0!'«ri!£'S process za kasieiiiiaci]o Barage Danes bodo v Marquettu zapriseženi člani škofijskega tri-bunala, nakar bo ta takoj začel delo za kanonizacijo pokojnega škofa F. L Barage. k-« Zadra (ki je v decembru 1965 o-biskal Baragove rojstne kraje in Marquette, Mich. — Mar-Quettski škof Tomaž L. Noa je frhnuli teden sklical vodilne, osebe, ki sodelujejo v pripravah za Proces za kanonizacijo škofa Friderika Barage, velikega misijonarja in kulturnega pionirja teed Indijanci in novimi naseljenci v obširnih pokrajinah Velikih jezer v letih 1831-1868 in naznanil, da bo v sredo, dne 15. marca 1967, uradno otvoril kanonizacijski proces prvega škofa marquettske škofije. Škof Noa je sedmi Baragov naslednik.' Ta dan (danes) bodo zapriseženi člani tribunala; mšgr. Edmund C. Szoka (postulator), trije sodniki, msgr. Arnold Casanova, msgr. Joseph J. Dunleavy in župnik Lester Bourgeois. Promoter fidei (znan pod imenom hudičev advokat) je msgr. Ro- bil gost ljubljanskega nadškofa). Zapisnikarja (notarja) sta mlada duhovnika V. Ouelette in Terry Villaire. Takoj po zaprisegi bo prva seja tribunala. Začeti škofijski proces bi se po mnenju rimskih strokovnjakov mogel završiti v enem letu. Morda je škof Noa malo mislil na to, zato da bi akte lahko prihodnje leto, ko bo 100-letnica Baragove smrti, poslal v Rim, kjer se nato začne tako-zvani apostolski kanonizacijski proces. Mnogo je odvisno od spretnosti postulator j a. Bodi kakorkoli, uradni začetek procesa je velik korak, ki ga bodo vsi prijatelji in častilci škofa Barage z veseljem in zadovoljstvom bert Chisholm in rev. Dominik pozdravili. Kongres to la leden lir dobro laposlee V Senatu vzbuja največ po-. zomosti razprava o “nabirkah” sen. Dodda. v Bora« pa razprava o 7% odpisu investicij. Washington, d.c. — Se- aatni plenum bo skušal ta teden končati debato o konzularni po-i godbi z. Rusijo. Senatu je prišel na pomoč poslanik Goldberg in mu pomagal tako popraviti besedilo pogodbe, da bo večina se-i Oatorjev zadovoljna. Goldberg uPa, da bedo tudi Rusi pristali spremembe. ^ senatnem “etičnem” odboju pa rešetajo zadevo senator-Dodela, ki je pa ne bodo hi-bm končali. Senatorji vedo, da morajo čudna dela senatorja Fodda preiskati že radi tega, "er so preje v predstavniškem domu imeli na rešetu kongresnika Powella. Powell je črne Pulti, Dodd pa bele, obe preiska-vi se torej “odtehtata”. . Med tem bo pa poseben senatni pododbor pod načelstvom se-hatorja Clarka začel preiskavo 0 uspehih in neuspehih vojne pi oti revščini. Preiskava bo raj9la kar 4 mesece, tako pravi ^nator Clark. ^ Predstavniškem domu bodo ^glasovali pooblastilo za iz-atke v Vietnamu v znesku 2-5 bilijonov, Millsov odbor je j Prekinil obravnavanja zakon-/jega predloga za višje pokoj-vlne in začel debatirati o obno-1 davčne ugodnosti potom več- Hruščev glasoval za svojega zmagovitega nasprotnika MOSKVA, ZSSR. — V svobodni demokraciji je za premaganega politika lahka stvar, kadar stoji pred vprašanjem, ali naj gre volit ali ne. Lahko ostane doma, lahko pa tudi voli svojega 'pristaša. Ni mu pa treba voliti svojega nasprotnika. To se pa ravno redno dogaja v diktatorskih režimih. Hruščev je na primer moral iti zadnjo nedeljo na volišče. Kaj bi javnost rekla, ako ne bi šel volit?! Na volišču pa ni mogel drugega napraviti, kot da je volil tovariša Kosygina, ki ga je pred par leti spravil ob oblast. Proti Kosyginu ni naravno nihče kandidiral. Hruščev je imel le eno tolažbo: prav tako se je godilo tudi tovarišu Molotovu, ki je na sosednem volišču tudi moral-voliti komuniste, ki jih ne mara. Mu pa vsaj Hruščeva ni bilo treba voliti in se je lahko s tem tolažil. h« amortizacijskih odstotkov. ^ ^a^eVa s pokojninami je torej ^risla na stranski tir. Predsed-j1 ^ Johnson je zato pozval de-a m unije, naj se zavzamejo, sn,^° n-iogov predlog čimpreje ^.le^eb Kot se1 vidi, kongresni-1 oiso ravno navdušeni za več-e Pokojnine, jih bolj zanimajo avene olajšave, če bi bile letos 0 hve, bi pa bilo narobe. Če se zgodi nesreča, vam ne anore nihče pomagati, če se ni-»te držali prometnih predpisov. Novi grobovi Mary Thomas roj. Pirnat V nedeljo je nenadoma umrla na domu v Solon, Ohio, 50-letna Mary Thomas, roj. Pirnat. Zapustila je moža Georga, sinova Georgia Michaela in Blase Davida, hčerko Kathryn, sestri Mrs. Frances • Godec in Mrs. Ano Kempf ter brata Franka Pirnat. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Na mrtvaškem odru počiva v Sam Biondo & Sons pogrebnem zavodu na 3630 E. 116 St. Pogreb bo v četrtek v katoliško cerkev sv. Rite v Solon, Ohio, ob 11. dopoldne, nato na pokopališče Kalvarija. Johana Jakomin V ponedeljek zvečer je v Mt. Sinai bolnišnici umrla Johana Jakomin s 1221 E. 60 St., stara 93 let, rojena v vas Horjul pri Vrhniki, od koder je prišla pred 62 leti. Njen mož John je umrl v 1957, umrla sta tudi sinova Frank in Ludvig. Zapušča sina Josepha, hčere Frances Klein, Angelo Kulka, Jean Korošec in Mary Baca, vnuke, pravnuke in sestro Frances Juratovac. Bila je. članica Društva Danica št. 11 ADZ, Slov. Ženske Zveze št. 25, Maccabees in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v petek ob 10:30 dopoldne iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob enajstih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Mary Sajovic Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 1003 E. 66 Place poznana Mary Sajovic, rojena Vrsnik, stara 75 let. Pokojnica je bila rodom iz Predoselj pri Kranju, odkoder je prišla v Cleveland leta 1926. Bila je vdova od leta 1952, ko ji je umrl mož Anton. Zapustila je otroke Ber-nadino Sajovec, Anthonyja in Mrs. Mary (Joseph) Starin, ’pet vnukov in vnukinj. Brat Franc Vrsnik in sestra Angela Čadež sta umrla pred njo v Sloveniji, kjer živi več pokojničinih nečakov in nečakinj. Bila je članica Oltarnega društva fare sv. Vida, kluba Krščanskih mater in društva sv. Cecilije št. 37 ADZ. Pogreb bo v petek iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 9.15 v cerkev sv. Vida, kjer Vietnam pred ZN! Vodnik demokratske večine v Senatu ZDA Mansfield .je predložil, naj bi Varnostni svet ZN povabil vse prizadete na razpravo. WASHINGTON, D.C. — Sen. Mike Mansfield, vodnik demo-kratske večine v Senatu, je v govoru na University of North Carolina predložil, naj bi Združene države predložile Varnostnemu svetu Združenih narodov sklicanje posebne razprave o vojni v Vietnamu, ki se jo naj bi udeležile vse prizadete države, tudi Severni Vietnam in rdeča Kitajska. Varnostni svet Združenih narodov naj bi pozval Mednarodno sodišče, da odloči o obveznostih dogovora o končanju vojne v Indokini v Ženevi leta 1954 in o obveznostih ' dogovora o Laosu, sklenjenega leta 1962 v Ženevi., Senator Mansfield se zaveda, da je veliko vprašanje, kako u-spešna bi mogla biti predložena koraka, vendar je prepričan, da bi služila stvari miru in končanju vojne v Vietnamu, ki je v zadnjih tednih začela zopet postajati intenzivnejša in obsežnejša. Dejal je, da trenutno ni izgledov za razgovore o končanju vojne, da pa kljub temu ne sme biti nič opuščenega, kar bi lahko k temu vodilo. Varnostni svet je o vojni v Vietnamu razpravljal jeseni, pa ni prišel do nobenega zaključ- PRIČA 0 PRI PRAVDANJU UMORA J. F. KENNEDYJA Včeraj je “zaupni informator” okrajnega tožilca Jima Garrisona v New Orleansu povedal o-krajnemu kazenskemu sodišču, da je slišal razpravljati L. H. Oswalda, C. ShawTa in D. W. Ferria o načrtu za umor pokojnega predsednika J. F Kennedyja v Ferrijevem stanovanju v New Orleansu septembra 1963, torej dva meseca pred umorom. NEW ORLEANS. La. — Perry Raymond Russo, zavarovalni zastopnik in slušatelj na državni univerzi, je malemu senatu kazenskega okraj nega sodišča oripovedoval, kako je v septembru 1963 slišal v stanovanju letos 22. februarja umrlega Davida W. Ferrija razpravljati načrt o umoru predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Zaroto za u-mor naj bi kovali Lee Harvey Oswald, Clay Shaw in David W. Ferrie. Russo je govoril o načrtu za navzkrižen ogenj, na strele, ki naj bi odvrnili pozornost varnostnega o s o b j a od predsednika in o strelih nanj, o žrtvovanju enega od zarotnikov za varen pobeg ostalih, o možnosti bega na Kubo. Od treh “zarotnikov”, ki jih je omenil sodišču včeraj Russo, je živ le še Clay Shaw, ki pa odločno zanika vsako udeležbo pri ka- za ka. Glavni tajnik ZN U Tant jejkem pripravljanju načrtov nato kot oseba r. iskusil najti; umor predsednika J. F. Kenne-pot k razgovorom o koncu te|dyja. Zvezni pravosodni tajnik vojne, pa je po povratku z dopu- ie.dejal, da je FBI raziskala ves sta v rodni Burmi, kjer se je slučaj in zaslišala Shawa, pa u-srečal s predstavniki Severnega gotovila, da on ni imel z umo-Vietnama, z žalostjo ugotovil, da from predsednika J. F. Kennedy- bo pot do miru dolga in polna ovir. WASHINGTON, D.C. — Stalinova hčerka Svetlana, ki je trenutno v Švici, je zaprosila za politično zatočišče v Združenih državah in zastopnik državnega tajništva Carl Karteli je včeraj dejal časnikarjem, da ni izključeno, da ga ho tudi dobila. bo ob desetih dopoldne pogrebna sv. maša, nato na pokopališče Kalvarija. ja nobene zveze. Russo je dejal, da sta bila njemu tedaj predstavljena Oswald kot “Leon Oswald”, Shaw pa kot “Clem Bertrand”. Ko je Russo-ju okrajni tožilec Garrison pokazal fotografijo Oswalda, je ta dejal, da je to “Leon”. Ko je Garrison vprašal Russoja, če je Clem Bertrand med navzočimi, je Russo pokazal na Shawa in nato šel k njemu in položil roko nanj. Shaw, 54 let stari bivši upravnik International Trade Mart-a v New Orleansu, se pri tem ni Ohajska politika se je začela nevarno zapletati N?rŠ!n:ie dež-ia’ možnost neviht. G višja temperatura 40. CLEVELAND, O. — Guverner Rhodes je koncem februarja uredil v Columbusu z velikim uspehom vse svoje politične posle in odšel na “poslovno potovanje” po vzhodni Aziji, mimogrede pa tudi na oddih, ki ga je gotovo potreben. Politika mu je pa prekrižala račune. Sredi potovanja, ko je bil ravno na For-mozi, je svoj načrt spremenil in neutegoma odpotoval domov. Zakaj, je še uganka. Ne damo namreč dosti na uradni razlog guvernerjeve okolice, da Rhodes želi začeti kampanjo v prid referendumu za O-hajsko komisijo za bonde. Mora že nekaj drugega tičati za nepričakovanim povratkom. Verjetno ne gre v legislatu-ri vse tako, kot želi Rhodes. Vzemimo na primer zadevo z mestno dohodnino v Clevelandu. Mestni svet se je opogumil in vztrajno zagovarja potrebo po mestni dohodnini, ki naj bi znašala pol odstotka davčne podlage. O tem bodo volivci odločali na . referendumu 2. maja, ako bo šlo vse po programu. Mestni svetniki so na svoji zadnji seji našli še nov razlog za potrebo po novem davku: preganjanje zločinov v našem mestu. To je preko noči postala zadeva, ki se zanjo zanimajo vsi Cleveland-čani, saj ni skoraj dneva, da se ne bi zgodil zločin, ki razburja vse mesto. Ta novi razlog bo gotovo nagnil marsikaterega volivca, da bo glasoval za predlog o dohodnini. Bo pa s tem kupil “pol mačka v vreči”. Zakaj? Clevelandska mestna občina ima čisto neprirodne meje. Morda so bile dobre pred desetletji, danes pa režejo mesto na sredino, ki je pod upravo mestne občine, in celo vrsto predmestij, ki so samostojne občine. Taka delitev že sama po sebi nima nobenega smisla, ker je vse mesto gospodarsko, socijalno, kulturno in prometno tesno povezano in so mu občinske meje samo v napotje. Vendar predmestja uporno branijo svojo avtonomijo. Imajo pa samo en razlog, ki drži: v svojih majhnih občinah nimajo tistih socijal-nih, kulturnih, prosvetnih in prometnih problemov, kot jih ima mestna sredina, zato lahko shajajo z malimi občinskimi proračuni in malimi davki. Mestna sredina ima takih potrebnih izdatkov na pretek, mora pa pri tem še delati celo vrsto nevidnih uslug svojim predmestjem. Predmestja imajo torej že itak korist od mestne sredine, sedaj bi pa rada dobila še novo: mestna dohodnina v višini pol odstotka naj ne pripade le mestni sredini, od nje naj dobijo polovico tudi občine v predmestjih. Pravično bi bilo, da se predmestja zadovoljijo s četrtino. Predmestja pa so naravno proti in so poklicala na pomoč ohajsko legislature, naj uzakoni načelo delitve dohodnine po polovici. česar predmestja sama ne morejo doseči, naj doseže ohajska le-gislatura. Če pobarvamo to sliko s politiko, pa lahko rečemo: demokratska večina v mestnem svetu naj skuša vpeljati mestno dohodnino, pri čemur je občinske uprave v predmestjih nic ali PraV malo podpirajo. Republikanska večina v ohajski legislator! pa naj predmestnim občinam pomaga do polovice dohodkov iz novega mestnega davka, ki jih pravzaprav ne potrebujejo. Mestna sredina v Clevelandu se torej res ne nahaja v zavidljivem položaju. Se mora pa zato zahvaliti nesposobnosti ohajske demokratske stranke, ki se ni znala organizirati za boj proti republikancem; vsak demokratski veljak raj še vleče na svojo stran kot pa, da bi se brigal za skupne interese vseh ohajskih demokratskih volivcev. V tem je rakrana ohajske demokratske politike. Če ne bo kmalu spremembe, se bodo volivci naveličali demokratov in presedlali v trumah na r e p u b 1 ikansko stran. Le kaj bodo potem rekli tisti demokratski veljaki, ki danes vedrijo med črnimi volivci, v unijah in narodnih manjšinah? To ni prazen strah. Na podoben način so na primer demokrat) e zgubili mestno občino v New Yorku. Zato bo dvakrat zanimivo, zakaj se je guv. James Rhodes tako hitro vrnil domov. Iz Clevelanda j in okolice Žalostno sporočilo— G. Vinko Lipovec, urednik Ameriške Domovine, je dobil sinoči brzojavno sporočilo, da mu je v Sp. Jaršah pri Domžalah v Sloveniji umrl oče Franc Lipovec v 95. letu starosti. Pokojnik je kot mlad fant prišel v Ameriko, ostal tu 10 let, od tega največ v Evelethu, Mimi., pa se vrnil domov, kjer ga je ujela prva svetovna vojna. Doma je zapustil sina Franceta in hčer Marijo. Članice Društva Danice št. 11 ADZ vabljene jutri, v četrtek popoldne ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Johano Jakomin. zganil, ampak je mirno kadil svojo cigareto. Russo je govoril tudi o puški s pritrjenim daljnogledom, ki naj bi jo videl pri “zarotnikih”. Bila ^ je zelo podobna oni, ki jo je Oswald uporabil pri umoru predsednika. Sodišče je na protest odvetnikov Shawa kljub dokazovanju! namestnika javnega tožilca Seja in skupno sv. obhajilo— sprejelo pričevanje Russoja za Društvo sv. Jožefa st. 163 “govorico”, ki ne more veljati KSKJ ima jutri zvečer ob osmili pred sodiščem za dokaz. j svojo sejo v navadnih prostorih Danes bodo odvetniki Shawa v Slovenskem domu na Holmes “pričo” podrobno zasliševali in | Ave., v nedeljo pri osmi maši spraševali, da doženejo njeno Pa skupno sv. obhajilo v cerkvi “zanesljivost”. j Marij e Vnebovzete. Rojstni dan— Mrs. Mary Erbežnik, 6215 Carl Avenue, bo praznovala jutri, v CHICAGO, 111. — Velika porota četrtek, svoj 88. rojstni dan. in Securities and Exchange Dolgoletni naročnici lista cesti-Commission preiskujeta trdil-itamo in želimo še mnogo zdrave, da je skupina igralcev na lv3a in zadovoljstva! srečo (gamblers) pritiskala »a V bolnici— nekatere člane borz in izsilita Mrs. Dorothy Mlinar, 725 E. 155 St. je v St. Vincent Charity Zadnje vesti neutemljen dvig tečajev nekaterih papirjev in pri tem zaslužila velike denarje. bolnici, soba št. 324. Obiski su r^0.1 dovoljeni. vj c o o tej raziskavi je objavila danes Chicago Tribune. Velika porota v New Yorku, ki naj bi preiskavo vodila, in zvezna komisija o preiskavi molčita. ZDRUŽENI NARODI, N. V. — Včeraj po 90 minutnem razgovoru ameriškega poslanika A. Goldberga z glavnim tajnikom Z.N Tantom se je razšuilu vest, da gre za nov poskus priprave razgovorov za končanje vojne v Vietnamu. Tant se je po razgovoru z Goldbergom sestal še s predstavniki Sovjetske zveze, Kanade in Poljske. DJAKARTA, Indonez. — Študentje so včeraj bojkotirali veliko zborovanje v podporo posle vodečega predsednika gen. Suharta. Niso zadovoljni z načinom odstavitve predsednika Sukarna. Gen. Suharto postopa z njim res v rokavicah; izjavil je, da je Sukamo hudo bolan in da bo ostal še dalje v predsedniški palači. To študentom, ki so njegovi naj-zagrizenejši sovražniki, ni všeč. DA NANG, J. Viet. — Rdeči so danes zjutraj streljali s 140mm metalci min na letališče in poškodovali tri letala. Ranjenih je bilo tudi 19 ameriških vojakov. Na letališče je padlo 14 min in to je bilo po napadu eno uro zaprto, nato pa je začelo zopet redno vršiti svojo nalogo. VARŠAVA, Polj. — Sem je prišel predsednik Vzhodne Nemčije Ulbricht podpisat prijateljsko in zavezniško pogodbo s Poljsko. Pogodba naj bi utrdila mednarodni ugled in položaj Vzhodne Nemčije v Seja— Klub slov. upokojencev za senklersko okrožje ima jutri, v četrtek, ob dveh popoldne sejo v SND na St. Clair Avenue. Tajnica bo pobirala asesment od ene dalje. Tečaj angleščine— V St. Clair Recreation Centru na 6250 St. Clair Avenue je tečaj angleščine za novonaseljence; v ponedeljek, sredo in petek od 10. dop. do opoldne, v ponedeljek in četrtek pa tudi od 7. do 9. zvečer. Razprodaja čevljev— V Mandel Shoe Store, 6125 St. Clair Ave., je posebna razpro-daja čevljev za dečke in deklice. — Več. v oglasu! Uprava išče raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za sledeče avenije: Newton, Locherie, Meredith, Monterey, Pasnow, 'Rosecliff, Naumann, Renwood, Ormiston in Abby. Zainteresirani naj kličejo upravo tel. HE i-0628 od 9. dopoldne do 4. popoldne. Starost nad 10 let. Rdeča garda zgubila oblast v Peipingu PEIPING, Kit. — Ko so v kitajski prestolici pristaši rdeče garde prevzeli oblast, so tam u-stanovili komuno po vzorcu pariške komune iz 1. 1971. Seveda ta kopija ni funkcijonirala in v mestu je zavladal upravni nered. Sedaj je vlada oklicala na letakih, da je upravo prevzel nov odbor, ki ima ne samo policijo in javno varnost v rokah, ampak tudi vse druge oddelke I občinske administracije. Vodniki nove mestne uprave času, ko skuša Zahodna Nem- |ne spadajo med ljubljence rdeče čija izboljšati svoje odnose z garde Na podoben način je bila vzhodno, ropo. komunistično Ev- Spremeiijen okus Črna barva je bila dolgo ustaljena barva za vse avtomobile. Sedaj so črni avtomobili v veli-Jki manjšini. razpuščena tudi “komuna’ rdeče garde v Šanghaju. Opazovalci sklepajo iz tega, da je v vodstvu stranke zmagala vsaj začasno struja, ki ni naklonjena Maovim eksperimentom s kulturno revolucijo. 6117 St. Clair Ave. MEmšm Bamomm HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ta Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ meseca Kanado di dežele izven Združenih držav:' $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: toited States- $16,00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months snada and Foreign Countries: $18.90 pe? year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 52 Weds., March 15, 1967 Kontrola raketnih atomskih bomb Pretekli teden je predsednik Johnson razveselil našo javnost z novico, da je Moskva pripravljena na razgovore o kontroli raketnih atomskih bomb, takih za ofenzivo in takih za defenzivo. To je res važna novica, toda pot do u-resničenja te ideje bo pa izredno dolga. Trajala bo cela leta, ako ne še dalj. Raketne bombe so take atomske ali vodikove bombe, ki se nahajajo v glavah raket. Zato jih navadno imenujemo kar atomske ali vodikove glave, kar ni ravno točno, pa vsaj deloma razumljivo. Take raketne bombe so do sedaj preskušene le v teoriji, to se pravi, posebej je presku-šeno atomsko strelivo, posebej pa rakete vseh vrst do medcelinskih, ki lahko letijo 6000-10,000 milj daleč. Mednarodna kontrola obeh, bomb in raket, bi gotovo neizmerno koristila miru. toda ideja o kontroli se uveljavlja le počasi, v glavnem radi nezaupanja, ki vlada med velesilami. Do sedaj imamo pogodbe o kontroli dveh vrst: prepovedano je preskušanje atomskih in vodikovih bomb, odnosno strelivo na suhem, na morju, v zraku in v vesolju, dovoljeno je pa preskušanje pod zemljo. Upajmo, da bo lahko kmalu prepovedano tudi preskušanje pod zemljo, kajti aparati so tako spopolnjeni, da že kar zadovoljivo u-gotavljajo, ali je pod zemljo bila izvršena eksplozija atomskega streliva ali se je tam dogodil navaden zemeljski potres. Druga mednarodna pogodba prepoveduje rabo atomskega in vodikovega streliva v vesolju. Tretja pogodba bo pa onemogočila nakup atomskega streliva tistim državam, ki ga ne delajo, prodajo streliva pa tistim državam, ki ga sedaj lahko proizvajajo. Rusija in Amerika sta za tako pogodbo. Sedaj jo obravnava komisija ZN za razoroževanje. Upajo, da bodo debate o pogodbi kmalu ugodno zaključene. Vse tri pogodbe imajo pa za predmet le atomsko in vodikovo strelivo, ne pa raket. Rakete niso namreč same po sebi nič nevarne, ako ne nosijo atomskih in vodikovih bomb. Sedaj naj pa pridejo na vrsto tudi rakete, ako prav razumemo pobudo predsednika Johnsona in pripravljenost Moskve, da debatira o ameriški inicijativi. Kaj je dalo povod za to pobudo? Amerika je več kot preveč založena z medcelinskimi raketami, ki lahko prenašajo atomske bombe prav na vsako točko na svetu. Rusija jih nima toliko, pa vendar zadosti, da uniči velik del zemeljske površine, torej tudi Ameriko. Naravno je, da mislita tako Amerika kot Rusija na o-brambo proti takim raketam. Rusija se je menda že zagrizla v problem in začela postavljati okoli Moskve, Leningrada in drugih važnih mest obrambne sisteme proti ameriškim raketnim bombam. Pri nas še nismo tako daleč, pač pa trdijo vojaški krogi, da ima tudi naša dežela načrte za tako obrambo že gotove, da jih pa še ne izjava. Zanje je namreč potrebno kakih $20 do $40 bilijonov dolarjev, kar je pa tudi za naše gospodarstvo izredno veliko breme, ki bi se mu bilo treba po možnosti ogniti. Dalje drži misel, da bi imela taka obramba le začasno vrednost. Rusi bi že našli pot, kako obiti naš obrambni sistem. Seveda bi tudi Amerika kmalu našla način, kako se ogniti ruskemu. Po nekaj letih in po stroških, ki bi šli v bilijone, bi bili obe deželi tam, kjer sta danes. Ali naj potem zopet začneta novo tekmo? To je osnovna misel, ki je pripravila rusko in našo vlado na misel, da je treba poskusiti najti sporazum, ki bi cbema državama prihranil stroške in strah pred nevarnostjo atomske vojne. Sedanji predlog gre namreč veliko dalj kot prejšnji. Ne obsega le atomskega streliva, obsega tudi rakete vseh vrst. Je torej popolnejši od prejšnjih, zato pa tudi veliko bolj zamotan. Zato bodo pregovori čisto gotovo naleteli na velike ovire, ki jih bosta morala pomagati reševati le čas in potrpežljivost, pa seveda tudi stalno naraščanje medsebojnega zaupanja. Brez zmeraj večjega medsebojnega zaupanja se načrt ne bo dal uresničiti. Medsebojnega zaupanja trenutno ni ravno preveč ne pri nas ne v Moskvj! Saj se pri nas razburjamo radi konzularne pogodbe z Rusijo, ki je prava igrača v primeri s pogodbo o ofenzivnih in defenzivnih raketnih atomskih bombah. Da bi Rusi kaj prida zaupali Ameriki, tega tudi nihče ne bi mogel dokazati. Rusi imajo verjetno za novo idejo svoj poseben razlog, ki ga Amerika nima: spor s kitajskimi komunisti bo preje ali pozneje poravnan, ne bo pa zbrisal tistega nezaupanja, ki ga imajo Rusi že od nekdaj do Peipinga in ki se je zadnja leta stoonievalo do nepričakovane višine. To se pravi, Rusi se ne bodo čutili varne na svoji neverjetno dolgi azijski meji. To jih goni na sporazumevanje z Ameriko. Pogodba o kontroli raketnih bomb bi bila le velik korak na poti sporazumevanja, ki bi končno dobilo ne morda obliko, dejansko pa vsebino pravega zavezništva vsaj v politiki, ki jo bosta obe deželi morali imeti do Kitajske. To je pa političen proces, ki bo lahko trajal desetletja, ne bo pa nikoli zamrl. Nerazumljiva politika tovariša Mao-Tsetunga je opozorila Moskvo, da so Kitajci ostali taki, kot so bili stoletja, naj bodo črni, beli, rumeni ali rdeči. To je seveda jasno tudi kitajskim komunistom. Bodo še bolj jezni na Moskvo. Zato je pa korak tovariša Kosygina tudi znak velikega poguma ruske zunanje politike. Od gesla o proletarski internacionali pa do predloga o razgovorih s kapitalisti o kontroli raketnih bomb je tako velik skok, da ga danes niti izmeriti ne moremo. Losollski glasovi in odmevi (Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”) La Salle, 111. — Od nas v La Salle in iz naše okolice so zadnja leta redki dopisi. To je, taki dopisi, ki bi prikazovali napredek in bodočnost slovenstva v ZDA. Ne mislim na napredek, ki ga uživajo že obstoječe ustanove. Te vozijo krepko naprej in so tekom svojih dob dosegle lepe, marsikje zavidljive uspehe. Tudi privatniki so premnogi zelo lepo uspeli in so lahko ponosni na napredek, ki so ga dosegli. V mislih imam pri zgoraj šnji o-membi slovenstvo. Tu pa moram takoj omeniti, zakaj tako, kakor je. Na vse, tudi na bodočnost je treba gledati z zdravim razsoj e-vanjem in gledanjem. Ne smeš pričakovati, da bi rodila vsestransko zadovoljivo pšenica tam, kjer ni za njo primerne rodovitne zemlje. V časih, ko so začeli prihajati naši slovenski pionirji iz vseh raznih delov Slovenije v ta novi svet, so bile v ZDA druge razmere. Industrija ni bila tako razvita, kakor je dandanes. Vse, gospodarstvo, vzgoja, šolstvo in vse je bilo še v razvojih. Tehnični napredek v vseh raznih ozirih ni nudil tega, kar nudi zdaj. Takrat se ni vse zavrtelo, kakor se dandanes, če pritisneš kje le na “knof”, pa te dvigalo zanese sko-ro tja pod zvezde in še višje. Je bilo vse še pri starih načinih, v nekakih takih načinih, kakor jih je z gledanjem na tiste čase pred dobrim letom prof. dr. Velikan omenjal v debati med razmerami pred zadnjo vojno in sedanjo vojno s starimi vozili “navadno šajtrgo in avtom”. Mož je kar dobro zadel, le zgledalo je, da je mislil, da drugi takih razlik ne vidimo. Tudi mnogi drugi imajo svoja mnenja o tem. Nekateri dobra, kakor že nanese. Stvarnost je treba upoštevati povsod. Domišljavost pa upoštevati kot budilko, ki vzbuja in navdihuje gibanja za to in ono. Kdor zna domišljavosti natakniti pravo ujzdo, z njo dobro vozi. Yes, v letih med 1870 in vse tja do prve svetovne vojne leta 1914 in še tu in tam par let dalj so bile tu druge razmere in prilike. Borba za obstanek je bila za vsakega v tistih časih dosti bolj težka, kakor je v sedanjih časih. Od tistih, ki so jih sprejemali za razna dela po raznih delavnicah, po premogokopih in tovarnah, se je dosti pričakovalo. Skoro več in dosti več, kakor dandanes kje od sužnjev. Od 10, 12 in do 15 ur so morali včasih delati v svojih službah in to brez kakih dodatnih doplačil za čez-urna dela, ali za dela ob praznikih in nedeljah. In srečen je bil, kdor je imel stalno delo. Za brezposelnost ni bilo odškodnin kakor sedaj. Ne kakršnih koli “Medicare” in drugih zaščit, kakršne uživa delavstvo zdaj. Vsak preddelavec ali “boss” te je lahko vsak čas brcnil in odslovil od dela. Socialne pokojnine ni bilo. Nihče ni bil odgovoren za tvoje ponesrečbe pri delu. In še celo vrsto takih pogojev bi se dalo navesti. Takrat in v tistih časih so naši pionirji začeli graditi v svojih naseljih svoje župnije, domove, dmštva, jednote in zveze in druge ustanove. Čudim se včasih, kaj jim je clajalo pogum! Morda potrebe in pa neko junaštvo, ki ga vsak ne pozna, da človek ne sme kloniti nikdar v nobenih težavah,'pa naj bodo take ali take. In tako je moralo biti, brez takih • vrlin bi gotovo ne prevzemali žrtev na svoja ramena, kakor so jih. Zato čast in priznanje jim! Od tistih časov, kakor sem jih pravkar omenil, je poteklo do malega skoro 65 do 70 let. To je doba že skoro dveh rodov. V dobah dveh rodov se pa marsikaj spremeni. 2e med vsakim rodom so vidne razlike v vseh ozirih življenja, pa naj bi jih ne bilo med nami Slovenci, ki z nekakimi občudovanja vrednimi skoki iz naših prejšnjih dolgih stoletij hlapčevstva in iz dolge črne noči sužnosti silimo in hitimo vsak po svoje na svetli dan bolj svobodnega življenja, kakor ga je pa nam nudila dosedanjost in preteklost. Razlike so in še kakšne! In to na naših potih, kar se tiče potreb skupnega življenja in sodelovanja, na katerih je bilo toliko razlik, ki so nas razdvajale. To so bile zasluge tujcev od vseh strani sveta, s katerimi smo mejili v našem življenju. Ti so znali med nas zanesti razlike, radi katerih smo se med seboj prepirali prav po tistem znanem reku: “Kjer sta dva Slovenca, so že tri stranke!” Komu je to služilo? Računi o tem povedo: tujcem! Tako so bili Slovenci politično vzgojeni in tisti, kateri večinoma niso bili njihove krvi, so jih tako vzgajali s pomočjo in sodelovanjem nekaterih Slovencev samih. Ta vzgoja na strani Slovencev in bizantinska in turška vzgoja nekaterih naših bratov na Balkanu se je čutila in je pustila za seboj usodne posledice po prvi svetovni vojni. Take posledice, da brat ni videl v bratu več brata in ga je upošteval še manj kot tujca. Vsa doba političnega življenja od 1. 1919 do 1941 to spričuje. In kako žalostno! Za tem je prišla katastrofa, kakršne naš narod še ni doživel. Tudi to ga ni zbudilo. Zgodilo se je, kakor se je. Brat brata je davil. Kako to? Politična razdvojenost jih je zakrivala in preprečevala pot v skupnost. Seveda je jasno, kje je krivda. Komunistični srp in kladivo sta postala mnogim ljubša kot obstoj pravega slovenstva, ki je tako tesno povezano s trpljenjem in Križem Božjim. Koliko in koliko žrtev je to zahtevalo! Za tem je nastalo novo jutro — žalostno jutro po silnem viharju. Vse razdejano, skoro kamna na kamnu ni bilo. Doma je slovenstvo začelo skozi težke zamete vseh raznih zametov delati svoja nova pota. Slovenstvo v zamejstvu jih dela od tedaj naprej po svoje. Ohranja, kar so gojili in imeli stari naseljenci in zraven ustvarjajo svoja lastna pota. V tem oziru je za občudovati stare in nove. Vsi delajo in žtrvujejo za dobrobit bodočnosti slovenstva, četudi delajo vsak malo različno tu in tam — delajo pa le! Ko slovenski človek v duhu, vsaj nekatera ta pota prehodi, če je le količkaj pošten, ne more drugače, kakor vzklikniti: Saj je dobro, da je ostalo vsaj, kar je ostalo v in po takih težkih razmerah in časih, skozi katere so morali voziti naši slovenski ljudje. Ko prepotuje slovenski človek v duhu skozi te dobe in občuti vsaj malce občutek trpljenja, ki so ga morali slovenski ljudje prenesti v letih zadnje vojne in prevratov, ne more, da ne bi vzkliknil: Saj takih junaških ljudi kot so Slovenci pa ni za vsakim hribom! In tako tudi je! Naši Slovenci, kjerkoli že so pod božjim soncem, vedno delujejo in žrtvujejo za slovensko kulturo ter za vsako potrebno slovensko stvar. Dokazov je mnogo! Ko stari rodovi onemorejo — mladi poprimejo. Tudi v Ameriki je tako. Stari pionirji priseljenci so delali, žrtvovali, ustanavljali to in ono. Mnogi so dozoreli in že odšli — mladi za njimi vodijo in kar častno! Pogledati je treba le naše slovenske jednote, društva in zveze, naše župnije in celo vrsto drugih u-stanov in dokazi so jasni in vidni. Duha slovenstva — mislim izrazitega slovenstva, kakršnega izrazit Slovenec pričakuje — sicer res tu in tam ni več toliko. To je nekaj, kar se trajno na tujem polju ne da gojiti, kakor bi kdo pričakoval. A slovenskega duha je še dosti! Da bo pa slovenskega duha in zavednosti še dosti in precej časa, to jamstvo pa nam dajejo valovi novih Slovencev vse tja od leta 1945 naprej, doslej in ga bo še dajalo naprej in naprej. Ti poživljajo slovenstvo z novim, močnim duhom iz preteklosti in z novimi njihovimi lastnimi pogoni, da bo slovenstvo živelo vsaj še najmanj kake tri do štiri generacije. Bodočnost pa prepustimo Bogu, ki nas ni zapustil vseh zadnjih 1000 let in nas ne bo tudi zanaprej. Vanj zaupajmo in On bo uredil, da bo vse prav! Z vero v Boga krepko in junaško naprej! To je prava pot, tako meni in misli Matevž Zakaj ne fei MI® zmeraj lak® NEV/ YORK, N.Y. — Današnjo nedeljo imenujemo Tiha nedelja. V cerkveni liturgiji so simbolična znamenja o Kristusovem umiku pred zmagoslavnim prihodom v Jeruzalem. Pregrinjala vijolične barve nas uvajajo v velikončno mistiko. Za njujorške Slovence je bila to nedelja, ki je kazala na življenje v sončnem jutru in dopoldnevu. Pri prvi ma.ši je imelo društvo sv. Ane skupno velikonočno obhajilo. Zato je bila udeležba lepa in razveseljiva za našo narodno skupnost. Župnik Father Richard jih je v oznanilu nagovoril takole: “Letos je Društvo sv. Ane spet začelo tisto lepo navado skupnega velikonočnega sv. obhajila. Spet lepo in iskreno pozdravljeni vsi člani. Rečeno je: čim starejši postajamo, tem dragocenejši nam postajajo prijatelji — posebno stari prijatelji. Upam in vem, da med te prijatelje štejete tudi svojo lastno cerkev, ki je vaša slovenska cerkev tukaj v Ameriki. Kot se drugi narodi združujejo v svojih cerkvah, tako se mi z veseljem družimo v svoji. Tudi mi Slovenci imamo še pošteno in lepo cerkev. Zdaj, ko v velikonočnem času obiskujete to domačo cerkev, utrdite spet zanimanje zanjo — in sklenite v srcu: da dokler boste še živeli in dokler boste še zmožni, boste prihajali sem in skrbeli, da bo še tukaj kipela slovenska molitev in slovenska pesem donela Bogu v čast!” Tudi pri deseti maši, ki je bila mladinsko-materinska, je bila u-deležba lepa. Veliko .je bilo naših slovenskih šolarčkov, čeprav niso bili vsi. Babnikovo rodbino .le bilo z veseljem opazovati; in kako je že Ana Marija od lani zrasla. Upam, da bo letos sama buterco -držala v roki prihodnjo nedeljo. Se je čutilo, da je mladinska maša. Tudi pogled k ol-ffinju je bil lep, ko so trije šo- Razgrajače so oprostili Ko je prišlo sredi preteklega meseca v Trstu do sodne razprave proti 42 demonstrantom, ki so bili prijeti 30. julija 1965 med izredi in demonstracijami na Trgu Novega sv. Antona proti izvolitvi Slovenca Dušana Hreščaka v tržaški mestni odbor, je javni tožilec predložil opustitev razprave, ker da je že zastarela in ker se je spor okoli Hreščaka ugodno rešil. Ta je ostal v mestnem svetu kljub vsem demonstracijam laških prenapetežev. Opustitev sodnega postopanja proti laškim nacionalnim nestrpnežem, ki so javno sredi Trsta zmerjali svoje slovenske sodržavljane, kar je po državnih zakonih kaznivo, je povzročila med Slovenci na Tržaškem in drugod v Italiji precej nejevolje. Tako postopanje daje tem ljudem le pogum, da bodo ob prvi priložnosti svoj nastop ponovili. Goriški nadškof prestavljen v Rim Goriški nadškof Pangrazio je bil izbran za tajnika italijanske škofovske konference in je bil kot tak prestavljen v Rim, kjer mu je bila dodeljena škofija, ki jo bo prevzel 2. aprila. Na Veliko nedeljo se bo s slovesno pontifikalno sv. mašo poslovil od svojih vernikov v Gorici. Tržaški naftovod šele jeseni Lani so graditelji naftovoda Trst-Ingolstadt računali, da bo ta gotov in že v rednem obratu okoli letošnje velike noči, sedaj se je pokazalo, da to ne bo mogoče pred letošnjo jesenjo. Zaradi hude zime in vremenskih neprilik dela na avstrijskem in nemškem sektorju veliko počasnejše napredujejo, kot so predvidevali. Naftovod je dokončan od pomola v Žavljah do italijan-sko-avstrijske meje. Celotni vod je dolg 480 km. Proti koncu prihodnjega meseca bodo priplule v Trst prve ladje s petrolejem in ga prelile v rezervarje, ki lahko sprejmejo skupno okoli 200 milijonov galon olja. V B'avinu dobili župnijsko dvorano Koncem preteklega meseca so v Devinu odprli novo župno dvorano, ki je povezana z župnijskimi prostori. Največ zaslug ima za to župnik, nato pa župan in občinska uprava, ki je gmotno pripomogla k njeni zgraditvi. Devinčani bodo sedaj imeli priložnost za društveno in drugo delovanje, doslej je bilo to težavno, ker ni bilo na razpolago primernih prostorov. Dve sto let cerkve sv. Ignacija v Gorici Pretekli mesec (24. febr.) je preteklo 200 let, odkar je prvi goriški nadškof grof Karl Mihael Attens posvetil cerkev na Travniku v Gorici, posvečeno sv. Ignaciju Lojolskemu, ustanovitelju jezuitskega reda. Ta cerkev je v zvezi s prihodom jezuitov v Gorico. Nekaj desetletij po svojem prihodu v Gorico so ustanovili tam gimnazijo, nato pa 1. 1654 začeli zidati svojo cerkev. Delo je šlo naglo od rok, pa se je pripetila nesreča in se je naslednje leto podrl kor. Delo so nadaljevali in tako je bila že leta 1680 prva sv. maša v novi cerkvi. Cerkev seveda s tem še davno ni bila dograjena. Gradili so stranske kapele, nato mogočno ozadje glavnega oltarja in končno še oba značilna zvonika. Načelnost in doslednost V svoji številki od 2. marc letos je “Katoliški glas”, v Gc -rici izhajajoči slovenski tednik narodno-političnim raz merar na Goriškem in Tržaškem pr, nesel pod gornjim naslovom naslednji poučni članek: Slovensko pisano glasilo Italijanske komunistične partije “Delo” je dne 17. februarja 1967 pod naslovom “Pravice Slovencev in krajevne ustanove” ponatisnilo več člankov iz raznih listov in navedlo nekaj izjav ko* “dokument za današnji in jutrišnji dan” ter dodalo komentar, v katerem se med drugim spravlja na socialiste in Slovensko skupnost. Slovenski skupnosti očita nedoslednost in protislovje. Pravi, da njeni predstavniki v deželnem svetu ter v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu glasujejo v prid rabi slovenščine in obsojajo “ozkosrčnost” krščanske demokracije, končno pa jo kljub temu s svojim glasom podprejo. “Delo” tudi stalno zatrjuje, da se Slovenska skupnost “podreja” Krščanski demokraciji. Komunisti bi bili zadovoljni le, če bi vsi Slovenci glasovali za Partito comunista italiano. Tem komunističnim geslom je treba odkrito pogledati v obraz z-načelnega in praktičnega stališča. Tudi če bi bilo res — kar pa ni in nikdar ne bo__da bi Itali- janska komunistična partija hotela in mogla dati slovenski narodni manjšini v Italiji tisto, kar obljublja na shodih in v časopisju, bi jo morali demokratično čuteči in narodno zavedni Slovenci odklanjati. NAČELNO STALIŠČE Demokratični Slovenci načelno odklanjamo komunizem, ker je protidemokratičen, totalita-len, ker tam, kjer pride na o-blast, duši politično, kulturno i11 versko svobodo. Prepričan katoličan lahko vodi s komunisti larčki: Babnik Janez in Andrej-ček ter Ravnikar Janezek — bili ministranti. Petje je bilo dobro in s tem, da je g. France Gorše nastopil kot lektor-bralec berila, je bila1 ciiaiog! lahko zanje moli_ lahko' to maša, ki je že dolgo nismo do- živi z njimi v človeških odnosih, živeli. Upam, da bo nastopil tudi ]ahko jih spoštuje, lahko jih1 prihodnjo nedeljo z branjem (priznava svobodo do njihovega Pasijona. Celo gospodu župniku prepričanja; nikdar pa ne more je zvenela danes slovenska beseda čistejše in izrazitejše. Takšno udeležbo bi lahko ime- priznati njihovega nauka, nik dar ne more delati za njiho^' cilje, nikdar ne more glasova li zmeraj, samo če se malo po-; za njihovo partijo ali pripor0' trudimo in žrtvujemo zdaj j bati drugim, naj zanjo glasujej0-eni, drugo nedeljo drugi ako j Narodno zavedni Slovenci res ne moremo vsi priti zmeraj. [ jtaliji pa tudi ne glede na sV°' Ampak jtakšria nedelja, kot jejtovni nazor ali politično prepP' Čanje prav tako načelno ne M0' bila današnja, pa bi lahko bila | zmeraj . .. Potem bo naša skup nost živo občutena, naša govorica ne bo utihnila in naša pesem se bo slišala. S tem pa bomo ohranjali našo kri naši krvi. Tone Osovnik remo in ne smemo imeti nika' kršnega opravka z Italijansk0 komunistično partijo iz narod nostnih razlogov. Ta partija vsrkuje Slovence v svojo orga' (Dalje na 3. strani) Deklica z odprtimi očmi PIERRE L’ERMITE “Torej mi nočete pomagati?” “Nič drugega ne morem storiti zate, kot te predstaviti.” “Kdaj?” “Pusti, da pridem do sape. Tvoje početje je že besnost, ne ljubezen!” “Železo je treba kovati, dokler je vroče!” “Zdaj, ko sem vse slišal, se vprašujem, je li res tako vroče, kakor se ti zdi?” “Jaz sem grozno praktičen, to je res. A vkljub temu, povsem idealno zaljubljen! ...” “Težko je to spraviti v sklad.” “Menite? ...” “Da, ubogi moj Roger, tako Uiislim...” “Pa zakaj?” “Ker sta to dva ekstrema!” “Jaz pa dobro vidim vez; prav °d srca si želim, da bi se vse Uredilo, in čim prej. Čim je postala stvar jasna — čemu čakati? Tako rečem strankam, 2lasti kadar jim vsiljujem kak rnanj vrednosten papir... A tu — je zlatnik ... Kar pa seveda Ue ovira, da ostane ženska, kar je in ji bije srce ... Tisti hip je zadonel zvon '‘Stare Rakovice”, ki ga je potegnila čvrsta roka, ter je klical k večerji. Gospod voditelj vstane. Roger mu zastavi pot: “Bojim se, da se postavite zo-Per mene.” “Zoper nikogar nisem. A ti Uii ne boš branil misliti, kakor j^z hočem. Stvar mi ni jasna, kakor bi mi morala biti jasna zla-sti v tako kočljivi stvari. Naposled — predajmo se božji milo-sti! On naj nam da svojo pomoč pa naj nam zastavi pot. Pro-sim te, moli z menoj v ta na-ttien.” “Bom.” Bečki so se vsuli: “Gospod voditelj!... Gospod voditelj! ... Vsi raki Vas že čakajo.” “Kaj pa je...?” “Večerja je!” “Ah da ... večerja ...” In pogovor se je zasukal v drugo smer. ,'jif XX. poglavje. Tri dni pozneje okoli šestih zvečer, vrnivši se od kopeli na lu clairški obali, je potrkal gospod voditelj na vrata tete Cecilije. Nikakor se ni mogel več spomniti imen in naslovov raznih voznikov otoka ... Eden se je klical naenda Gendron in je stanoval la clairški cesti... Drugi je kloineau? ... ali Moizeau ... in lo nekje v gozdovih doma? Pa 3c še eden, blizu pošte; kako mu le že ime? Bourgeon ... Ber-fe°n? ... Ubogi gospod voditelj! ■^a imena je bil od nekdaj sila Pozabljiv Teta Cecilija se mu je sme-■*afa> ko ji je tako tolmačil svoje siiske glede naročila voznikov. Saj ste naravnost izredno nadarjen učenec! ... Svojo na-°go znate izborno na izust. Oprostite ... tako sem v dvo-^nik! Nujno potrebujem točnih °datkov ... kateri vozniki pri-aio v ozir. Taki, ki so družinski ^C(Rje?... in kateri mi bodo ačunali tako ceno, da ne ugo-hobe mojega skromnega pari s uga mošnjička? • ■ •. Ubogi pariški mošnjiček? '■• Vi pa Znate dobro govoriti! Prav zares! ... Vi si pred-^ avljate, da smo Parižani vsi agati. Povem Vam, da je mont-^ artreška župnija posebno su a> to se pravi, da nam mora ^adškofijski ordinarij at seči vsa-ie ^ mesece P0(d pazduho, da omagamo v izvrševanju na-e§a dvojnega opravila, kakor vl(iSe človek slikovito izrazil.. Kdor vodi kolonijo mladih ljudi, ki zaslužijo po dvajset tisoč frankov na leto, se pač ne more pritoževati, da ima v župniji same reveže!” Ena lastovka še ne pripelje pomladi. Na enega, ki zasluži dvajset tisoč frankov, jih imamo na tisoče, ki ne zaslužijo toliko, da bi jim bilo dovolj za ‘črn kruh’, kakor pravimo pri nas, in jih jetika preganja. Za primer jemljete Rogerja Maude, ki vendar ni kolonist, temveč gost kolonije, kakor sem Vam že povedal... Ali se ne spominjate več?” “Svojih dvajset tisoč frankov pa vendarle zasluži, ali ne?” ‘Seveda jih ... oziroma približno toliko. Toda upoštevati jje treba, da je njegov položaj nekaj izrednega... da ima posebno prednost.” “Tudi bodočnost mu je zagotovljena.” “Gotovo ... Roger Maude ima sijajno bodočnost. Priseči ne more človek na nobeno reč, toda vse kaže, da bo napravil kari-jero. Ker je pa že pogovor tako nanesel, me mika, da bi Vam zaupno povedal, kaj misli mladi mož vse doseči.” “O, prosim!” je vzkliknila teta Cecilija. Bojim se ...” Kaj bi se bali!” “Ne vem, ji li prav, da Vam povem ...” To Vam bom povedala potem.” “Vrhu tega ... Kako bi dejal? Vrhu tega stvar prav za prav ne spada v moj delokrog.” “Le sebičneži se drže strogo svojega delokroga ... Priznajte, da bi še danes ne bilo loncev v ‘Stari Rakovici’, če bi se tudi jaz tega držala!” “Torej naj tvegam?” “Le pogumno!” ‘Ne boste mi zamerili?” Obljubljam Vam, da ne.” ‘Torej bodi. Roger Maude, ki je vajen naglih sklepov, je posvetil vso svojo pozornost Vaši nečakinji.” ‘Rolandi?” Da.” ‘To me ne preseneča!” Toda ni ostalo le pri pozornosti ... včeraj mi je zaupal...” “Že vem, kaj ...” (Dalje prihodnjič) ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENiAN MEN’S ASSOCIATION IF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O., 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. Publication Organ: AMERICAN HOME, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. •-»»v .......mm' Hgukef in piss Slovenske loški Iweze CLEVELAND, O. — Slovenska Moška Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se Slovenci združimo za napredek slovenske kulture. V pravilih je določeno, da je dolžnost članstva sodelovati za napredek naše organizacije in slovenske kulture. Torej, vsak član bo imel priliko pokazati svojo narodno zavest na banketu in plesu, ki se vrši v nedeljo, 9. aprila 1967, ob 5. uri v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Slovenska Moška Zveza, Pqdr. št. 3, prireja ta banket .ip plefs za vse člane Slovenske Moške Zveze iz vseh podružnic. Tudi občinstvo je vabljeno. Vstopnice so samo $2 na osebo za banket in ples. Igral bo Grabnerjev orkester. Na banketu bomo imeli častne govornike, ustanovitelje naše zveze Joa Ponikvarja, Franka Macerola, Johna Jadricha in druge. Prosi se vse člane, da si naročite svoje vstopnice takoj, po pošti ali telefonično od tajnika Wm. J. Kennicka, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, Ohio. Telefon 943-3670 ali pa telefon urada 261-6956. Ali pa pridite o-sebno na odvetniški urad Wil-liama Kennicka na 22480 Shore Cente Drive, Euclid, Ohio; urad je poleg Rollerdrome in Giant Tiger. Z bratskim pozdravom Wm. J. Kennick ------o----- IZ SLOV. PRIMORJA (Nadaljevanje z 2. strani) nizacijo tako, da ji je vsakdo o-sebno podrejen in ga počasi asimilira, da se skoro ne zaveda, kdaj neha biti Slovenec. Italijanska komunistična partija Slovencem načelno odreka pravico, da bi bili narodnostnopolitični subjekt ali samostojni nosilec pravic in dožnosti v lastnih organih, to je v lastni in samostojni politični organizaciji kot zakoniti zastopnici slovenske narodne skupnosti in njeni narodnostni predstavnici. Pot, ki jo kaže Italijanska politična partija Slovencem v Italiji, je torej nujno pot odstopanja od lastnega narodno-političnega predstavništva in pot počasnega drsenja v asimilacijo, potujčenje. Kdor hoče ostati Slovenec, te nevarne poti po svoji vesti ne more sprejeti. DOSLEDNO IN PRAKTIČNO STALIŠČE nost sodelovala in se borila, da ■ | postopno sprejemajo vedno več slovenskih pravic. Za te programe glasujejo in so glasovali izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti, ne pa za Krščansko demokracijo ali koga drugega. Popolnoma logično je — in to delajo narodne manjšine povsod po svetu — da se pogaja s tistimi, ki imajo platno in škarje v rokah. Temeljna naloga Slovenske skupnosti kot zastopnice slovenske narodne manjšine je, da skuša zanjo kaj doseči. Vse drugo je postransko in manj važno. Da kaj doseže, se mora pogajati s tistimi, ki ji morejo kaj dati in ki ji lahko kaj dajo. Doseže pa toliko, kolikor je močna. Zdaj je Slovenska skupnost dosegla nekaj. Bistvo za Slovence in Slovensko skupnost torej ni protesti in opozicija (kot za komuniste), ampak nenehno iskanje poti in sredstev za obstoj in razvoj slovenske narodne manjšine. Glav no je, da ostanemo Slovenci združeni, da se z nikomur in za vedno politično ne “poročimo”, ampak si vsak čas ohranimo pravico samostojnega odločanja in demokratične kritike, kadar je potrebna. To dela Slovenska skupnost in zato je vsak glas zanjo dobro naložen politični in narodnostni kapital. Slovenski glasovi, ki jih pobere Italijanska komunistična partija, pa so za pravice naše narodne manjšine zgubljeni, vrženi vstran. Kaj naši manjšini koristijo tisti slovenski svetovalci, ki so bili izvoljeni na listah Italijanske komunistične partije? Naj nam kdorkoli blagovoli dokazati, kaj so komunisti dali slovenski manjšini razen besed! Logično je, da nič, ker so v večni opoziciji in ne morejo za Slovence izbojevati niti polovice sluge na kakšni šoli, kaj šele kaj drugega bolj važnega. Tako vidimo, da komuniste tepe po u-stih prav tisto, kar drugim očitajo: dosti besed in nič dejanj! Slovenska skupnost si je — kot vidimo — izbrala načelno pravilno in dosledno ter edino praktično uspešno pot. Kar govori, to tudi dela. Ustvarila nam je lastno narodno predstavni štvo in politično zastopstvo. Stopila je na težavno pot pogajanj za naš vsakdanji in narodni kruh s tistimi silami, ki odklanjajo totalitarizem in v okviru demokratične igre odločajo tudi o naši usodi. Ta pot ni lahka. Je venska skupnost dosegla častno, samostojno, brez klobuka v roki, s trdim delom in žilavimi pogajanji na enakopravni podlagi brez “podrejenosti” komurkoli. Za konec še “Delu” na uho: če bi ne bilo Slovenske skupnosti, ki je marsikomu vzbudila vest in ga prisilila, da se vsaj iz konkurenčnih razlogov tudi zanima, za Slovence, bi danes v Italijanski komunistični partiji verjetno ne bilo (kominform uči!) več nobenega “tovariša”, ker bi vsi že za vedno postali “compagni”, na prvi strani “Dela” pa bi se blestel samo naslov ‘Tl Lavora-tore”. Temni gozd Dakote RAPID CITY, S.D. — Znani Črni griči Južne Dakote so pokriti s črnimi borovimi gozdo- Guevara v duhovniški obleki v Braziliji? RIO DE JANEIRO, Brazil. — Komunisti se v Latinski Ameriki radi skrivajo v duhovniških oblekah, kot so se v pretekli vojni in revoluciji tudi v Sloveniji in Italiji. Tako trdijo, da je znani sovodnik kubanske komunistične revolucije Ernesto Guevara že od preteklega decembra v Braziliji preoblečen v duhovnika. Brazilijski škofje preudarjajo, če ne bi kazalo izdati duhovnikom in redovnikom posebne legitimacije in tako vsaj otežiti skrivanje komunistov in drugih nezaželjenih v duhovniški in redovniški obleki. vi. Zenske dobijo delo Secretary Experienced, general office work, off Payne Ave. near Bobby Brooks. ATLAS TEXTILE CO. 1719 E. 39 St. (56) Is¥ariilik@ delavke Iščemo ženske za lahko skupinsko in zavij alno delo. Starost neomejena. Stalno delo, dobra plača od ure. TRANSPARENT Specialty Osrp. Moški dobijo delo 3828 E. 91 St. (med Harvard & Union) “Delo” ali pokazati in (54) Iščemo kuharico SORN’S RESTAURANT C036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Slovenska skupnost je dosled- ------ na, ko njeni zastopniki glasujejo polna težav in ovir, saj vemo, s za pravico do uporabe slovenščine v krajevnih ustanovah in ko glasujejo za programe, pri katerih sestavi je Slovenska skup- kom vse ima opraviti. Nekaj pa le doseže. Komunisti nam ne morejo nuditi nič. In boljše je nekaj kot nič. Ta nekaj je Slo- Piuk-n-Pay odprla dasiss mm trgovin® m I. M Sl, in SL ilalr Ave* MAU OGLAS Hiša naprodaj Enodružinska/ 8 sob, dobro za dohodek, v Collinwoodski naselbini, v fari Marije Vnebov-zete. Oglejte in dajte ponudbo. Podnevi IV 1-0190, zvečer MU 1-5312. . (54) MACHINISTS TKE OlEVEUNO PNEUMATIC Tool Go. 8784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - KY0RCTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING 1ILLS TURRET LATHES OAF TURRET LATHES mmm lathes ODDA SE opremljena soba moškemu ali ženski na 18601 Shawnee Ave., blizu East 185. ceste. (54) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, spodaj, plinski furnez, lepo dvorišče, na 1074 E. 71 St. Kličite po 5:30 uri HE 1-8084. ' (14,15,17 mar) Mizarstvo Splošna prenovitev domov -znotraj in zunaj. Splošno pleskanje. Vsa dela zavarovana. Brezplačen proračun. Kličite po 6. uri 541-1553. DOMINIK JANEZ 15625 School Ave. (W-F4x) BILL REEVES Store Manager CLEVELAND, O. — Danes ob devetih dopoldne bo odprta nova, moderno urejena in opremljena trgovina Pick-n-Pay na oglu E. 74 St. in St. Clair Ave. Njen upravnik je bill Reeves, njegov pomočnik Dennis Brady, za produkte Mike Martello, za mesni oddelek Dominic Cianci-bella, Eleanor Woodring pa je glavna blagajničarka. ~ Da so dobili prostor za novo trgovino in obsežen prostor za parkanje okoli nje, so podrli ves mestni blok; 12 hiš, ena stara trgovina, staro stanovanjsko poslopje in več garaž je bilo odstranjenih. Veliko zaslugo za to, da so bile te razpadajoče stavbe podrte in na tako pridobljenem prostoru zgrajena nova, tnoder-na trgovina, ki lahko služi v po- DENNiS BRADY Asst. Manager DOMINIC CIANCIBELLA Meat Manager !L v ^ mike martello Prodec® Manager 1 -f Pb ELEANOR WOODRING Head Cashier nos vsej naselbini, ima mestni odbornik 23. varde g. Edmund Turk. Lastniki hiš v sosedstvu upajo, da bo nova trgovina prinesla v naselbino novo življenje in živahnost, pa tudi večjo vrednost njihove lastnine. Večina se je zato odločila in svoje hiše popravila in obnovila. Načrte za notranjost novq trgovine je pripravil arhitekt Rudolph J. Orgler. Posebnost so tla iz torginola, svetla in zelo pripravna za čiščenje. Cela notranjščina je prava krasota v veselje kupovalcev in uslužbencev. Okrog stavbe je dovolj prostora za parkanje avtomobilov. Trgovina je založena z vsemi vrstami hrane, izdelkov in potrebščin za dom. Obsežen in dobro založen je oddelek za meso, prav tako za zmrznjeno hrano. ‘Za stranke je na razpolago 10 blagajn, da bo vsem mogoče naglo opraviti nakup in rti dalje po svojem poslu. Nič ni bolj neprijetnega kot dolgo čakanje v vrsti pred blagajn0- Vodstvo trgovine upa, da bo lahko postreglo stotinam žena in mož, ki delajo v tovarnah tega področja, ko gredo jia delo ali ko se po njem vračajo domov. Prav danes, na dan odprtja Pick-n-Pay trgovine, praznuje rojstni dan' Mrs. Galtozzi, “soseda” v Buckey Ribbon Co. Vodstvo nove trgovine ji k rojstnemu dnevu Čestita. ! Vodstvo in vse ostalo osobje 'trgovine hoče biti v čim bolj ! tesni in prisrčni zvezi s kupci. IVabi vse, ki imajo bake želje ali vprašanja in posebne potrebe, da te mirno povedo in vodstvo bo skušalo vsem ustreči po naj-boljih možnostih. Stranke dobijo v P-n-P trgovini za vsakih 10 centov nakupa 1 Eagle znamko. Ob vsakem času lahko tam zamenjajo čeke, treba jih je'le vpisati v pisarni trgovine, ki je na lahko dostopnem kraju. Mladi fantje bodo radi odpeljali nakupljeno blago v vozičkih vse do avtomobilov na parkališču in ga zložili v avto. Vse to zastonj in v dobro voljo strank. Za otvoritev so na razpolago razne nagrade in posebnosti, kot je bilo objavljeno včeraj na zadnji strani našega lista! A. D. MILLING MACHINES RABIM. BRILLS NUMERICAL CONTROLLED umms DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ; ali kličite i 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (53) •mntun:::::««: 854 E. 185 St. J priporoča, da žc sedaj naročite ft za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE | H KLOBASE, ŠUNKE, ŽELODCE in PREKAJENO MESO! n | OPOZARJAMO, DA IMAMO NOVO AVTOMATIČNO g | PREKAJEVALNICO S HIKORI LESOM! ji Razen tega imamo na predaji KAŠO, domače zelje in repo, g ft KOKSER fižol, domačo koruzno moko, orehe v zrnih, | 1 JEŠPRENJ in tudi KAMILICE! H H Seveda tudi vse vrste grocerijo, zelenjavo, sadje in vse vrste h t! pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače. t| U ” EDWARD PLANIŠEK —• lastnik | mmtttantaKajtntatttnttntnatntt CTXXZZ ZX.T.T.Z: V SLOVENIJO Če mislite potovati letos v Slovenijo, oglasite se takoj pri nas. Imamo skupino, ki Vam bo gotovo ugajala časovno in fi-- nančno. Pokličite 391-1047 ali pridite na razgovor. MIHELIN TRAVEL 3956 St. Clair Ave,, Cleveland, Ohio 44114 XXXXXXXXXX MLADA BREDA ■ih, s IVAN PREGELJ oooooo