Naše veselje
štev. 7.
Priloga »Slov. gospodarja- za deco.
tj!
Letnik FK,
Huda ura.
LFSadca *r«*a Je m aJM, grm«, oblaki temnoatvt na neba vzhajajo, gorj«, če toča. prida nad pot)«,
2. Na tla, otroci, pokleknite, oklenite voke in uottt; kleč6 prosimo val Bog*, da x nami usmiljenje imA.
L Ourl m ▼
tl fdft naj mina bode Ib krotafc,
4.UIH Bo( > slrganalc^ nagnat hudobne J* eWakay po neba mavrico razpet —* kmet rešen gleda Ja mhL
•	A.
Lflbmi
V	resnici )e ewMo In dosmMIo noino zelišče tako, kakor da bi tam motet plevel, na katerega prej pade totortten dež kakor pa da pogine. Ko Je neteč neki Lfr-kaveo bodli čez netanočo polje, at M aaoget kaj, da ne bt Ml tapam nekoMto Bahtnega solnega aetUCa In g* v astfh ptmkneH. Kopriva — tAko Je Ml bsrnvml — gm Je pošteno spekla na Jeziku, da bt bO najrajši zakričal, aU prav to ga Je selo raasveee-lllo. Tekel Je kot pravi norec nuli bolečin in veselja sem ter tja ki Je kričal na ves glas: »Prava slaSClca Je, pnnm riaMca je!« Nato Je tekel, kolikor Je mogel, domov, tam se Je oprijel velikega zvona In je z njim sklical vm Ldkavce na sbor, da bi Jtm povedal ugodno novico. Ko so bili zbrani val, Jtm Je tresoč m od veselja zaklical, naj bodo Se oni veseH In dobre volje. ZeHflče Je tako žarko, da im Je speklo na jezik. IX tega ae more sklepati, da bo dalo imenitno soL Potem je po*val vse Ltfkavce, naj gredo na njivo, % županom na Čehi. Ta Je prvi utrgal Bat In ga Je poskusil. Za njim so vsi drugi storiti isto in so se tako prepričali, da Je Imel sel prav. Zelo veseli so bili ln vsak se je videl kot solnega gospodarja.
Je te Mm k tod* m m U-
karet podan s voaovt hi vprežno žMne m polje, da M a «rpt poMI sst tor * rnmrnm domov. Ra ae se pa a wtsnt titatoPI
imi^ih natlla, ae Mie tale tetdo petnA^
da ao sl pridobili pota bffl Kloer mun trn prej, veliko moč solnega seUSCa, a ntao M apeli natakniti rokavic, ker Je bflo poletje toO-ko vroče In so se baH, da M Jih kdo zasmehoval. Zdaj pa so bOl nekateri mn««^ naj se pokosi strino aeUKe kakor trava. Drogi pa ae predlagali, poatretatl ga s samostreli, ker Je t»h> hoda stekel pes. Ta predlog Jim Je najbolj ugajal. Ker pa med seboj niso imeti dobrih strelcev, tujih pa Riso hoten kUcatl, da njihova umetnost ne M priSJa na dan, nato iz tega ni bOo nič. Skratka — LAkavd so morali pustiti solno zellSče na njivi, dokler ne najdejo botJSega sredstva. Ce as imeli prej malo soli, Je Je bOo »daj le manj; kajti to, česar niso porabin, so posejali. Zato Je nastalo veliko pomanjkanje soM, posebno soli modrosti, ki Je postala pri njih skovo nevidna. Zato so tnd! premišljevali, če morda njiva ni bfia prav obdelana, In na mnogih sejah so pretresali, kako bi to bilo v bodoče treba boljSe narediti.	<
Stomšekova berflea.
V	svoji knjigi >Bla2e in Nežica v nedelj- učitelj. Težka vprašanja n. pr. iz prirodo-ski Soli« m Je pokazal Slomšek kot pravi	slovja Je refiil tako preprosto in lahka
umevno, da nam Je v tem pogleda lahko
zgled. Isti način pa je uporabljal tudi v drugih svojih poučnih povesticah. Kako »bravnava »odmeve, vidimo v berllcu:
Ota« v gozdu.
Mali Jurče Se ni poznal odmeva, ki človeka oponaša. Nekoč zakliče na travniku: »Hop, hop!« Kmalu se mn ▼ bližnjem gozdu tudi oglasi: »Hop, hop!«
»Kdo si pa?« Tudi v gozdu reče: »Kdo si pa?« Zadrl se Je: »Tl sl bedaki« — »Bedak, bedak!« se mu lz gozda povrne. Na to ee je Jurče razsrdil in kričal čim dalje
grfle besede v gozd. Vse so se mu v odgovor oglasile. Menil je, da je kak pobalin v gozdu. Teče in preiSče vse kote, da bi ga poplačal; pa ni ga bilo najti.
Potem dirja Jurče domov in potoži materi, kako ga je zmerjal hudoben fant, v gozdu skrit Mati so pa dejali:
»Zdaj el Jo pač izkupli, zdaj, sam sebe sl zatožil. VeS, da nisi nič drugega slišal nego sam svoje besede. Ali vež, kako si večkrat gledal svojo podobo v vodi? Ravno tako si svoj lastni glas sllžal v gozdu. Ko bi bil zaklical lepo besedo v gozd, bi se bila tudi lepa odmela.« A. M. Slomšek.
Čebele v
Ko so odkrili Avstralijo, tam ni bilo čebel, pač pa je rasla obilica medonosnih cvetic. Naseljenci so torej menili, da bi bilo dobro spraviti čebele iz Evrope v Avstralijo ter so si obetali mnogo medu in mnogo dobička. Res, pripeljali so na ladjah čebele v Avstralijo. Tam so jih izpustili In čobele so so brž podale na posel. Gradile so satovje in ga pridno polnil® z medom. Ljudje so bili zelo zadovoljni, toliko medu
Avstraliji, so lahko čebelam vzetL AH to bogastvu 'je
trajalo le nekaj let Nakrat čebele niso več delale satovja za med, ampak le Se za svoj zarod. Kaj se je bilo zgodilo? Čebele so spoznale, da ni zime in da cvetejo medonosne cvetice vse leta Cernu torej hranjevatl med za zimo? Saj so imele vedno svež cvetlični sok na razpolago! Tako je tudi ostalo. Avstralske čebele ne nabirajo medu.
Kaznovana kokoš. (Pravljica.)
Nekje je bila kokofi, ki se je rada lagala. Nekoč pa je za to hudo plačala. Cuj-mo, kako je to bilo!
Nekega jutra Je srečala na cesti petelina. Vprašala ga je, kaj dela. Odgovoril je, da ne dela prav za prav nič, ampak le gleda v solnce.
»Kam pa ti tako naglo?« jo je vprašal.
»Gledam, kje bi mi kaj prišlo za pod kljun,« je odgovorila kokoš. »Ce ti je drago, kar z mano pojdi.«
»Dobro. Ali so kaki pogoji za delitev, če kaj dobrega najdeva?«
»Najbolj pravični. Vse, kar najdeva, bova delila na polovico.«
»Ali bo to tudi res? Daj besedo!«
»Prav rada; še nikoli nisem besede snedla.«
Odšla sta in iskala tu in tam. In glej, kokoš je našla oreh. Da ga petelin ne bi videl, je kar celega požrla. Oreh pa je bil prevelik in se ji je zataknil v vratu. Poklicala je tovariša:
»Prosim te, teci mi po kapljo vode. Ne-
hote sem požrla velik kamen. Poginiti moram, če brž ne dobim vode.«
Petelin je tekel k studencu in je prosil za vodo. Studenec mu je odvrnil:
»Prinesi mi vrv!«
Tekel je k služkinji:
»Daj mi vrv, ponesem jo studencu, da mi da vode za kokoš, kor ima kamen v vratu.«
Služkinja je naročila:
»Prinesi mi moke!«
Petelin jc skočil do mlinarja.
»Daj mi moke, da dobim od služkinje vrv, ki jo ponesem studencu, da mi da vode za kokoš, ker ima kamen v vratu.« Mlinar je dejal:
»Prinesi mi drva!«
Petelin je zletel do gozda in je tam vzel
drva. Ponesel Jih je mlinarju, ki mu je dal moko. Moko je dobila služkinja in jo zanjo dala vrv. Vrv je dobil studenec ter je dal vodo. To vodo je petelin ponesel kokoši.
Ali ona je med tem časom poginila in je ležala tam z orehom v vratu.
Pouk rastlinstva
Ce obravnavate v Soli kako rastlino, je potrebno, da ima vsak učenec eno tako rastlino na svoji klopi, ker mora vse sam opazovati. Zdaj si pa mislite Sole kakega velemesta, kjer jih je — kakor n. pr. v Berlinu — okoli osem sto. Kje pa dobivajo tl otroci za pouk potrebne rastline?
V	Berlinu so morali v to svrho urediti posebne vrtove, na katerih gojijo samo take rastline, ki so važne za pouk. Tam naročijo bližnje Sole rastline, o katerih hočejo učitelji pri pouku govoriti, in dobijo jih v zahtevanem Številu že zvezan« v posebnih šopih.
Tak vrt pa je tudi priljubljena izletna točka za Sole, ker je za učenca seveda bolj zanimivo, če vidi, kje in kako dotična rastlina raste, preden jo na Šolski klopi
v velikih mestih.
na dele razčleni. Zato vidimo v Betflna zmeraj kak razred na potu na tak raathn-ski vrt. V njem najdejo vse rastlin«, ki
imajo zanje količkaj pomena. Tam so razna sočivja, žitne vrste, zdravilne rastline, pa tudi strupene rastline, industrijske rast* line, cvetice na gredah In v lončkih Itd. Najbolj zanimajo otroke tiste rastline, ki so zaSčitene In jih torej v naravi ni dovoljeno trgati. Tako jih morejo opazovati kar tukaj na vrtu.
Pri nas Se ni taka potreba po vrtu, ld bi zalagal Sole z rastlinami, ker si Jih otroci že lahko sami dobijo. Polagoma bo pa okoli večjih mest rastlin zmanjkalo in potem bo tudi pri nas nastopil slučaj, da bo treba misliti na takega zalaga tel j a z rastlinami za pouk.
Po domovini.
Poletni čas je doba potovanj. NI treba, da bi Sli kam daleč, saj nam nudi narava tudi v bližini toliko lepote, da se je lahko navžijemo prav udobno in — poceni.
Če pa nanese prilika, da moremo kam dalje, no, tem bolje. Dandanes mnogi ljudje potujejo z avtobusi, to so oni velilfi avtomobili, na katerih se lahko vozi mnogo ljudi. Zakaj so ljudje rajši v takih vozovih kakor pa v železnici? Za to je več razlogov. Nekaj je to, da vozijo avtobusi v kraje, kamor železnica ne dospe. Drugi razlog je, da pridejo avtobusi sredi krajev, ker vežejo ceste navadno glavne ulice, trge itd., medtem ko so železniške postaje včasi le precej daleč ven iz kakega kraja. Z avtobusov si morejo potniki kraj ogledati natančneje, ne glede na to, da voz tudi dalje časa kje postoji, pa potem spet hiti dalje, medtem ko železniški voz beži naprej ter bi morali ljudje, če izstopijo, počakati včasi dolgo časa na sledeči vlak. Z avtobusov je razgled na vse strani in sc morejo razne pokrajinske podrobnosti natančneje opazovati.
železnica spravi torej potnike na določen kraj, avtobus pa jim nudi • priliko, da
si medpotoma ogledajo vse to, kar jih zanima.
NaSe domovine Se vse premalo poznamo. Druge države imajo ogled domovine
po železnicah ali po avtobusih urejen tako, da pridejo ljudje prav poceni ln udobno v najlepSe kraje. Posebno Številni avtobusi služijo v to svrho. Tudi ml'bomo morali vsako priložnost Izkoristiti, da spoznamo svojo milo, lepo domovino. Ge se kje prireja kako potovanje na ta ali drug način, dajmo priliko uporabiti, ne bo nam žal. Tujci radi prihajajo k nam, ker jih vabi lepota naSe domovine, tembolj jo moramo mi sami spoznati in čislati
Zdaj pa še nekaj! Ali veste, katero potovanje je najcenejše in tudi najlepSe? To je, če hodi človek peš. Lahko se ustavi, kjer hoče in kakor dolgo hoče. NI navezan na kak vozni red in vidi pa vse okoli sebe najbolj točno in natančno. Nazadnje pa Je tak način potovanja tudi najbolj zdrav in najbolj — varen.
Rešitev ugank.
a) krava, trava;
b) rosa, kosa;
c) brana, vrana; č) kos, goa;
d) blato, zlato;
e) riba, Siba;
f)	past, pest, post, post
Rešitev naloge.
a) Ime slovenskega pesnika (srednja vrsta od zgoraj navzdol) je: MEDVED;
b) ime slovenskega jezikoslovca je; KO* PITAK.
a)	b)
K	O	M	A	R		O	R	K	A	N
M	L	E	K	O		P	R	O	G	A
M	A	0	E	Z		P	O	P	E	R
K	O	V	A	Č		G	R	I	V	A
K	R	E	D	A		P	R	T	I	C
K	O	D	E	R		V	K	A	T	A
						M	O	R	J	E
Za premislek.
Uganka:
Iz zemlje ven sem dvignjena, nad zemljo sem povzdignjena, lepo oblikovana, hudo že preiskana.
Gospod v službo me Je vzel, a brž sram'vat se me zadel.
V	to dokaz:
Zakriti dal mi je obraz!
Kdo sem?
*
Vprašanj«
S katerim številom je treba deliti število 2, da dobimo število 3?
*
Labirint:
Tu imate nov labirint. Hčerka bi rada prišla na najkrajši poti do matere, ki jo čalm tam v hišici za zavitimi potmi. Pokažite ji pot, da ne zaide.
*
Kaj nam pišejo.
Kadenšek Marija, T. Rešitve so, žal, dospele malo prepozno, da jih v prejšnji številki ni bilo več mogoče vpoštevati. Zdaj so pa rešitve tako že znane.
Perovnlk Miha, Libeliče. Smo poskusili. Pa še kaj!
Smešnice.
Sum.
»Torej, Tinček, bodi priden in lepo slu-šaj mamo,« se je poslovil oče od sinčka, preden je odpotoval. »Ce boš v šoli priden, ti bo prinesel sv. Miklavž kaj lepega.«
»Oh, oča,« je bil odgovor, »meni ne moreš nič natvesti. Vem, da si ti sveti Miklavž in tudi Božiček — in že dolgo sumim, če nisi tudi štorklja.«
•
Pika.
Učiteljica napiše na tablo stavek: Ko študent na rajžo gre — pa brez pike ob koncu stavka. Vpraša:
»Kaj mora biti za besedo gre?«
Odgovor: »Holari, holara!«
Oče je vzel Ivka ■ seboj v muzej. Tam mu pokaže človeško okostje. To Ivku najbolj ugaja, samo ne ve prav, kaj je to. Oče mu razloži stvar tako:
»To je to, kar od človeka ostane, kn umre.«
Ivko nekaj pomišlja, potem pa meni:
»Veš, oče, tega si pa ne bi bil mislil, da pride samo meso v nebesa.«
e
Razlaga.
»Ti, kaj je to ,alkohola prosto’ pivo?«
»To je tako, da moraš žganje prinesti s seboj.«
Kdor dragemu jamo koplje,,*