Štev. 11. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 13. marc 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništva v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena ostalov i cm3 75 par; 1/4 stran: dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v. Poslanom« 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Slovensko Krajina i Drüžba Sv. Mohora. Slovenci v denešnjem jugoslovanskom Prekmurji se moramo v velkoj meri zahvaliti Drüžbi sv. Mohora, da smo občuvali do zedinjenja z slovenskimi brati ovkraj Müre v punoj meri svoje versko i narodno Osvedočenje. Mislim, da se ne motimo, či pravimo, da je bila ravno Mo-horova kniga tisto vezalje, Štero nas je najmočnejše vezalo Z brati tam prek; vezalje, štero je ne vezalo samo nešterni, nego krep-ka dühovna zveza, štera je vezala vküper v prvoj vrsti najšir-šè plasti Slovencov pod vogrskim ravnanjom z bratami, ki so živeli pod Avstrijev. Pa ne samo mi denešnji Prekmurci smo dužni zahvalo Mohorovoj drüžbi za vse njeno blagoslovleno delo med nami v naši najtežkejši dnevaj, nego tüdi Slovenci v denešnjoj Rabskoj Sloveniji so bili ves čas do konca Svetovne bojne talniki njenoga blagoslova. Boli nas, kda premišlavlemo, da rabski Slovenci dnes ne smejo meti več Mo-horovi knig; knige, Štere so njim prinašale nájveč düševnoga veselja, razvedrila i tolažbe. Mohorske knige, štere so Skoron od nastavitve Drüžbe sv. Mohora, to je dobroga polstoletja, prihajale med nje v Rabsko dolino, dnes ne smejo več med nje. Nego mi smo za Stalno osvedočeni, da je tüdi za nje ne več daleč tisti den, kda njim več nedo pre-kračene pravice, štere njim idejo po najvišišoj postavi, to je po božoj pojavi. Či dnes listamo po stari kalendaraj Drüžbe sv. Mohora i si ogledavlemo iména naročnikov Mohorovi knig, ki so bili pred desetimi petnajstimi letami v Szombatelskoj püšpekiji (pod štero je do nedavno spadala naša Slovenska Krajina), se nam vidi da leži pred nami odprta cela naša zgodovina zadnjega časa. Vsako ime, štero tü čtemo, nam je dragi spomin. I kak tüdi ne bi! Vej smo vsi eden ovoga Poznali. Radostne spomine spreletavlejo tüdi boleči. Kelko skrblivi delavcov, ki so tiho i nevtrüdlivo delali za razširjenje dobre Slovenske knige, je ne dočakalo narodne slobode, Cila, na Šteroga se je komaj vüpalo misliti. Našiva dva najvekšiva g vučeni tišinski doktor Ivanoczy i Borovnjak iz Cankove; o Vidva našiva stebra, obadva že počivleta v našoj siromaškoj zemlici, štero sta tak sveto ljübila. Hvala Vam! Komaj zdaj začnemo spoznavati velko Zahvalnost, štero smo Vama dužni. Pogledi naši mladi (dijakov) so dnes opreti v Vaj, v njihove i naše zglede. I Vi Rous Marko, Poverjenik beltinski, kak skrbiivi ste bili; vsikdar ste šteli biti prvi pri nabiranji kotrig. 1 ste ji tüdi vseli nájveč nabrali. Tak se vidi, kak da bi se denešnji Beltinčarje bojali, da ne bi zgübili sláve, štero ste njim Vi pridobili.*) Tüdi Vas, Marko dnes nega več med živimi! Večna Vam slava i hvala za trüd! — I Vi z Gornjega i Dolnjega Sinika, s Črensovec, Bogojine i od Sebeščana, hvala Vam, ki počivlete v Bogi. Vsi pa, ki ešče živete: ne zneverite se Mohorovoj drüžbi, kak se je tüdi ona Vam nikdar ne zneverila. Od nas ki vživlemo dnes narodno svobodo, bi bilo nelepo, či bi se dnes mi zneverili svojoj najvekšoj tvlažnici v najtažkejši dnevaj. Samo nekulturen Človik more biti nezahvalen, Slovenci iz Slovenske Krajine pa nesmo i neščemo biti nekulturni. *) Med 602 naročnikami knig Drüžbe sv. Mohora v lendavskoj eš-perešiji 1. 1926. jih je z Beltinec 291; to je malo menje kak Polovica. Slovenske mladenke ižen-ske\ Kda koli se je šlo za velke i hasnovite zadeve našega lüdstva, vsikdar ste tüdi ve pomagale s svojim skrblivim i stanovitnim delom. Tüdi zdaj se ide za edno najvažnejše kulturno dugovanje slovenskoga lüdstva: za Mohorovo drüžbo. Vaša skrb bodi, da bodo v vsakoj hiši v Slovenskoj Krajini knige Drüžbe sv. Mohora. ♦ * Drüžba sv. Mohora je bila zasnovana I. 1852 po püšpeki Antoni Martini Slomšeki. Prvo leto je bilo 185 kotrig. Leta 1860. je bio broj kotrig že 11 jezero 117; 1. 1883 je prišeo na 50 jezero; Višek pa je dosegnola drüžba l. 1919 z 90 jezero 512 kotrigami. Po bojni je broj kotrig spadnolo, posebno zavolo zgübe primorski i goriški Slovencov. Lansko leto pa je računala drüžba 46 jezero 189 kotrig; med temi 834 z naše Slovenske Krajine. * 5 knig za 20 Dinarov dobi prišestno leto vsaka kotriga Mo-horove drüžbe, i to „Koledar", »Večernice", »Zgodovina Srbov", »Katoliška cerkev" i »Moj mali Hlaček." Ne moremo si misliti lepše i falejše zbirke knig za tak nizko ceno! V Murskoj Soboti pobirajo naročnino g. katehet Horvat, g. katehet-profesor Pavlič i Vredništvo „Novin“; po drügi faraj pa poverjeniki, ki so v nájveč mesti farni uradi. Dr. Pirkmaier i dr. Baltič odstavleniva. Dr. Pirkmaier, mariborski velki župan, i dr. Baltič, ljub-Ijanski velki župan, sta bila 3. toga meseca odstavleniva. Za velkoga župana v Maribori je bio imenüvani sodni Svetnik g. dr. Schaubach, za velkoga župana v Ljubljani pa g. dr. Vodopivci NEDELA. v posti prva, Evangelij je Spisao Sv. Mataj v 17. poglávji od 1. 9. vrste. »Gospod, dobro je nam eti biti." Naš nebeski Vučenik je vzeo tri najlüblenejše vučenike na goro Tabor i se je pred njimi spremeno. Razodeo je svoje bože verstvo, njegov obraz se je zas-veto kak sunce, njegov obleč je bio beli kak Sneg. Kda vidi Peter Gospoda v nebeskoj diki, pravi: „ Gospod, dobro je eti biti!“ Tüdi mi bomo tak pravili, če bomo vse življenje Bogi verno slüžili i srečno v milosti božoj merjemo. Tüdi mi zaglednemo Gospoda v nebeskoj diki, a ne samo kratek čas, nego ga bomo vživali nad vse bláženi dugo vekivečnost. Pa tüdi na zemli mamo drüžbo i kraje, kde lehko vsaki reče: „Dobro je, da sem tü.“ Dobro je, da sem tű, lehko pravimo od Materi Cerkvi., Kakša sréča za nas, da smo rojeni i vzgojeni v Materi Cerkvi. Kak nas ona lübi, kak skrbi za nas, kak nas vodi proti nebesam. Sprime nas komaj rojene med svoje kotrige, vzgaja nas, krepča nas s svestvami i z daritvov sv. meše. Či mamo sküšnjave, nam pomaga, da je premagamo. Če nas dosegnejo križi, betegi, nas vodi k trpečemi Zveličiteli in vleva v naše rane hladilno vrastvo zavüpanja v Boga. Či pa pride čas, da moramo zapüstiti to skuzno dolino nas ešče zadnjič ókrepča s sv. popotnicov za vekivečnost. Lübimo Máter Cerkev z vsem srcom, ki tak skrbi za našo düšo. Dobro je biti v farnoj cerkvi. V farnoj cerkvi mamo tabernakelj, kde žive, čaka na nas, moli za nas, Kristus naš král. V cerkvi imamo oltar, kde se vsaki den opravlja daritev sv. meše, mamo obhajilno mizo, kde vživlemo angelski krüj pri sv. prečiščavanji. V Cerkvi mamo predganico, kde se toláži Žalostne, kde se grešnike spreob-rača, kde se spravičane vči Svetoga življenja. Lübimo svojo farno cerkev, kde so že naši pra-dedje jezero let molili, pohajaj-mo vsako nedelo in svetek sv. meše i pohodimo Gospoda Jezusa v oltarskom Svestvi. Dobro nam je eti biti, lehko pravi vsaka krščanska hiša, kder skrblivo delajo, molijo, po krščanskom živejo, v nesrečaj zavüpajo v Boga. Kako so srečna deca, če imajo skrbnoga krščanskoga očo i pobožno mater, šteriva svojo deco vzgajata v strahi božem i v ljübezni do Matere Cerkve. Što naj opiše srečo krščanske drüžine, v šteroj kraljüje mir boži, ljübezen, Zahvalnost dece do starišov. Nájvekši kinč vsakoga hišnoga očo i matere so dobro vzgojene deca, najbóle srečnoga se vsi po-čütimo v domačoj hiši. Zato pa čuvajmo ta tri srečna mesta: Mater Cerkev, svojo farno cerkev i domačo hišo pred sovražniki in srečni bomo že na zemli, v drügom živlenji pa nás čaka večna sréča, štero so apoštolje na gori Tabor tak sladko občütili samo kratki čas. Delo naši poslancov i ministrov. Na vlogo, štero so g. poslanec Klekl poslali ministri, Za gradbe i štero smo nedavno v našem listi objavili!, je g. minister inž. Dušan Sernec odgovoro s sledečim dopisom: V elepőžtovani g. poslanec! Na Vaš dopis z dne 3. H. toga leta, čast mi je sporočiti Vam, da se posebno zdaj kak minister dosta zanimam jza stališ autonomni (vármegjővski Ur.) cest v Sloveniji, neizvzeto v Prekmurji. Poznam mizerijo autonomni cest Škoda, da so letošnji potroši že popunoma odišli i pri najbogšoj voli pred sprijet-jom novoga proračuna nemrem dobiti sredsteo, da bi s primernov državnov podporov položaj zbog-šao. Ležej bo po sprijetji proračuna, v šterom bodo postavleni vekši krediti za zdržavanje autonomni cest. Razmišlavlem tüdi od toga pitanja, da bi se nešterne ceste v Sloveniji podržavi^. Naročim tüdi gradbenoj direkciji v Ljubljani, da naznani, ali se nahaja pri njoj načrt (plan Ur.) za cesto Križevci-Veržej-Bratonci i ga predloži ministrstvi v odobrenje i da mi naznani, v kakšem stališi je cesta Turnišče- 2. N O V I N7E 13. marc 1927. Genterovci i kelko bi bilo potrebno za prvo silno popravo te ceste. Sprimite izraz mojega globokoga spoltüvanja Minister javni del: Dušan Samec. Poldrügo miljon dinarov za cesto Št. Ilj- Velka. Finančni minister je 3. t. meseca podpisao zapovid, da naj se itaki nakaže poldrügi miljon dinarov penez za novo cesto med Št. Iljom i Velikov. S temi penezi do delali važno cesto na severnoj meji naše države. Vezala bo ApaČko kotlino i drüge obmenjne kraje kre Müre z Mariborom. Gradbe-no ravnateljstvo v Ljubljani začne itaki z delom, da bo cesta letos do augusta gotova. Proti* meteličnosti. Ministrstvo za kmetijstvo je naročilo 2 jezero 500 paketov vrastva proti meteličnosti. To vrastvo do delili med siromaške polodelavce, pri šterih živini se je pokazao beteg. isti minister je vküpno z ministrom za narodno zdravje pretečeni mesec pod brojom Vet. 2412. odločo, da slobodno za pobijanje meteličnosti vsi živinozdravniki, ki majo pravico vračiti, naračajo vrastvo neposredno prí tisti, ki je delajo ali ki je upravičeno od indri vozijo, in je oddavlejo lastnikom betežne živine. Ta naredba je izdana zato, da se meteličnost hitrej, falej i z vekšim haskom zatira. Vsaki teda lehko z mirnov vestjov küpi vrastvo pri živinozdravniki ali v apoteki, kde šče i njemi je bole na priliki, ar oba smeta držati vrastvo. Predpisati, pa kak se mora vrastvo davati betežnoj živini, da pomaga, zna i sme samo živinozdravnik. Priporoča se, da vsikdar pitate prle Živinozdravnika, ka bo vrastvo valalo, ar se ne sme davati ednako vrastvo Ži- vini, štera je breja i štera je jalova; pa inači se vrači, či je betežna prvič, ali či je znovič zbetežala. Naopačno vračenje je lehko brezi vsakšega haska ali pa lehko tüdi živinče vniči. Odločeno je tűdi, da se Polovica vse podpore za vračenje i zatiravate meteličnosti, štero je dobila mariborske oblast, mora poslati v Slovensko Krajino i samo Polovica se sme porabiti na Štajeri. Podpora. O. poslanec Klekl so prosili za Zidanje nove cerkvi v Bogojini podporo pri ministrstvi ver. Te dni je prišlo 8 jezero dinarov podpore. GLASI- Murska Sobota. — Zdravo. Slovenska Krajina je za sokolstvo trdi ori. Nemrejo i nemrejo nikdi napredüvati. Zdaj tak zgleda, da so se s pomočjov vučiteljstva vrgli na ljudskošolsko mladino, ar je v zadnjem časi mino stari domači Pozdrav „Hvalen bodi Jezus Kristusi" mesto domačega pozdrava se Čüje samo »Zdravo 1 Zdravo I« Ešče nevolni cigančeki se tak poganjajo. Nikaj ne bi meli proti pozdravlati »Zdravo!«, či bi to resan želeli starišje i či nebi Odzaja toga bilo brezversko drüštvo Sokol. I ravno s tem kaže Sokol svoje brezverstvo, ar njemi je na poti naše krščansko pozdravlenje. Prosimo vendar, naj nam raztolmačijn sokolaši, Odked majo pravico s svojim pozdravom spodrinjavati krščansko pozdravlenje? Nikoli-nikdar ne dovolimo, da bi se Sokolski Pozdrav prisiljavao i vdomačo med šolati. Zahtevlemo, da se vpela nazaj Pozdrav »Hvalen bodi Jezus Kristusi« Že jezero let so se tak poklanjali naši pradedeki, zato kakši sokolčki — učitelji ne bodo trobili iz naši src spoštüvanja do te čas-titlive stare navade. Vučitelstvo naj ráj posvečüje več svoji moči, či že nešče ravno vsej, navuki i vzgoji zročene njim mladine, njim bomo bole zahvalni. (Čüdno je tüdi to, da se vpelavle te „Zdravo!" ravno zdaj, kda je SLS na vladi. Ali je to prigodno (slučajno), ali se dela nazlük? Ur.) — Novi sodni predstojnik, g. dr. Slavko Šumenjak je pretečeni tjeden nastopo svoje novo mesto. Znamenje za sobočke stanovanjske razmere je to, da novoimenüvani sodni-predstojnik nemre najti za sebe i za svojo drüžino primernoga stanovanja. Gospod se bo morao dotečas, dokeč ne dobi v Soboti stanovanja, voziti v Lotmerk, kde je bio dozdáj predstojnik tamkajšnjega sodišča i ma zazdaj tam stanovanje. - Što je kriv ? Od nove Benkove grobnica na cintori vozijo zemlo vkrej. Proti tomi nema níšče nikaj, nego zgražamo se, da se z istov zemlov zavažajo poti. Najprle so navozili na novi deo cintora leš, da je ne bilo blata, zdaj pa na leš zemlo. Što je že vido takšefzavažanje poti r Radi bi znali, što je tak Čeden, da z zemlov pot zavaža, celo gor na leš ? Naravnoč barbarsko pa je, da so s kolami razrezali, ne samo poti na cintori, nego i grobe. Što de popravlao razrezane poti ? Zakaj ne vozijo zemlo okoli po velkoj cesti, da ne bi fr-belo voziti na vanjk i grobov rezat s kolami ? Slovenska Krajina. — Pazi I Naše pozvanje vsem širitelom našega lista v ednoj zadnji šte vilki „Novin" je melo lepi Uspeh. Bro naročnikov »Novin« se od tjedna d< tjedna povékšavle. Od vsej strani si oglašajo naročniki. Za plemenito deli Povemo vsem širitelom svoj najprisrčnejši »Bog plati« ; prosimo je, naj ostanejo tüdi 2 v prišestno £tak goreči, vse tiste pa, ki so dozdáj za ednoga ali drügoga zroka volo ešče neso vteg-noli znova malo poagitirati za naš list, pa prosimo, da tüdi oni to včinijo. Kem več bo naročnikov, tém bogši bo lehko naš list. — Dva dedeka pa dve mami-ci so si pogučavali, kakše numere zadenejo v loteriji. Prva je djala ka 1927, drüga ka 365, tretja ka 5000. Štrti se pa šegavo smeje pa pravi: Ne tak, ne. Denmo vküp vsa naša leta pa dobimo pravo. Djali so pa dobili 838. Pa resan je ta zadela. Istina pa je, ka naprej níšče ne ve štera zadene. Dvoje je gvišno. Prvič, ka što nema nikaj srečk ne bo nikaj dobio, drügič, ka Velko več 'srečk što ma, telko več zna zadeti. Paščimo se dokeč se srečke'ešče dobijo. Dobitki se že delajo, vozijo i nosijo vküp. Kola so gotova, trbe samo pofarbati, Singer mašin si vsaki lejko ogleda, auto (motor) pride te dni itd. — Črensovci. Naši gasilci'so meli lepo igro »Mlinar i njegova hči«. Igralci so dobro rešili svojejvloge. Ljüdstva je bilo telko, da so bili vsi Prostori, kde se je vršila igra, nabito puna, obe oštariji, kde so meli t« čas muziko, pa skoro prazniva V Pohvalo naši gasilcov moramo opomenoti tüdi na to, da ne pripravlajo plesni veselic, kak gasilci po Vnogi drügi vesnicaj, kde se samo dosta zapije. — Mrla je pri nas tüdi edna občinska sirota, štera je bila na sramoto celi občine v jako žalostnom stališi. Na konci so jo nosili od hiže do hiže, ar bi jo morala vsaka hiša eden den hraniti. Žalostno, da je včasi eden den pri trej bila, ar so jo ne šteli meti celi den pri sebi. Kda vidimo po občinaj takše sirote, se mora vsakomi smilenotni srci zbilditi miseo, Romanje v Rim. Grob sv. Frančiška. Med tem ka smo čakali pri cerkvi, da jo odprejo, se je nabralo dosta dühovnikov i romarov na trgi’(pla-ci) pred Cerkvov. Či ne bi bio poleg svetišča, kde je pokopani svetnik, ki je pokazao telko krščanske potrplivosti, bi najbrž začeo pošteno mrmrati na čüdne italjanske navade, da tak kesno stanüjejo. Mimoidoč bodi povedano, da Italian večer do ponoči hodi po vesi, zajtra pa spi. Da se deca opono-či na cesti görajo, prekupicavlejo i rasteče postavlajo, to je tam nikaj ne čüdnoga. Ze me je začela osogur-nost zapüščate kda sam vido te vnoge sobrato, šteri so vsi želeli isto kak jaz, najmre na grobi Svetnikovom mešüvati. Ali se mi posreči, ali ne? Pali sam poslao Frančiški edno tiho prošnjo: Glej dragi Svetnik, ki si siromaštvo lübo kak sestro, tam z delešnje, srmaške Slovenske Krajine sam doma. Dosta Tvoji bratov i sester je tam, ki Te v tretjem redi želejo konči Ozdaleč nasledüvati, med njimi sam tüdi jaz, zato mi sprosi srečo, da za nje meifijem i poprosim na Tvojem grobi. Glej, tam v mojoj domovini je večina ljüdi siromačeka, ki se živejo, kak Ti, s krűhom i vodov, dáj, da njim nekaj dühovni dobrot podarimo r dalečine. Tak sam zdaleč lübo svoje brate i sestre. V sredino tej misli prileti ropot stopajov klošterskoga brata, vratara, kj je prišeo odznotra dveri odpirat. Srce mi je močno bilo. Držao sam pritis-kavajočo vnožino nazaj, da ne poderalo baráta. Edna, dve, tri i že sam meo eden mešni obleč v rokaj pv čakao, da pridejo g. Klekl, da ji oblečeni. Okoli groba so štirje obarje i i za vsakši oltar je bio pripravleni 1 obleč. Pri trej oltaraj so že gg. mešüvali, ki,so v samostani prenočili i so odznotra notri prišli, štrti obleč i oltar sva dosegnola midva. O kakša sréča 1 Jaz sam njim ministrirao. Med mešov sam vido verni-nike kak so izredno pobožno molili; najbole pa se je vzgledna oponašao eden Človik v srednji moški letaj. Priprosto i snažno oblečeni, boš, golo-glav, z dugov bradov i od globoki obrvi so svetite nezmerno lübeznive oči. Skrio se je v kot, roke razprestro v zrak i je tak molo pri celoj meši. Prečiščavanje je opravo tak pobožno, da so mi skuze siliüle v oči, kda je pri meni klečao, I kda se zmislim na toga človeka, mi vseli pride v pamet: svetnik je bio, Frančišek je bio, ali konči njemi podoben. Pri mojoj meši se je tak lepo oponašao eden mladi angleški zakonski par, Po zvünešnje se je vidlo, da je iz imenitne rodovine. Po meši sta si dala blagosloviti molitvene knigice. S kakšim čütenjom sam mešüvao na tom svetom mesti, to se ne da popisati, siti povedati; samo no- va meša mi je dala občütke, kak sam je tam doživo. Inda so radi pravili: što ne ve lepo Boga moliti, naj ide na morje, lehko pravim, što bi rad vido kak so lepo Boga moli, naj ide v Asisi na Prančiškov grob. Kda sam se obrno proti ljudem, ki so bili prí meši navzoči, sam vido, da so se tno-lečim svetite v očaj skuze, diamanti pobožne molitvi. Po meši sem opazo ednoga mladoga dühovnika, ki je skoro jočeč čakao, da bi prišeo na vrsto. Ar je pa bio nekelko boječi, italianski duhovniki pa preveč osugurm, sam vido, da bo zaman čakao. Hitro na pomoč. Porino sam ga ednomi nemškomi dühovski za ministranta, da je potom on slačo dühovnika i sam sebe oblekeo. »Thank yuo !< (hvala lepa) i zahvalen pogleg je bilo plačilo. Bio je veseo- Prostor, kde sva mešüvat je pravzaprav pod zemlov. Cela cerkev je na tri nadsjropja (štoke). To pomeni tri glavne lastivnosti Prančiškove osebnesti. Tomi primerno so tüdi trije Prostori eden nad ovim opravleni, Iz Srednjega prostora, kama se pride iz trga (placa) vodi par stub v najspod-nje prostore, kde je vse najpriprostej-še. To pomeni Frančiškovo pripros-tost i lübezen do siromaštva. Do naj, novejšega časa je bio tüdi te prostor okinčani, lani so ga napravili ščista prostoga. Slika v Marijinom lisfi nam kaže prvejšnji okinčani oltar. Zdaj vidi! samo na sredini itirivoglatega prostora eden kameni steber, iz naravne pečine, ki je fak robata püščena kak jo je delavec s pikom zosekao. Na sredini v tom stebri počivle svetnikovo telo. V trügo se vidi skoz edno odprtino, štera je močno zamrežena z železnimi križi. Na vsakoj od štiri strani toga stebra je napravleni eden oltar. Vse je priprosto. Eden kamen odspodi, eden poprečki, gor torjačni prtovje, na sredini od kovača napravleno razpetje i dva posvečnjeka, to je vse, ka vidiš. V Srednjoj cerkvi, kde se od velkoga oltára tüdi vidi v grob svetnikov, je vse jako močno napravleno i v ro-manskom slogi, ka pomeni moč Fran-čiškovoga düha. Tű sva bila pri meši ednoga Francoskoga püšpeka, ki so tüdi s svojimi verniki priromali v Asisi. Zgornje cerkev je zidana v . leh-kom gotičnom slogi i je cela notraš-njost Zvünredno okinčana i pozlačena. Te deo cerkvi pa pomeni Frančiškovo diko i poveličanje v nebesaj. Po par vör srečnoga prebitka pri Frančiškovom grobi bi skoro pozabila, da ešče morava naročiti zajtrk za drüge naše romare, ki so se tisto jütro zaran odpelali z Rima. Hitro sva je pobrata dol v dolino, kde na sredi pola stoji Veličastna cerkev Marije z angeli ali porcijunkula. Poleg nje so bili pripravleni Prostori, kde smo se tisti den telovno krepčali. (Dale pride.) 13. mare 1927. NOVINE 3. kak jako bi že bio potreben »Dom sv. Frančiškaíjza občinske sirote. — Kristusovo trplenje i smrt bodo letos tüdi kak lani igrali v Ljutomeru. Vsaki oder ne zmore toga, ar je potrebno .dosta priprav, ljüdi i prilično velki prostor, zato pa tüdi te najpretreslivejše igre nemrejo kdašteč igrati. Tü se nam pa ponüvle prilika, da si jo lehko poglednemo. Ki so lani hodili gledat, so bili vsi jako zadovolni.^ Predstavlali bodo 13., 19., i 27. marca. Začetek je ob pol {štiraj i bo konec'pred pol sedmov, tak ka lehko gostje pridejo' na vlaka, šteri ob sed mi idejo na tri strani iz Ljutomera. — Dari za Martinišče. Tkalec Matjaš Lipa 100, Jožef Rous Ivanci 80, na gostüvanji pri Lapoša Ignaci v Satahovcih 150, pri Zitkovih v Satahovci 50, pri Koroni Renkovci 100, pri Omar-Erjavec Borejci 40, pri Vrb-njak-Lah Ključarovci 65, Cigan Matjaš Žižki 10, Holcmanova gospa M. Sobota je napravila iz svojega lepi oltarni prt. Vsem dobrotnikom naj stokrat povrne Jezušovo Srce. — Amerikanci v Čhikagil Naročnino za Novine i Marijin List so plačali pri Širiteli g. Ivani Denši v Čikagi sledeči naročniki: Ilona Vuk, Ignac Štaus, Marko Vouri, Ivan Hren, Anton Farkaš, Štefan Kolenko, Štefan Zabčič, Martin Gjura, Ivan Zver, Štefan Zelko, Štefan Tkalec, šteri je dao tüdi 1 doj. podpore, Ana Ritlop, Ivan Kavaš, Martin Hozjan, Ivan Gabor, Štefan Perša, Ivan Tompa, Martin Hozjan, Ivaa Špilak, Ivan Dovečer, Ferenc Horvat, Jožef Ciglar, Štefan Gjura, Ignac Hozjan, Jožef Kreslin, Bara Horvat, tüdi dala 1 dol. na podporo, Ivan Hanc, Štefan Žižek, Ivan Törnar, Matjaš Tkalec, Janoš Zálig,. Ivan Kleiderman, Anton Balažic, Mihal Zadravec, Štefan Kreslin. — Bog plati vsem 1 Pozdravleni naši Amerikanci I — Opomin! Podpisana nesam plačnik za tiste duge, štere napravi moj sin na moje ime. Fujsz Terezija, Prosečkaves. — Goričanci! - Vaše najbole silno pitanje je, da dobite sodnijo nekdi tam gori. Sedeži naših srezkih i sodnijski oblasti ležijo v Slov. Krajini jako nevugodne. Oba varaša, kde je srezka oblast, sta poleg meje, na drügoj strani pa so najbole Oblüdene občine do 30 km. daleč. Tej ljüdje morajo teda za vsako malenkost ta i nazaj do 60 km. Da ljüdstvo prí tom tüdi gospodarsko trpi, je več kak očivesno. Rešitev iz toga obvüpnoga položaja vidi narod v tom, da se nastavi pri sv. Juriju na Goričkom okrajno sodišče. K novomi sodnomi okraji bi spadalo do 17 jezero prebivalcov. Že več let se dela v tom pogledi. V nedelo, 13. toga meseca ob 11. vöri pa bo v te namen pri sv. Jürji velki ljüdski shod, kde bodo Goričanci manifestirali za svoje okrožno sodišče. — Čüdna meteličnost. Posestnik C. je küpo na števankralosko senje od ednoga Odrančara telico. Kak je mogeo s svojim zivinčetom brezi živinskoga potnoga lista na plac, to se ne ve, on sam je pravo, da je list (joma pozabo. Sledkar se je zvedilo, da je telica bila ednok že odana, pa zavolo betega povrnjena. Namesti ide k dokležovskomi gerenti i te njemi dao potni list za živinče, čiravno je ne z Dokležovja doma. Kda je k’peč opazo, da je živinče betežno, je opomeno odavca naj príde za osein dni po njo. Ar se je ne zgodilo, je napravo ovadbo. Polleta že leži zadeva pri glavarstvi \ Dolnjoj Lendavi, küpec ma stroške i od niked rešitve. Ali je to znano velkomi župani 1 — Popravek. Dopise pod naslovom „Uradni šimel “ i »Dobili smo i objavimo« sla v celoti neos-novana i neresnična, ker so vsi uslužbenci storili svojo dolžnost. Erjavec Mihael. Država — Obetežao je 'zadnje dni g. dr. Korošec. Beteg se obrača na bogše. — Junaška mati. V Dolenji vasi na dorenjskom sta se Šle Mleka pa Ivaaka ‘štiriletnivi prijatelici sankat. Led je bio slab. Domačoj dekli je nekši znotrašnji glas pravo, naj ide k potoki. Kda . pride ta s škafom po vodo, vidi dva prsta, šteriva se pogražala. Beži po verta. Vert skoči v vodo i prinese dekličko v hišo. Kda jo je dol djao, je vido, da je rešo svojo lastno hčer. Soseda je Vidla i v strahi bežala iskat svojo malo Ivanko, nega je. Skoči v vodo. Voda sega do guta; ona išče i posrečilo se je junaškoj materi, da je rešila svojo malo. Svetovna politika. Razorožitveno konferenco namerava pozvati preds. amerikanski Zdrüženi držav. Njeno delo bilo, ka naj se omeji oborožiivanje na morji. Poleg Amerike ešče dve najmočnejši! državi na morji Anglija i Japonska sta že privolili. Italija i Francoska mata svoje posebno stališče v tom pitanji i sta predlog zavrgli. Se zna, da bogati Amerikancov s jem neso bogzna zosagali. Š. MILAČ Z našega domo-vinoznanstva. Od tistimao, kak so bile razpi-sane i zvršene volitvi v oblastne skupščine se posploj guči i piše od zakonodavne oblasti, od upravni oblasti i. t. dale. Da nekelko raztolma-čimo te zapopadke, so napisane sledeče vrstice. Naša držáva je nastanola 1. 1918. na pokrajinaj, kde živemo Slovenci, Hrvati i Srbi. Do tistimao so bili tej kraji razdeljeni na Avstrijo, Vogrsko, Srbijo i Črnogoro, zvün toga pa sta ešče Horvatska s Slavonijov v krogi vogrske državne polovice i Bosna s Hercegovinov v krogi cele Avstrovogrske monarhije meli svoj poseben stališ. Vsaka med imenüvanim! šestimi pokrajinami je mela svoje lastne zakone i Znotrašnje ravnanje biIo zvekšega Vseširom inači vrejeno. Tak so v Avstriji meli kronovine Štajersko, Koroško, Kranjsko i. t. d., na Vogrskom pa varmegjöve ali komitate. Naša Slovenska Krajina je spadala nekaj pod železen, nekaj pod zalavski komitat. Stari zakoni pri državnoj sprememb! neso bili vsi odpravleno nego kelko so ji od tistimao neso včinoli za nevaláne, ali je neso spremenili, ešče vsikdar obstojijo. Vendar tej pokrajinski zakoni valajo samo tam kde so valali pred nastankom naše države. Či je kakši takši zakon v ha- sek vsevprek, se da tüdi v novi razmeraj s haskom uporabi, se zna da pravico, kakši takši zakon raztégnoti na ceIo državo ma samo narodna skupščina v Beogradi. Tak večkrat čtemo v listaj, da je narodna skupščina sklenola, da se te ali ov srbski zakon, šteri je valao samo za Srbijo, raztégne na vso državo. Da bi se neednakost prt zakonodavanji pri nas odpravila, zato so že itaki v začetki našega novoga državnoga živlenja nastavili posebno ministrstvo v Beogradi za zenačenje zakonov, štero ešče izda obstoja. Do leta 1922., kda so z zakonom od oblastne i srezke samoupravne na novo razdelili državo, kak je dnes razdeljena, je bilo v našoj kraljevini petero pokrajin: Slovenija, Hrvatska-Slavonija z Medjimurjom, Dalmacija, Bosna-Hercegovina i Srbija s Črnogorov i Vojvodinov. Vsaka imenüvani pokrajin je mela Sedež v glavnom varaši pokrajine, i to za Slovenijo v Ljubljani, za Hrvatsko v Zagrebi, Dalmacijo v Spliti, Bosno v Sarajevi, le v Srbiji je posle deželne vlade oprávlalo ministrstvo samo. To pa je bilo Zednim tüdi najvišešnja ravnajoča oblast za celo državo vküper. Sprvčasa so mele pokrajinske vlade jako šörki delokrog. Vekši deo zadev svoji pokrajin so rešüvalo same. Sledkar so njim centra!isti(delok-rog posploj bole i bole kratili, dokeč so je ne Zavsema vničili. Vsaka pokrajina je bila razdeljena na več ravnajoči enot, štere so se v razločni pokrajinaj'inači imenüvale. Pri nas v Sloveniji smo na priliko meli Okrajna glavarstva. Najmenje ravnajoča enote pa so bile i so ešče občine. Zdrüžena Slovenija, štera je te spadala pod pokrajinsko vlado v Ljubljani, je obsegala okoli 16 jezere kvadratni kilometrov z več kak miljon stanovniki. K njoj je pripadala naša Slovenska Krajina. (Te so nam konči napravili železnico, cesto i most prek Müre, centralizem pa nema pokazati nikaj. Ur.) Ista uprava (glavarstvo, Sodnija, občina) se je po zgledi ove Slovenije vpelala tüdi prí nas i se je z malimi spremembami občuvalo dozdáj. Prekusnice. Kde so najbole prefrigani ljüdje? V vesi K., ar majo s ci-lindrom drvarnice podpreto. Na kelko punica činijo svoje živlenje. Jakob nese dve goske Prijateo ga sréča i pita. .Kama neseš goski, Jakob?* „Hm, domo punici; za edno fulano gosko prej dajo pol svojega živlenja.* „Ka boš pa te z dvema?* »BugriŠ, zato, či bi za dve dali celo živlenje." Dtüga na račun punic. Punica se lűštno zmenja s malim vnükecom "Vanekom na drügom nadstropji (štoki). Naednok se njoj dete z rok zmekne i joj, buje se! Stara Prestrašena ne more drügo za njim skričati. »Vanek, pazi na žepno vöro/" Tretja na račun punic. Eden nesrečen varaške zet se Sprehaja ves žalosten. Prijateo šteri je ravno tak morao prenašati vso ostročo puničinoga jezika, ga pita: „Ka si tak žalosten ?“ „0, kak ne“, odgovori prvi »dobo sam telegram, ka pride punica z večerašnjim vlakom, šteri je med potjov z ednim drügim vküptreščo.* »AH, štimaš ti to za nesrečo ? se sili drügi.« „Na Čüješ, kak ne, či pa je punica zaműdila ravno te večerašnji vlak." Pošta upravništva. Küzdoblanje. »Hol volt . . .« Nemremo objaviti, kak so vaše •pravde" dekline i pojbje delali bal, ar ste dopisa ne podpisali z lastnim imenom. Gornja Lendava, istotak nemremo objaviti recepta za Vašo vrlo küharico, štera je mesto včenja peneze fülila. Gomboc Franc, Bogojina. V Vašoj zadevi se blagovolilo obrnoti na g. oblastnoga poslanca Petra Osterc, oni so že posredüvali v veči takši zadevaj. Kda pa g. poslanec Klekl ozdravijo, se obrnite na nji, či do tistimao zadeva ne bila vrejena. Trajbar Jožef, Dobrovnik. Ar je Vaša zadeva ne preveč Slona, Počakajte, dokeč vlč. g. poslanec ne ozdravijo, te se pri nji Zglasite. Cesanje petja, Tropovci. Mi smo tüdi česati i razčesali Vaše pismo i jo neprečteto vrgli v koš, ar je ne bilo podpisano. Vajenca (inaša) z bolše hiše sprejme KOLOŠŠA JÁNOŠ čevljar Murska Sobota. K odaji so edna kravja kola v dobrom stani pri MARIČ MIHALI v Murski Soboti št. 219. GOSPODARSTVO. Delo v sadovnjaki. Listna vüš je lagoji neprijateo sadovenoga drevja i napravi sadjerejci vnogo kvara. List je najmre za drevo to, ka za človeka plüča. Z njim drevo odibavle i jemle iz zraka potrebna dugovanja za prehrano. Pri rastlina] najmre hrana, štero korenje potegne iz zemle,, ide najprle v listje, tam dobi ešče kcoj iz zraka potrebno oglikovo kislino i tak preosaovana ide na vse strani po rastlini, da jo hrani. Zato je zdravje listja za drevo velkoga pomena. Ustne vüši prepravimo najležej, či zdaj na sprotoletje vejke tisti mladi jablan ali grüšek, prí šteri smo lani opazili Ustne vüši, namažemo z tneša-nicov ilovica i vapna. To mazanje pa se mora zgoditi prle kak drevo žene Sledkar, kda je že veje listnato, prepravimo vüši na več načinov. Či so iste ešče samo na mladoj veki, je zmüzgatno s prsti ali kakšov trdov cotov. Na Šteri vekaj je že listje jako zafrkočeno, ka je znamenje, da so se vüši preveč zajele, je najbogše, či je ne ravno vrij dreva, da te jako napadeno veke odrežemo i je zežgemo. Či bi pa krona dreva trpela škodo s tem, da bi odrezali jako vtišive veke, potom prepravimo vüši, či napadene mladike peremo ali škropimo s toba-kovim izvlečkom. Za to škroplenje vzamemo na 100 litrov vode poldrügo kilo tobakovoga izvlečka i ravno telko žájfe. Oboje dobro prenašamo z vodov. Po parkratnom škroplenje ali pranji minejo listnate vüši. Krvava vüš. Ta je ešče skoro nevarnejša od listnate vüši. Kde se zaperi, napravi na sadovenom drevji nesmemo kvara. Branimo se je na 4 NOVINE 13 marc 1927. več načinov. Najbogše je, či namoči-mo kakšo krpo od debeloga platna v petrol ali špiritus i z njov zvoščimo vsa tista mesta, kde se je vgnezdila krvava vüš. Ta mesta se poznajo po tom, da so pokrita z belim pehovjom, pod šterim se vüš zdržavle. Vsa mesta, kde smo s krpov odpravili krvavo vüš, namažimo s kožov od špeha ali z maščalagov, da se vüši znovič no naselijo. Jako dobro vrastvo proti krvavoj vüši je tüdi takzvana petrolova emulzija. V te namen raztopimo v nekaj litrov vode poldrügo kilo maz-live Žeife, zraven prilejmo pol litra petrola. To tekočino tak dugo mešana, da postane ščista bela. Nato prilejmo toj zmešanici 100 litrov mrzle vode i s tem poškropimo napadeno mesta. Lehko pa se zgodi, da se krvava vüš tüdi zaperi na korenjej posebno, či je drevo plitvo posajeno i je korenje odzgora. V toj prigodi odkopali zemlo s korenja, napadena mesta zvoščimo s krpov, štero smo v petroli namočiti i tak očiščeno korenje pošlemo t zdroblenim tobakom ali prahom živoga vapna. Sadoveno" drevje ešče ma dosta več neprijatelov i škodllvcov. Vsi tej pa majo zvekšega svoja gnezda v skorji, šterašpota i se lüšči. Drevo se je Ze'po svojoj naravi štelo osloboditi, vendar se to godi prepočasi, za to moramo tű priskočiti na pomoč. Zdaj na sprotoletje je najprilič-nejši čas za to. To zvršeno z najvekšim haskom, či okoli stebla prestrano ponjavo, da bodo odpadki na njo kapali.- Steblo pa s topov motikov, ali naravnoč za to napravlenim strEga-čom postriižemo. Vse odpadke na ponjavi stopimo vküper i zežgimo, ar j« za skorjov bilo nebroj drobni, s prostim okom komaj vidni belic od razločo! škodlivi stvarjov. Vtičje kelje. Sramota za vsakoga verta i se oddaleč vidi njegova nemarnost či trpi na drevji ftiČje kelje, Ta rastlina Žive na rovaš sadovenoga drevja. Zaplodi se na debelejši vühaj, s püsti pod skorjo korenje i tak vkče z dreva njemi najpotrebnejšo hrano. Ar žive z ^zaslüženoga morskih je zelena‘ešče celo v. zimi. Zato pa vkrej z njov. Z ostrim; nožom zreli-mo vö- vsakšo fcoreniao.ar se inači znova zaplodi. Izrezano mesto pa namažimo S kakšov mastjov alí voskom za cepanje, da se na rano ne naseli krvava va,i, ali njej ne naškodi dežčevna mokrota. Opominamo, da so pristojne oblasti ravno tak kak za časa Madjarske odredila ostre kaštige za tiste, ki niti iiajpotrebnejšega ne včinijo v svojem sadovnjaki. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukarica 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., 'prosa 250 Din., Živina s Govenska v Ljubljani kg. 0—10 Din., teoci 10‘— Din., svinje 15—16 Din. Krma. Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 64 par, Schiling 8 D. 20 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*42 D. Mali oglasi. Vajenec (inaš) za mizarstvo iz poštene drüžine, po mogočnosti s šolskimi spričevala-mí se sprime pri FRANC VOGRINEC, mizarskom mojstri v M. Soboti 311. K odaji sta dva ,,Singer" mašina za čevljare malo nücaniva. Što šče küpiti je po fal ceoi dobi pri FILOI JANES v Če-kečkoj vesi. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov/ hiše i Škednja. Predjen Hram je pokriti s črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAKI, Bučečovci, p. Križevci št. 16. HÜTA 7 m. šörka, 12 m. duga, napravlena iz močnoga lesa s črepom pokrita, skoro nova i v jako dobrom stališi je po fal ceni k odaji. Več se zve pri g. dr. BRANDIS SYLVIUSI, zdravniki v Murski Soboti. Lepa sadna drevesa, kak jablane in hruške iz državnih in zasebnih ce-pičnjekov, dobite pri kmet: prodružnici v Murski Soboti. Oddajala se bodo po nizki ceni v času od 14. do 20. marca t. 1. pri zastopstvu pod ružnice trgovini ČEH in O A Š P A R v MURSKI - SOBOTI POSESTVO obstoječe iz dve oralov zemlje, hiše, gospodarskim poslopjem in - inventarjem ; , ob državni česti v Okoslavcih št. 81, od Slatina Radenci na prodaj. Posestvo se lahko ogleda vsak čas, a ponud-ne cene je poslati na: MARTIN GLUHAK, MARIBOR, Praprotni-kova ulica 130. Naznanje onim, šteri ido kubike vo-zit iz šume Vuče gomile v Bogojino na plac, se plača od m3 30 dinarov. Šteri so daleč, lehko ido na celi tjeden. Štale majo na razpolago v Bogojini do 35 par konjov. Zglasiti se more v Bogojini pri FARKAŠ JOŽEFI. K ODDAJI je le imanje 5 plügov zemle, hram je zidani, s črepom pokriti i z velkim sadovnjakom. Cena se pozve pri JOŽEFI V R B N J A K, Iljašovci, p. Križevci pri Ljutomeru. Učenca iz bogše hiše, šteri ma 1 ali 2 gimnaziji sprime v svojo trgovino z mešanim blagom FRANC KÜHAR v Murskoj Soboti. PRODAM mojo moderno zozidano, z vodovodom, lepo kopalnico in acetilensko lučjo opremljeno hišo in posestvo, kakor tudi kompletno Pohištvo za obedovalnico. HORVATH KAROLV notaruš vp. V ROGAŠOVCIH (Sv. Jurju) Prekmurje. Proda se trgovska hiša primerna tudi za gostilno ali drugo obrt, zraven tudi mala „Vila“ in dva orala prvovrstnega vinograda in nekaj sadonosnika ter njiv. Poslopja so zidana Čisto na novo in Stojijo pri Kapeli. Tam Se tudi lahko kupi lepo črešnjevo. Pohištvo. Küpec naj se oglasi pri g. Maršek gostilničarju Slatina Radenci. Važno! Pazite! Naznanje vsem onim, šteri ščejo v Severno ali južno Ameriko potüvati kakti v Argentinijo, Uruguay, Brazilije i v Australijo, naj se oglasijo pri podzastopstvi Francoske linije v D. Lendavi Posilo pije Hotel KRONA, štera linija je najbogša, in nájbol hitro preváža prek vode, v Severno Ameriko 5 dni za južno pa 14 dni na vodi. Vsa pojasnila, informacije dobite brezplačno v mojoj trgovini v Dobrovniku ali pa v D. Lendavi v pisarni, Hotel Krona prek' od sodnije vsaki tork, četrtek in soboto. Pazite na takše agènte, šteri okoli hodijo, pa je ne poznate, ne dajte se zapelati od njij, ka bi Vas od penez spravili, zavüpajte samo domačemi človeki. V 8 dnevaj lehko že odpotüjete. Podzastopnik Francuske linije Josip Gerenčer. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Urednik. IVAN JERIČ