^^ ■	jk /N A ■ 'M ■ ^ A	S" Thlu^ZtSIovIII^DEI^ ^
-: v Zedenjenih državah.:- lil	■ ■ /1 ; /1 L^ ■ ■ ■ ■ /1	jlb in the United Stote«-.- ,
(| Velja h vJkto... $3.00 8	Vj-LJ.ZA.k3 X\XwV/JL/aX	ffl l»«d ««7 J.™pt S«d,7. fti
H Za pol leta......$1.50 W	' — ~ • «	l!f _ S?^™ . W
R rjicr-r '_list slovenskih delavcev v Ameriki______________E
TXLXTON TDUMI; 4687 00BTLANDT.	Kb tared u B«cond-ClM» M»tfr. I«pt«mb» tu 1MB, at tha Fort Offiot at Haw Tort, H. T, mite Um Act of Oaocna of Hint % 1*7».	nLDOH MBAKITB: M8T OOKTLAITOT
NO. 286. — fiTEV. 286.	NEW YOBK, WEDNESDAY, DECEMBER 6, 1816. — SREDA, 6. DECEMBRA, 1916.	VOLUME XXIV. » UTHIX XXIV. i
Želez, delavcem se hoče vzeti pravico stavkati.
Wilson je predlagal, da se napravi postavo, da ae ne bo smelo stavkati, ne da bi ae prej preiskalo
cele zadeve.
NAVDU&ENJE ZA WILSONA.
Suiragetke so napravile nekoliko nereda. — V zbornici je bil tudi W. J. Bryan. — Njegov govor.
Washington, D. C., f>. dect-mbra. Predsednik Wilson je držal <lanes pred kongresom svoj običaj iti vor. v katerem je razločno povedal. «1h m* mora napraviti postave, s pomočjo katerili s«> bo ino^lo preprečiti zopet pretečo železniško stavko.
Govoril pred skupnim za.se-j danj<-m zbornic«' in senata skoro v istem smislu kot takrat, ko je! vstopil pn*tl kongres in pozval po-j Mavodajnike, <la se potom postave| prepreči teilaj pretečo železnižko, stavko.
I'ostavodajuiki so \Viisoiiov tfo J vor <l(M*ela odobravali, tudi repu-' blikauei so ira po/^lravljali 7. ve-1 likim navdušenjem.
Največ kritiziranja j«» bilo' valed t«'(.ra. ker ni pivdkednik Wilson niti z. besedieo omenil velike draginj«*. po<l katero mora danes živeti ameriško ljudstvo, in vsled kater»' je * s«- najbolj prizadeto ameriško delavstvo. kat«-ro je vsled vsake krize najbolj prizadeto.
Pikre opazke so tudi delali nekateri zastopniki in senatorji, da ni Wilnon ni«" omenil zunanjo politiko; niti z* l>**s*»dieo oi omenil mehiške zadeve, subniarinske kou-traverze iti drugf zadeve s tujimi vladami. Wilson j«» imel dfczdaj vedno navado, »la je svoj«- potil a-nie«*, katere je prebral pred kon srrtsoni, vedno prijel z aferami z drugimi državami.
Predsednik Wilson m- je pojavil v vvliki dvorani točno ob 1 i uri popoMiu'. ko so bili ž«' vsi se- ! deži zasedeni.
I*ivd no je vstopil, je vratar na | /nanil njegov prihod: "Predsednik Združenih držav!" — Tr»*nu-j tek pozneje je vstopil Wilson.
Senatorji in zastopniki so vstali in di-niokrati so ca pričeli pozdravljati s ploskanjem in klici.
V	Kaloriji se je nahajala Mrs Wilson, dalje je bil gori tudi Mr. William 4. Bryan,, bivši državni tajnik, potern kabinetni člani in drujri. Hryana so posta voda j nik i pozdravili s ploskanjem, ko so {»a zagledali,
Wilson je bral svojo poslanico devetnajst minut.
Med provorom je neka sufragret-k« obesila z galerije sufmgetako zastavo z napisom: "Votes for Women" ter zakričaia: "Kako je j pa z ženskim vprašanjem, gospodi predsednik?" Wilson m* je nasine-' jal in nadaljeval svoj govor.
V	prvi vrati je predlagal, ua se! senat podviza, da se odloči glede predioff, katere je zbomiea že sprejela in katere določajo reorganizacijo meddržavne trgovske komisije.
N'a drugem mestu se je pa j spravil nad delavsko vprašanje.! ki je danes euo najvažnejših v deželi.
Rekvl je. tla je treba, da se o-dobri postavo, ki bo določala, da bo osennirno delo vpeljano na že-leznieah. Adamsonova postava moril toraj obveljati.
V. oziroma na to je pa tudi rekel, da se napravi postavo, ki bo določala. da so ne snu pričeti na ^eleznieah stavke, ne tla bi aeftprej napravilo vladno preiskavo v ee-lo zadevo.
Ko je končal govor, ga je kongres navdušeno pozdravljal. Tudi republikanci so ploskali.
Kriia,
'Pittsburgh, Pa., 5. decembra. Lastniki petintridesetih največjih dnevnikov v Petina, so danes razpravljali v krizi, ki jim preti valed velikega pomanjkaja in draginje papirja.
». .:< , j . :*	JO liki.' Mi* »i
~i
Padec Bukarešta je skoro neizogiben.
Petrograd pripozna, da so Nemci zopet nekoliko bliij« romunskega glavnega mesta. — Tul-ški uspehi.
12,500 V JETNIKOV.
Nemci poročajo, da so odbili ruske napade ob Donavi. — Ruska ofenziva ne more doseči uspehov.
! •
London. Anglija. 5. dceembra.j
Kuski vojni urad aanes pripozna v svojem poročilu, da ni skoro no-i ; benega upanja, da bi bilo runam-; | sko glavno mesto rešeno pred 1 Nemci.	•
Nemci še vedno napredujejo I proti svojemu cilju in izgleda, da jih ne bo mogoče vstaviti.
Domeuva se. tla bo mesto skoro i gotovo že v par dneh padlo v nemške roke.
Petrograjsko poročilo se glasi,; da so bili Rumunei uspešni, ko soj poskušali odbiti nemške napade na njihove postojanke, ki se nahajajo zdaj komaj deset milj od' Bukarešta. Na večjih krajih so se! morali umakniti in svoje zakopej prepustiti Nemeem.
Berlinsko poročilo se pa glasi, i da se Rumunei umikajo na vseh! frontah na eel i erti.
j
Nemej imajo zdaj v svoji oblasti eelop rog<>. ki vodi iz Bukare-I šta v Tergovistejo.
Nemško uradno poročilo se gla-| .si. da Kusi še vedno z vso silo in, z vso Ijutostjo napadajo na celi' karpatski fronti, toda vse njihovo prizadevanje je zastonj.
Ob Donavi so Avstro-Nemci od-i bili več hudih ruskih napadov ter pri tem vjeli toliko vjetnikov. da; znaša število vjetnikov tekom zadnjih dni 12,500.
V Dobrudži so s«' vršili hudi boji med Turki in Rumunei. Kot, se javlja iz Berlina in Carigrada.; ■»o imeli Turki precejšnje uspehe.:
»:
Rusi — uada.
London, Anglija, •"». decembra. Vojaški kritiki so mnenja, da boj: Bukarešt padel, toda upanje pa imajo, da ga Nemci lic bodo dolgo obdržali, kajti Rusi prihajajo Ru-aium-em v velikem čt^vjlu na po-i, rut«'.	j
Pravijo, da je gotovo, da bodo' Rusi v stanu navaliti na postojanke. ki so za Bukareštom. tolikšne, mase vojaštva, da Nemci ne bodo ( mogli naprej. Potem se bodo Rusi -skupno z Rumunei lahko pri-nravili in navalili na Nemce ter , jim mogoče vzeli nazaj Bukarešt; in jih zapodili iz K urnimi je.
Neko Reuterjevo poročilo iz Fas^v. kjer se nahaja zdaj runiuu-i ska vlada, se glasi:
"To majhno mesto je danes nabasano. da ne more nihče dobitr --enoeišča v kaki dostojni hiši., Iz Bukarešta je prišlo preko 20 tisoč beguncev. Vsi se boje. da bo-«: do Nemci dobili Bukarešt. toda! prepričani so vsi, da ga ne bodoj dolgo obdržali, kajti na Rumun-!1 sko prihajajo vsak dan velikanski} in dobro oboroženi ruski polki, ki bodo takoj zavzeli svoje pošto- i janke.
Providence, R. 1., 5. decembra. Dane*, je "Providence Journal",1 pisal, da je prišel tja iz Francije nek zastopnik jugoslovanske propagande, ki je izpovedal, da je j zato doletela Rumunijo tako km-j ta usoda, ker ni bila popolnoma nič pripravljena in ker se je pre-j več zanašala na izčrpano Nemčijo \ in pa na pomoč Rusije.
Blokada ne dela več Nemčiji nobenih skrbi
Berlin, Nemčija, 5. decembra. — j (Preko Sayville). — Zdaj. ko ima-! jo Avstro-Nemci skoro popolno! kontrolo čez vso hrano v Rumu-niji. je popolnoma jasno in razumljivo. da se je angleški poizkus izstradati Nemčijo popolnoma ponesrečil.
Tako se je izrazila danes v svojem poročilu Prekmorska poroče-valna agencija. Nemci imajo zdaj pod svojo oblastjo toliko bogate zemlje, toliko zalog žita in olja, da ae je ni treba več ozirati na zavezniško blokado.	»\
__■ _ ___ JtM	________
! | Nemci še vedno izganjajo*
Belgijce.
Nemci odvedejo celo take na delo, ki imajo dokaze, da ne morejo pustiti doma tvojih opravil.
London, Anglija. •>- decembra. j — Zadnja poročila iz diplomatic*-: nih virov, kakor tudi iz časni-ških, kažejo, da Nemci še vedno! odganjajo Belgijce iz njihovih j domov in jih tirajo na delo v Nemčijo.
Kot se glasi neko poročilo se j bo pričelo z mobilizacijo sužnjev j v par dneh tudi v Bruslju.
V Antwerpnu se mora zbrati j vsak dan štiri tisoč mož. katere j potem pregledajo, nakar jih od- j vedejo na železniške postaje. — j zbašejo v železniške vozove ter; jili odpeljejo v Nemčijo, kjer jih j čaka doba trpljenja in betic.
Vsakega Belgijca poskušajo pripraviti do tega, tla bi podpisal kontrakt za delo. Obljubijo mu. da bo dobival šest mark ua dan za njegovo delo. sicer pa le štiri.' V nekaterih slučajh mu tudi ob- | ljubijo, da ga ne bodo poslali v > Nemčijo, temveč v Belgijo ali pa v Severno Francijo, kjer mora istotako opravljati delo za Nemce; in ne za Francoze.
Kljub temu, .da jih na vsake! mogoče načine silijo. Belgijci no-j čejo podpisati takih kontraktov.
Nekatere, ki ima jo dokaze, da; je njihovo delo doma neobhodno potrebno, pustijo iti nazaj, toda dogodili so se tudi slučaji, da je kak družinski oče dokazal, tla i mora biti doma in delati za družino. pa se ga je vseeno odgnalo, j Najbolj se Nemci trudijo, da bi dobili strokovne delavce, kot! na pr. mehanikarje. elekrikarje. mizarje, čevljarje itd. Takim! plačajo precej dobre plače, toda to početje Nemcev se kljub te- i mu ne more opravičevati kajti poteiu pa primanjkuje v Belgiji' takih delavcev. Čevljarjev že ta-"! ko primanjkuje kot se je dozna-lo. da je prebivalstvo v nevarno-1 sti, da bo moralo zmo pretrpeti brez čevljev.
Razni nevtralni diplomati so poslali na svojo roko nemški via- j di proteste, da prekine z zasušnjc- ! vanjem belgijskih očetov, sinov in mož.	i
Baltimore, Md-, 5. decembra. — i Njegova visokost James kardinal. Gibbons je dobil od papeža Be- j nedikta pismo, v katerem ga je naprosil, da bi pozval ameriške • otroke, tla bi kaj darovali za ubo-! ge otroeiee v Belgiji, ki trpijo!
glad in mraz. -—■ ...... . ---- ;
Pozor, pošiljatelji denarja!!
Vsled negotovega dostavljanja po-1 Ste. ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo ln Nemčijo ter narobe, spre-i jemamo denarne pošiljatve do preklica j le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati i zamorejo le umnde. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljatev toliko časa.; da se izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banke, s katerimi sme sedaj v zvezi radi vojne in radi sigurnosti pri p* šiljanjo denarja.
Gene:
K	$	K	%
10.... 1.50 | 120____ 15.60
15.... 2.15 j 130.... 10.90
20---- 2.75 j 140____ 18.20
25.... 3.40 | 150____ 19.50
30.... 4.05 j 160____ 20.80
35.... 4.70 j 170____ 22.10
40---- 5.35 I 180____ 23.40:
45.... 6.00 j 190.... 24.70 j 50.... 6.65 j 200.... 26.00' 55.... T.25 j 250.... 32J50 60.... 7.90 I 300.... 39.00
65.... 8.55 | 350____ 45.50 i
70.... 9.20 j 400.... 52.00 75.... 9.85 j 500.... 65.00
80---- 10.50 j 600____ 78.00 j
85.... 1UC | 700.... 91.00 90.... 11.80 | 800.... 104.00' 100.... 1SJJ0 | 900.... 117.00 110.... 14JOO | 1000.... 129.00 Ker ae adaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoranl računati po najnorejflh cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včaa&t ae bo godilo, da dobi naslovnik kaj več, včaalb j pa tudi kaj manj. List dospe na sapad! ponavadi par dal kaaneje In med tem, ko dold aaa^nik^ik^r rote, m pel
.....................k...,___ _
Amer. delavstvo hoče imeti vedno svoja pravice.
-1
Wilsonova predloga ni našla odobravanja F-*i delavcih. — Kaj napravijo razni delavski voditelji,
IZJAVA OOMPSftSA.
Austin B. Garrstson je rekel, da bo vsak železničar odločno proti vsaki "suženjski" postavi.
Washington, 1). <_'.. 5. decembra. Samuel Gompers. predsednik A-meriške delavske federacije je takoj odgovoril na poslanico preči, sednika Wilsona. katero je prebral pred kongresom. Gonipersa se je vprašalo, če j«' bral AVilso-nov govor in kaj misli o njem.
Odgovoril je :
"Da, čital sem jo in pripomniti nimam drugega kot isto, kar sem včeraj rekel profesorju Johnu R Coniinousu.
"On mi ji' namreč rekel, tla ni v ustavi Združenih držav nob en t črte. s katero bi se prepovedalo napraviti postavo, ki bi določala, da so stavke nepostvne.
"Jaz sem ga takoj prijel na pravem mestu. Rekel sem mu, tla je v ustavi veliko črt. ki določajo, da se ne sme delavce prisiliti k delu.
"Nato sem ga vprašal, če sem ga prav razumel; on mi je pritrdil. —
"Dalje je rekel profesor Commons. da je prepričan, da bo vrhovno sodišče spoznalo osemurno postavo neustavnim.
"Nato sem mu pa jaz rekel, da je vrhovno sodišče Združenih držav v l)red Scott slučaju spoznalo suženjstvo ustavnim, eesar posledica jv bila, da je tisto vprašanje potem štiri leta reševalo s civilno vojno.	*
"Naj vam povem *se, kaj sem tudi rekel prof. Commosu: — Moj namen je prt prečiti še eno revolucijo. In moja dolžnost je, da nap-nem vse sile. da se ne bo. tako postavo sprejelo oziroma pripoznalo ustavnim.'— —"
To so bile besede predsednika Gompersa Ameriške delavske federacije. ko so prišli k njemu časnikarji v njegov urad in ga prosili za izjavo.
Na strani Gompersa je danes gotovo najmanj 3.000,000 ameriških delavcev, ki so Gompersa v Baltimore-u izvolili za predciedni-ka velike delavske organizacije.
Izjava Garretsona.
Washington, D. C.. .r>. decembra. Voditelji železničarjev so zopet zelo vznemirjeni vsled poslanifje predsednika Wilsona glede železniške situacije.
Mr. Austin B. C arret.son. predsednik unije sprevodnikov, je rekel _ da odločno protestira proti
vsakem poizkusu, da bi sc napravilo postavo, ki ne bi dovoljevala delavcem, da bi zastavkali. kadar bi se njim ljubilo.
Ameriško delavstvo — je rekel Garret son — ima pravico, da lahko vsak dan prekine z delom, nihče ga ne more siliti na delo. — Ustava Združenih držav določa, da se ne vporablja nikjer nobene sile.
I	j
I Tudi pri franc, vodstvu bo-1 do nastale izpremembe.
Politični ekspert zahteva, da mo-rajo zavezniki dobiti vrhovno*po
veljstvo, ako hočejo zmagati.
-
J0FFRE BO ODSTRANJEN?
-
Tako ne mora iti dalje, — pravi. — Predsedniku republike je treba dati večjo moč.
-;-
Neu vorški list "Tiuies ' je dobil danes zjutraj iz Pariza kabel, v katerem je naveden članek nekega znamenitega francoskega vojaškega in političnega eksperta, katerega je napisal nalašč za omenjeni list.
Članek se na nekaterih mestih glasi:
"Položaj je nastal tak. tla je treba takoj pričeti s pravim de lom, s skupnim vzajemnim delom. ali pa skleniti mir. Treba je. da prično angleška, francoska in ruska vlada delovati z roko v roki in napeti vse moči, da se voj-jno nadaljuje na drug način.
"Tr«-ba je, tla se vse skupaj j izroči enemu, vrhovnemu vodstvu. ki bo za zdaj zapovedoval vsem zavezniškim, vojskam. da bo i ako mogoče dobit i zmago nad največjim našim sovražnikom — Nemčijo. ki ge organizirala po svojih metodah tudi svoje neorganizirane zaveznike. Treba nam je skupnosti!
Napravi naj se mir ali pa de-! lajte. da bo kje kak rezultat!
"Treba je mobilizirati vse pre-|biva 1stvo. da bo delalo vse po-jtrebščin«- za armado. Nam vsem |je treba nap»*ti vse sile. tla bo mogoče uspešno končati vojno."
Zastopnik tegd newyorskega lista poroča tudi iz Pariza, da je tam različno časopisje pisalo \ nekako istem smislu, samo nekoliko bolj zavito-
Iz zanesljivega vira se je do-znalo, da zahteva gen. Joffre. francoski vrhovni poveljnik, da se da njemu poliiomoe čez vse angleške in francoske vojne operacije. Tega mu politiki v Parizu in Londonu seveda nočejo dati. kajti Joffrejevi načrti se ne bi vjemali z njihovimi računi.
Nek časopis je pisal, da je tre ba, da bi vse zavezniške države dobile takega voditelja. kot ga imajo centralne države v osebi feldmaršala Hindenburga. ki vo di poleg vseh vojaških tudi skoro vse politične zadeve.
"Matin" je rekel, da ne bi bilo za zaveznike popolnoma nič poniževalno, ako bi se vzelo gen. Joffreja za vrhovnega poveljnika.
Nekateri so že mnenja, da bodo Joffreja odstavili kot vrhovnega poveljnika francoske arma-jde.
Gotovo je. tla bodo tudi v
j Franciji v kratkem nastale veli-
jke izpremembe. bodisi pri politič-
j nem. kakor tudi pri vojaškem
I vodstvu, t .__________
KADAR GRE ZA OBSTOJ NA RODA, NI NOBENA ŽRTEV PRE-VELIKA!
Pošiljatelj em denarja!
Vsled zelo slabe poštne zveze svetujemo rojake« pošiljati zdaj denar v stare dwilna po brezžičnem krsojavu.
Natančno smo poizvedel!, da pridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljde je, da se nam pošlje $4.00 za vsak naslov; ako bo kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj oziroma pisali za primanjkljaj.
Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam na Dunaj, odkoder jib odpofiljejo na določeni naslov.
Potrdil o izplačilo se zdaj iz stare domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Pri v. Oesterr. Credit Anstalt na Dunaju poroča, da zahteva in dobi od pošte za vsako izplačilo takozvan Payee's receipt, t. j. potrdilo a pečatom zadnje pošte in lastnoročnim podpisom prejemnika ali pofitaija. Vsa ta potrdila omenjena banka zbira in hrani ter jib bo poslala sem, ko bo pofitna sresa sopet vrejena.
Opozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle BTOte kot so spodaj navedene in Se naprej do 10.000 kron.
Za take ixwiljatve sc naj nam pošilja le poštne Money Orders in denar v gotovini, kajti privatnih čekov ca brzojavne pofiUjatre ni mogoče sprejemati
SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI dE HM || BRZOJAVNE OTROČKE.
Naslov se mora jasno napisati in dodati: peiljci naj ae hiaajaina
K: 100.00..........$13.00 } K: 000.00.......... f 7&00
K: 200.00.......... 26.00 | K: 700.00.......... 9L00
X: 300.00.......... 39.00 f K: 800.00.......... 104.00
K: 400.00.......... SSL00 | K: 900.00.......... 117.00
K: 800.00.......... 06.00 f K: 100000.......... UMI
Lloyd George je prisilil Asquitha, da je resigniral.
_ "v *	\
KRALJ JE PONUDIL MESTO MINISTR. PREDSEDNIKA BONARJU LAW U. — CELO KRIZO JE POVZROČIL LLOYD GEORGE, KI STOJI ZDAJ V OZADJU IN ČAKA. — DOMNEVA SE, DA BODO ZAVEZNIKI PRIČELI ZDAJ DRUGAČE VODITI VOJNO PROTI NEMČUI. — BONAR LAW NAJBRŽE NE BO SPREJEL MESTA, TEMVEČ GA BO DAL LLOYD GEOR-GEU. — RESIGNACUA LLOYD GEORGE-A NI BI-
LA SPREJETA. ^
London, Anglija, 5. decembra. — Herbert H. Asqiiith je resigniral kot ministrski predsednik Velike Britanije. Kralj je resignaeijo sprejel.
Kralj Jurij je takoj potem pozval v palačo H. Law-a, voditelja imijstov. ter mu ponudil mesto ministrskega pred sednika. Mr. Law se še ni odloeil.
Da je David Lloyd George v resnici resigniral kot vojni tajnik, je bilo danes uradno naznanjeno, toda pristavi je-110 je bilo tudi, da se resignarije ni sprejelo.
Javnost zelo dvomi- da bo Bonar Law sprejel odgovorno mesto ministrskega predsednika. Ako se bo za ponudbo zahvalil, je popolnoma gotovo, da bo pristal ministrski predsednik Lloyd George. Gotovo pa je, da bo v vsakem slueajn ostalo ministrstvo tudi v bodoče koalicijsko.
Veliko se govori tudi. da se bo volilo ministrstvo s popularno volitvijo. Ako bo Bonar I^aw sprejel mesto in formiral kabinet, potem bo gotovo prišlo do volitev.
Drugi so pa mnenja, da zdaj v teh burnih časih ne sme priti do volitev, kajti treba je, da je zdaj kolikor mogočo malo političnih kampanj in da se vso enerižjo dežele posveti vojni. Pravijo, da ni treba drugega kot, da dobi kabinet potrdilo od parlamenta.
Časopisje piše. da visi cela stvar v zraku, da se ne more povedati, kaj se bo še vse zgodilo.
Predno je ministrski predsednik Asquitli resigniral in priporočil kralju Bonarja Law-a, je bilo v političnih, krogih veliko razburjenje. Med Downing Street«»m in vladnimi departmenti so cel dan tekali politični voditelji, njihovi tajniki ter vladni uradniki.
Mr. Asquitli se je sestal z mnogimi voditelji unijstov ter se ž njimi posvetoval, med drugimi tudi z Earlom Cur-zononi- Lordom Cecilom in Earlom Dcrbv-jcm. Z A. J. Balf«jurom se Asquitli ni sestal, ker je prv i bolan; istotako ni danes še nič govoril z Bonar jem Law-om. J. Austenom, Chamberlainom in WAll. Longom.
Popodne se je ministrski predsednik sestal z vikom-tejem Grey oni in drugimi člani svojega kabineta, ki so na njegovi strani.
Vse te konference so se vršile po več ur. Domneva se, da jim je Asquitli povedal, da se mu polena mečejo pod kolena in da ima veliko ovir pri svojem delu ter da mu najbolj kaže resignirati. Takoj, ko so bile konference kon čane. se je ministrski predsednik odpeljal v kraljevo palačo in imel s kraljem razgovor.
Takoj zatem je bilo izdano dvorno poročilo:
— Right H011. Mr. Asquitli je imel z njegovim veličanstvom kraljem avdijenco in mu izročil svojo resigna-eijo kot ministrski predsednik in prvi lord zakladnice, katero je kralj sprejel. —
Takoj nato je bil pozvan v palačo Bonar Law. kateremu je potem kralj ponudil izpraznjeno mesto.
David Lloyd George, ki je eelo krizo zakrivil, je bil danes cel dan v vojnem uradu in opravljal svoje posle k«>t običajno, medtem ko se je ministrski predsednik ]x>-svetoval z raznimi liberalnimi in konservativnimi člani kabineta.
Lloyd George in ministrski predsednik Asquitli se nista osebno posvetovala, temveč Georgev največji liberalni prijatelj lord Reading je prenašal neka pisma iz vojnega urada v urad min. predsednika.
Resignacija Asquitha je prišla kot strela z neba. Vsi so že mislili, da je Asquitli zmagalec nad Lloydoni in opozicijo.
Mr. Asquitli se ima za svoj propad zahvaliti Llovdu George-u. ki je resigniral, češ, da noče več opravljati odgovornega jx>sla, ako se ne bo pričelo vojno 11a drug način voditi.
Veliko ugibanja je, kaj bo storil Grey, ki je bil velik privrženec Asquitha.
'* * " *	1	.
Slovensko-Amerikanski Koledar
smo pričeli te dni razpošiljati vsem onim, ki so ga bili do-zdaj naročili. V par dneh ga bodo imeli vsi.
Rojakom priporočamo, da ga čimprej naročijo, kajti radi draginje papirja smo ga letos tiskali le omejeno število.
Cena mu je 35c.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt Street-. __	_	New York.
GLAS NARODA. 6. DEC. 191E
"OLAS NARODA"
(■ovate may.)
Duri tad published bj tM • t O ▼ I 1 I O IQILIIQ1HQ OOMPAMl
(■ Mroontka.)
^Aicyra PMldflBt	LOUIS BENEDIK, Trauanr
>i HuaUMM* >»f tlw corporation and addressee of above officers: «9 «V>r*»*n<1*	Rnronrh nf Manhattan New York City N T
m t*' ieu velja uat aa Ameriko Is	Za po) leta ca mesto Mew Iorku	2.0«
Oanado — — ______ S30'1	Za Evropo ca vse leto	4_5f
pol leta........................Za Evropo ca pol teta..2.CT
'*"» '» m«nrto New York. . 4.0C	Za Evropo ca četrt leta........_	1.71
«i a « > a KOI »A* taftaja mk dan tcvcemkl nedelj ln praznikov
-U L A 8 NARODA"
C "Voice of the People") itfaM 4vary day exreirt Sundays and Holidays.
Subiwrtptlon yearly S3 00
_Adrerttoemeot on agreement_
oopiai ores podplat In osebnosti ae ne prlobčnjejo.
I>enar oaj se blagovoli počil Jati po — Money Order —" —m kraja oaročnlko> prosimo, da ae nam tad! prtjisfls ktradOAe* __zagnani, da hitreje najdemo naslovnika_
uoplaom ln pofilljarvam naredite ta nsalov;
"GLAS NARODA"
" ■mr.^ ar	^ew TorV n«-
-t-ii« Ktff. i uriiamli	_
^OTUBp?
Kaj hoče Nemčija?
Da se je Xemeia v juliju leta 1914 grozovito zaračunala. vemo; da lie bo dosegla, česar je hotela, namreč, da bi prišla na kak način do živega Angliji, je tudi jasna stvar.
Gotovo je, da mora imeti zdaj, ko še vedno nadaljuje vojno, svoj načrt, katerega lioče izpeljati.
Že več kot enu leto, namreč, odkar je postalo jasno, da prvotnega nemškega načrta ne bo mogoče izpeljati, se bavijo nemške misli onih ljudi, ki žive še v istem duhu. kot je živela Anglija za časa Elizabete in Francija za časa Napoleona, z idejo, da bo Nemčija napravila iz sebe iu iz svojih zaveznikov "Srednjo Evropo", nekako veliko državo ali bolje konfederacijo držav- nekako unijo neodvisnih držav, ki bi se nahajala za eno samo kostumno stono. Taka kostumna unija držav naj bi obstajala iz — Nemčije, Avstro-Ogrske, Poljske, celega Balkana in Turčije.
O t eni se je zadnje leto v Nemčiji že zelo veliko pisalo i h govorilo; razumljivo je tudi, da se je pričel za to zanimati cel svet, zlasti pa še Anglija.
Tega načrta, ko se je vojna pričela, Nemčija ni imela. Nemčija je prčakovala. da bo v par tednih zmagala nad svojimi številnimi sovražnki, namreč nekako tako kot je leta 1870 nad Francijo in 1866 fiad Avstrijo. Taka zmaga bi bila za Nemčijo precejšnje vrenostid, kajti Frajicija bi potem izgubila in Nemčija bi enostavno postala popolen gospodar evropskega kontinenta ter bi kot taka potem lahko pričela z Anglijo boj za prosto morje.
Nemško upanje je umrlo v bitki pri Marni, pokopali so ga pri Verdunu. Nemški leaderji so hitro, že prvih pet mesecev vojne spoznali, da Francijo ne bodo uničili in da Angliji ne morejo do kože. Na Belgijo tudi Nemčija ne more računati; kot se je nemški kancler izrazil, je ne namerava osvojiti.
Z eno besedo rečeno, Nemčija je sprevidela po bitki pri Marni in pri neuspešnih bojih pred Verdunom, da ne bo kar namah postala svetovna sila, ki se bo lahko znesla nad Anglijo kot nad svojo najhujšo tekmovalko.
A ko pogledamo na zemljevid, vidimo, da tvori danes Nemčija s svojimi zavzeniki velik srednji del evropskega I ozemlja, ki se razteza prav od Baltika do Jadranskega in i Egejskega morja.
Osvojena Belgija in Severna Francija pa ne tvorita tako važen del Evrope, da bi ga hotela Nemčija na vsak način imeti; Nemčija bi ga gotovo rada žrtvovala, ako se ji!
bo
vresničila ideja za Srednjo Evropo.
Nemčija se danes dobro zaveda, v kakem položaju sej bo nahajala po končani vojni, ako ostane vse tako, kot je bilo pred vojno. O kakem 4'svobodnem morju" najbrže ne bo v mirovnem dokumentu nobenega govora. Ko bo končana vojna, bodo velike angleške mornarice zopet imele v svoji milosti in nemilosti nemško trgovino? angleške kolonije bodo nemški trgovini zaprle vrata. Poleg tega je pa Nemčija ob svoje prekmorske kolonije; vsaj večino teh kolonij bo gotovo izgubila.
Nemčija je pričela danes nekoliko drugače vpoštevati Anglijo. Pred vojno so bili Nemci prepričani, da Anglija! ne bo mogla braniti svojih posesti, kajti Angleži so lj'u-1 dje, ki se ne žrtvujejo radi za kako stvar. Nemci so pri-! čakovali, da se bodo vse angleške kolonije spiuitale, da bo! do izbruhnile revolucije v Indiji. Irski. Egiptu in Južni i Afriki. Zdaj Nemčija vidi. da stoji danes cela Velika Bri-i tanija na trdnih nogah in da bi na istotakih stala tudi poj vojni.
Dalje se je pa pričela Nemčija — kot že rečeno —i zavedati, da se Francije ne da uničiti. Nemci kot je bil n. i pr.^ Bernhardi, ki so govorili, da se bo Francijo kar čez i noč spravilo s površja, so zdaj vtihnili. Najbolj so jim zamašile usta bitke kot 113 pr. one pri Marni, Verdunu itd.;
Nemci sicer ne mislijo, da bo Francija v stanju dobi-' ti nazaj Alzaeijo-Lotariugijo, toda niso sigurni, da si ne bo priborila nazaj ozemlja, ki ga je izgubila tekom te voj-l\e: T°raj gotovo je, da bo po vojni na zahodni strani Nem- : čije še vedno Francija, ki bo po tej vojni gotovo še moč-! nejša.	j.
Ako bi mogla dobiti Nemčija tisto 44prosto morje", po^tn je ona pripravljena marsikaj odstopiti, kar je te- '1
kom te vojne dobila, toda — kot smo že rekli o "prostem morju" ne bo najbrže nobenega govora.
Ako se ozremo proti vzhodu- vidimo tam Rusijo, ki je j večji in močnejši sovražnik Nemčije kot si je ona kdaj predstavljala. Na njo bo morala Nemčija vedno računati, "•jin sicer z nekoliko večjimi številkami kot je pricetkom te vojne.
Z ozirom na zadnji nemški načrt, kateri faktično ob-1 j stoja in katerega hočejo Nemci izpeljati, je treba pomi-Jp sliti, ako je zdaj mir mogoč. Če do dna premislimo, mora-i. mo priti do zaključka, da nikakor ne. kajti zavedati se je s treba, kakšna nevarnost bi bila za sedajnje zaveznike — 'nemška Srednja Evropa!
j ^ V slučaju, da bi si Nemčiji res posrečilo izpeljati ta načrt, potem bi morala Velika Rusija opustiti misli na - dostop do morja.
.j Za Anglijo bi bila taka Srednja Evropa, ki bi bila pravzaprav Nemčija, velikanska nevarnost za Indijo in . j Egipet.
Kol i k oš 11a nevarnost bi bila taka Nemčija za Francijo, si je mogoče predstaljati. Istotako se tudi Italija zaveda, da ne bi bilo prijetno imeti tako sosedo. ■; Skratka. 11111* je zdaj popolnoma nemogoč, dokler ne "'bo prišlo kaj nenavadnega. Vse. kar se danes piše in govori o miru- pride iz nemških virov in pa iz ameriškega časopisja, ki je plačano od Nemčije, da propagira za mir.
Agresivne politike evropskih držav so vojno tako da-leč pritirale, da n* morejo zdaj ne naprej, ne nazaj. Ako j bodo narodi še naprej tako slepi in zabiti, da bodo sledili svojim vladam, potcln se bo vojna vršila res tako dolgo, da bosta ena ali pa obe strani izčrpani.
-o-
I
Predsednikov govor.
_ ®
Pričakovalo se je, da bo predsednik Wilson v svojem ; govoru omenil neznosno draginjo in priporočil kongresu, I da kaj vkrene v tem oziru. A ko preberemo njegov govor, vidimo, da je draginjo čisto ignoriral in ni skoro drugega govoril kot o železniški situaciji in o trgovini.
Zdaj izgleda, da bodo morale štiri velike železniške unije, ki so svoječasno povedale kongresu, da hočejo imeti osemumo delo, izjaviti, da nočejo nobene prisilne ar-bitracije, niti ničesar, kar bi bilo temu podobno.
Predsednik je pozival- da se "spremeni obstojočo fe-I deralno štatuto, ki določa posredovanje in arbitracijo pri takih kontraverzah, kot je sedajuja, in sicer tako, da se v slučaju, ako se ne morejo sporazumeti, napravi državno preiskavo predno se prične postavnim potom kaka stavka"
To predsednikovo idejo ne moremo iz delavskega sta-liča nikakor odobravati. To je nekaj sličnega kot je Lem-i eux Industria Disputes Act v Kanadi, proti kateremu je napelo kanadsko organizirano delavstvo že vse sile, da bi1 ga ovrglo.	.
Predsednikov predlog je po našem mnenju neke vrste stavkolomski.
Gotovo je, da ameriško delavstvo ne bo sprejelo take postave, ako bo sprejeta v kongresu.
Teško je naprej povedati, kako se Jiodo pričeli obnašati železniški kapitalisti napram delavcem, ako bo to predsednikovo priporočilo postalo postava.
.. yia.da Združenih držav je bila vedno v rokah kapitalističnih interesov in to priporočilo predsednika Wilsona je zopet pokazalo, da je še vedno tako kot je bilo. Kot smo rekli, vlada je v rokah kapitalistov, in, ako se zavedamo tega, si tudi lahko predstavljamo kako bodo izpale slučajne! preiskave, ki se bodo tikale kontraverz med delavci in kapitalisti.
Čisto razumljivo je, da bo taka vlada potem, ko bi — j "preiskala" celo stvar, mirno rekla delavcem, da nimajo vzroka, da bi zaštrajkali. Medčasno se bodo pa kapitalisti, j lahko pripravili z vsem potrebnim kot na pr. z milico, po-i sebnimi stražniki in 4 4 gimmani" \
Predsednik Wilson bi se moral, predno je kaj takega spravil v svet. zavedati, da ameriško delavstvo nikakor ne j bo sprejelo take postave, ako bo tudi sprejeta od kongresa j kajti taka postava bi bila za delavstvo neprenesljiva.
Predsednik pripozna, da ne bi bilo prav, ako bi se posamezniku prepovedalo zapustiti delo. toda pravi, da ne i sme priti do železniške stavke in tako prizadeti deželo, ne • da bi se prej pregledalo in preiskalo.
Skr&tka se to pravi: Drugi organizirani delavci imajo j po postavi pravico stavkati in se potegovati za svoje pravi-; ce, medtem se bo pa železniškim organiziranim delavcem j prepovedalo prej zapustiti delo kot bodo končane preiska-j ve, ki lahko trajajo dolgo. To je vsekakor v velikem intere-' su bogatih železniških korporaeij.
Ameriško delavstvo ne more v tem oziru soglašati s I predsednikom Wilsonom. I11 tudi ne bo.
Moč štirih velikih unij je obstojala in še obstoja v tem .H kratkomalo napovedale stavko. Ta njihova moč je ; tolikšna, da bi lahko na ta način dosegle zmago v par dneh.' \	katere se ne more uporabljati, ni sita. Istotako
tudi
moc delavstva ni moč, ako se je delavstvo ne sme po- ! služevati.	'
Ne izgleda tako, da bo ameriško delavstvo postavo, ka-' tero bo kongres najbrže sprejel, četudi ne brez velikega j boja, ignoriralo.
Predsednik Wilson, katerega je ameriški narod v novembru vdrugič izvolil načelnikom velike Unije, je skoro vse svoje besede v zadnjem govoru pred kongresom pora-1 bil za železniško situacijo, toda glede draginje ni omenil ničesar.
Draginja je vedno večja, delavstvo je vsak dan.bol j vi; neprijetnem položaju. Ničesar se ne vkrene proti onim, ki . izkoriščajo delavce, ki jih molzejo s tem, da nastavljajo \ vsak dan višje cene. Nič se ne stori tem izkoriščevalcem, \ toda nasprotno se pa hoče napraviti postave, ki niso v 111- t tereau delavcev.	_____A
Pravilno prerokovanje.
-O-
l bogi ameriški narod, ki mora zadnje ča>e plačevati neprimerno visoke cene za svoje življenske potrebščine,! ima gotovo še nekoliko zaupanja v kongres, češ. saj bodo j menda vendar kaj vkrenili, da se bo življenje pocenilo.
Tistim, ki imajo še zdaj zaupanje v kongres, na j služi-i jo naslednje vrste.
Kapitalistično časopisje v New Volku, kak ur tudi dru-j god po Združenih državah, je zadnje štiri dni pred kongre-, som prerokovalo, da se ne bo ničesar storilo glede draginje.
To bo najbrže čisto pravilno prerokovanje. Tisti, ki še mislijo, da bo kongres kaj storil- da se bodo eene zdaj znižale in da se ne bodo več v doboee višale, ne znaio pravilno misliti.
V Angliji, Nemčiji in Franciji ne spada hrana samo v vladni delokrog, temveč je to eno najvažnejših stvari. To je v prvi vrsti raditega, ker je vojna, ker hočejo vlade, da so ljudstva kolikor mogoče zadovoljna, kajti to je \ inte-j resu vlad.
Tam je vojna, toda kljub temu je hrana skoro cenejša kot je tukaj, vsaj nekatera jedila.
Ameriški kongres — kot rečeno — se skoro Čisto gotovo ne bo pobrigal za dobrobit ameriškega naroda v tem I oziru. Gospodje kongresniki, ki imajo vsa k dan trikra; ali pa še večkrat polne želodce, ne mislijo na ubogo delavstvo, ki mora živeti ob slabši hrani kot je bila kdaj poprej. < },.>-: sP°dje kongresniki si mislijo, če ne morete* dobit i hrane, pa ; stradajte, nam ničesar ne manjka, i 11 dokler je z nami vse ! v redu, je za nas vse prav.
1 Kongres se sestaja v Washingtouu, da pazi in tlela za j interese kapitalistov — tistih, ki kontrolirajo zaloge Inane — da napravijo kolikormogoče večje dobičke.
Toraj od njega ni mogoče pričakovati, da l»i kaj storil proti draginji.
Dopisi,
Reading, Pa. — Xe mislite si, da me tako hitro ujezite. Kaj s tem mislim, vi že veste, drugim pa ne povem. Ko sem zaključil I svoj eadnji dopis, sem sklenil prav po med vet! je zaspati Jo predpusta. toda ta načrt mi je prekrižal nek iieprijeten hi. neljub dogodek. Bil .sem namreč izdan. da sem jaz tist.i "Opazovalecki piše v ti. X. dooise. Kot veste, da ima vsaka izdaja svoji* slabe posledice, tako jih je imela tudi zdaj v mojem slučaju. Ko je . bil pri občen moj prvi dopis v G. X- je prišel list, po nesreči in po naključju v roke moji soprogi. ' Ona čita. čita in me pogleduje prav postrani izipod očal, kajti 011a nosi -očale. Menda me je štirikrat »rledala. nazadnje -;e je še namrdnila m rekla: — Ti. to-le je pa tvoje maslo. — Jaz sem tajil, kar se je dalo, toda ona se ni pu-.vtila vgiiati. kajti spominjala se j«', da je bila par dni poprej izročila pismonoši dolgo pismo, naslovljeno na vašo tiskalno. -Juz ; srn se izgovarjal, da je bilo nekaj drugega. Končno sem opustil svoje zagovarjanje, kajt.i jaz ljubim h Lini mir, vtilmil sem, ker. ako bi hotel njo čakati, da bi nehala, bi moral celo noč bdeti. Že-. na je toraj vedela, toda vseeno j som si mislil, da bo mogla mol-' čati. Naslednji dan sem se spravil na drug dopis, toda nisem ga kotel prepustiti ženi, da bi ga ona ! dala pismonoši, temveč sem jo ! sam mahnil na pošto. Ko tako počasi grem proti poŠti, naletim pred neko hišo na znano gospo, ki je pometala tlak. Kot se menda 'spodobi, sem jo prav <}*> geutle-1 mansko pozdravil z "dobro jutro''. Ko je zaslišala moj glas. se je hitro okrenila, me pogledala kot l is in me pričela z metro obdelovati. da je bilo joj. Mislim,! da ni bila moja suknja še nikdar tako temeljito iztepena, zraven je pa kričala, kaj jaz take stvari pi-j ; šem in jih pošiljam v svet. kaj to j kater« ga briga itd. Rekla mi je.] da naj prej pred svojim pragom j pometem. V svoji iztopeni suknji j sem se stisnil v dve gubi in jo 00-cedil proti domu kot moker icu-.! žek. Ko sem stopil v vežo. se 1110 je žena skoro ustrašila. — Kaj zlomka si pa delal, da si tak? —1 so bile njene besede. Jay. sem jo jezno pogledal, pa sem bil tudi: epi avičen da sem ji odgovoril s takim pogledom, kajti ona je do-t u-II i g-osjpej. ki mi je iztepla suk ! njo, povedala, da sem j«z spisal oni dopis. Potem pa joj doma!j Pričela se je vojna. Žena, ki mi je pred oltarjem obljubila, da aie bo, vedno rada imela^ mi je ukazala,! da se spravim v podstreho spat.! Xa njeno stran so stopili tudi vsi! bcardarji. Jaz sem sicer na vso.1 moč protestiral, ker jo bilo vse! zastonj, sem postal eelo rabijaten. j kajti v t -kili slučajih jaz ne po-: znam Šale kot kajzer Vilee. Ker je bila in eni sovražna stran v premoči, je žena prijela moje kla-j če Ln jih zagnala, po stopnjicah v klet, toda meni se zdi. da sem bil tudi j«z v hlačah, kajti povzroči-!
Lo je sroecg&es ropot* — Qt W
vražja babniea! — sem zaklel, lost, m se znašel v kleti v svojih hlačah. — llogoče boste r-kli, da ta-' ke stvari niso <a v javnosti, da naj to doma poravnava. C pod: urednik, jaz srn bil tudi tega' mnenja, vsled česar s m jo takoj pobral v podstreho, kjer na • neko staro blazino položil svoje stok"ene kosti. Toda komaj sem nekoliko zadremal, pride po •<-^kili stopnjicah do mojt-ga ležišTm mož pi stave: možak me je aretiral. č< da je tako ukazala moja žena. Hitro sva sla k rojaku, ki je t::»koj postavil zame varščino. Hvala mu! Ako veste, kakšne nosove imajo iiimriški repu;; -Hi , ti '
tudi lahko vtste. tla je eela afera prišla v readiuške časopise. Kako se ji- t-ela >:var končala, naj vam čisto nakratko povem, namreč, da. "pri živi ž. ::i \d« vee sem". TcJa nikar ne imejte z tm noj nobenih simpatij. — "-»j polje več cvetic KHii. de vie dt*že!u v r- troji..."—-rpam. da vidit«-. 4J;i je moja .n'.u-žba »■pazi '. ;;]' .j ] -tala zelo opas-na za n « j > k'/o. \ 1 česar j>> bom vam najbrže v kratkem otl-povedal. ako iie bodo razmeer kaj prednici čile.
\ a «'ii ni> 1 v• • ."■ nikjer, naj gn u p.. ;. vn-vn ali v hrib. zjutraj ali v :. . i\ečer; dan oči ima. i, ušesa, polic vidi. sliši lt l'a naj k n'-.	- Opazoval**«.
Madrid. N. Mex. — Ako se n.-motim, j- *o.\ ;iv.-j i .pis iz nase na*.." >: i--, f ukaj ; • »-na sama slo-ven^.-ca dr,; - a;:. ■•. trije siiini'i. sem nas ne prid« ihee obiskat, 1«-kak Indijanec prikaže sempa-tam. v*l 1 č.-vir ni': am nič posebnega pon '-ati. 1» '.avske razmere doli.-e. tie'a v>.sk daii. zaslužek j« pa .' Iv:- a 1 delavea. kot je to j na vatli v v <akem premo-gorovu. 1* . -!:•;!v * — Valentina •Movič.
Tatvine pc ljudskih kuhinjah.
"pt • f.'<•>" :" ■ v kratki ča>-ii ».• • ,>• <krade.no po ljudskih kuhinjah na Dunaju do UiM.r ►:» kov: d v /ev. žlic in vilic ter- pn-M -. V . !ii sjnii ljudski kuhinji je bilo t--k > n ene neulelje ukradenih	r.žaikov. Zzto
j.- uprava lju.Ukih kuhinj odredila. <!a kdorkoli ' ..V dobiti jt->ti.
:*a <nm pr 11 -ti žlie". vilic*- in nož.
Popis ctrois v Avstriji.
"Die Drau" v O^jeku poroča* ^ nies-'tu novembr-i in deceinsru let< s s,- b-dc vršil popis vseh av-*-ti"j>kih dt "k »v. ki >0 r »jeni 1-ta 1* -^'b lovanje za vojaški nab <r *•* vrši priho<bijo spomlad. lzvi*'no .'.nnado bo imela A v* - rijri, .i: i .:- s.- |H»kolje še t-
ROJAKI NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA '. NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH
JAVNA ZAHVALA.
Cenjeni G. J. Wahcic, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
Dolžnost je moja. da >«• Vam javno zahvalim za Vašo ČMidodebio "Alpen tinkturo". Imela seju kratko lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha : nisem mogla ustaviti izpadanja las. dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo- Takoj ko sem počela rabiti "Alpen tinkturo", so nii prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako. da imam danes en jar«] in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v novine dati, da se lahko vsakdo prepriča. da je Vaša ALPEN TINKTURA v resnici najuspešneja na svetil, za katero se Vam še enkrat sreno zahvalim in ostanem vedno hvaležna
z vsem spoštovanjem
Mrs. Mary Stelcer,
751 B. 70. Str. Cleveland, O.
GLAS NARODA. 6. DEC. 1916.
Cesarjeva smrt brez posledic.
A vrt: sarie
Di
tja ni vznemirjena vsled cere ? mrli, pravi ministrski prtdsednik Kcerber.
naj, "». decembra. - - Dr. >1 vuu Koerber, novi avsrrij-minitttrski predsednik, je re-
Z godila se j«- izpivtneniba v larjib. toda Avstro-Ogrska ob-.1 >■• v«-dno, -kot prej. Naš ljub-.. <•» »jr ji* umrl, naš novi vla-. nov v vladanju, toda iz van-nili La<»lno*ti Lit priljubljen I ',pi<ktvom. mu j«' naslednik. M<»!a na Dunaju in v Budini-ti nista bila val«*! te Lapremeui-vznemirjena niti najina nje. X a v zlu- vseiu črnim preroko-t< n o strašnih sjtvareh, ki bi iiitle zartxliti po smrti Praaea >-!'a. Av*tro-Ogrska ni v ae\ai'-f. da t?e razdvoji, najmanjša znaka ni o kaki revoluciji ali ru. Dvojna monarhija živi da-v svoji prejšnji solidarnosti ikIov, v novem upanju in v m>-/••ljah p« napredku. V-** do najmanjšega kolrsa a* ,ivn«'!ii st roju jo delovalo in — i gladko. Bilo ni najmanjših j > 11 > r racij. od nikoder nobene-poroč ila o iitizadavoljuosti. ne midite, da bodo tu neovrg-dvjstva vzbudila nevrjet -v vseh «trugih pripovedkah -t ro-Ogruki in ua drugi srtra-l sovražnih oaswpisov?"
Prednik je bil ubit.
Pred mikaj tedni je prišel na krnilo pl. Koerber namesto grofa Sturigkha, ki je bi! vstreljen od n»*k>ga fantastičnega socialista, ki je rekel, da je prejšnji mini-Nimki predsednik moral umreti ker je nasprotoval liberalnemu ntzvoju in napredku Avstrije. Imenovanj" pl. Kocrberja ministrskim predsednikom je bilo zail-jijf važno dt lo umrlega cesarja; in pravijo, da je Jiapr; nie-tno in modro. Ko« <li potrdil Karol I.
m
drugimi državami. S sodelova-J njem našega ljudstva upam, daj bom dovršil mnogo .stvari, toda; ml mene se pričakuje in zahteva preveč, da bi mogel izvršiti vse. Jaz znam ceniti to zaupanje v mene in gotovo boiu storil vse, kar j«* v moji moči. da moderniziram, kar j»* potreba in da so zopet začne napredovati, kjer so stvari zaostal«*. Toda ni tako lahko, kot si m kateri mislijo, iicvršiti vse te izpremembe juA'sod. kjer .so potrebne. Kar m- tie«- notranjih in zlasti življenjskih razmer, izjavljam, da bomo vstrajali in to tudi moramo. Imam sicer težkoče, toda to je lahko premagati; vsakdo mora po svojih močeh |M>jtiagati. Žal. da moram priznati, tla smo malo po-časiii v «»rganizu*a'uju «*nake razdelitve živil, Itavno sem dovršil j načrt za vojuo-h ranil ni urad. ki) bo pričel delovati danes. S požr-' tvovalnostjo in pomočjo ter sode-j lova njem ljudstva, z varčevanjem; živil in z enako razdelitvijo istih bomo vzdržali ne samo še eno leto, temveč še dalje, če bo treba. To je slučaj, da ena roka pomaga drugi."
Koeber pravi, da ima z ozirom' na razdelitev živil več težkotč kot Nemčija, to pa zaradi tega, ker je v Avstriji toliko različnih narodov.
Koerber je zelo veliko potoval. Živel j«* v Angliji, bival je mnogo v Italiji in Franciji, potoval je po zapadni zemeljski obli, polena dobro Združene države in Južno Ameriko bolj kot marsikateri severni Amerikanee.
Kruha ni doma.
j " Kdiuost*" dni lo. oktobra pi-fše: Zadnji leden si lahko videl v' ! Ljubljani že od ranega. jutra sil-' n«* navale ljudi na pekarne. Občinstvo je čakalo od zjutraj od pol petih, da pride do kruhu.. Ravno tak naval občinstva je'4-dnevno opazovati pred mestnimi ▼ prodajalnami moke. kadar pripe-; Ijcjo moko v Ljubljano. Ob taki
taka	ro- #	iBB^^^M
vaj.je pred vratuii prodajalne. da + PlvveC' udomači. potem je prizadet ves živJ-ni Ostein in celo kosti
vselej nekaj ljudi pohodijo. Poli-	^
eija mora dosledno posredovati.	^ M<nlt» m <>■ pa občinstvo pritožu-
je. <la kljub t«'m gnjičam in dol-	4
gemu čakanju, ki traja največ-	Ž
krat n« ka j ur. Ijiuljc m- dobijo	J.
•cz p«»l ure po-
CENTRAL NEWS PHOTO SERVICE. NEW YORK.
Združene države bodo odločujoč faktor po vojni.
Ivoevber pravi, da bodo Združene države po vojni igrale v Evropi veliko ulogo v gospodarskem. trgovskim in industrijskem oziru. Dob«*seclno pravi dalje:
'"Amerika ne more samo liaj-i bolj vplivati na to, da se v Evropi doseže mir. temveč bo zlasti sodelovala še dolgo časa po vojni, da se Kvropa po vojni popravi, uredi in izboljša. Evropa bo po-j t rebovala od Amerike sirovim
SIMON BAMBERGER, DEMOK. GOVERNER V UTAH.
gledal kakor skozi pajčolan. raz- sinje oči so na glas prepeval" ločil pa sem natanko vse, kar se tenmordeče ustnice so s«* krožil* je godilo pred menoj: tudi glaso-iv prijetnem smehljaju, vi so bili v čistem jirtranjem zra-i "Ali ku tako jasni, da sem slišal in j vprašal stotnik, razumel vsako besedo. Dvorišče j«* bilo za. ped liavisoko posuto s črnikastim pralioin. ki .se je bi! čez noč spremenil v mastno blato: s* prav takim prahom so bile pokrite tudi nizke streli«- barak in
imaš jievt-sto doma.'"* je
"lit; am io, go&pod stotnik!" še glasneje so prepevale sinje oei. v svetlo daljavo je segla jh»-sem.
Stotnik je vzdignil palico, praporščak je piva!, in pesem je nga-v sin.iiii očeh.
l a ko
je stopal stotnik počasi i dalje ob dolgi vrsti; pregledoval je. v oraševal
ravd zelo 1>a-| kakor tudi dragi,h sn,Vari v m>iz_ ■rberja je tu- Im,rnih nill(>žinali, s katerimi bo
J začela novo in dustrijsko in g< O K<»eiberju yovore, da b>» moz i i • »* - . i \ * .	„ spodaisiko življenje, potem ko 1»
a svojem mevstn in vodja. v ec
•1 je grof Tisza, ogi-ski ministr-;
ki piedsednik, postavil v ozadje
-e «!rug»* avstrijsko-ogr.sk«* poli-
ik" in pred celim svetom je ve-
ril /a v	* ^
lilno os«'Ixk S Ko«-rber-jem j«- pa Avstrija zopet prišla v ospredje. Urt^ <lvoiiui je on naj-iiii -nejša politična oseba in javnost je prepričana, da bo v državi p. d njim nastopila nova doba v političn<*m in ^ospotlarskejn ožini. Pričakuje se, da bt> odpravil innogii zastarelih naavdb ter bo ]»ri naredil in bo moderniziral ter
uvelo listje oreha, ki je stal samoten sredi -dvorišča: pod tem ore-: hom je držal vojak na uzdi (»si*d-j lanega konja, ki je polirstkaval in
\ ztrepetav.i! nd ldada in m inira.! j'*- '^"'ševa! in izbiral, ('asih je
V dolgi, ravni vrsti je stala j ^^rasstil po dva in tri, nekaterega
kompanija. napravljena, da se Š« )n:tl l>< ^la! ni. Č:ts5h pa jiii je
tisto um napoti na bojišče, stalir™'11^1"'1"™1 kar po pet in šest
so tam kakor od kamna, nobena i z«povrstjo. iu zdelo se mi je. da
• k<> Tli trenilo; sloka t«-le^a so	preudarno izbii
la narahlo upognjena pod brane-! !»« .jše in najlepše.
nom težkrii nahrbtnikov. Nikoli! Prišel j<* do kivja, poslednji-
l>oprej nisem vid"! na enem sa-, ki'ut- j«^ vzdignil palieo. nato se je
.-i j . - - -i - + „ meni tesnem kraju toliko mlade	okrenil. Takrat sein videl niee-ov like, da pokaže svoje clov«ie<uistvo , t .. . . . ... . , . .
•i - -■ , t '	b-pote. Vsi obrazi so in h s«- /e o oniaz rn srce nu ie utihnilo Ta
m eiviltzsieijo kot Amerika ravno , , . , .	. . -	, u,.„ • u-i , ,J", u Ul 1 tL
mladostni. nK01':i,i otroški, in \si	ooi.iz je bi I brez koze m mesa. našo bili sveži, kakor v rosi in zarji	uieesto oči je bilo izko]»Anih v to-nrniti- vudi v « <Vh je bih« sv«ala	banjo dvoje trlo bokih jam. dol^i. rosa. -gledale > kakor i/, daljnih	ostri zobje st> se r«-žali nad gol
ra moc-
sedanje nemnittelno uničevanje prenelialo. Nikdar v zgodovini še ni imela kaka država tolike pri-
Ker
dobiiuo malo novic iz Amerike iu ker imamo z našim [poslanikom v Wathingtonu slabo zvezo, zato nisem popolnoma dobro poučen, ko-pr. ustrojil mnogo kar jo zastare- Hk(> so ^^ de,ujp za <i(>s Buiril
' ' Avstriji. Mnogi ga smatra- T,,Ja jK> teiu ,koro dveinpollet-jo kot neke vrste A lesi j o v moderni
•ijo
sedčij, kakor tudi ]>o vojni. 1'pam,
da se bodo naši trgovski odnešaji
z Ameriko i>o vojni izboljšali iu
povečali. Zelo me ttidi zanima in , .	. ..
i- i	\ m • i i • krajev, jz lepih sJluj: vso pa so
veseli, da se v Ameriki deluje na ,	./	>
. , .	. ' . bile nopn inicno uprte v gospoda line ^-Uirt.
t»». da se kmalu napravj mir. Ker , ,	... 1 . . ° 1 . ----
stotnika, ki je s poeasmm. malo-
brižnim korakom
silno čeljustjo. Stotniku je bil
topa I
mo vrsto gori in doii.
[»red
neke vrste Mesijo v u^ nn|l link,rVanju iu mar^ju vzbu_ Vvstrgi, ki bo vpeljal mno- J;f simpatije	k,.r S(.
lovili stvari m bo postavil dr- Amcrika	<j;1 M> neikaj
notranje UaT> bi y prihfxlnje onemogo-
trebnejše. kot da 1a vojna morija preneha ter da je potejn, ko se
- Toliko se priča- takf) slI.ahoto. m nam min istr-ikeea
/avo na novo podlago «>rgauizacije lnije od novega predstdnika. da bi moral imeti nadnaravne lastnosti, da bi j>od danhui pogoji mogel izpolniti vsa priča kovanja.
Kesen, majhne iu ta^ike postave. kratkoo-striženih las in brk. je Koerber pravi tip avstrijskega kavalirja. v občevanju je prikup l.iiv, t(»da energičen in vstrajen.
Stotnik je bil sila visokega života. za glavo je bil višji od kom-pauije; ogrnjon je bil v ohlapen črn plašč, izpod tega je jrledalo dvoje zelo dolgih in t trnkih nog; v roki, ki je bila še v rokavici ko-eena in kremplja-ta, j«' držal palii'o. ua katero se je gredoč opiral. V obraz mu nisem videi. ker je l»il ves čas obrnjen proti vi-sti.
"Naprej — marš!" ne- Kompanija se je sunkoma za-okrenila ter se napotila s Čvrstimi
enkrat napravi mir. 1a mir trajen. Ko,',k /'a "-i'15'1 ^ stoPal	l>ra"
Ako Amerika mor, razrešiti ta	kl Je Gasili phiho
kakor se morda ozre človek, ki bi
Moč modernega naziranja.
Novi ministrski predsednik boj desna roka in glavni .politični sve-, tovalec novemu cesarju. On je ze-
Spisal Ivan Cankar.
].roblem in dati jKKllago za trajen
mir, potem podvržemo njene-	p:i občuti, da je pn-
imi vodstvu brez obotavljanja." . ^njen brez usmiljenja.
Se viikint je go«pod stotnik za-čel od kraja svoje ogledovanje. Postal je pred prvo številko v vrsti. pred visokim, vitkim fantom, ■ ki je strmel nanj s črnimi, za-| molklimi očmi. Stotnik je stopil i lik ]»redenj : | *'Kako ti je ime?"
lo izurjen organizator m zelo mo-| Dokaj časa ježe, da so zadobile Kant je povedal svoje ime bi dernega naziranja. Prej je bil tr- moje sanje ui pač sanje vsakega tedaj mi je presunilo dušo: saj te govsjki minister, potem ministrski človeka čisto novo. prav ptosebno poznam, ti lepi. mladi fant! Ti ,u-edsednik, nato upravitelj Bosne lice. Nič več niso puste blodnje, zamišljeni, s polnim srcem v veli-iu I Ier«icgov inc. zatem seje za 10 bežne megle, ki se brez smisla in ko prihodu j ost strmeči! Mož ined. i t uinakaiil v privatno življenje; vzroka prelivajo druga v drugo tovariši, poslušen otrok med mo-\ zadnjih tednih Franc Jožefove- t»r nazadnje raz.pulite v nič. >'iso drirni starci! Živa veja na dreveni /ivlj. nja pa je bil zopet ime- več tiste sanje, ki jih človek zju- su; če bi jo odžagali, bi bilo ra-aovan ministrskim predsednikom, traj strmeč ugleda z zaspanimi njeno drevo samo!
4 A stro-Ogiska je preživela očmi ter napol smehljaje, napol Stotnik je vprašal nadalje: ua>. ira starega cesarja pravi pl. jezen zamahne z roko: "Vrag vas Koerber. "čegar smrt bi imela vzemi, odkoder vas je dal!" — in iti znamenje splošnega razpada fci jiuto smešnogiozne odkobalijo monarhije, toda z«laj vidimo, da vbrezdno, kakor se ob raaii zarji 'jo živela dalje ter se razvijala ill Škratje poskrijejo v gozd. napredovala. Voz, ki jo držala1 Sanje, ki jih sanjam zdaj jaz in skupaj Avstro-Ojrrsko j»od Kraaic ki jih sanjaš ti, so s.nea prave Jožefom, bo držala tudi }>od Ka-j resnice; pač so oblik«' strahotno očeh. l olom l. Ta vez je ljubezen do na-. povt^ane. nadvse čudno pokveče-, Ttnlaj je stotnik vzdignil pali-še«ra cesarja, narodni blagor na-|U0 \Ll »kriveneene. toda resnica h' co. df.taknil se z okovanim kon->"ga ljudstva. Ta vez ni postala ostane. spoznaš jo takoj in srce ti ceni fautotih prsi ter pomignil ne tesnejša, ne ohlapnejša in ni je žalostno. —	{praporščaku, ki je stal za njim.
vzroka, zakaj bi moralo to biti. Hladno jesensko jutro je bilo. Ta je j>otegnil izza rokava zapis-Mi žalujemo ro s-Utrciu cesarju,' megb' so s«- vlačile |>o dolini in si' nik ter je s tivsočo i «>ko zapisal toda na Karola I. smo prene«li, plazile ob strmih rebrili gora. na fantovo ime. In fant je prcbleuel. našo zvt stobo m zaupanje, na-, vrhovih se je v žarkih zgodnje Stotnik je šel mimo drugega in gnjenje in ljubezen.	I zarje belil prvi sneg. ki je bil za- so ni ozrl nanj; stopil je do tix--
'Ipadel ponoči. Nebo je bilo jasno; tjt^ga in si ga oglodal natanko. Ta Preveč govorjenja o novi stroji, se jc spominjalo na polnočni je bil pač vesel, zgovoren in gla-"O nov; tti m ji v Avstriji gc	in na mrzle jutranje zvezde, sen mladič, slovit pevec in Ijub-
preveč govori pravi dalje pl. ali že je čakalo solnca.	ljenec deklet. Imel je zdrav, altro-
Koerber. "Avstrija ne sme biti v Gledal sem skozi okno; to otkno gel olvraz. ob drobnili ušesih seje svojem razvoju in napredku za še nikoli ni bilo umito, zato sem vilo par svetlopšeničnih kodrov,
"Ali imaš očeta doma."'
"" Nhiia m ga več !''
"Pa koliko bratov in sestra.'"
"Nimam jih!"
"Ali ti vsaj mati še živi i"
* Mater še imam !"*
In luč se je vžgala v zamolklih
koraki v meglo nizdol. Pred njo je jezdil gospod stotnik; visoko iznad megle se j(. <l\ ij^d črni jilušč. -
njegov
Novice iz stare domovine.
Pomanjkanje krompirja.
"Sir venski Narod" dne okf. ]»iše: Zadnje čase je nastalo veli ko pomanjkanje- krompirja v Trstu. To priliko so uporabili n«-ka-teri Špekulanti da so d\n.gnili ceno krompirju za. 60 vinarjev pri kilo-grainu. Trdi se. da so bo odposlalo v T m. 1*400 železniških vozov krompirja, kakor tudi večjo mno
žino kave. ( Kakor | >iše " Edinost *. je edina hrana tržaškega prebivalstva kiHnnpir: in č»- ni krom l»irja, tedaj si lahko mislite, kako si ljudje tešijo svojo lakoto.)
Goriški glavar dr. Faidutti,
Šloveiuc * !». oktobra piše: Po listo " Kco del Lit oral"" smo pri-nesli novi«-o o dr. Faidutti ju, kaj pišejo o njcin italijanski listi kraljevini. Temu dodajem«> za
boljše razumevanje fakta: 1. l>r. Faidutti j«- rojen v slovenski B«-n«xdji. o-i i slovenskih stnrišcv. v slovenski občini St. Lenard. Mi smatramo beneško Slovenijo kot del A^trije (tu je nekaj zapi*> njenega, najbrž pa je bilo napLsa-no *"in Slov«-nij<»" 2. '" Kco d"l Lito rale je pozabil povedati- da
dr. Faidutti avstrijski ;>oda-nik. :J. Ker je Faidutti slovenske ga pokoljenja. pripatluik sloven ske goriške občine št. Andreža. mu j" t«» pf niagalo. da so ga slovenski volilci podpii-aJi pri volitvah in ga izvolili v goriški d* žel-ni zbor. * Pripomba: Dr. Faidutti je slovenski rem^gat. j^i Čan fur-ianske katoliške strank«- in je ob izbruhu vojne napadal goriške Slovence sledeče: ste Srbi. vi ste ruski ljudje J "Doli s Srbijo! Živela Avstrija!")

Poštena beseda onim, ki trpe na reumatizmu.
Mi smo pomagali zadnjo zimo več kot 10.000.
Večina delavcev, posebno onih. ki delajo na vlažnih krajih, kakor v mokrih jamah itd., itd., trpe na r«'unitai/inu ali protiim (giht). To je ena najhujših bolezni in ako se komu zastara, potem ga običajno položi za dalj časa v postelj. Človek občuti to bolezeti na vseli krajih svojega telesa in ako se ta bolezen !«•
se predrugačijo. Spodaj vidite sliko, ki pokaže radi rtvmatizina povzroč«'iio spremembo ko-^ti.
kruli a. Navadno
!em. ko j«- prodajalna odprta za ^ prislajanj" tili pek in kruha, ker volj moke. In oblasti
kruha, pojavi pri vra naznani, da nima v«rč; en«;Stavn«» n«- dobi d<>-(Tak«.» je Ljubljani, puščajo, da se take časojusib. Ka-
st vari objavljajo v ko je pa drugje, kaj se godi j>o A manjših ali v«-«\jih mestih, to sam Hog vedi. <;rožne mzmer"!	f
Za koristi veleposestnikov. ^
"Slovenec" 27. septt-mbra pi* ^ š< : Meseca maja se je organizira- T lo v Trstu <lništv"o veleposestni- * kov 1/. < oH-LŠko-<ir.-idišča uske. To' ^ društvo si j«- postavilo za nalogo. ^ d.a brani koristi goriških velepo- • -1' aestni-kov. Dtwe<laj je pristopilo,^ že v«č članov, in to ne samo «>d takozviuilh "italijanskih" v«-le-, 4 posi!stnik«jv. ^me psi mn«»g«> tuxli; slovt-iLskiii krajev. Splob pa j«' naziv "italijanski veleposestniki" p<ipohiotna zgr«'š«'ii. ker v (iori-šk«»-<i radiščanski ni italij a Tiskih v«d« posestnikov, pae h- furlansko iil slov. V t" 1 e p I sSCSt J lišf VO.
Z italijanskega bojišča.
"Slov«'iiski Naro«l" v Ljubljana poroča ; Pri jat« lj nam piše: I m"l sem priliko razgovarjati se z mnogimi našimi ranj-eiiei. ki so prišli v ikišc liolnišui«'«* z italijanskega bojiš/a. Nokateri vojaki, ki so se borili na drugih frontah, a so zadnje čase prišli na italijansko fronto, pripovedujejo, da na nobenem bojišču bitke niso tako ogorčene iu divje kakor na italijanski fnniti. Ostrost, borbe izzvana od Italijanov, ki brni par-dona ubgajo častnike. %ato j«' vrhovno pov» Ijstvo dalo iialo«;. da morajo vsi eastniki pokriti svoj" znake in odlikovanja, da se ne izdajo sovražniku. 15(fl"be nieil Avstrijci iti Italijani so pravo klanje in n«- bitk«-. V s vrli o obramb«- so nekatere avstrijske čete didiib-do'gr nož--, katerih s*-. jm^sIužujejo, ko prid" boj moža z možem.
t
i t
4
4
-!-
t
❖
Št »
l f
t
i
4 »
.J.
I t
i
f
4
f
i
•b
t
I
f
•I*
i t
za«lm-m letu so rabili na reumatizmu trpe«'-i v«-č raznih mazil, katere so vina za i i na trpeče d«'l«-. Kupovali <«> mazila. <»bliže in kaj še vse. Clov«-k. ki je iim l grozne bolečin«' v nogi.
kupil lonček mazila ter muzal iu v večih slučajih so bol«'čine ponehal«-, llolje r«'čeno. močno zdravilo je zamorilo bolnikov«-živce b' zaeasno. Kmalu nat«> j" pa btdnik eutil zopet istt- bo!»-. rine. ki so prešle iz noge v ramo. Z«>p«*t se je namaza! s t«-m do brim mazilom. Nato j" prešla bolečina v nek drug kraj in tak«> napr«'j. Seveda bolnik se je zopet niazal in tnazal. Vinaz.t! si j.-/« lepo svoio. toda bolečina je zopet kj»- «lrugj«* prišla.
Zdaj je ravno eno b-to o«lkar je CROWN PHARMACY v < "levt-laiul. <). napravila svoj«- trditve na znanstveni podlairi. tel* dokazala, da zdravila, ki so za mazali, n«' inlstranijo le nadloge, cmveč premestijo bole/.«"i i/, enega dela na drugega.
Dokazano j«1 bilo. <la protin ni kožna bole/.«-n. pač pa j»- b«>b--/<-n n«>tranj«'ga sistema in pri vednem vdr^n«-nju raznih mazil in ka i š»- vse. j«- bila bob-zen raznesena po .-»-b-ui t"b su. TO SVARILO OD CROWN PHARMACY i/ Ch-vehuid. o. j.- sp«.zualo
najmanj 10.000 mož in pr«-nehali sn ribati boln« d«de.
Ti možje so napredovali. k«-r so upoštevali dobro b«-s«-do iu liiso nič več mazali bolečih delov. Nasprotno temu oni mi pričali rabiti lansko zuaustvt-n«» raziskanj<*. z«lravib» proti PROTINU, REVMATIZMU, ZBADANJU in drugih b«.b /ni. ki nastanejo ra«li prehlada. To novo zdravilo, ki je • no izmed največjih ču-dov. j,- splošen izdelek. k; s.- in:.-nuj«- REMO SPOON GOUT MEDICINE, in fo ■ mo zdmvito «>z«iravi preje «»znač«-n. bolezni znotraj in je jioznano kot v spfšno. "e|o j»r: slučajih pri katerih j«- bil lvvmatizcm pregnan z vribanjeni •/ «*nega kraja v drug«--tra. ali pa po\s»-m l«'b -u.
Več kot 10.000 mož se umre zal v;di«i /a zdravje emu nove. mu zdravilu. Več kot lO.O'lO jiii j«-, ki so dobili /op.-t /a<Iovo]j n«»st in zaim»r"jo /op. t pr» /iveri -vi>jo dru/iuo. Zahvalna pisma SO dospela od tisoč. \ . k; >o /adobili zopet /«lravj«- po RSMO SPOON GOUT zdravilu, h ni mo/,. ki ne l.i bil pres. m-t-n pri tem zdravilu.
Ena steklenica stan« £1.00. tri ^ kb-nie. popolno zdravlj«-nj«-. kat«-r«» j pri slučajih pri* katerih je bib» b«> stane !«■ .^.».00 poštnine prosto
Prepričajte se. da je « lin* v-p«-šno z«lravib» za n- . mat iz*-tii
REMO SPOON GOUT MEDICINE.
NE TRPITE VEČ, tem več podpiši*« sp/ida ; «>/.p:i<-'-ui kupon in pridobite zopet svoj«- zdravje iu zadovolinost.
V
i ♦
• • 4
v t
i t 4 t 4
t
+
t 4 t 4 t t
i t
4
'4
4
f
j.
i
t
->
4 t
i
-i-
9 *
t
i f
-b
i
t
+
*
t *
T
t
*
f-kb-nici- j»a -rL' sn. ,š« ^t st prineslo «»bi"-ndovau.je «•♦■
•zeli zan«M(iarieii;»
Slovencev se sramujejo.
Slovenski Narod" 14. okt. piše: Ako že kdo hoče napraviti iz gorišiko-gra<Hš«"-ajiske zemlj.- it;di-jaiLsko po1,: a jim t«daj bi bilo p«»-tre-bno. da vsaj vojni korre&pou denzbui*eau razširja resnico, <la se ne bo po svetu trobilo, da so slo- ^ venski Kraševci Italijani. Na Krasu (sev«'rn«» in sevei*o-Zii-padno od Trsta i st;inuj«-jo Slovenci, ne pa Italijani. Po zailnjein lj-udskem štetju se je prouašlo. da živi na Krasu 28,000 Slovencev in Italijanov, in ltalijaaii so večinoma pi*iseljeni ura-duikr, dočini s«» Shwvnci tam domačini. Zakaj to- 1......
rej e. kr. vojni urad drugače po- a&WVYVWWyV^	,
roča ? M i'slrtno, da se Slovencev ni j treba sramovati.
i t
CROWN PHARMACY OF CLEVELAND. 2812 East 79th St., Cleveland, Ohio.
Prosim pošljite mi......stekleni. . . REMO SPOON
GOUT MEDICINE, za kat«re prilagam ............. in
........centov. .laz upam. da bom rešen mojih boh-čin e.i
revmatizmu ali protiuu.
I m«- ...........................................
Naslov...................................
t
4
f
4 t 4 t 4 f 4
•r t
i
+
t
i f
4
ZJ
Protest.
IZ URADA slov. katol. ;^>dp. dnistva SV. BARBARE
štev. 4;;,	Do«lsoax. 31d.
Naš«- društvo je ua is «lni me-»sečni seji dne ■>. d-ecembra l!Ut> zfihtevaio. da ostane ime /druž«*-nib društev sv. Barbare s sede-žem v Forest City, Pa., neizpre-m«-njcno.
Mi s«;- ]>oj>olnoma struijamo s postajami Št.. 2. 6"> in 68. ker lo ram povzroči velike stroške. Kam j bomo mi z vsemi knjigami. niga-
li jn ni i in z miki ter vse čart erje spremenit, zaradi *-n- besiMle! Kdo b<» plačal te narastle stroške v slučaju pi-emenitve imena ? Ali jih misli tisti delegat plačati, ki je ta predlog stavil na -j^-ti redni-konvenufiji? Xe vemo. kaj so mislili delegatj«^. ko -so ta predio«g jx nI pirati.' Ali so šli na konvencijo samo hno sv. I »ar bare spremenit ? 15 olj še bi bilo. da bi v korist društva kaj ukrenili.
Prosimo, da bi se tudi druge, postaje zavzel« za nespremembo imena. Toraj, sobratje, na delo! f Alois Debevc, predsednik.
John ^lilavec-, tajnik.
Joim Ravan, blagajnik.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV.
Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država.
koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.60
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Ooctlandt 8t,	H*w York, n. T.
Brat, pomagaj trpečemu bratu!
GLAS NARODA. 6. DEC. 1916. '
& ——1	z^mj j
| Jogasiofanska	Katoi. jedneta ;
Inkorpor>-ens dn« 24, januarja 1901 v državi Mintxsee**
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA	j
y.i fi mtAT)HM)|
flMsednik* K. A, «EBM. BOZ Ck«n	§m WL Ml
doek Pa.
predsednik i ALOIS BAfiANT, gos IN. featf Atk Mflfc
Ohio,
•Urni tajnik: GEO. L. BEOZICH, By, lflw», Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, MiaJL i*»»»iki LOUIS COSTELLO, Bos 688. Salida, M«.
TRHOVNI ZDRAVHiai flABTIH IVBG, »00 N, Chisago Jolltt* 0L ' __
VADZOftMIKIl	•' ^
«8LB MUNICH, 411 « 7th St., Calumet, Mlet« ^ J7T',*
pn EB ŠPEHAR, 422 N. 4th St.. Kansas City, Ku| JOHN KRŽISNIK, Box 133, Bnrdine, Pa,	5 .
POKOTHH3;
Iti5 JUSTIN, 1708 B. 28th St.. Lorain, O. iOBWPR PISHLAB, 308 -€th St., Boek Springs, Wye, m, 4. POKBNTA, Box 701, Black Diamond, Weflk
FOMOtHI ODBOSj
fOKBPH MBBTBD, od društva §v, Cirila bi Metod«, UR, K,
my, Minn.
tfOriS CHAMPA, od druitra «v. Sre* Jesusa, Iter. 1, flly, Mlms. /OHN QttAHKK, st, ed druitvs Slovene*. iter. 114, My, Min.
Vsi dopisi, tikajoči ae nradnlk zadev, kakof tudi dniW >#ljatve. naj ee pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pn •oAIm pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebns ali neuradna pinna od ptnuri flaaof n H Ml MttValo,
Društveno gladi«! "HA ■ lAIOUi*"
Spomini iz Bolgarije.
Spisal Jos. Repina.
(Nadaljevanje).
"Ako misli Ilaronis bežati, tedaj |K>begne skozi to lino, k»>r se tukaj Jiajpreje in njabolj varno od-tegne opasticinu pomolu hriba. A kaj <V se je to že zgodilo? IIiu. . . . pokriva ,i<> sicer deska, toda oni je premeten, in trotovo je gotovo I*'
Oprezno sem se splazil pod lino in s puškinim kopitom pritiskal na primitivno zaklopniro, pritrjeno znotraj debele stene: ni se u-dala ni za! as! Poskušal s»-m z o-bema pestema, a zastonj. Brž sem bil opet na starem mestu.
*'N'i »«■ ušel, sicer bi bila det>ka samo prislonjena!" sem si zado-' voljno ponavljal, in srce ni i je u-j tripalo prosteje.
"Hm.... lun", pa >o mi počeli kiju vat i v duši mučni dvomi. — "Lahko j** ostavil hišo uprav tu ter zaloputnil dt-sko. in znotraj jo j»* zgrabil hermetičen zapali.... Zakaj se je pokazal v oknu nasprotne stene? in pri luči! Bila je zvijača: našo pozornost je zvabit na ono točko, iu dočim siuo mo zijali t je. jo j<> on tukaj ubral na prosto. . . . lino jf zato skrbno zaprl, da je ostal njegov beg prikrit, da »i je pridobil obilo časa! Da, da.... O mi nespa motni ki!"
Obupno sem se prijel za čelo.
*In temu smo krivi mi, ki smo takoj početkoma obkolili hišo o<J \ seli strauij !! O !!''
Najraje bi bil pretepel samega fcebe.
"Saj ni mogoč«'!' tolažil sem s--zopet. Bil sem tako hitro tukaj, in ni utegnil —".
'Zakaj ga pa sedaj ni ven. če j<-Š«' notri in če nas je res prekanil?'" oglašal se je že zloradi dvom. — ** l šel je, ušel.. "
Žalosten in jezen nem pulil rosni mah iu besno grizel grenko bil. A line le nisem pozabil in srpo sem jo motril, pripravljen, zgrabiti za goltance vsakogar, ki bi ondi silil na sveži zrak.
Vse je bilo mirno, le razburkane valove lastne krvi sem cul u-darjati ob žile----
V goščavi je poknila suha vejica. Zadrhtel sem in počasi napei petelina.
"Gospodine. . . . ". - dahnil je znan glas.
4*Ti, Ilija?"
"Jaz."
Skoro neslišno je zašumelo listje. in pocenil j«> |>olcg mene. Dišal je po cognaeu: obtipal sem ga. Kokav mu je bil moker do rame.
"Ali ni škoda dobiy rakije, jro-spodiue?" jc ganljivo vzdilinil. "Vso je popila zemlja, jaz pa je-dva par požirkov. — kar sem iz-srkal in izmel iz rokava.... in tako sem žejen!"
"Preve5 si vriskal. Kaj si si mislil, ko se ti je naenkrat rszloteln steklenica?"
"Da več ne smem igrati pijanca, £0 nimam več pijače v roki."
'Pametno. Ali veš. od kod je >rifrčal kamen?"
"Samo gospodin Jules ume biti ako hudoben."
"Moralo se je zgoditi. Ali si znal akoj. za kaj se gre?"
•"Menil sem, da ne smem izdati .*aše navzočnosti, in stokal sem, •cš, sam sem ubil steklenico; zato e Pim ni moglo zdeti čudno, da iem utihuil."
"Prav dobro. Ali prihajaš od Julesa
"Da. Povedal mi je, da si ti tu-caj. Ali je res gledal ±"Ir skozi ok-io!!""
"Menda. Jaz ga nisem videl."
"Izvestno ni gledal, gospodine! .'e je v hiši. zakaj ni otvoril spred-ijega okna ali duri, ko sem ga dical? Saj sva — brata, saj —"
"Morda je kaj sumil; morda las jc videl kdo njegovih znancev in ga posvaril —".
"Gospodine!" zasopel je hlast-io in mi oklenil prste krog lakti.
"Kaj hočeš?"
"Oni tujec, ki je korakal sem ia lirib. ko sem se poslovil popol-Ine od Pira!" "A! — Da je šel k Piru!"
"In ga posvaril!"
"In je sedaj pri njem?"
"Ajj pa hiša prazna, gospo-liue!"
Šiloma sem vdušil notranji nemir in dejal hladno:
"Xa mojo puško in dobro čuvaj lino. Ako prileze kdo ven. po-bij ga na tla, a ne ubij ga! Moram k Julesu in Pedru, da se posvetujemo... . Pazi torej, dokler se lic vrnem."
Ah. jedva sem bil nekoliko proč. že sem naslonil težko glavo ob vlažno drevesno deblo in izku-šai urediti misli, ki so se mi kaotično mešale v možganih....
( e Ilaronis ne sumi, bi se moral odzvati Iliji: a ker se ni odzval. tedaj sumi; in ker sumi, ga ni v hiši; in kjer nič ni. ondi ničesar ni videti, in tedaj tudi Jules ni videl — ničesar.
To mi je sedaj hipno postalo popolnoma jasno, jasneje od sleherne resnice, in kakor norce sen; se drvil proti Julesu.
"Qui vivo? — Kdo .je?" donelo mi je osorno na uho. in v plašč zavita postava mi je zastavila pot.
"Monsieur Jules!" in brž je zvedel sklep, ki sem ga bil uprav našel na tako zanimiv način.
'Vaši logiki vešala, monsieur!1 odgovoril je suho !n lupil jabol ko. "V oknu ondi jc zažarela mojim zdravim očem kuštrava glava Grkova in posebno krasno še tisti 'nou plus ultra' nos. — teda. stanuje posestnik tega fenouienal nega ekseplara v hiši. iu ker ga j lepa nikdar ne bo iž nje, ga ho čem izstradati, in naj mi ga j« oblegati do sodnjega dne. Bien!'
Ugriznil je v jabolko, in nt brigaje se zame, jel upirati dalj nogled v 'trdnjavo'. Tnkaj tore, sem opravil:	.....
_ CENTRAL NEWS PHOTO SERVICE. NEW YORK.
KONGRESNI ODBOR, KI ZASLIŠUJE VSE ZADEVE GLEDE 8-URNE POSTAVE.
"Carmba!" jezil se Je Pedro in si brisal znoj raz visoko čelo. "V lepi juhi se nahajamo: komu je verjeti? Kaj naj storimo? Vlomiti ne moremo, ker nismo gotovi in si lahko zaigramo življenje, in straži t i brlog, ki jc naposled prazen, ne maramo."
"S svojo pametjo sem pri kraju", zagotovil sem mu ječe.
"Tedaj presekaj mo gordiški vozel!" menil je s posiljenim nasmehom. "Xa jedni strani oblegajino trdnjavo, na drugi jo naskočimo! Kje se bo že dalo prodreti vanjo, čeprav skozi dimnik. — Naprej!*"
Vzel jc puško, prislonjeno ob ilrcvo, in jaderno premeril krat ko razdaljo do hiše. Sledil sem mu.
Stena jc bila do cela lesena in je imela jedno samo. srednje ve-} liko odprtino. katero le nerauj imenujem 'okno*, za Kaj bila jel brez šip, brez omrežja, le hrastova ileska ji je nadomeščala krili, kakor že znani lini.
Kleče na peščenih tleh. jo je o-tipal Pedro in se napenjal, da bi jo titisnil.
"Oxte — pozor, ua nc bo ropota!" opominjal sem jaz.
"t'ara jo! Pomagajte mi...." in krepkeje je tiščal.
Oba sva se potila — ni šlo.
"Bali! — Proč potrpežljivost!" zarobantil je Pedro in Tmtriil s hrbtom ob desko.
Zamolkel jek. — pred nama je zevala črna duplja.
Vrgla sva se na zemljo in poslušala .... Vse tiho.
"Kaj sedaj?"
"Naravnost notri!" rekel je moj tovariš, čimdalje bolj navdušen, in se vspel ob steni.
I mene je ogrela smela drznost. inojejra značaja.... Naenkrat sva stala oba v prostoru, kjer sem naj prvo zadel ob postelj.
"Spalnica, sennor!"
"Aha! — Bo!" in v desnici mo je zaplamtela vžigalica.
Zapalila sva voščeno svečico in in se ozrla. Videla sva navadno sobo. pusto in dolgočasno; postelj z blazino, čez slamo dve volneni o-deji, miza. jih nji star vrč, stol. v kotu kup papirjev — to je bila hišna oprava. Na desni od okna so bila vrata.
"Tje!" velel jc Pedro in korakal naprej.
Pritisnil je )iu kljuko, in vstopila sva v ozko vežo. katero je najina lučica le slabo razsvetilia.
Zdajci sva zatrepetala.... Bolestni vzdihi, prihajajoči kakor iz groba, iz srede zemlje, jadni, umirajoči glasi----
»Sebi nasproti zapazim črna vrata. planem tje in na stežaj .se od-pro.
Skalnata klet z visokim obokom, stopnice, vodeče navzdol. V globini plapola lojeva sveča: poleg nje leži človek v mlaki krvi. na njem kleči z nožem v roki Marko, ženin Jelene. "Marko!"
Jedva da nisem padel po polzkili stopnicah.
Ozrl se je iu smeje bulil vame: zrl sem v oko blaznega.
"L*i.— ni" je zakrulil in zbežal mimo preplašenega Pcdra iz kleti.
Ob nogah se mi jc krivil razmesarjenega obraza Pir Ilaronis.
Vzdih na vzdih. katerega je spremljal oster žvižg, mu Je drhtel preko penečih se usten, in prsti so kopa je rili v vlažni pesek, dočim se je truplo v sunkih vrtelo krog svoje osi. Daleč na okoli so škropile krvne kaplje....
Globoko sem se skionil nad njim in iskal s pogledom njegove oči: bile so stekleno izbuljene in » krvjo zalite.
Spoznal me je menda takoj, za-kaj mirno je oblezaMn prenehal stokati.
"Vode.... vode....", sem za-| čul proseče zloge.
Ozrl sem se po kleti. Plani sve-i če je izčrtaval iz teme v kotu sod-j ček. Skočil sem tje. pograbil Ion-{ čeno skledh-o, poveznjeno pod sodom. in od pri pipo.
"Prazno! — Jezno sem zaklel.:
Votlo tuljenje, ki je zdajci pre-; tresalo podzemski prostor, me jel prisililo, da sem naglo obrnil glavo: Pedro jc za ramena vzdigai CJrka, kateremu so bolečine izvab-j Ijale strašne glase.
"Ne umorite ga!" sem hripavo; savpil in sunil Spanjola, ki jc ra-j ijenca mahoma izpustil, v stran.
"Bodite usmiljeni. a:l vas pogoltni peklo!"
"Človek naj ljubi vraga? — Elaha!"
"Ljubi, ljubi! sicer je sam vrag: —■ Dajte mu piti!" In že sem izno-va motri! klet. visoko drže lojcvo
-Vero.
Tam ob steni je slonel lesen pokrov, ju-ed njim v tleh pa so se bleščeče odbijali žarki moje luči.
"Voda!"
A" peščeno zemljo je bil do ro ba pogreznjen velik sod brez krova. napolnjen s kristalno studenč-nieo. torej nekak refservoar, na f-egar površju je plaval korec s kratkim držalom.
Hlastno sem zajel iu bil z jed-ii i m korakom zopet pri ranjencu, katerega je Pedro podpiral. Nastavil sem mu posodo na otekla ustna in žejno je srebal hladilno pijačo.
X* kostnem mozgu me je zaske-Iclo. ko mi jc vroča pura njegove krvi puhtela v obraz in roke: bilo iiii jc. kakor da me celega obdaja valovje te gorke, goste tekočine, ki počasi upada od glave navzdol po mojem životu.... In valovja proste moje dele. je takoj ovil nervozen. mrzličen mraz, dočim se je spodnje truplo topilo v stiskajoči in vendar prijetni toploti., ki ni prenehala in se tesno vsesavala v živce.... Kamor seni pogledal, povsodi sem videl vse krvavo: krvave si bile kamenite stene, krvava je bila luč, krvava posoda z vodo, krvav jc bil Pedro, eruokrvav Pir Ilaronis.. Neliotel sem zami žal. —-
'Ascuas! Skoro se mi smili.. . . zamrmljal je Španjol. "Que pena! Kaka muka!"
"Sennor!" vzdranill je mene. 'izlijte mu vode na glavo, da iz-pere malo rane."
Položil je siromaka nazaj v pesek. in jaz sem praznil korec za korec nad njega dolgimi lasmi, zlepiejnimi v kuštrav*- !iepe, nad čelom, kjer je za žarelo iz blede poli i z nožem zapisano ime "Marko", in nad lici, ki sta obe nosiji črko "J. . .. " Zaznal sem hipoma njen pomen: Jelena! — Grozovita igrača norčeva! Svoje in svoje ljube ime dolbe v meso človeške žrtve!
No te rane, dasi velike, so bile neznatne proti rani. ki jo je- imel oni na razgaljenih prsih in katero sem šele zapazil, odplahnivSi ondi strdeno skorja : na levi strani — dva palca v proineru — je bil vrezan krog. če gar površje — koža je bila deloma odluščena in je razkrivala gr" . treptajoče žile in mišice.. .. Ol .no je bilo, da je hotel uorec z demonsko slastjo iti zlobo iztrgati tu živo srce! .
Piru, če gar kruto zadrgnjene u-de jc bil moj drug že davno oprostil vezij, so dobro deli moji poli-vi. hladeči mu pekoče rane; mirneje je sopel, in oči sa se živo gibale v jamicah. A izraza v njih m bilo najti.
Srpo ga je gledal Španjol, sto je pred njim in pol odprtih usten pričakovaje trenutka, ki mu na znani, da je zopet zbrano v tem izpitem telesu toliko sil«, da prikle-
m
i
■ - -
ne nase bežečo dušo vsaj za trenutke še. ko ji *astavi usodno vprašanje....	I
V veži nad stopnicami je buknil hrupen ropot, in doneč glas jo za-zvenci:
"Pozor! — Luč! — En avant, djado Ilija!"	f
Vrata, ki so se bila sama zašlo-: nila, so pod težkim sunkom odprl-la na stežaj, in v njih se je pojavil Francoz s puško in bajonetom v rokah — kakor vojak pri naskoku; za njim je tožno molel v klet llijin pihalnik. Obličja Julesovega radi teme sicer nisem mogel do-j bro razločiti, a toliko sem spoznal, da je naenkrat postalo precej kislo. . (Da ni nekaj prav tam gori. je pričal skrivnostni molk). No, ko je sedaj, naglo prekoračivši stopnice, dospel v svit sveče, so mu bile poteze nabrane v jezne gube, in pogled r;'"rov. ki jc šinil name. ni bil baš ljubezniv.
"Izdajstvo!" jc siknil in se u-pogni! čez ranjenca.
Tedaj pa sem čudom zapazil, da so bile njegove hlače na onem delu. s katerim sedamo, čez in čez okrvavljene.
"Vi ste ranjeni, monsieur?"' — sem ga vprašal, primši ga za roko. —
"Te proklete črepinje!" del je rezko in se z dlanjo potipal na mestu nesreče.
"Kakijca se je maščevala, go spodine!" dahnil mi je na uho lli-ia, katerega nos je bil višnjevo o-tečen in brez vsake pravilne oblike, ter potuhnjeno zarezal.
"Kaj pa je tvojemu nosu?"
"Hudo me boli, gospodine! Neka zgaga, prihrumevši iz te koli be, se je zakadila vanj s svojo neumno čelado in mi ga zmečkala. No. rakijca ga že zopet pogladi", dostavil je dobrovoljuo in si ga jel inazati z rakijo, katere mu nikdar ni nedostajalo.
'O, djado Ilija. i tvoja škodoželjnost se je maščevala!" sem si mislil in se obrnil k Julesu, nemo zročemu na Grka:
"Kake črepinje ste menili, monsieur? Morda one cognacove steklenice?"
"Kajpak. Sedel sem naravnost nanje, da so se mi zapičile meter globoko, in terra ste krivi vi, ki podite sovražnika iz trdnjave, čeprav bi ga lahko zajeli----Saj je
tudi bil zbog vaše neeuvene 'prebrisanosti veselja ves iz sebe in ro-gal se je naposled celo meni! Rečem vam, bilo je nesramno, drzno, infamno! Tu čepim za grmom in si ubijam možgane, kje dobiti pripravne stroje za hitro,izstradan jc trdnjave, ko plane na svetlo živ človek in hoče pobegniti; jaz ko strela nadenj in ga popadem sredi trate. Ilaronis ni, to mi pove prvi hip. no sovražnik je. in tiščim ga prav bestijaluo. — *Hihi.... ui, ui". začne rigati in me poljubljati. Dieu! to mi tako zmede koncept. da se pustim od onega liki dete v zibel posaditi v steklene črepinje, prežeče v travi nalašč name.. Jedva pa začutim peklenske bolečine, v mesu, se zavem svoje napake in jo hočem popraviti: — prepozno! Moj rabelj je že v gozdu. patentira mimogrede Ilijino kumaro in odpluje za vekov veke."
"Nič škode. Mož je blazen."
"Ciel! Blazen! Potem j'e umevno, zakaj mesari ljudi."
"Glejte, kaj je učinil tukaj!" Rekši sem pokazal na Grka, ki je zopet bolestno ječal in vzdihal.
"Grozno, grozno! — Ako ga pustimo na tem mokrotuem kraju, pogine nam ob nogah. Predlagam, da ga prenesemo v gornje prostore, kjer uredimo po moči lazaret zanj in zame.... lahko namreč vsako minuto umrjem". (Pride Je.)
IZUME SE IŠČE.
Pišite po mojo knjigo. Pošijcin jo zastonj.
Citajte moj oglas v petkovi izdaji tega lista.
A- M. Wilson, 309 Victor Building, _Washington, D. C.
NA PRODAJ^
sta dva lota in dve hiši blizo slovenske cerkve sv. Jožefa. Ena hiša se lahko uporabi za vsako trgovino. Katerega veseli kuniti. naj pride osebno, ali pa naj piše za pojasnilo.
John Opeka. Box 27'».	Forest City. Pa.
(6.7_12)
NAZNANILO.
L lanom di iištva sv. Alojzija st. J. S. K. J. v Gonemaughu. Pa.. se tempotem naznanja, da. se bode vj-.šila glavna letna seja dne 17. decembra ob i), uri dopoldne. Ker imamo jako važne reči za rešiti. ste prošeui vsi člani, da so vdeležite gori omenjene seje ob določeni uri. da bode tako omogočeno nam vse dobro rešiti v korist društvu in Jednote.
Sklep zadnje seje v novembru jc. da plača v društveno blagajno vsaki, kateri se no vdeleži seje ob določenem času; izvzeti so le bolniki bi oddaljeni člani. Z bratskim pozdravom
John Brezovee. tajnik. _(6-8—12)
Zboljšanje. "Kako pa gre kaj-tvoji soprogi. Ali ji j« že boljše?"
"Hvala lepa; dokaj boljše. — Zdaj je že tako hripava, da me niti ozmerjati ne more več, kadar pridem natrkan domov."
HiŠE NA PRODAJ
nove na lahka odplačila, >»s!sor trdi prazne lote in farme. Zavarovanje proti ognjn. JOHN ZULICH,
tit*. Norwood fžd.. Cleveland, Ohte
Dr. KOLER,
638 Penn Ave., Pittsburgh4 Pa.
^ffMRb,^	Dr. Koler Je
najstarei6i sio-/	venski zdravnik.
m aSfi^lfi	i p e c I J ali s t
v Pittaburphu.
C- Jf'P^W kl ima 131etno
^^T	rrskso v zdrav-
>	J&t	ljenju tajnih ino
v^ •	ikih bolezni.
Sifilis ali za-^Bf&F^žj-	stn:j>Henje krvi
i S/ zdravi s s lasov l-llm t>Oi>, kl ga Je lzumel dr. prof. Erlleb Ce Imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu.Izpadanje !as, bolečine v kosteh, pridite in Izclstil vam bo kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se r.»*ltze.
Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavac ali tri-per In tudi vse druge po.-I^diee, ki nastanejo radi izrubljivanja samega s**be EuSenJe cevi. ki vodi tz mehurja ozdravim v kratkem času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 urab in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, kl povzročijo bol®-?lne v križu i:i hrbtu In včasih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s goto-rojstvo.
Rcjmatlzam, trganje, bolečine, otekline, srbečo, žkrofle In druge kožne bolezni, ki nastajajo vsled nečiste 2'rvl ozdravim v kratkem času lp nI potreb-no ležati	_
CENIK KNJIG
katere im« v zclr
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y
FOUČNS KNJIGE:
\beeednik nemški	r—.25 \hnov nemikoangleiki tolmač, vezan	»—.50 Jsrkvena zgodovina -	i—.70 Poljedelstvo	—.50 ^opolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.26 ■Sadjereja v pogovorih	^—.25 Slov.-angleiki in angl.-
slov. slovar	;—.50 Slov.-angL in angl.-slov. slovar	. 1.50 Prtna ni in trto rej a	«—.40 Umna živinoreja	t— .50 (Jmni kmetovalec	»—.50 Veliki slovensko-angleiki
tolmai	$2.00 &ABAVNX IN RAZNE DBUGE
KNJIGI:
Doli s orožjem 1	f—.50
Božični darovi	i—J5 9ubad, pripovedke, 1. in S.
svezek po	.20 Unstrovani vodnik po Gorenjskem	t—.20 Leban, 100 be^fl	<—.20 Va različnih potih	t—20 ) jetiki	—.15 Mvetniaka tarifa	.—.30 Pregovor^ prilike, reki	—.25 Titanik	—^0 frojka, povest	.—.50 Vojna na Balkanu, 13. zves. $1.85 Zgodovina c. in k. peipolkm
it. 17 s slikami	r—.M ^•godovina slov. naroda ft.
OPOMBA: Naročilom je prila tovini poitni nakasniti, tU piltj
1 svezek	r— .£9
j Življenja trnj^v« pot	:—.M j Življenje t.^ avstr. dvoru ali | Smrt cesarjeviea Kudolfa
i (Tragedija v Meyerlingu)	r-.75
2AZGLEDNICB:
Newjorlke a svetlieami,
humoriatične, božične, novoletne in velikonočne,
komad pc	<—.01
ducat pc	i—.28 Album mesta New Yorks
s krasnimi iliksmL rasli	«—.31
ZZ35UXVTDI:
j Združenih držav mali	r—,lf
veliki	•—.21 ' Astrijsko-Itaiijansks vojns
i mapa	.11
; Balkanskih drlav	—.15
j Bvron«	-H
(Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
Vojni atlfci	—.28 t Zemlje vidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih
i držav po	—,t%
j Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki veaaa	—.5$
;Celi »vat	^- Si Velika stenska mapa 0. 8. na drugi strani pa tel!
•vet	f 1.59 i t&tl denarno rrednoat. bodisi ▼ go> tih snankah. Postnim > ?r*. mal
i Rad bi izvedel za naslov svojc-^ra i prijatelja JANEZA MIIIRI.-CIČ, podomače Šuštarjev, i/. Orcheka pri Po.stojni. Zadaj. nj«<igov naslov je bil 595! - S<«. Chicago Si.. Jolit t. 111. Prosim cenjene rojake, čc kdo ve z;t njegov nasi v, da ga mi naznani. ali naj so pa s;ini javi. — Casper R«-ven. P. s. C. S.. Cresson. Pa.	5-7—12
OPOMIN.
Y:?i oni. k. mi kaj dolgujejo na hrani in stamn-anju. naj .i.i pla 'ajo v teku eiu--a tedna. Kate: i iega ne stori, g i < :»javim s polnim : imenom v vseh slovenskih časopisih.
Anton Drugovie.h. IS2S \V. 22. St., ' Chicago 111.
(5-7—12
. Važno za priseljence!
Državni delavski department S Združenih držav je odnrl svoj ; iirad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopo!-;dne do osmih zvečer, ob nedeljah j iu praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Narnen tega urada je, nuditi naseljencem nasvet, pouk is pomoč, in sicer vge brezplačno.
Ta urad ie obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v rvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbna Pišite ali pa pridite orebaol
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
j Cenjenim rojakom v Pensyl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Ur. Janko Plsško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glftg Naroda" in izdajati tozadevna potrdil*. — Upati j»t ds mu bedo šii rojski r vssh c*i-rih na roko.
Uredništvo.
GTiAS XARODA. 6. PEC. 1916.
Slovani ko k »^t o 1 i š lr o
iii==^==iin
podp. društvo	sveta Barbare
—-—	"r^TT^BIr ——— *........ 1
m _ M
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FORBST CITY, PA.
hbfpwInM da« 21. juMrjt 1«02 v driEari PmmtWu!>
eUVNI DtADh7H<
*ir%4a*4all JOZMT PBTBKNIL, Box M WlUoefc hu
podpredsednik: KAHOL y.Ai.AR Box 547, Forest City, Fa. IX podpredsednik : LOUI8 TAUCHAJt, Boor 833. Eoafc 8prto*a. Wy% Tajnik ■ JOHN TBLBAN, Bol T07, fforeot City. Pa. U	. JOHN OSOLIN, Box 492, I"ore«t City. Pa
Blagajnik: MAHTLN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa m* llllilMi; JOSIP ZAJ.hH, 100« North Chicago SC. JoU«t, OV
▼MOTNI KDIAVHHJ
t* ami iykx m cu«aco n* j«u*i m,
■ADZORNI ODBORI
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6320 Station St. H. M., Plttob&rgh. Pa.
•	oodoornlk: JOHN TOBNIČ, Box 622. Foreat City. Pa.
II. Mdaornlk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 700. Conemaagk, Pa. IH. aodaorolfc; ANDBJU SLAK. 7711 Iaaler Ara.. Clavalaad. Ofci%
POROTNI ODBORI
VretMd&lk MARTIN OBREŽAN. Box 72. Bait Mineral, hu, f. »oruColk MABT1N ftTEFANČl^ Box 78. Franklin. Kana. ft, a-TOtnlk MIH A RT. KLOPČIČ. 52S Daraoa At«.. ft. jr. D, 1. «NB BM Detroit. Mlak.
CFRATNIODBORI
»vodtadalk: ANTON HOČRVAB. K F. D. Ne. 2 Box 11%. BrtdMpert. a.
*	ravnik; ANTON DEMSaB, Box 130, Broofthton, Pa. I umnlk: PAVBL OB&BGAB, Box 402. Witt. 111.
mm Wwum! M po*UJaJ* *•	lTM	p. o. b«x jh, rmi
Drofrf SUMlot "till IX10DI1*,
Z doma.
Spisal Ivo Trošt.
(Nadaljevanje).
Obraz se mu je lahno razširil v l»olc«'-i smehljaj, in mis.-l. ki «»h je rešila ravnokar smrti.	je
razvijala dalje:
—	Xajveeja nespam^t sane-mu sebi vzeti življenje in dragriiu s tem slabo postreči — ali samo: mtipamet T,Al ne tudi zioein-stvoT... Odpro se vrata v v«-č-11 os t., kaj potem?---
Toda neodoljiva sedanjost sc ni dala tako ugnati: G lad na — »mrt njegovih dražili, strašna — smrt «ra je trkala po rami, to je ie gledal — nepripravljen.
šel je v prodajalnieo in kupi! krulia za vse noveiee. Ni jra bile mnogo; a zavest, da ž njim s«-bi in dragim za hip potolaži notranje bolečine, bodrila ga j«', da j t ljubeznivo stiskal pod pazduhe ter poželjivo gledal okusno di iioee breme.
Hitel je naravnost domov.
Kako se je deeek razvesi li slastnega kruha! Pepiiui je fcede la na cunjah na jtol oblečena, od pravljaje se vedrih lie in /ivil oeij v mesto. On se j«- začudil kaj jo je pokrepčalo, zakaj po rojstvu drobne Marije ni vstala, ker ni mogla, a Sanest
Kako? Kam?
Najprej se je ustrašil misli, da morda njena pamet ni več na pravem mestu; saj je slišal, da take doječe žeuske včasih /blazne. Njeno naravno, istinito lcre-tanje ga je prepričalo, tla se je brez vzroka ustrašil, ali za prvim sumom je pridrvil drugi, hujši..
Stresal ga je zopet nekdanji dvom:
—	Iiodi v Trst — ---
In kolikor mu je bilo Las na glavi, toliko mislij ga je vleklo nazaj, da bo čim prej — ribam hrana!
—	Kam pa. mama? — Pepina, kam ?
—	Rešeni smo!
—	Bog se usmili!
Pepe je zopet mislil na blaznost.
—	Za tlojiljo pojdem.
—	Ne pojdeš; jaz ne pustim
- vsklikuil je strastno in pogledal odurno, kakor je pogledoval samo tiste dni. ko je obnpaval zastran sprejete dedščine.
—	Ali si dobil kaj boljšega ? — vpraša ga zvedavo, a vendar boječe.
On se je bridko nasmehnil:
—	Dobil! Kje!
—	Torej ne maraš da zaslužim košček kruha *
Vprla je vanj oči in ga gledala začudena.
—	Taksa le pojdeš dojit ? Zajce plašit! In pa tvoje razbolele prsi, ho, ha! Kdo te bo maral!
—	S posredovalko moram go voritL,
Pepe je molčal. Jerouček je pa hitel maiiii kruh v usta, tnalo de te je spalo. •
i® oditi-*! on se je. pjri-
ilružil dečku pri kruhu, sploh je pa v bornem stanovanju bilo prav tiho-
Minuli sta dolgi, mučni dve uri, ki sta Brlneu pridrvili vee! zlih in obupnih misli v glavo, nego priilrvi gorski hudournik kamenja v dolino.
P« pina j«* prišla in molče la k mali Mariji.
-— Saj sem vedel. — rekel je on t i'"- posebno ljubeznivo, sodeč jo po njenem obrazu, da ni dosegla ničesar.
Posredovalka je r«-kla. da ni nobene na de. ker je Pepina telesno slabotna, suha. holehua in slabo oblečena.
—	Kam sedaj? Jesti treba! — vprašala je obupno.
—	Domov bom pisal očetu in prav lepo prosil pomoči, ker umiramo lakot«-.
Tisto popoldne je zamudila Pe-; oina pri nekdanjih znankah, da ie zbečarila novčiče za papir in znamko; zvečer se je pa sklonili Pepe na okno. preganil papir in pisal dolgo, doljro pismo: le otro-'vii sta ga motila.
Dovršivši pisanje, se je veselo, la, zmagovito oziral po stanovanju in govoril:
—	To mora pomagati! To pomaga! Ako Bog da. seilaj !
—	(Vetu si ponudil spravo, ne?...
S tem vprašanjem ga je spravila v največjo zadrego.
—	Mislil sem >ia spravo, a to bi moral — mislim — ponuditi oče meni.
—	Ti pa Lueijeti, kaj!
—	Lueijeti nič. Jaz sem samo prosil, lepo prosil, in to je tudi začetek —
—	... resnice, da iz te setve n oo zrnja: — dvomim.
A Pepe ni dvomil- Zadovoljno je legel spat. dasi lačen ni brez novčiča za prihodnji dan.
—	Veš, Pepe, — rekla mu je ona. ko je vse utihnilo, — mislila sem. da si se v pismu spravil z očetom. To bi bila za nas jedina rešitev in lep konec te grde jeze.
—	To se ne zgodi, dokler bom dihal.
—	Jaz bom skusila.
—	Ti boš skusila sedaj-le mene ubogati: to zahtevam, ne pa, kakor zadnjič...
—	Ko sem te rešila vsaj za nekaj časa.
—	In nn* s tem pahnila v še globljo pogubo.
—	Pa bi te sedaj rešila iz nje.
—	Ne smeš. Proketo — — —
—	Torej naj umremo gladu!
On si ni upal odgovoriti, a —
škripal je grozno in se tresel na ležišču. Pozno je zaspal, ona je pa jokala do jutra.
tirlinea je predramil hripavi krik male hčerke v materinem naročju: srčno rada bi jo bila Pepina nahranila, pa se je sama tresla bolečin in slabosti. Pozneje je sestrici pritegnil tudi Jeron ček, a močneje- Začela se je bučna, neukrotljiva glasba, segajo ča očetu v dno srca. Tolažil jo jc z obljubami, da prinese kruha rožieev in banbončkov, kakor hi tro se zdani; pa zinilo se je ii
Vi veste, in tudi mi vemo.
l>a imenitni, možje sveta so verovali in uživali dobre in Ciste likerje. Predsednik Washington in Jefferson sta imela žganjekuhe. Abraham Lincoln, mnčenik. predno je iiostal predsednikom, je imel gostilno. Znameniti zdravniki pri|H>rocajo uživati dobre likerje.
VI veste, da za morete dobiti dobre in čiste likerje in vina pri staroznanl tvrdki MORIS FORST COMPANY. Oni jili prodajajo I»o najnižjih cenah, zato jih ne kupujte nikjer tlrugje. Nekatere pijače imajo sledeče cene:
jraloiiu:
Bela ali pa rdeča 4-letna viška...... $2.00 $2.50
Bela ali pa rdeča 6-letna viška. .... $3.00 $3.50 Bela ali pa rdeča 10-letna ržeiia viška	$4.00
Brinjevee. gin............».50 $3.00 $4.00
Slivovka....................$*J.50 $3.00 $4.00
Tropinjevec................$2.50 $3.00 $4.00
Čisti fini špirit________$3.00 $4.00
Najfinejši rum---- $2.00 $2.r-0 $3.00 $4.00
K imel — Kumnovec $2.00 $2.50 $3.00 $4.00 Port vino - Port Wine $1.50 $2.00 $2.50 $3.00 Kalifornijsko muškatel vino $1.50	do	$4.00
Fino rdeče in belo vino	$1.00 $1.50 do $2.50
Pri naročilu od $5.00 ln več plačamo mi ekspres, in sicer; na vzhod do New Yorka ali pa na zapad do Cbieage. Vse poSiljatve odpošljemo 5e isti dan. ko dobimo naročilo.. Za popolno zadovoljstvo vam jamčimo, ali pa vrnemo denar. Pišite nam za poiK>lni cenik. Pišite v svojem maternem jezika.
Morris Forst Company,
JOS. HOROWITZ, predsednik
200 Smithfield Street,	Pittsburgh, Pa.
lavno, a dan ni mogel skozi ua-ašč zastrto okno.
Jeronček je verjel, ali sestirca ia maminih pršili ni tunela tolaž
Pepe je vstal in šel brezupno ska tpomoči. Kam! — —
Tega ni vedel niti sam...
Krasti ga je bilo sram in si tuli ni upal. ker bi ga prej ali poslej zasačili, zaprli in nazadnje i'sled pomanjkanja dela in denar-ja poslali domov po odgonu. — Takih slučajev je videl že več: a sanj — si je mislil — bi bila ta sramota hujša od smrti. In v tem '•asu bi njegova družica pomrla lakote.
Komu bi bilo bol je 1
Torej — kam? Prijateljev nima več. /Uiiucgii je pa vohun in rudeči spe ijalist.
Sle je in se vrnil prazen pozno popoldu«-: družina je spala, pa -e tudi prebudila o najmanjšem sumu, zdihuje brezobzirne lakote.
Zvečer so že vsi trepetali od 'uraza in slabosti.
Prišla je noč. grozna noč.
Nihče ni spal. V groznem, sr-•e pretresujočem vzdihovanju o beli mladičev je Pepe obupaval krik ga je že t^ko znn-del. »la b:
vrgel skozi okno ko bi bil le v prvem nadstropju-
Oblekel je razdrapano obleko, nataknil sumljivo škripajoče in ? vr\ ico zvezane črevje. naslonil se na vrata in nestrpno čakal dneva. Strašna godba obeh otrok je slednjič ponehala, onemogla sti1 zaspala. Tudi njiju mania je zadremala. in gospodar bi bil naj-rajše videl, da bi zadremal tnd sam, ko bi zadremali vsi — zr vselej.
Komaj je eul ropotajoči voz uliškega pometača v daljavi, šel je na ulico iskat kakcfršnega koli dela.
Luknjasta suknja, ki je le za silo skrivala krpe spodnje obleke, varovala ga je le malo nira za. in tresoče se noge so le težko prenašale telesno slabost: sa; je bil Brlinee sam v teh capah, ob tem času in v takih razmerah — pravcata poosebljena slabost.
Ura za uro je potekala zaman; solnee je stalo že visoko nad tržaškim gorskim vencem, parniki so prihajali in odhajali, vlaki so ostavljali Trst in pripeljevali tuje popotnike, a nihče ni ponudil prtljage bednemu bolniku Pepe-tu, ki je boječe stal bolj oddaljen in mrzlo gledal, kako so mu drugi prevzemali zaslužek.
Prišel je zadnji dopoldanski vlak. Brlinee se je že navelial samega oprezovanja. bal se je pa tudi. da obncinore na ulici: zato se je šiloma rinil naprej in priri-nil prav pred staro, sključeno, suho v črnino zavito gospo, ki jc držala pred seboj mal zavojček.
ga takoj ponudila usiljivemu po-strežčeku Pepetu in precej glasno upi!a, kam naj ga nese; bil je gotov znak. da mora biti gluha.
Za njim so pa kričali redni nosilci bremen s kolodvora :
—	Poreo d un schiavo. se ti ve-uira aneora. te lnaceremo. sai! Schiavo duro! (Svinjski suženj, če še prideš, te ubijemo. veš? Suženj trdi!)
Brlinee ni rekel ničt-sar. saj mu jednaki izbruhi slavne fakinaže brez spomina in srca. a ne brez trebuha, niso bili neznani. Poguma pa tudi ni imel, da bi nadaljeval začeti poseL •
Poldrugo uro pozneje se je vr-uil domov z nekoliko desetieaici v žepu in milo pogledoval onemoglo. zdihujočo družin ico na ležišču. Sam ni prav ločil, če spt in težko sanjajo ali bde in resnično tožijo notranje bolečim-.
Nihče ga ni pogledal.
Na oknu je čakala dospinica od očeta iz Slivja.
Črno na belem je čital:
Vsak grešnik je vreden milosti, če se sk«*sa in prizua svoj pre-grešek: takšen bi bil tudi ti. ko bi poleg bede, ki te tare. ču'il le iskrico obžalovanja- Verjemi: bi lo bi mi kapljica hladila v morju trpljenja. A ne morem ti ]»omagati, ker je vsega tvojega dela — gospodinja tebi dobro znana — nevredna oseba.
Tvoj
oče.
Pepetu so se Šibila kolena : slutil je, tla ne bo drugače na domu. •i!i da dobi na svojo milo prošnjo takšen odgovor, tega ni slutil. — Ali more biti oče tako brezsrčen proti sinu i Kje je pravica, kje je ljubezen 1
Njegovo srce. ki je bilo tako omahljivo, je postalo hipoma trlo ko kamen. Njegov pogled, — prej divji in nestalen — je postal hladen kot steklo, na obrazu globoke gube kot kamenite. Krčevito je stisnil prislnžene deset ice v žepu, ozrl se po temni sobici in jo ostavil, rahlo pokašljujoč.
Kmalu je bil zopet doma z dvema steklenicama, se sklonil k soprogi in jo predramil s trdo besedo :
—	Na. pij. pokrepčaj si-!
Ona se dvigne na pol zaspano.
na pol bolestno.
—	Oh, hvala Bogu! Torej pomoč od doma! Nisem se nadejala . ..
I — Da. da. od doma, ha. ha!
Rekši je sam hlastno zvrnil natočenega pol p iskra tekočine v grlo. Pepina si je pa še z rokami mela krmežljave oči in nemo segla po ostali pijači...
(Dalje prihodnjič).
® Izvrstno domače vino. ®
Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam v zalogi samo naravna domača vina.
Prodajam ga doma po eno pUono ali več ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenil držav tte sanj kot 15 gain.
Pošiljam denarje v staro domovino s posre dovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, Ne« York, in aprejemam naročnino lista "Glas Na
roda". Izdelujem pooblastila in vse drage notar ake listine.
Svoji k svojim!
FRANK JIBJOVEC
* i«ta v.IM SU (kima, IU.
Prodaja se po kakovosti!
Kuponov ali premij se ni nikdar dajalo s Prince Albert tobakom, ker te stroške se mora pokriti s tobakom. Mi vemo, da dajo kadilci prednost boljši kakovosti, ker neizmerno veliko Prince Albert prodamo!
Vi se bodete zabavali pri vsaki pipi Prince Albert, ker M ima fin okus in vas ne bo pekel jezik ali pa ščegetalo v grlu. Pečenje in ščegetanje je odstranjeno iz tobaka ko se ga pripravi na patentovan način.
j>RINGE'ALBERT
the national mv «1tkm ^
je priljubljen, ker se ga lahko kadi kakor dolgo
hoče in kolikor hoče. Prince Albert vzdrži vse ^ttjfcgm
poskuse, ki jih hočete napraviti.	^HMm
Kupite vrečico Princ Albert še danes	^^
. _	I obar co Ci-.
in izprevideh boste, da popolnoma za-	ga U /i
dosti vaši zahtevi Potem boste razu-	^mMlvfff^T^H
meli, zakaj se ga kadi v vseh civilizo-	J^SSf*
vanih krajih sveta! V cigareti je rav-	ife^ffi M^SlJl
no tako dober kakor v pipL	Ki
Povsod ! ihko kupite Prince Albert v relejih \-re01cah i.-. rd«£e žkatljlce 10c -nil lui v poscKlsih |»o en ali pol funta ki linuj.. n« vrhu izvlužil-,- z eoljico. kar uhruni tobak vedno v dobreiu stanju.
R. J. REYNOLDS TOBACCO ^fftHT fthxaa %lm. N. C
Xii iUi.ltiji ptritni	\ r« ; «■
Prince ,\ih»-rt l«>st«- <"itaU: "Prv«« . Pil t« nt til -Inly 3vlh l'.«u7." kar je pov-KTo» ili» ti i tri;«- moije knile pip^. k: jo prejo le eden!
DARUJTE PAK CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI __OOMOVTNI!
DELO! DELO!! DELO II!
Rabim delavec za delo v gozdu.; Plača od kosa za eedrove tajse in hemlokove <lroge. smrekove in liojeve itd. Rabini pa tudi delavce za razna dela v gozdu in plavam na mest e ^40AK> do	sta-j
nova nje in hrano prost o. Za vsa uadaljua pojasnila pišite na:
•Jolui Knaus. ('aia]' 7. Xewberrv. .Mi«-h. _IJ 4x v 2 d>*
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ-, VEČ.n SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Zadnja novost.
Vaakevrste žganje, brinjevee, slivovec. tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za JI.00 in iz vsa! e steklenice si lahko naredite en celi kvart boli zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri aalonerjih
F. P. Barton piSe:
"Naznanim vam, da sem preje! od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago ka kor ste vi pisa.i. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan. kar je jasno, da je bla?o v resnici hvale vredao. Pišite no:
Z. JAKSHE
Bos 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
Darujte par centov .slovii^kiin trpinom v domovini!
VPOŠTEVAJTE.
A k/1	izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
nnw cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, hišo, trgovino itd. Ako želite objaviti krst, ženitev. žalostinko itd.
AkO želite dobiti delavce ali delo za sebe.
AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je na jpril j ubl j e 11 e j š i in najbolj razširjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (1,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskan je sorodnika ali prijatelja stane____$1.00
Enkratna objava x^rodaje posestva, hiše, lota itd.
stane......................................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00^
Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane.............................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane . .. .*.........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne ^ene pri stalnih oglasih.	*
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na:
"GLAS NA RODA"
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepc sod dovolj. Začno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važuosti je za vsakega pri naročilih po pošti
I I« I. Kraszewsklt
VSTAJAJOČI
POLJSKI ROMAN
(Za "Glas Naroda" priredil A. A.
1	Nadaljevanje j.	__
šuiulova iro-tilniea jc bila t i—t j večer slučajno zelo prazna. — V večji sobi jc sctb'1 ua biljardu in se igral s keglji židovski nata-k ir v francoski obb-ki. V sosednji sobi jc sedel pa pun Mark Dra-/iki, t-den večjili posestnikov, ter vžival svoje okrepčilo. Zdajpa-zdaj j« pogledal preko okna iu žvečil hrano, katero >i jc nosil s krož-tiika I/ obra/n mu j<> bilu videti, da je zelo izmučen in da jc najbrže imel \ mestu kak proces.
Židovski natakar v francoski obleki, ki se jc igral v biljard- j skimi kegli. se jc skoro vstrašil. ko jc sunil v biljardno mizo ob-; •in-ki tajnik .Masčenko. eden najrevnejših gostov in dober natakai | jev znance.
<"uj, Morie. - j.- rekel občinski pisač ali bolje tajnik, — ali j j" prišel sem nek inj gosptul.... Toraj jc.... Ti. poizvedi. kdo jej i"» pravzaprav.... Hudič zna kdo jc. — mogoče je celo kaka velika živina.. . mogoče celo kak uradniški revizor....
\atakar j<- bil takoj pripravljen vstreči svojemu gostu in znan 4*11. Takoj nato je pustil biljard in izginil. Občinski tajnik je vstn-pi! pred ojrlvdalo in -i vilwii brke ter gladil brado. — Par minut ii'ito je zopet vstopil natakar.	j
No, kdo jc? ga jc radovedno vprašal občinski tajnik. Vrag vedi... Vprašal sem služabnika, ki izgleda sum kol j k**k *»i»s|H>d. toda o«l tepa ni mo«jo«"*e ničesar izvedeti.... Postiljoni ri: .ie rekei, da tra je videl v firzeču.... Toraj je oddale«*... - Voz j j»» lep. nov.. .
Tam sem kot >«'iii bil. je rekel tajnik, ko ni ničesar zve i
de —
še! j« \ -os» ilnjo miIiu in ukazal prinesti <~*aja z rumoin.
Kila i bom i»«i dobil /v ono peeenko ? — Zdaj bi jo že lahko f'ik at pojedel. — je pričel robanititi Drazaki.
Takoj, taknj! - se jc odzval Moric.
V	naslednjem trenurku je vstopil v sobo oni Ulji gost. na ka-j t••!•»• g« so s.- takoj vse oei obrnile. Neznaiiee je bil velik, tnoeaii. o bra/ mu ji bil ari.-tokratičen. (dava mu .i«' bila odkrita, v roki ji nosil pa drag panaiua-klobtik.
Ponižno ga je po/ Iravil ohriiiski tajnik. - on jc komaj vin no prikimal in se mu nasmehnil.
V	sobi so bile le dve mize. pri eni je sedel občinski tajnik, pr. i drugi pa omenjeni Mark Drazaki. Tuji gost se je hotel že vrniti • več j«; sobo. ko je oglasil pho l>razaki:
Ako /elit«-, imava oba dovolj prostora.
Drazaki je priecl premikati krožniki* in nože ter viliee ter tudi ht.»l nekoliko na stran pomaknil in tako napravil prostor uovodo eleiuu gostu.
Tuje. je prijazm. zahvalil iu prisedel. poklical natakarja t««i . iht. Viil jedilni list. k/.t >• to navada v boljših n*stavraeijali. Te kult" v tem hotelu M*v«-«ht nisi, imeli,	'	|
Čaja in pečenke menda laliko dobim? — .i«* vprašal tujec.
Natakar se je priklonil stekel ven.
<Jf»pod. ee bost«* morali tako dolgo eakati na peeenko kot b« m motal j;i/. »»otem bo kmalu polnoei. — j«- rekel i>razaki.
r-.ji gost se j. smejal in odvrnil s prijaznim glasom:	J
Oh. meni se .'isto nič ne mudi. jaz b..... tukaj ptvuočii.	I
1 udi ,i«./. bom. tod.i tudi /-lodee ima sv oje zahteve in svoji i pravice.	4
Kes je. toda ja'. nimam posebnega teka. je pristavil tuji*«* "
1'ridet.....j dale. ? je bil radoveden pan Drazaki.	1
l>a, še imI dalj. kot iz Varšave. je odvrnil tujce po«'-a»i kot ® b; i .iiilišijal. če naj iMlgovori ali in-. .Taz tukaj le sko/.i potujem« t"kaj sem !• vstavil, d« prenočim.	j1
Pan Dra/akijii s,- je bil /e razv./al je/ik. tak. <7a je že skoro'? p'i/.abil na zahtev«* iu praviee svojega želodca.	.
Prenoeevauje je pri Šninlii udobno. — je rekel. — h- postrežba ni v.liko vredna ... Bog -,as varuj pn-d takimi natakarji in stre-'!
zaji----
Mesto je precej razs. /no. — je menil tllji-e.	g
Ua. da. »oda dolgo, asm, je. da ga rajše m* vidim. — je im(-
gwrenTpee Diwtkl Toda, kaj s,-	teden enkrat mo-
ram priti s. m p., Mflnijskih opravkih....
Tujee je liiob-ai in tlačil /.a Mat servit to.
Pan Dra/akiju s,- j. !,ij ja/vezal je/ik. tako. da jc Že skoro ''	bliščala dva debela piMana. Tujee je postal nekako ne-
mir, n. vseS-j. kadar je kdo v>iopi_. je pogledal k vratom.
Ako s,- ,„• motim, s,m n.'koe slisa!. da se nahaja za tem me-.<n k j.* nek napol po.lrt grad ali kot ji nekateri pravijo palača.
i«" pritrjeval pan Drazaki. Ui! je grad. toda d 'lies j. i, h. podrtina. grad mu pravijo le š«- tukajšnji ljudje, ki ■" tako navajeni. . . . Podrtija je. pi»drtija. ni." drugega.
Tujee je molčuL
<> t-'in gradil bi vali. še lahko veliko pov«*da). toda cela stvar v .m /.ii prežalostna. j. š,- pristavil pan Drazaki.
njem menda nihee ne stanuje? — je vprašal tujec. O da. stanujejo ljudje. — je rekel Mark Dra^aKi.
Ne/nanee ga j,- pogledal kot bi mu hot. 1 reci. da ga eela stva. /-h /anima in da mu uaj pr'ipoveduje naprej. _ par sekn«! nato jc • Drazaki res prič« 1:
-	Na tistem gradu je neko.- ijvela v obilici družina Horiški
I o .),. neka zelo stara iu nekdaj zelo b«.gata družina____ In zgodilo
s" nekoe. da je .Irnžiua prišla skoro ob vse. Potem so s«- "zopet!
nekoliko opomogli, da so bili zopet na dobrih nogah____ toda ni'
šlo dolgo i>«»sris'i.
Iu iz kai-rega vzroka V je vprašal radovedni gost. Hm. - je Odgovoril. — T.Iiko stvari je pripomoglo .lo te ga . Moj ljubi gospod jaz i„,«ni slieuega vraga že skoro petdi^e
na grbi. pa pov«m vam. da no grem niti enkrat brez skrbi' spat da se n«* bi bal. da se ne bi drugi iWn zbudil s samim življe-j njem.. Tako s. J(.	/golilo. . . . Živeli s<> sijajno, gospodsko i
«.a. kraljevsko. . Pri sebi sC hneli nekega maršala, zelo bogatega i ui potratnega., s,- j. feV«*tilo tiste čase v onenile gradu....
-	Ill potem so vse izgubili? — je vprašal tujin*.
Pnlagoma je šlo Vsi . toda živeli so .sijajno do zadnjega ju-t-a . . In kaj imajo zdaj.*.... Komaj govora je vredno...? stara pulsed jim je osiala. ki je zdaj napol razsuta, nekaj vrta in mo-gnee nekaj kosov 7e.nlje. katero imajo zdaj v najemuza desetind, afere pa h* toliko nese. «la dobijo komaj za vsakdanji kruh____
Pan Drazaki n je prekinil s svojim pripovedovanjem. Gost je tu t d.' molčal ter čez pol minute vprašal: Iu družina?
-	Družina. — je odgovori], — družina pa izumira.
Izprvaovorivši zadnjo be^-do je pan Drazaki persozno presta-;
v:' nože iu vilice toda takoj zatem je vstopil strežaj z ono pečenko.
-	No. veudar enkrat---- Saj že dobro uro čakam. — je pri-j
cel Drazaki. - Na uro sem pogledal, ko sein ti narocii in ko pogie-j dan: zdajle, % idini, da je so par minut več kot eno pro vzelo, da ste I
.v-S. .. • ■ . ' .
-.rti i
GLAS NARODA. C. DEC. 1916.
i
se me v smilili.... In zdaj mi prinesi-še steklenico porterja. .. . pa ne onega----saj me razumeš. — kaj?
Moric je tekel. Drazaki je zagrabil /.a nože in viliee. gost jc pa molčal in mislil.
— Kot sem vam že rekel, družina izumira. - je rekel ter žw jčil mastno pečenko. — V palači živ: zdaj š«' starostinja iloriški. ki oekoč živela najsijajnejše življenje, ki si ga je mogoče mislit,, toda danes je skoro v največji bedi. Če ji n.« bi sin njene sestre, maršal, semintja kaj poslal, bi morala beračiti okoli, tako je zdaj t:»ni.... da. da.... Toda. ako bi bilo treba samo njej prenašati t«» bedo. bi še kako šlo. anioak ona ima zdaj še dva vnuka pri sebi. dva izvrstna dečka, močna m lepa.... Le škoda ju je. da sta spridena. d*i so jima ne da delati, samo po dvorišču pohajkujeta, ua lov hodita. in slične stvari počenjata----Tista pala.-a je zdaj razpoloženi tlil Ulilost iu nemilost Vsem vetrovom in neurjem, pokrita je s i prahom iu blatom. kar zunaj s,, že vidi. kakršna revščina je od znotraj.
Drazaki je vzdihnil.. .
Gost je postajal pa vedno bolj radoveden.
- Pa nima stara dama nikogar, ki bi ji pomagal.'
Nikogar, le maršal je. saj sem vam povedal.
Kaj pa fanta? — Ta dva bi vendar lahko delala.
Drazaki se je zasmejal.
(Dalje prihodnjič .
Slovenci"
j naročite Old Sunny Times Whiskey
12 kvartuv..........-$8.2-3
8 kvari« »v.......... 5.50
' 4 kvarit*........... 2.95
; Ekspro« plačamo.
Pošten star viski. Vreden $4.00 galona. i Kuponi za premije z vsakim
kvartom. ! Posebno darilo za Božie. Pišite v kateremkoli jeziku.
Dep. 39 _
SCHILLER BRTTs ! Kansas City, Mo.
HARMONIKE
•odlal kaarflnefcoU rrsts liltilnJSM 1» •opravljam po najnlljUi \ a •o trpežno In ssnesljlva V poprav« «nesljlTo vsakdo pošlje, ker n ii nad 18 let tukaj ▼ tem posla in Mdaj r sto Jem lastnem doma. V popravel '■mta konjak« kakor tr drap •armoaiktt ter raCnnam po dela ka-ortuo kdo aa&teva krsa —diM^I ursiaaj.
JOHN WINZXL •IT ttmSI am* aa. Clevsk—. OMt
Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji.
Lahko se pošlje tasr kom, prijateljem ia ■ iisin tm, km terl m nahajajo r ■Jetetftrv t Emrijl ali Italiji Potrebno km. Air m nam |Unar pošlje, ta m priloži trti njetnlkora doplnUa tU pismo in m nam teko ornogoH orarilno sestaviti naslov.
Ako nameravate pnslstt lan ftjetnlkn, poiljite ft takoj, ks •prejmete njegov mrnlor, tur škt •i odlašali, U se lahko dogodOe a U (t i« našli na Mm «eetn in mm me mogli nroittl «rja.
TVEDKA FRANK BAKSMR,
81 Cortlandt gt„ New York. N. 1
j Sadno žganje.
Trdi se. da se v tej deželi ne more dohiti sadno žganje enako onemu, ki se ga dobi doma pri kmetu; sadje nima enakega okusa: ljudje ne znajo kuhati itd. Le resnice pa nobeden ne pove. da tako imenovano sadno žganje v Ameriki si- sadja nikdar ni videlo.
Kako so gornje trditve neres-iničuc se bodete najlažje prepriča-' li ako ua»*oi*ite zdaj sadjevec, dokler s.* «ra <!ol»i. Prepričali se' bodete. da se kuha v t«*j deželi vsaj tako fini sadjevec, kot si ga kdaj pokusil doma. Državni davčni urad jc vsakemu na razpolago,, da izve. da je spodaj oglasen o blago iz čistega sadja.
Jaholčnik. Tropinjevec. lVrsi-mon. vse vrste J,O t3.r»0 galona.
Pravi sadjevec se priporoča kot zdravilo v mnogih boleznih.
Ako pijele vino. potem povem, da s.- v Missouri dobi dobra naravna vina. kot nikjer boljša. Mnogo rojakov je. ki so stalni na roetiiki zadnjih let.
CENE VISI SO SLEDEtfE:
salona
Claret ali ( »nrord oba rtle«-a____5jt
Elvira, rnieno .................. g,,^.
Ivm, rrno ...................... ^if,
Kieslin^. belo ..................
Sod r»U galon damo zastonj, ma nj.ši sod je tfi-ha plačati.
Vsa uariH'iia pošljite na:
FRANK GKAM.
Xavlor. Mo.
$60,000 za univerz«.
Nek neimenovani je darovai Columbiii univerzi v New Vorku ^(iO.lWMi.
IŠČE 8E DELAVCE
za Mrojarno za " Beainhmise" in "•Yard". IMaea .^ir».iMi na leden i <a !*unn« dm-vno d«do. < "ez ea« m- (
sk< !*<» \>ak liaji i;i kdor h<V-e Ji-lati. /asliui :»•"»<• ihI ure. poseb- -no na *"Yaruu". I>*'lo je stalno, stan in hrana s jn^riloin stane Ih Jt»laije\ na mesec. Toliki« v pojasnilo, du ne bo nik»kih vprašanj gl.ih- tega. Pišite: A. Miller, No. 2."»6, Whitehall. Mich.
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le iz časni-ških poročil, iz raznih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne poznajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi Ljudje stradajo, trpe in umiralo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Žal, da imajo še vedno največjo be* sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttner jeve
"Doli z orožjem r
Knjig imamo le še malo v zalogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 50 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, H. Y.
Kdor želi poslati svojcem
v staro domovino
kako svoto denarja za
Božične praznike
na to takoj stori in sicer naj pošlje po brezžičnem brzojavu, da svota dospe v pravem času tja.
cene glejte v listu na prvi strani.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N« Y.
i
Pozoi čitatetji! .; Nove slovenske knjige!
; Naročite še danes!
i
i V zalogi imamo:
•	Slovenske novele in po-
vesti	30c.
^ Pegam in Lambergar 35c. j Sherlock Holmes :
V	rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupcevalca s sužnji	15c.
Lepa bolničarka	15c.
Ena sama kaplja črnila 15c, Grob v svetilniku 15c. Gospa s kanarskim bri-
ljantom	15c
Londonski ponarejalci de-.. v narja	I5c.
> Kako so vjeli Jacka raz i parača	I5c.
" Skrivnost mlade vdove 15c.
Plemič	I5c.
1 SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 Cortlandt St. New York,	N. Y.
' Kad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOHNA MIRT. Pred
treni i leti sv;i bila sknj»:ij na ('iLiiiberlandii. Wyo.. in. od takrat ne vem vee za njega. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sam oglasa. — Frank -TaJiovich. 184. Somerset. <'olo.
Rad ?>i izvedel /a. naslov svojega strica .H K U A < H»LAK. doma iz (Jorenje vasi nad Škof j o lxv ki». PriKsim cenjene rojake, ee kdo ve z.Ulj. naj mi naznani, za kar mu boni hvaležen, ali naj se pa sam oglasi.,— Frank Oblak. Box 4-'{6. Hermanie. Pa.
i Dr. LORENZ, I
i nwrlai^^^^to bolan! f
i .'u aeni «dkl hrralku |o*ur» i I fl Kpetrlalifit moAklli ItoImu * t I Flttsbonctau. Pa.	*
V	DR LOBKNS	f
#	944 Pena At. EL aadšL m iOm. f k Uradne are: dnerno od 0. do- | Z poldne do 8. are irefer. V pet- J i f kit) od 9. dopolne do 2. popoldo«.
| Nedeljo od 10. dop. do 2. popoL ' '
pozor rojaki;
Nijuptliil« wilt n taiki Iu«. kakor tud acl In M« In brado. Od ton mul la sraatejo v Hita tedalfa kraral momti ta dofci luj« kakor tudi voiktoi knal brki la brada la aobodo odpadali Ia »l«>H. KtTnabzan, ko«ti bol ali trguje v rokah. I oosah la t krita. ▼ onih daab popolaona oedra Tim. r»w, opekline, bala. tara. krasta ia griota, I potit* nese kurje ofM. acabliaa v par dneh po- j do)Doma odstranila. Kdor bi aoi« adravila bras i ur peha rabil mo jaatlm za M'00. Pliita takoj po err><k. M va takoj po*ljem u*tnoi>j
Krasni žeDni KOLEDAR M leto 1917 | dobit«, ako po-U<-te 4 centa za poštnino.
JAOOB WAS0I0,
IPIIM Imhm A	flUsahaJ AMa i
MODERNO UREJENA
JSKiBM GLAS NžBOM
TTSZ VSAKOVRSTNE TISKOVINE """ IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. * • *
DELO OKUSNO. • * »
IZVRŠUJE PREVODE V
DRUGE JEZIKE. » • ♦
UNIJSKO ORGANIZIRANA. • * •
POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Sloyenic Publishing Co,,
82 Cortlandt St., New York. N. Y.
Kadar je Kako draStvo namenjeno knpttl tuuiilere. ustave, regalja. <ndtw>nfi infitnim'-nte. kape itd., all pa kai'.ar |>otrebiiJete nr»». verižico, piiv^ki* prataDA 1M., ne kupite pre.1 nikjer, da tudi ua« ca «*vne v^ra-^ate. UpraAan> vm< •tane le 2e. pa nt bodete prihranili dolarje.
Cenike. vrst pošiljamo brezplačno Plfilte ponj
IVAN PAJK. & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA.
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno
postreženi.