje pa so bili gospodje prej? Samostojni demokrati in eselesarji so začeli po celi deželi silno agitacijo proti davčni preobremenitvi Slovenije. Stvarno imajo prav, ker je Slovenija res preobremenjena. Toda vprašamo: Ali plačuje Slovenija previsoke davke šele zadnjih sest mesecev? Ali jih ne plačuje že leta in leta? Kje pa je bil dr. Žerjav takrat, ko je sedel on in njegova stranka cela leta v vladi? Kje pa je bil dr. Korošec takrat, ko je sedel on s svojimi tovariši v vladi? Ali takrat ni bilo časa, da bi se bili gospodje zganili, ko so imeli vso moč v rokan?
Pucelj ni nič dosegel! Tako odmeva dan na dan iz eselesarskega in liberalnega časopisja. Dosegel pa je posl. Pucelj prost izvoz živine — to ni nič! Če bodo kmetje v doglednem času dobili za svojo žival nekaj primernejše cene kakor danes — to ni nič! Če bodo plačevali ljubljanski flišni posestniki skoro 40 odstotkov manj hišnonajemninskega davka kakor doslej — to tudi ni nič, kajti takrat, ko sta ministrovala ctr. Žerjav in dr. Korošec, je dobil vsak hišni posestnik po eno zlato uro na teden. Da se je izpremenila prosvetna uprava v Sloveniji, kar je nedavno »Slo-• venec« razglašal še za najvažnejšo zadevo — to tudi ni nič. Vse skupaj ni nič. In če bi dosegel posl. Pucelj za vsakega Slovenca še 1000 dinarjev na dan državne podpore, to tudi ne bo nič, ker jih bodo zahtevali eselesarji gotovo pet. In tako dalje. In časopisje, ki pita ljudi š takim poukom, priporoča ljubljanski škof!
Dopis iz ljubljan. okoliee na naslov eselesarjev. »Slovenec« je v karikaturi smešil g; Radiča in njegove slovenske sodelavce. Razun tega je eselesarija hujskala ljubljansko fakinažo proti g. Radica. Vse to naj bi si dobro zapomnil novi prosvetni šef tov. dr. Lončar,^ istotako g.,prosvetni miirister
Zmaga kmetske stranke na Češkoslovaškem.
Razne politične vesti.
Izjava. V It. 40. našega lista od 9. septembra t. 1. sem podpisani Joško Blaž v članku »V svrho pojasnila« trdil, da je takratna deželna vlada dala streljati na delavce na Zaloški cesti. Vsled tožbe takratnega predsednika deželne vlade g. dr. Brejca izjavljamo, da je ta trditev neosnovana in da takratni deželni vladi glede na znane dogodke na Zaloški cesti ne moremo nobene nekorektnosti očitati. Joško Blaž. Uredništvo.
Eselesarija propada. To se je najlepše videlo o priliki Radičevih shodov v Ljubljani in Veliki Loki. Dokazano je, da je eselesarsko vodstvo samo klicalo svoje ljudi naj nastopijo proti Radiču, toda niti najmanjšega uspeha ni moglo doseči. V Veliki Loki se je celo zgodilo, da so prisotni orli navdušeno ploskali Radiču! Nobenega vpliva nima več eselesarija pri ljudeh in to jo strašno jezi. Zato laže po svojih časopisih o Radiču, Puclju in sploh o nas, da se kar kadi. Toda laž ima kratke noge. Eselesar-skint listom radi njihove lažnjivosti noben pameten človek nič več ne verjame.
Naši nasprotniki so radi uspelega nastopa g. St. Radiča v Ljubljani in v Veliki Loki v največji zadregi. Ljudje so se doslej odvračali od Radiča radi tega, ker so eselesarski in demokratarski listi stalno pripovedovali o »zmešanem« in »demagoškem« Radiču. Sedaj pa ga je čulo na tisoče Slovencev in vsi so ugotovili, da je g. Radič mož izrednih duševnih sposobnosti, izvrsten govornik in velik politik. Z dosedanjimi lažmi posebno eselesarija proti Radiču ne bo opravila ničesar več in to jo strašno boli. »Slovenec« in »Domoljub«, kakor tudi mariborske eselesarske trobente jasno dokazujejo vso eselesarsko jezo radi škripcev, v katere je eselesarijo spravil g. Radič.
Vsegamogočni eselesarji in samostojni demokratje. Če bi človek vse verjel, kar poročajo eselesarski in sa-mostojnodemokratski časniki o »delovanju« svojih poslancev v Beogradu, bi moral priti do prepričanja, da so gospodje še mogočnejši, kakor sam Bog. Po poročilih teh listov se vlada (ki ima 200 glasov za seboj!) sploh ganiti ne more in ne sme nič narediti, brez milostnega dovoljenja eselesarjev in samostojnih demokratov. Pašič s svojimi 140 poslanci je ničla, Radič s svojimi 65 poslanci je druga ničla, ampak dr. Žerjav, Pušenjak, Zebot in Škulj, to so magnati, ki imajo besedo! Ko je šlo za davek na premog, iz katerega dobivajo še po starem vpokoje-ni rudarji nekaj draginjske doklade, ni bilo.nič odvisno od finančnega ministra, ki je član vladne večine, ali bo davek še ostal in če bodo vpokojenci še prejemali svojo skromno dokladi-co, ampak je vso zadevo odločil opozi-cijonalni poslanec dr. Kulovec! Tako vsaj stoji v nedeljskem »Slovencu«. Tudi hišno-najemninskega davka v Ljubljani ni znižala vladna večina s svojimi 200 glasovi, ampak dr. Žerjav s svojimi 10 ali 15 samostojnimi demokrati! Tudi izvoznih olajšav za živino in les ni dovolila vladna večina, ampak »vsegamogočna« gg. dr. Žerjav in Pušenjak. Take neumne budalosti se predrzne Širiti med slovenske volil-ee eselesarsko in liberalno slovensko
časopisje, popolnoma pozabljajoč, da v Sloveniji vsak še tako nespreten občinski odbornik ve, da odločuje v javnih zastopih od občine do parlamenta vedno in povsod izključno le večina! Zelo čudno pa je, da včasih »vsegamo-gočnost« naših opozicijonalcev kar naenkrat preneha! »Jutro« n. pr. poroča v nedeljo, da bo ljubljanska univerza ukinjena. Ali ne more ukinitve preprečiti »vsegamogočni« dr. Žerjav ali pa Škulj? Ali pa: Delavsko zavarovanje bo podržavljeno. Ali se ne more »Jutro« obrniti za pomoč na svojega krušnega in dušnega očeta dr. Žerjava, da to prepreči, če mu ni kaj prav? Ali pa previsoki davki v Sloveniji. Zakaj v tej točki ne pokažeta dr. Žerjav in dr. Korošec svoje moči, če je imata res toliko, kakor se hvalita vsak v svojem listu? Iz svoje moči kaj doseči je jako težko, jako lahko pa je kras d zasluge vladnih poslancev in jih lastiti sebi. Samo to je nerodno, da vsi pošteni ljudje tudi te vrste tatvine obsojajo, ker ljudje dandanes tudi na kmetih niso več tako bedasti, kakor pred 100 leti, da bi vse verjeli, kar stoji v eselesarskih in liberalnih časopisih, čeprav nekatere sam škof priporoča.
Kje je resnica? V nedeljo je bil v Ljubljani minister Stjepan Radič. Med številnimi prošilei, ki so mu prišli potožit svoje bolečine in težave, je bila tudi deputacija ljubljanskih hišnih posestnikov pod vodstvom g. predsednika društva hišnih posestnikov g. Frelih*. O sprejemu te deputacije pri ministru Radiču je poročalo »Jutro« dne 24. novembra, očividno na podlagi poročila g. Freliha, sledeče: »Še bolj pa je vsa javnost razočarana nad postopkom vlade zlasti pa Radičeve stranke v našem davčnem vprašanju. Prezrla, ubila nas je, kakor krivične sitneže. Kdor pa tega ni verjel, je v duhu sledil še deputaciji, ki jo je temperamentni predsednik hišnih posestnikov g. Ivan Frelih peljal v nedeljo k gg. Stjepanu Radiču, Ivanu Puclju in Albinu Prepeluhu lepo prosit vladno stranko za pomoč slovenskemu kmetu, posestniku in obrtniku v davčnih zadevah. Dobil je odgovor, ki ga ni pričakoval menda niti on niti mnogi drugi, ki so vendarle mislili, da je na svetu še nekaj politične doslednosjj in poštenja. .Odgovor je bil ciničen: »Zunanji položaj potrebuje denarja!« Zato torej mora davčni vijak ostati v Sloveniji strtih ovit, na Hrvatskem in v Srbiji pa popustljivejši! S to orgamenta-cijo so poslali gg. »seljaki« deputacijo domov.« — Komaj par dni kasneje pa smo brali v »Slovenskem Narodu« sledeči dopis »Zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo«, katere predsednik je menda tudi»Jutrov« informator g. Frelih: »Deputacija Zveze« društev hišnih posestnikov za Slovenijo« je bila v nedeljo dne 22. novembra t. 1. pri ministru St. Radiču ter ga prosila za podporo njegove stranke pri akciji za znižanje davkov v Sloveniji. Izročila mu je statistiko o davčni preobremenitvi hišne posesti in pojasnila nevzdržne stanje na Slovenskem. Minister St. Radič je izjavil, da so mu te razmere natančno Znane ter obljubil svojo podporo, da se to težko stanje omili, ter dejal, da se je njegova stranka ie o priliki sedanjih dvanajstin zavzela v ministrskem svetu za Sloveni-
4
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker le z njim se širi najuspešnejše naša ideja \
Radič za oni dan, ko se bodo eselesarji na kolenih priplazili do omenjenih dveh gospodov in prosili, naj se popravijo krivice, storjene eselesarjem pod prejšnjim režimom. Istotako bo to dobro vedeti takrat, ko bodo esele-sarski študentje, ki so razgrajali po Ljubljani, prosili za štipendije. Takrat naj se vsakega vpraša, naj pod častjo izjavi, ali odobrava eselesarsko barbarsko nastopanje proti g., ministru Radiču in lažnjivo poročanje v esele-sarskih listih.
Patentirani lažnjivci. Kmet nam piše: Slučajno sem bil kot zaupnik SRS pozvan na konferenco v Maribor ter se iste kot trden pristaš tudi udeležil. Radoveden, kaj bodo o našem zborovanju pisali demokratje in eselesarji, sem tiste dni proti svoji navadi iskal mariborsko »Stražo« in ker mi je mež-nar povedal, da bo nekaj tudi v »Slovencu« — sem poiskal tudi njega in — spoznal resnico: Najbolj nesramno lažejo eselesarski listi. — Tako piše mariborska »Straža« lajbžurnal duhovnika dr. Korošca, pod odgovornim uredništvom duhovnika Jan. Goleča, da je bil na naši konferenci dr. Per-nar, ki je zmerjal papeža, Rim in »pope« in »papinee«. Rc« pa je, da dr. Pernarja ni bilo, torej tudi govoriti ni mogel, drugič pa je nesramna laž drugi del stavka; kajti niti besedice ni nikdo zinil o popih«: in »pa-pincih« in sličnem iz enostavnega razloga, ker imamo važnejšega posla, kakor se ukvarjati s takimi stvarmi, katere prepuščamo klerikalnim in liberalnim petelinom. Sedaj se ima naša ZSKL zahvaliti »Straži« in »Slovencu«, da ostanem trden pristaš Ra-dičeve ideje. Tovarišem pa svetujem resno: Udeležujte se naših in nasprotnih zborovanj, poslušajte mimo in potem čitajte poročila po eselesarskih trobilih, ki lažejo, da se kar kadi, četudi jih sam ljubljanski škof priporoča! — Eselesarji si naj zapomnijo, da ima laž kratke noge in da jih tudi laž ne bo rešila popolnega poraza. Kmetje smo se streznili, mi v Boga verujemo, a duhovnika presojamo, ker je človek; ako je eselesarski hujskač, naj ne računa na naše zaupanje, ako pa je služabnik božji, bo tudi pri nas našel zaslombo. Zato dobri duhovniki obračajo hrbet lažnjivi, protiverski in poganski SLS in vneti za dobrobit kmečko - delavskega naroda kažejo istemu na tabor Zveze slov. kmetskega ljudstva! — Miha Rephik, kmet, Apače.
Širokoustna klepetulja, znani »la-
pastk frfr — v »Slov. Gospodarju«, vprašuje Radiča in tovariše Slovence nekaj o davkih. Kdo pa jih je zakrivil? Ali mar naša vlada, ki je od julija še-le na vladi? Ali imate slovenskega kmeta za tako neumnega, da ne ve, kdaj se davki predpisujejo? Povej nam »lapasti« frfr — koliko plačuješ davka sa tratenje dolgega časa in za norčevanje iz svojih volilcev? Koliko plačujejo dr. Korošec, Pušenjak, Kulovec, dr. Hohnjec in cela družba Eseles davkov, o katerih toliko kvasite? Ali mislite, da se slovenski kmet ne zaveda strašnih sedmih suhih let, katere nam je »pričarala« državniška modrost Esel-es-tigrov? To odgovori, potem pa nam stavljaj vprašanj«, lapasti »fr« v »Slov. Gospodarju«!
»Naša Straža« ia »Slov. Gospodar« se dereta in repenčita radi našega Št. Radiča kakor da jima gre za kožo. Cisto penasti so od jeze, ko vidijo, kako se lomijo zidovi eselesarske Je-rihe — že sedaj, ko Je Štefan Radič takorekoč komaj — kihnil! O, strah je huda skar in mi vemo, da vsa bes-nost prihaja od strahu. To hroraenje nam je le porok, (la smo na pravi poti. Mi vstajamo v mogočni in složni ZSKL in vi hrumite, ker se nas — bojite...
Eselesarski Sv. Lenart v Slov. Goricah je pri zadnjih občinskih volitvah izgubil V8e mandate. 0 vzrokih ni tre« ba govoriti.
Vremenski konjunkturisti. Prejeli smo sledeči dopis: Po zadnji katastrofalni poplavi »o se oglasili eselesarski demagogi, ki v špekulaciji na neumnost svojih pristašev Iščejo celo v vremenskih pojavih zadnjih tednov svoj politični dobiček. Brihtni in kun-štni gospodje govore ljudem, da je Bog kaznoval s poplavo samo one kraje, kjer so Radiča volili f Brez ozira na to, da bi celo pes poginil, ako bi pojedel tako abotnost in bedarijo, vendar najdejo še tupatam kako prismojeno tercijalko, ki tako oslarijo ne-le posluša, ampak tudi — raznaša. 0 stvari sicer ne bi spregovorili, ako ne bi prejeli že več sllčnih opozoril. Ta pojav je ponoven dokaz, kako nizkih sredstev s« poslužujejo eselesarji, d« bi zabrisali mogočni porast našega gibanja. Po taki eselesarski logiki vemo sedaj vsi pravoverni ljudje, da v Ljubljani »to ® bilo poplave, ker stoji tik ob L)n«i«fiiei JtigoilovMtskt
tiskarna, kjer tiskajo Slovenca in /.•Domoljuba« — a Maribor je bil obvarovan hude katastrofe samo zato, ker je na Koroški cesti Cirilova tiskarna in uredništvo »Straže«, kjer pišejo tako lepe in spodbudne stvari... Prepričani smo tudi, da bodo ob morebitnem vesoljnem potopu, ki ga izziva Radičev nastop v Sloveniji — samo eselesarski zavodi v posebni Neotovi barki, nad katero bo dobri Bog razpel mavrico svojega dopade-nja ...	x—y—z.
Prerokovanja za 1. 1926. »Jutro« prerokuje: Ljubljanska univerza bo ukinjena. V Ljubljani bo ostala le še montanisticna fakulteta. — Avtonomi-
ja delavske zavarovalnice bo ukinjena. Celotno inštitucijo prevzame država v lastno upravo. — Ekzistenčni minimum za dohodnino bo znižan od 5000 na 2500 dinarjev. — Take nesreče napoveduje »Jutro- svojim bralcem za prihodnje leto. Še pred objavo gori omenjenih nesreč pa je »Jutro« trčila luna.
Dobri časopisi. S posebno okrožnico priporoča ljubljanski vladika poleg nekaterih nabožnih listov posebno »Domoljuba« in »Slovenca«. Niti z besedico pa ne omenja krščansko soci-jalne »Pravice« in »Socialne misli!« To je migljaj s kolom za krščanske so-cijaliste v SLS.
Shodi in razne prireditve.
G. minister Stj. Radič govori v nedeljo 13. t. m. dopoldne v Mariboru.
V	Kamniku se vrši seja okrajnega odbora ZSKL v nedeljo, dne 6. decembra ob 10. uri dopoldne pri tov. Cerarju. Vabim vse Člane, da se seje gotovo udeleže. Poroča tov. iz Ljubljane. — Fr. Kristan, predsednik.
V	Lescah bo seja okrajnega odbora ZSKL v nedeljo dne 6. decembra ob 3. popoldne pri Legatu pri kolodvoru. Ker so na dnevnem redu važne točke je udeležba članov nujna. — Iv. Až-man, predsednik.
V	Kranju bo seja okrajnega odbora ZSKL v pondeljek dne 7. decembra ob 10. uri pri Peterčku. Vabim vse člane na sejo. — Jožko Benedik, tajnik.
Krška vas. Na občnem zboru krajevne organizacije ZSKL, ki se je vršil pretečeno nedeljo pri tov. Kodriču, je bil izvoljen sledeči odbor: Anton Kuhar, predsednik; Martin Horvatič, tajnik; Jožef Kodrič, blagajnik; odborniki: Jazbec Jože, Lepšina Jože, Bevk Jakob. Občnemu zboru je predsedoval tov. Martin Horvatič, ki v jedrnatih besedah pojasnil namen zbora in pre-važen pomen krajevne organizacije, ki mora biti granitni temelj mogočne politične zgradbe kmetskega pokreta. Nato je povzel besedo tov. geometer Mravlje in obrazložil program »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva«, zgo-govino kmečkih pokretov pri slovanskih narodnih, zlasti pa hrvatski seljački pokret. Nato je pojasnil današnji politični in gospodarski položaj v naši državi in vztrajno delo naših poslancev za korist kmetskega ljudstva. Izmozgavanje in breme, ki ga je naprtila na kmeta, obrtnika in delavca ve-lekapitaiisiičua Žerjavova in Pribiče-vičeva meščanska stranka, se polagoma odpravlja in odprava carin na kmečke pridelke je prvi korak k zboljšanju kmečkega gospodarstva.
Končno je še pristavil, da je minister za pošto podpisal 23. novembra odlok, na podlagi katerega dobi Krška vas zopet svojo pošto, katero so svoj čas demokratje odvzeli. Po njegovem govoru se je razvila živahna debata in sestavil zapisnik intervencij za Krško vas.
Krčeviaa pri Mariboru. Tajništvo ZSKL je na željo občanov sklicalo za soboto 28. nov. ustanovni občni zbor krajevne organizacije. Še, pred napovedano uro so se zbrali vsi povabljenci, 35 po številu. Pod predsedstvom priljubljenega tov. Korena Viktorja je poteklo zborovanje mirno in dostojno. Prvi je govoril tov. R. Bendč o pomenu organizacije; nato je razlagal tov. Anton Lipovšek politični položaj. Vsi zborovalci so z zanimanjem in vidnim veseljem sledili izvajanjem, nakar je bil soglasno in z odobravanjem izvoljen sledeči odbor: predsednik tov. Viktor Koren; podpredsednik tov. škrobar Franc; tajnik tov. Marenčič Anton; blagajnik tov. Krope Ivan; odborniki: tovariši Klemenčič Jos., Verbost Jurij, Ljubi Ivan, Sprajc Jurij, Škrobar Rudolf, Kristan Fer-do, Majhen Anton in Kristan Ignac. K novi organizaciji ZSKL je pristopilo 35 članov, katerih vsak smatra za dolžnost, pridobiti po 5 članov. Imena odbornikov in pa sijajno razpoloženje so nam jamstvo, da bo nova organizacija močna postojanka pred vratmi esel-esarsko-demokratskega Maribora in nepremagljiva straža na severni državni meji.
je naša prava domača
Dopisi.
Štajersko,
Šmarje pri JeR&h. Naš« lepo ir. -u-leč sloveče Šmarje s prijazno ok^Lco se danes lahko ponaša z novo sutvl ., katero so eselesarji zgradili. Ko s. ^ naše gasilno društvo pred nekaj i ti postavilo gasilni dom, je šinila misel in želja nekaterih eselesarjev za društveni dom, iz katerega naj črpa mladina eselesarsko izobrazbo. Blagoslovljeni« tega doma se je vršilo dne 30. avgusta. Agitaeija je bila za to slovesnost velika. Igrali sta dve godbi, vse je bilo v zastavah in vencih ter slavolokih, v narodnih nošah itd. Orli so že takrat pokazali, kaj da znajo. Govornikov je nastopilo več. Nekateri so zahtevali od udeleženem' denarja za dom. Sicer ni bilo nič zanimivega. Staro šolsko poslopje, v katerem je imela okoliška občina že dolga leta svojo občinsko pisarno, je močna stavba, toda od potresa poškodovana. Treba je bilo nekaj popraviti, ali popravljanje se je zanemarjalo po krivdi eselesarjev, ki so imeli večino v odboru. Vsled tega je bila občinska pisarna prestavljena pod tujo streho, tako da danes plačujemo najemnino s pomočjo občinskih doklad, ki znašajo 520% po krivdi eselesarjev in nezavednih volilcev. Končno so to poslopje hoteli podreti, da bi se ves materijal porabil za novi društveni dom. Razen tega so pritegnili okoliško občino, da bi prispevala za dom 25.000 dinarjev! Tako so izdelali načrt. Ali glej gaspa-kal Ko so že čakali, da primejo vsak za svoj vogal ali tram in zavlečejo na nov gradbeni prostor, so prišli ti preklicani samostojneži ln prepovedali poslopje podirati. Eselesarji so razburjeni začeli pri tihem ognju kuhati glasovanje. Po občinskem zakonu res skuhajo glasovanje, toda popolnoma so si posmodili svoje perje. Na dan glasovanja so se tresle hlače skrbnega župana. Natikal je očala, da bi videl, koliko je samostojnežev, toda prišlo jih je res toliko, da mu je sapo zaprlo* Načrt je zginil, zmaga je bila
naša, a tudi častna. Vsa Čast našim boriteljem kmetske misli! Eselesarji so bili poparjeni in od jeze so pokali njih žolči. Začelo se je pravcato tehtanj«. Ko so že nekaj na beračili, so začeli graditi in kupili so tudi bicikelj, da so vozili avtonomijo iz Stranj v Šmarje, odkoder je ušla nazaj v Beograd. Kadar si kmetič postavlja ali popravlja gospodarsko poslopje, je ves utrujen in zamišljen. Naši eselesarji pa so bili tako bahavi in še celo rediti so se začeli!! Ampak danes je drugače. Prej ste bili bahavi, sedaj ste ponižni, prej ošabni, danes potrti, prej zgovorni, danes molčite, ker manjka denarja. Novo leto se bliža, dolgovi bodo morali biti poravnani, toda »nema para«. Med tem se je odprla odvetniška pisarna v katoliškem domu. »Evo, brate, opet nešto novoga« za kmeta! Tudi v konsumnem društvu kihajo! — Dobili smo tudi novega gosp. dekana. Vsa čast častltemu gospodu, ker ni strankar in je vnet duhovnik. V župnišču je zavladal red in farani smo vsi veseli sedanjega farnega in cerkvenega gospodarja ter dušnega pastirja. Naj živi naš novi č. g. dekan Fr. Lom! Ko so eselesarji izvedeli, da dobimo tako odličnega dušnega pastirja, se jih je lotila jeza. Takoj so napisali dve pismi: eno na prevzvišeno škofijsko, a drugo na sedanjega g. dekana. Prvo pismo se glasi, naj se pošlje drug dekan; drugo pismo pa se glasi tako-le: G. župnik! Vi niste sposobni za dekanijo Šmarje, naši farani Vas ne marajo. Slede podpisi. Sodbo o takem postopanju naših eselesarjev naj si napravi vsak sam! Pomagalo ni nič. Dekana smo dobili, kakoršnega smo želeli ln potrebovali. Eselesarji so poraženi in postavljeni na sramotni oder. Se marsikaj imam poročati, a prišlo bo vse na vrsto. Težko poljedelsko in drugo delo je končano, sedaj vsi na delo za zmago naše kmetske misli, za naš obstoj, pravico in blagor celokupne poltene človeške družbe.
Ormož. Načelstvo kmetske hranilnice in posojilnice v Ormožu je poslalo gg. Martinu Pavliniču in Avgustu Kikl, posestnikoma na Hardeku pri Ormožu, sledeči dopis: »Na Vaš dopis z dne 25. X 1925, da preklicu-jete podpis in člansko na skupni pristopnici zgor. posojilnice, Vam uljud-no sporočimo, da v smislu § 3. zadružnih pravil niste bili nikdar zadružnik našega zavoda, ker ste s podpisom pač prostovoljno ponudili članstvo, vplačali pa niste niti enega deleža in je vsled tega Vaš pismeni preklic in preklic pri cerkvi za naš zavod brez vsakega pomena. Vkljub temu pa Vaš preklic rade volje vzamemo na znanje in Če Vam to ne zadostuje, damo tudi pri cerkvi oklicati, da niste bili nikdar naš član. — Načelstvo.«
Sv. Marjeta ob Pesnici. G. naduči-telju Mirku V. prijazno svetujemo, da samega sebe primerno brzda, zlasti v pogledu nedostojnih izrazov o g. prosvetnem ministru tov. Štef. Radiču, ki je njegov predpostavljeni šef. To zadostuj za sedaj, ob prvi priliki pa se bo o. tej zadevi nekje drugod razpravljalo, četudi tako, da g. M. V. ne bo preveč ljubo. — Smarječani.
Bizeljsko. 19. novembra t. L je podlegel v Sv. Juriju ob j. ž v starosti 24 let, težki in mučni bolezni, ki ga je pred meseci priklenila na bolniško postelj, ekonom gosp. Franjo Zdolšek. Z njim je legel v grob eden naših najboljših in naprednih tovarišev, mladenič, ki je bil širokega obzorja, energičen in nadvse delaven človek, obenem pa dobrotljiv in skrben. Svoje plemenito, slovansko čuteče srce je pokazal že kot mladenič, ki je bil je-dva na pragu pomladi, začel vzorno delovati na polju kmetijska, toda usoda Vsemogočnega mu je pretrgala pot v resno življenje, iz kojega je bilo pričakovati nenadomestljive uspehe. Da, odšel si od nas dragi Franjo, odšel iz naše sredine, v najlepši mlade-niški dobi, baš ob vstopu ko si začel marljivo delovati za težki, toda lepi kmetski stan, za katerega si bil tako požrtvovalen, ki si ga tako goreče ljubil. — Zapustil si svoje drage sorodnike, a tudi svoje tovariše, ki smo Te tako drago cenili, saj si nam bil skozi in skozi dober spremljevalec v življenju, zvest, neprekosljiv s svojimi idejami. Kako smo Te ljubili, kot dobrega sošolca in kolega, znamo šele danes, ko Te ni več med nami, danes šele vemo, kaj smo izgubili s Teboj, ko sEsvaš_že v materi zemlji. Tebe ni več, ne vidimo več Tvoje cuječnosfi, ne vidimo več nepozabnega kolega. Ohranili pa bodemo v srcih Tvoje vrline, spomin na Te, mora z nami v večnost. Spavaj mirno dragi Franjo, in naj Ti bode žemljica lahka! — V Orešju, 28. novembra 1925. — Tone Urek.
Kranjsko.
Šmartno ob Savi. Le redkokdaj se dogodi, da se naših podobčanov kdo oglaša potom časopisja s pritožbami, ki se tičejo našega uglednega županstva v Mostah. Dolgo in pohlevno prenašamo bol, kar se tiče naših občinskih cest, kakor tudi deželne ceste, katere se nahajajo v tako slabem stanu, posebno ob slabem vremenu, da se človek premišlja, ko stopi na cesto, če bi sd ne bilo dobro prej zavarovati za življenje, predno se poda na pot, po kateri je namenjen, ker si ni svest, da se vsak moment ne poglobi v blato. Deželna cesta, t. j. podaljšana Martinova cesta, kjer fre vrši ivsak dan bodisi ob lepem, bodisi ob najneugodnejšem vremenu z vozovi kakor tudi s težkimi tovornimi avtomobili ogromen promet, kliče že delj časa s povzdignjenim blatom, ki se nahaja na nji, županstvo odrešenja. Cim manj so vrši promet na cesti, temveč ga opažaš po hodniku, ki leži ob cesti in je že isti vsled zanemarjene ceste popolnoma uničen. Z redom na hodniku nikakor ne moremo simpa-tizlrati. Številni uslužbenci, ki hodijo vsak dan po svojih opravkih, učenci, ki hodijo v šolo, mlekarico s svojimi preobloženimi ročnimi vozički, ki so upravičeni uporabljati hodnik, se morajo v blato izogibati številnim kolesarjem in vozovom, kateri trenirajo po hodniku, kakor bi šlo za stavo, kljub temu, da sta postavljeni od županska v Mostah ob hodniku 2 deski z napisom: »Po trotoarju z vozovi in kolesi voziti je strogo prepovedano!« Ta prepoved pa je kolesarjem in voznikom le v šalo. Če katerega izmed teh opozoriš na prepoved, ki stoji na deskah, se ti ponosno odreže z goro-stasno psovko ter dirja naprej. Ker se vsak dan dogajajo različni incidenti, vprašamo g. župana Oražma, ako ni tudi on mnenja, da bi se nas nekoliko ščitilo pred takimi suroveži ter bi se vsaj zjutraj in zvečer, ko se vr& največji promet, poslalo na lice mesta po enega stražnika, kateri naj bi ob na-
vedenem času opravljal svojo službo. G. župan! Davkoplačevalci smo pod-, občani istotako, kakor so občani. Zatorej si lastimo iste pravice, kakor občani in mislimo, da nimamo straže zato v Mostah, da ščiti le Moste, Ud-mat in Zeleno jamo, temveč privoščite tudi nam nekaj zaščite, ker pod-občani spadamo istotako pod policijsko okrožje, kakor občani. Kar se tiče temeljite remedure cest, zahtevamo, da se iste pošteno in večkrat nasipajo, ker domnevamo, da tako velika obr čina, kakor je občina Moste, že toliko premore, da vzdržuje iste v boljšem stanju, kakor so sedaj. — Prizadeti.
Iz kamniškega okraja. Dragi Kmetijski listi! Mplim Te lepo, objavi to britko resnico! Kmetje in trgovci na deželi, ki smo vezani na železnice in daleč od postaje 25—30 km, ne moremo isti dan, ko pride aviza s pošto, priti po blago. Tako se je zgodilo pred nekaj dnevi meni. Avizo sem dobil 13. t. m. ob 17. uri. Tisti dan mi ni bilo mogoče več priti pravi čas do postaje, kjer bi bil prišel tja še le ob 18. uri in tisto uro bi mi ne hoteli več izročiti došle robe. Poslal sem po njo takoj 14. t. m. t. j. drugi dan. Začudil sem še, ko dobim vozni list, ko se mi je za 46 kg testenin v zaboju zaračunalo za en dan kar 39 Din lezarine. Ker teh stroškov nisem pričakoval, sem se začudil, da je to mogoče. Voznine, pošte in naložnine računalo se je iz Ljubljane do Domžal 17 Din 50 par, lezarine za 1 dan pa kar 39 Din. Ker me je to močno zabolelo in mi poslanih 45 kil testenin tako podražilo, da denarja nimam kje nazaj dobiti, sem sklenil, da se v nadalje hočem ogibati kaj blaga za mojo malo trgovino še kedaj po zelez-nici dobivati. Ali se to pravi podpirati in pospeševati posestvo in trgovino? Ako pojde stvar tako naprej, mora postati vsaka stvar še dražja. Kedo bode na ta način največ trpel, naj razsodi ljudstvo samo. Kmet in mali trgovec se smatrata na višjih mestih za tovorno žival. On ima kar delati in visoke davke plačevati, ako bi hotel na trgu svoje pridelke in blago tako prodati, da bi lažje zmagal svoje stroške, ga ima že vsaka mestna babura pravico naznaniti ali mu kar tam uničiti jajca, mleko itd. Zato se tem finim ljudem po mestih tla kar pometajo, škro-pe, asfaltirajo, tlakujejo in gladijo. Kedo popravlja ceste i pota in skrbi za tistega človeka, ki mestjanom že v zgodnih urah ko še sladko počivajo, nosi in vozi živež i drugo. Zato da ga mestni nelzkušeneoimeniijo nomnnoga
kmeta, ker leži na slami v hlevih, dela 14—lb in še več ur. Mestjan uživa meso in pije vino, medtem ko se kmet mora zadovoljiti s kašo in krompirjem. Ker ni užil šolske izobrazbe, ga ima prazna mestna butica pravico imenovati neumnega kmeta. Tako hvaležnost uživa danes tisti človek, ki dela trpi in davke plačuje za tiste, ki delajo samo 8 ur in še manj na dan. — Kmet in mali trgovec.	... ,
Kamnik. Tako je prav .'.Ustanovite v Druška kmetskih lantov in deklet »Sloga« v Kamniku je vzbudila pri visokih gospodih od »Edinosti« silno ogorčenje. Zato so dali duška svoji ne-volji v »Jutru« z dne ?? t. 1. Mi smo to gospodo že zdavnaj poznali, zato nam ni omenjeni njihov dopis prav nič novega. Hvaležni smo jim pa zanj zato, ker so z njim tudi ostalemu slovenskemu svetu najboljše dokazali svojo res »modro in izbrano«; kuiturnost. če bi se mi še tako potrudili, da bi javnosti doprinesli sliko, ki bi naj ka-rakterizlrala to gospodo, smo prepričani, da se nam ne bi nikdar tako posrečila, kakor se je — dasi nehote — njim samim. Iz njihovega kratkega pamfleta se namreč krasno zrcalijo njihove lastnosti, katerih posledica je zaničevanje vseh obrtniških, kmetskih in delavskih sinov, ki se niso prelevili v frakarje in torej niso »dostojni .in vsake (njihove gotovo!) družbe vredni mladeniči in mladenke«. Dokazali so tudi, da smatrajo za zelo kulturno in fino«, svoje nasprotnike osebno obrekovati po časopisju, ne glede na to, da je to sodnijsko kaznjivo. Eno izmed svojih lastnosti pa so pokazali prav lepo s svojim »dobrim nasvetom«. Mi jim ne moremo zameriti, Črne poznajo pojma »kmečki«, kajti kdo bi mogel od gospode zahtevati, da se peča s tako — njih odlične družbe in visokega dostojanstva — nevrednimi problemi!! Zato še enkrat: hvala za javno razkrinkanje Vaše kultunio-sti! Organizacija kmetskih fantov in deklet se ni nikdar spuščala v polemike, dasi je bila že večkrat izzlvana, ker je vedno smatrala tako preklanje in psovanje po listih ne samo za kulturno druško nevredno, temveč tudi za cilje kulturnih društev škodljivo! Zato tudi naše novo društvo, dasi je po mnenju kamniških Edinašev »nedostojno in vsake družbe nevredno«, radevolje prepušča ta za slovensko kulturo tako važen posel njim samim.

vuk H»lil kmM* mk\i mm biti m »kmetijske mitovm jsadruoe« i
Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO« !
Bolenjavas pri Selcih. Dočim se naš poel. Pucelj in minister Radie potegujeta in delata v parlamentu za odpravo bere, se naš župnik nanovo poteguje zanjo. Ne zadostuje mu njegovo veliko posestvo, ampak gleda, da iztisne še od ubogih bajtarjev tisto merico žita. Tukaj se natančno vidi, na čim sloni SLS. Le poglejmo malo nazaj! Odkar poznamo Korošca in njegove poslance, še niti enkrat ni nobeden zinil besedice v parlamentu za odpravo staroveške bore, pač pa jaz mislim, da. ako bi se dalo kmetu naložiti še enkrat toliko bere, gotovo od vseh 20 Koroščevih poslancev ne bi niti eden rekel ne. Po časopisih na rjoveio: smo za kmeta. CNe pristavilo »eveda zraven še besede: izžemati.)
Moram reči, da vsa čast Radiču, Puclju in tistim poslancem, ki bodo glasovali za odpravo bere. Le tako naprej! Ako boste delali za nas in nam odpravili krivične in nepotrebne davke, bomo delali tudi mi kmetje in delavci za vas! Opozarjam pa kmete in delavce: Združite se! Vsi v našo Zvezo!
vc> kuouite
redrn si ne oq! da'p ve ik«> izbire rimskih "hlpk in nl<?frov ori
w <TIm - UUBLI0W
I r, Iprp<,.riti. -> H i m • n« offllo^l
ia mm mm
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terper.tl-novim .GAZELA"- milom, katero Ji prihrani ves trud. Poizkusite tudi Vi i .GAZELA'-milom.
x te
GA
>1110
iii ramo,
Fensijoniran je g. Ivo L-avrič, še! davčnega okrajnega oblastva za ljub-ljaneko okolioo. ljubljanska okolica gotovo ne bo žalovala za g. Lavričem. Želimo, da bi kmalu sledil še g. Šav-nik.
Dvanajstine. — Kakor smo že javili, je na zahtevo posl. Puclja vneše-no v dvanajstine 500.000 Din za spod-uještajerske posojilnice, ki bodo s tem obrokom dosegle 86% pokritja svojih nekdanjih izgub pri Verbandu v Grazu, nadalje. zakonsko določilo, da se trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani postavi na tako stališče, kakor to žele trgovci in obrtniki in ne kakor g. Žerjav in pa da se v Prek-tmirju preosnuje zemljiška knjiga po zakonu, kakor velja za ostalo Slovenijo. Razen tega pa je stavil še polno drugih predlogov, tako glede znižanja davka, oproščenja uvozne carine, izplačila zaostalih nadur stražnikom, brisanja člena 20, ki se tiče 4000 onemoglih in invalidnih radarjev v Sloveniji. G. minister financ je nekatere sprejel, nekatere odložil, a nekatere odbil. Posebno ljuta borba je bila okrog člena 20. Po uspešnem govoru g. posl. Puclja v finančnem odboru je mnogo radikalov glasovalo za njegov predlog, ki je bil sprejet.
Državna Obrtna banka. — G. minister za trgovino in obrt dr. Krajač je poslal skupščini zakonski načrt za državno obrtno banko. Ker v tem načrtu predvideva za začetek samo eno filijalo poleg centrale v Beogradu, a to v Zagrebu, ter še možnost nadaljnjih šele v pravilniku, se je posl. Pu-eelj tozadevno razgovarjal z g. ministrom. Na poslančevo intervencijo je g. minister obljubil, da bo tudi Ljubljano že v zakonu osigural s pripom-njo, da se osnuje, kadar bo toliko kapitala na razpolago, da bo lahko stroške filijalke vzdrževal.
Na naslov železniške uprave. Prebivalci Dravske doline prosimo, da se zopet upoštavi zveza Kotoriba, Ormož, Maribor, Prevalje pri zjutranjem vlaku, svoječasno je ta zveza obstojala, prvi vlak iz Kotoribe je imel direktno zvezo s prvim vlakom na Prevalje.
Cena mleku. Odbor mlekarskega društva za ljubljansko okolico je na svoji seji dne 22. novembra t; 1. sklenil, da ceno mleku s 1. decembrom poviša do nadaljnjega od 3 na 3.50 dinarja za liter, kar naj vsi producenti in konzumenti vzamejo na znanje ter šestega upravičenega sklepa natančno drže. — Ferjančič, predsednik.
Prošnja na usmiljena srca. Dne 12.
in 13. t. m. je obiskala Mursko Soboto silna nesreča. Povodenj, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je preplavila celo mesto. Tik pred zimo je oropala siromašno prebivalstvo obleke, živeža in živine ter mnogim zrušila domove. Nesrečniki s strahom pričakujejo trde zime, kam naj spravijo svojo družino, ubogo, nago deco! Z zaupanjem se obračajo ti trpini do usmiljenih bratskih in sestrskih src. Okoliške vasi, ki so same siromašne ter več ali manj tudi" po povodnji prizadete, dovažajo dnevno kruh in živež, kolikor imajo, toda mnogo ne morejo. Apeliramo na plemenita srca, naj ne zavržejo te prošnje! Kdor zmore, naj nakloni svojo pomoč človekoljubni akciji. Vsak, tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Predvsem prosimo za pomoč v denarju ali obleki. Darove naj se naslavlja na »Lokalni pomožni, komite v Murski Soboti«, ki bo skrbel za to, da bodo naklonila prišla res v roke onih, ki so podpore "najbolj potrebni. Tudi v našem uprav-ništVu bomo sprejemali darove za to podporno akcijo.
Kleklove »Novine«, ki si dovoljujejo surove in nekrščanske napade na Št. Radiča in Sedanjo vlado, imajo za odgovornega urednika poslanca Jožefa Klekla. Vprašamo oblast, predvsem g. ministra za notranje zadeve, odkod imajo samo »Novine« privilegij, da se podpisuje poslanec kot odgovorni urednik? Ali niso v naši državi za vse ljudi enaki zakoni?
Boh. Bistrica. Običajni vsakoletni kramarski sejem na Bistrici o Sv. Miklavžu dne 6. decembra, se letos, ker je isti dan nedelja, vrši na ponedeljek dne 7. decembra v smislu tukaj veljavnega sejmarskega reda. To v vednost vsem kramarjem in drugim, kateri bodo ta sejem posetili. — Županstvo Boh. Bistrica.
Amnestija. Dne 10. novembra t. 1. je izšel kraljev ukaz, s katerim so odpuščene kazni vsem onim osebam, ki so se samovoljno oddaljile od vojaške službe oziroma pobegnile, ako so se krivci najdalje do 1. januarja 1926 sami vrnili v svoja poveljstva ali pa so se prijavili prostovoljno pri vojaških ali civilnih oblasteh radi pošiljanja v poveljstvo. Zato naj stariši in sorodniki posameznih vojaških beguncev, ki žive v Avstriji ali v Italiji, pišejo svojcem, da ne bodo kaznovani, ako se vrnejo in oblastem prijavijo pred 1. januarjem 1926.
»Gospodarska zveza«. Dolgo smo morali eselesarijo pozivati, naj pove, kaj je resnica na govoricah o izgubah v eselesarskih gospodarskih podjetjih. Končno so se vendarle zganili in povedali sledeče: »Res je, da je imela Gospodarska zveza v lesnem oddelku izgubo«. (Glej »Slovenca« od 29. novembra 1925!) »Katero večje podjetje pa ni imelo izgub?« Tako se tolažijo reveži. Nadalje pravijo na istem mestu,, da »Gospodarska zveza« ni insol-ventna, to se pravi, da plačuje vse račune. To zelo radi verjamemo! Če sem n. pr. izgubil celo svoje premoženje in imam še dolgove, jih bom vedno lahko plačeval, ako imam pri.atelja, ki mi da na razpolago denarja, kolikor ga hočem imeti. Zato vprašamo esele-sarsko gospodo, naj jasno in brez ovinkov pove, koliko »Gospodarska zveza« dolguje »Zadružni zvazi«? Ko nam to povedo, potem jim bomo mogli plačilno zmožnost »Gospodarske zveze« še bolj jasno popisati!
Eselesarija bi- se rada nekaj hudo-vala, ker ne mclčimoo izgubah v eselesarskih gospodarskih podjetjih. Pravi, da ne znamo ločiti dnevne poluike od gospodarskega zadružnega dela. Opozarjamo eselesarijo, kako je njeno časopisje pisalo takrat,- ko je napredno zadružništvo bilo v zadregi radi Glavne in radi Agromerkurja. Pometajte pred svojim pragom! Nesreča, ki so jo pripravili Slovencem eselesarski gospodarski zavodi, je mnogo večja, nego je bila ona od Glavne in Agromerkurja,' vkljub temu ; je naše pisanje uprav angelsko napram onemu nekdanjemu v »Slovencu«-, »Domoljubu« in »Slov. Gospodarju«, Nimate nam torej prav nič očitati!
Tov. Prepeluh je prejel sledeče pismo: Prav iskreno se Vam zahvaljujem za izkazano mi naklonjenost v svojem imenu kakor tudi v imenu »Slomškove zveze«, koji točasno načeljujem. Kavno še pravi trenutek je prišla rešitev. Bog Vas ohrani in Vam povrni vsako dobro delo! Z odličnim spoštovanjem vdani Ivan Štrukelj. Vič, dne 30. novembra 1925.
Ciril Jeglič: Obrazi. Založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani Broš. 25 Din, vez. 32 Din. Pod naslovom »Obrazi« je zbranih v knjižici 42 črtic, ki so polne duha, vedrosti, prijazne nagajivosti in močnega socijal-ne^a sočutja. Kritika je napisala o njih: .»Te Jegličeve stvari so kakor lep spomin in pomirjenje. Kakor lahne stopinje so, ki tram prinašajo vest o lepoti zemlje, ki jelše naša, in živali m ljudi na njejjggje v njih toliko, cesar samo Bog rie presliši.« Zbirko posveča pisatelj »mlademu hrepenenju v čast in slavo«, pa je za vse in marsikomu bo postala ljuba in draga, vsem, ki jim lepa in dobra beseda še seze do srca, prav posebno priporočamo to prijazno knjigo. Dobite jo pri kmetijski tiskovni zadrugi v Janez Trdinovi ulici, oziroma v vsaki večji knjigarni.
„ 125-letnica rojstva Antona Slom-seka, prvega mariborskega škofa in slovenskega pisatelja, je bila v četrtek 26. novembra.
Posledica pijančevanja. V Mestinju blizu Šmarja pri Jelšah se je obesil na svoj god posestnik in živinski trgovec Romihov Poldek. Vzrok: Ker je poldrugi dan popival in ga zaradi tega žena seveda doma ni ravno najbolj prijazno sprejela. Star je bil
Petelinčka s tremi nogami je prinesla neka hrvatska kmetica na trg v Zagreb. Kupil ga je nek dosped in podaril kot posebnost zagrebškemu mestnemu vrtu.
Dragoceno knjigo, in sicer eno najstarejših tiskanih knjig, Gutenbergo-vo biblijo, imaio v samostanu v št. Pavlu na Koroškem. Sedaj jo hočejo prodati. Zahtevajo za njo en milijon zlatih mark ali 13 milijonov dinarjev. Polovico zahtevane cene je že ponudil nek Anglež.
Smrtne nesreče na železnici. Posestnik Bohorič iz Št. Jurja ob južni žel. se je vozil iz Slov. Bistrice, kjer je bil na sejmu, proti domu. Vozil se je z brzotovornim vlakom. Ker ta vlak v Št. Jurju ne obstoji, je skočil med vožnjo z vlaka in smrtno ponesrečil. — Na postaji Škofeljca je vlak povozil učenca II. realke Tinka Rusa, sina žel. uslužbenca na Grosupljem. Našli so ga z odtrgano glavo. Kako je nesreča. nastala, ni znano. Na progi pri Logatcu je bil povožen 28 letni kolar A. Vohar z Vrhnike. Šel je po progi, ko je privozil vlak, ga podrl na tla in mu odtrgal roko in nogo. Ve-har je kmalu nato umrl.
Lisjak se je obesil. Zakaj se ne bi, ko
se obešajo mnogokrat tudi ljudje? Toda ni storil tega prostovoljno. Star velik lisjak je vladal na Gori pri Mokronogu in bil strah in trepet za perutnino celega okoliša. Predzadnjo
nedeljo zvečer je prišel zopet v Mokronog, da si poišče plena. T cd a moral je zbežati. Ko skoči čez visok plot, mu glava smukne med late in revež obvisi. Drugi dan so ga našli že brez življenja.
1 onarejalce denarja so zasledili v ptujski okolici. Nekaj ljudi je že zapr-tih. Zasledovanja se nadaljuj jo in ni dvoma, da bo precej ljudi občutno kaznovanih, ker so se iz pohlepnosti dali zapeljati k tako grdemu zločinu, kakor je ponarejanje denarja. Saj pomeni ponarejanje denarja tatvino na škodo vso "'a ljudstva?
Zopet nesma z o rožjem. G. Janič v Žalcu je snpžil revolver, v katerem ie še bila krogla, ne da hi Tanič to vedel. Pri snažen-ju f* revolver sproži in zadene E. Jamča, vimVa veleposestnika istega imena v Olju. v trebuh tako nesrečno, da je drugi dan v bolnici umrl.
■Seznam ijsžrefanih del>;tk"y efektne loterije Ni^odno kulturnega društva Mata Nedel!a I. dob: tek Sar. A 730. TT. dob. Ser. B 53", ITI dob. S«--B 3546. J-v. dob. Ser. O 2758, V. dob. S?-. B 2087. Dobitki po 100 Din Ser. A 854. 194, 116i, Sor. B 4431, 4651. — Dobitki po 50 Din Ser. B 4501. 801, 3731, Ser. C 4985. 3692. — DobHki bo 25 Din Ser. A 4"9. 1873. WJ5, 4483, 649. « 11r4 1°78. 3284, 4997. 3278, ,3H5, 74«, 64 2420. 4""28: Ser. B 41 "6, 41'"5, 3676, 1148, 360O, 4^4, 44°2, 1417, 29°4. 1967; 1632, 4984, 500, 592, 1470, 300. 4623. 4625, 4692, 3762, 4®13, 1021. 696. 4049. 41"; S=r "C 2948, 1035, 4545, 3334, 1536, 2"28, 180, 4149, 4912, 3211, 3553, 24A5, 45. 3742, 4301, 1647, 4021, 2^93. — DoHtki ro 15 Din Ser. A 4'3, 4116, 927. 2645, 4415, 2125, 1179, 3094, 2035, 1648, 4"18, 218, 120, 1258. 3768; Sei\ B 90, 1703, 3517. 923, 3"6 1694.1530. 3223.171. 3743, 4786, 4820, 32. 2155. 1820, 2173. 2084, 343; S. C 2298. 3245. 2005. 39~3.1573.1523.1010, 1058 1935, 496°, 4"46, 2267, 9°, 2411, 4401, 43"2, 4875, 3362, 3^99, 429. 1570, 2942, 1354, 1859, 4662, 3463. 4378. Dobitki -po 10 Din Ser. A 2080. 1092. 4145. 1"67, 3878. 16"7, 1174, 3631, 2480, 1169. 2490, 4"61. 2492, 2765, 25/0. 2610, 502. 3308. 3923. 1347, 2531, 3644, 1680, 2899, 2314 4467, 2858, 1861, 3030, 2161, 752, 919. 2181. 2848, 3215, 3620. 2540, 2822, 619, 2008, 1746. 26"9, 1°92, 4713, 2799, 2828, 3157; Ser. B 3339. 7", 3495, 2195. 3015, 2831, 1830, 4231, 2745, 2575, 20. 128, 4'79. 529. 2358. 751, 57. 1465 4381, 2386, 3790, 54. 1213, 4370, 1360, 2074, 815, 4084, 4549, 4265, 3224, 893,
Sladkorna industrija.
Po prevratu je zavladalo med nami prepričanje, da bi se dala pri nas v Sloveniji ustanoviti sladkorna tovarna. Takrat smo bili mnenja, da je k tem utreba 2000 ha zemlje, posejane s sladkorno peso. Zgradba tvornice bi bila stala okoli 40—50 milijonov dinarjev. Vsled teh velikih številk ni bilo mogoče misliti na uresničenje tako velike tvornice.
V	tem času pa je sladkorna industrija zelo napredovala. Češkemu in-ženerju Raku v Tarčkovicah pri Znoj-mu na Moravskem se je posrečilo na priprost način, z manjšo strojno opremo, izdelati kristalni sladkor, ki daleč prekaša z ozirom na sladkornest surovine in čistega peščenega konsum-nega sladkorja onega iz dosedanjih tvornic. Njegov patent je odkupila obče znana strojna tvrdka Novak & Jahn v Zragi- Bubna, ki gradi male sladkorne tvornice po tem sistemu.
V	zadnjem času se govori o ustanovitvi kmetijske sladkorne tvornice v St. Sivcu v Banatu. Ta tvornica bo grajena po gori omenjenem načinu. Take tvornice se gradijo v velikosti 400 do 1000 vagonov predelane sladkorne pese v kampanji, ki traja okoli 100 dni. Uredba take tvornice z zgradbo vred stane 5 do 6 milijonov dinarjev.
Nujno potrebno je, da bi se v Sloveniji za to vprašanje bolj zanimali in ga tudi kategorično rešili. Ako se zaveže 300 dc 400 posestnikov v enem kraju saditi vsako leto po 1 oral sladkorne pese in ustanovijo zadrugo z (leleži po 1000 Din, ki bi kot taka uživala podporo in zaščito države, je mogoče zbrati 300 do 400.000 dinarjev ustanovnega kapitala. Nadaljnji kapital bi se že dobil in tudi obresti ne bi bile previsoke, posebno, ako bi se videla zajamčena rentabiliteta podjetja.
Kmetovalci bi imeli procvit podjetja popolnoma v rokah, bi ga sami upravljali in si čisti dobiček delili. Tudi peščeni očiščeni sladkor bi se razpro-dajal v naših krajih in bi sladkor vsaj za drago voznmo bil cenejši in, kakor je dokazano, tudi slajši od uvoženega.
Za ustanovitev takih manjših kmetijskih sladkornih tvornic imamo pri nas prikladne kraje na Dolenjskem, na Barju, na Ptujskem polju itd. Zgradba takih tvornic je na mestu tudi tam, kjer so slabe prometne zveze in posebno ceste. Zato se tega načina oprijemljejo razna velepose-stva, kmetijska udruženja na Poljskem in Rumunskem in tudi v Jugoslaviji. Samo na Poljskem se gradi 23 takih novih podjetij.
Priporočam našim zavednejšim kmetovalcem, da bi to stvar vzeli v roke in jo propagirali. Gospodarske
2367, 3558, 519, 763, 2060, 2704, 2754, 4320, 369, 4910, 2413, 2599, 2139, 23£4, 248 3677, 198, 4281, 257, 3124, 845, 1063, 3891, 33 4785, 1992, 1302; Ser. C 4939, 1067, 2675 1229, 2070, 4665, 1418, 1413, 1325, 1439, 3339 2576, 1788, 3440, 4428, 209, 1829, 991, 2285 1743, 4328, 1313, 4414, 4302, 1442, 2789, 3547 2015, 1421, 794, 1099, 3655, 4557, 3446, 3101 439, 4544, 940, 4045, 1123, 4413, 145, 2796 2305, 4268, 1575, 4847, 3418, 751, 4623, 1170 2697, 1968, 2008, 880, 1680, 4955, 3583, 47^ 3879. Na vprašanja se odgovarja le, če se priloži znamka ali dopisnica. Dobitki se razpošiljal na stroške imejitelja.
Višek dohiovoljnosti. V neki ljubljanski gostilni sedita pri isti mizi dva moža. Eden je bil že precej nakurjen in se ie zato vedel procej brezobzirno. Končno je. bilo drugemu vendar-pre-v-č, ra se dvigne in pravi pijanemu: »Gospod, kar je preveč, je preveč! Najprej'st" me imenovali tepca: nato etn p-1! izpili vino: potem ste kihnili v m-io ?«<!: zatem ste mi s cigareto zažgali hlače in zdaj ste še pljunili na rnrj p-veli Povem vam, ako napravite še kaj takega, da bom sedel k
dnjorj jTMTi!«
TTea-n: Iz dežele notresov KnjVa o Ja-
Poslovenil J. Baukarf. V T iubPani Zložila Tiskovna zadruga: Str. 146. Tam 28 Din v celo Platno vezano 33 pjn, noštni.na 0 Din več. .Čudovita dežela je Ja-poisVh. Trikmt tekom tridesetih let »o bile oči vs»"r omikanega sveta obrnjene v debelo vVhiožega solnca: Prvič, ko so Japffir-i r»re-mifrnli ogromno toda neokretno Kitajsko, druc^č. ko so se lotili še silnejše Rusije in tret:ič. ko ie potres. V-kor rra ne bel°ži zgodovina človeštva, uničil njene cvetoče, go-s*o "naseljene Pokrajine in stotvsoče prebivalstvi. Ta črdežna dežela ie tako priklenila no.se Ancriež-i. Hearna, ki jo ie obiskal, da se
poior.-ončil, prestopil v budizem, snrejel iaoon-sVo ime in se poročil z JaponVo. — .T-^onško s"mo je pa popisal z nedosežno l->v.i,nt0 ;n }eroto. Ne samo njeno evronako "ivilizioiio. marveč tudi njeno staro japonsko duSo. ki se zrcali iz zčrodb. povesti in ^rHf ki lih nndaia pisatelj med lastnimi nre-m'.šlfevanji. Kn;iga o Japonski nam odnre za nas povsem nov z lepoto prepleten svet.
»Ka'i"a« pravi gospa služkinji, »dane« i^amo veliko perila, da mi ne rabiš drugega mila kot GAZELA.«
koristi iz tega izvirajoče so zelo velike. Za nasvete se obrnite na podpis sanega. Tudi tvrdka Novak & Jahn v Pragi-Bubna je pripravljena dati vam tozadevne nasvete in izdela proračun. Na vsak način naj ta problem pri nas ne zaspi.
Fran Malasek, Grm.
Kompost.
Dandanes, ko postaja zemlja na snoveh, katere ji odvzamemo vsako leto s pridelki, čimdalje izčrpanejša, zadobivajo razna gnojila čimdalje Večjo vrednost. Srečni so pač kraji, koder še dandanes rodi zemlja obilno brez vsakega gnojenja. Pri nas tega že davno ni, temveč pridelek pri nas ravna se — poleg še drugih ciniteljev — točno po redilnih snoveh, ki jih z gnojem damo zemlji in s tem rastlini.
Gnojila delimo v glavnem v dve skupini: trgovska ali umetna, ter naša domača ali hlevska, po večini ži-valjskega izvora. Za kmetovalca najvažnejša pač so ta poslednja. Poleg še drugih važnih prednostih teh gnojil, smo v stanu le s temi spraviti v zemljo organsko-humozne tvari, ki jih v mnogih slučajih le-ta neobhodno potrebuje. — Pod domačimi gnojili razumemo: hlevski (animalni) gnoj, gnojnico, straniščni gnoj itd., ter kompost ali mešanec, žal, po nekod le še premalo poznan in udomačen. Zasluži pa po svojih odličnih svojstvih v kmetijskem gospodarstvu sploh, da bi ne smelo biti domačije brez njega. Koliko denarja se izda včasih za razna umetna gnojila, za marsikatero zemljo večkrat dvomljive vrednosti, — ob enem, izvrstnem. gnojilu,. ki nam leži doma in ga ne vidimo. •• .'..>.•.
Na vsakem kmetijskem gospodarstvu se nabere tekom leta, raznih tva-rin in odpadkov iz vseh panog gospodarskega obrata, za katere gospodar včasih skoro ne ve, kam z njimi. Vozi se jih večkrat n. pr. v kake jarke, jame itd., kjer so seveda bre.z vrednosti. In ravno ti odpadki so podlaga našemu kompostu, tako: razni rastlinski ostanki, cima, pleve, tropine, pepel, živalski odpadki,, kakor kri, dlake, kosti itd. V bližini kakih tovarn je dobiti včasih po ceni n. pr. odpadke predilnic, pokvarjene tropine pivovarn ali oljarn itd. Bistveni del komposta je dalje zemlja, ki je tem boljša,, čim humoznija (črna) je. Zemlja nekako veže razkrajajoče se snovi v kompostu ter mu služi obenem, ker pride tudi ob straneh in po vrhu komposta, kot nekaka odeja. V ta namen je kaj dobra zemlja (blato) iz ribnikov, mlak, raznih jarkov itd. Važno vlogo pri napravi kompo-
——— —■
Kmet, vedno brani ugled In čast svoje S. K. S.!
Vlogfe I*C* knjižice i« telCOČI račun po	segisliovana zadruga m, neomejeno lavezo
najugodnejšem obrestovanju. — Krediti v tekočem	IT 3-g -n "S^l *	5
računu. — Eskont menic. - Inkaso.	„ w
Račun poštne hranilnice št 14257. — Brzojavke »KMETSKIDOM«.	Tavčarjeva (Sodna) ulica Št. 1, pritličje,
Posojila na -vknjižbo, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — Čekovni promet. — Nakazila.
Poslovne UST€5 od 8,—12^ dopoldne in od 3.—popoldne«
Odgovorni ureduik: MILAN MRAVLJE. — Za Konssordj »Kmetakega lista <: IVAN PUCELJ, narodni po*lan«. — Za tiskarno »Mesrkurc ANDREJ SEVER.
je vršila začetkom tekočega leia na inicijativo g. velikega župana mariborske oblasti dr. Pirkmaierja v vinarski šoli v Mariboru, je sprejela obširno resolucijo, ki vsebuje glavne smernice za bodoče delo na polju pospeševanja vseh kmetijskih panog v mariborski oblasti. — V odstavku, ki govori o pospeševanju prašičjereje, zahteva resolucija med drugim obliga-torično cepljenje svinj proti rdečici in primerno pocenitev tega cepljenja. Prisilno cepljenje vseh svinj proti rdečici bi sigurno močno omejilo razširjenje te naši svinjereji tako nevarni bolezni. Vendar zaenkrat ni zakonite podlage takemu ukrepu. — Za pocenitev zaščitnega cepljenja skrbi država s tem, da prispeva k nabavnim stroškom cepiva 40%. Deluje se sedaj na tem, da bi se po možnosti ta prispevek še povišal. Z naredbo ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 21. julija 1925, Vt. br. 7387 (glej U. 1. št. 84 z dne 7. septembra 1.1.), s katero se določajo veterinarjem pristojbine za cepljenje živali, je nadalje dana možnost, da se s skupno organizacijo cepljenja po občinskih zadrugah itd. znižajo stroški, za posamezno žival. — Posebno razveseljivo je, da prispevajo k stroškom cepljenja tudi nekatere samoupravne edinice. Tako je vse hvale vredno postopanje okrajnih za-stopov v Ptuju in Konjicah, ki sta si
iz lastne inicijative določila ev. plačali veterinarjem, ki cepijo v njihov«« področju, še ostalih 60% stroškov m cepivo. — Zastopnik velikega župa*« v Mariboru: dr. Stare s. r.
TISKARNA
1ER
■.....■'■» Trg.-tnd. d. i.
LJUBLJANA
5'mon Gregorčičev« ulic« at. 13	j
aiiiiusamiiHiHffiifinimffifimisssa
Tlak-a časopis«, posei-r?iee, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastni knjigoveznica ^iUiimmiuiiiiiiUiiDiiiiiiiiiiuuusiiiiii
Telefoa it. 552 RaJua prt pošt. ček. *avo<hi it. 13.108 i
sta igrajo dalje snovi, ki pospešujejo rMkrtjanje tvarin v kompostu. Taki tvarini sta predvsem apno in gnojnica, ki delujeta pri razkroju komposta koaiicno in fizikalično, obenem pa obogatila kompost na redilnih snoveh.
JTompost napravimo na zavetnem, saičnsm prostoru na kupu, ki je po-lj«b*o dolg, do 1m visok, ter spo-eitj kske 3 metre širok. Vrh mu napravimo v obliki ovalne sklede, da s» shira tako več deževnice, ali lahko »apojamo tako kompost pozneje z Siiojnico ali straniščnim gnojem. Tva-itaa na kompost se primerno sesekajo «ii idrobe, ter vlagajo plastoma ena-koaaerno, tako, da pride ena plast zemlje, na njo n. pr. plast rastlinskih odpadkov itd., vmes pa trosimo z živim apnom. Pri tem plevelne rastlin® ali odstranimo, ali jih pa spravimo v vrhno plast, da tam vslcale in jih pozneje uničimo. Čez kake tri mesece kompost preložimo ali ^presekamo«, in sicer navpično od zgoraj uavidol. Tako se posamezne plasti dobro premešajo. Tako prekopanje komposta si sledi vsakih par mesecev, dokler ni kompost goden za uporabo. Važno je, da kompost med tem časom ne ostane suh, ter ga po potrebi Eelivaino.
Kompost služi nam kot izvrstno gnojilo v kmetijstvu. Z uspehom ga uporabljamo na vrtu, vinogradu, po-
lju. Iidborno je to gnojilo dalje za opešane travnike ter pašnike. Poslužuje se ga rad vsakdo, kdor kaj sadi ali presaja. Pred uporabo se kompost po potrebi presejo ter nerazkrojeno dele uporabi za napravo novega komposta. — Množina komposta za gnojenje se ravna po njegovi vsebini na redilnih snoveh, ki je tem večja, čim je iiz boljšega tfkaterijala kompost napravljen. Čim boljši torej je kompost, tem manj ga rabimo za gnojenje, obratno ga pa potrebujemo več. Kompost se navozi ali nanosi na prostor, kjer hočemo z njim gnojiti, ter takoj enakomerno raztrosi.
Posavec.
* * *
Oddaja plemenskih petelinov štajerske pasme v mariborski oblasti. —
V mariborski oblasti se sedaj razdeljujejo potom subvencije čistokrvni petelini rjave štajerske pasme. Živali dobijo zanesljivi rejci, katere so strokovni referenti pri srezkih poglavarjih za to priporočili. Vsak srez dobi po šest petelinov; kjer je posebno veliko zanimanje, kakor v Murski Soboti in v Ptuju, tudi več. Nekaterim zanesljivim rejcem, o katerih se domneva, da se bo pri njih dalo ustanoviti kokošjerejsko središče te pasme, se daje poleg petelina še dve kokoši. Vsi, ki prejmejo subvencijska
peteline in kokoši, se z zaveznim pismom zavežejo, da bodo te živali redili ctve leti v plemenske svrhe, da bodo polagoma odpravili vso drugo običajno bi^zpasemsko perutnino, odnosno^ da bodo svoje dvorce spopolnili s čisto štajersko pasmo. .Nadalje se zavežejo razširjati to pasmo z oddajo naraščaja in valilnih jajc svojim sosedom, odvisne živali pa ponuditi vsako leto srezkemu poglavarju v odkup. Vsi dvorci, ki so prejeli subvencijske živali, so vpisani v poseben seznam pri srezkih poglavarjih in so pod stalnim nadzorstvom srezkega ekonoma. Kejska središča, ki vzgajajo peteline in kokoši za oddajo potom državne subvencije, se vodijo po navodilih živinorejskih strokovnjakov mariborske oblasti in kažejo lep napredek. Začenja se že tudi s kontrolo nosnosti potom zaklopnih gnezd, ki omogočajo vzgojitev naraščaja od res najboljših jajcaric. Opaziti je torej razveseljivo gibanje na polju kokošjereje v mariborski oblasti, kar je spričo čisto posebnih prilik v teh krajih velikega pomena. Želeti bi bilo, da se poprime te panoge tudi podeželska inteligenca, zlasti naše učiteljstvo, ki bi lahko tudi na tem polju prav tako uspešno delovalo, kakor že deluje pri sadjarstvu, vrtnarstvu in čebelarstvu.
Akcija za pocenitev cepljenja svinj proti rdečici. Kmetijska anketa, ki se
Sorodnikom, prijateljem in znancem »poro->amo žalostno vest, d* je naS preljubljeni gospod
Rajko Faningc
sodni uradnik
dne 29. novembra ob 5. uri popoldne po kratkem in hudem trpljenju Bogu vdano v Gospodu zaspal. Zemeljski prah dragega pokoj-»ika je bil vrnjen materi zemlji na mestnem pokopališču v Pobrežju v torek, dne 1. da-»ombra 1925 ob 3. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica se je darovala dne 2. decembra t. 1. v frančiškanski župni cerkvi.
U a r i b o rdne 29. novembra 1925.
Riis&beta vdova Faninger, mati. — Marija Paainger, soproga. — Rajko in Jelka, otroka. Bruno Faninger, veletržec, dr. Rikard Fanin-jpr, odvetnik, Ernest Faninger, bančni uradnik, bratje. — Josipina Smerdu, soproga žel. uradnika, sestra. — Marija Faninger, Brna Faainger, Heda Faninger, svakinje. — Fran Smerdu, svak.
Brci poiebnrga obrettlU.
Mestni pogrebni zaTod Maribor.
znamke OISBIEO
za obrt in industrijo. — Ed;na tovarniška zalogo za Slovenijo
Josip Peteline, Liublla"a
blizu Prešernovega s cmemka.
BLASNIKOVA
ss*a navadno leto 1926,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PHATIKA"
}* sej starejši slovenski kmetijski ko-i«dar, koji je bil najbolj vpostevan
že od naših pradedov. Ttjdl letošnja obšima izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride
prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bilo o dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. BSasnika naslednikih
tiskarna in litografični ztvod LJUBLJANA - BREG ŠTEV. 12.
SE VfcO^iO
tkem za kmete najmočneje domače platno, sprejemam v tkanje taneno in volneno prejo ter zamenjavam kmečko platno za taneno prtdivo.
KROSNA" tkalnica
LJUBLJANA, Zrinskega cesta št. 6.
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
Mi ia ttevlu iisi® p ionu
Posojila dale proti popolnl^var-
"osti na vknjižbe, poroštva proti zastavitvi
osrednja gospodarska zadruga
•
izvoz sadja, krompirja in drugih kmet- f sHU pridelkov preskrba kmetijskih m j gospodarskih potrebščin.
;jrus.ori v Meiiski ulici 12 na dvorišču
Cpreš „0«l«tnf}.
Srgo"pstroita uniči sigurna vse
poljske miši.
ugoslovanski izdelek, ki preko«' vse dosedanje inozemske izdelke te vrste. — Zahtevajte ponudbe!
Železarna In livarna:
A, Pagačnik, Ruše pri ^arifeoro.
icreoifiii zmm v
miimiiiiiiiiiiuiin Marijin fr® štev. S HiimmmiHiiiM«
sprejema hranilne vloge In vloge na tekoči račun fer jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovora. — Podeljuje proti dobremu paroSfvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
HAVRE-NEWYORK, samo 6 dol cez morje,
FRANCOSKA LINIJfi (FREHCH LENE.)
Cie. 6<e. 7rensatlsntiqiie !n družba Chsrceurs Reunis za pomorske vožnje
%	v sever, in Južno Ameriko,
^"siraHiOjra Kenado
Vozne listke in tozadevna pojasnila daj«
^■H^S^PI IVAN KRAKER, zastopnik v Ljubljani
. . 'iti&tf&žTZ.!—<5ct?. ' -itti" »is^ss;	Kolodvorska ulica 41.
edino najbol]iI
šivalni streli in kolesa
so i*
Telefon 913
Ljubijana
(blizu Prešernovega spomenika ob voiii)
znamke Sritznor, PfifiniJuMgr
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Pouk v vezenju in krpanju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago.
Naiboiise in zato rej-cenejše kupite edino le pri
5	OD DOBREGA — NAJBOLJŠE,
ZATO PA TUDI — NAJCENEJŠE! Ia. OBtravski trdi pl&vž&rski
IOEE
| v velikih kosih, svetovne znamke »Frans-gctaehtc |	Silna vročina! — Za močne ognje!
Nadalje: nemški plinski mehki
K O e S
f i« Porurja, sortiran orehovcc, od 20 do 40 mm, j naglo razvija vročino, <a kovače — pa tudi t* domačo kurjavo; ter dvakrat prani in seja*!
Kovaški premog
ia Porurja, krasen grahovec, r velikosti 8—15 m«, absolutno čist, še izdatnejši kakor acileški!
RAMO NAJODLICNEJŠE SVETOVNE ZNAMKB! EDINA ZALOGA V SLOVENIJI:
D. 6ebin
Ljubljana, Wol!ova ulica l/II. Telefon 56.
r^ltiiffit^" gn £ r a t in. cngg bcaife _žp s t n it r n t i.
J
pletenine, majoe, voino,
iepne robce, kravate, pa-I ce, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojočsj, sedlarje, ši vilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Na veliko in malol
Naročajte
Največje vnuarsko podjetje v Jugoslaviji
Džamonjg in drygoy|s
. i e. z-rv., Beriber,
Sajvedji libor rainovrstnih piemeuitlfc Jtadalh drnve«
{.jepov
najpleuienitejših vrstah in v vseh oblikah Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah* kakor tudi cepe in podloge istih Seine zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo celo leto. — Zahtevajte cenike'
PRVOVRSTNA ljutomerska
vina
proda po ceni oskrb-ništvo graščine Gornja Radgona.
dreto in vse vrste irvar-skih izdelkov ter v t« stroko spadajoče blag«
dobite v skladišču >Konopjuta« v Ljubljani Go3posvetska S.
Krojači, iirilje in legiviljet
S 1. decembrom pričetek
krojnih tečajev.
Razpošiljanje in izdelovanje krojev po merah. Krojni pouk s pošto potom učnih rizb.
Dipl, krojna šola, Stari trg št. 19/1., Ljubljana.
Majtrpsžnejše strešno kritje l
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13.
preje
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA V1CU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z en» ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) iti zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba!
STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.