^ J.1: . .v-.-
ŠTE\. 1<Hn
Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 06 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna službu 20">0. — nočna 2996. 2994 in 2050
VENEC
Ček. račun: Ljub« ljuua št. 10.650 in 10.349 za inserute; Surujevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitne jevu 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsnk dan zjutraj, rnzen pondeljku in dneva po prazniku
D. P.
ljudskega štetja i93t
. V Avstriji se je vršilo ljudsko štetje zadnjikrat 31. decembra 1010. V naši državi je bilo prvo ljudsko štetje 31. jan. 1821. Mimogrede omenjamo, da smo bili takrat namenjeni izvesti ljudsko štetje za 31. december 1920. Rezultati tega ljudskega štetja so bili važni za to, ker smo videli kake izgube nam je zadala svetovna vojna. Videli smo pa tudi demopolilične osnove države, v katero smo se šele pred nekaj leti ujedinili. O rezultatih ljudskega štetja iz 1. 1921 sta izšli do sedaj dve publikaciji: »Predhodni rezultati popisa I>rebivalcev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, Sarajevo 1924,« druga publikacija pa: »Rezultati popisa domače živine v Kraljevini SHS od 31. jan. 1921, Sarajevo 1927.« Iz teh podatkov je razvidno, da smo rabili dolgo časa za obdelavo celokupnega materijaln, kajti še danes, ko imamo že na razpolago provizorične podatke iz leta 1931, še nimamo končno veljavnih podatkov za štetje 1921. Zlasti bi nas zanimali rezultati štetja glede na stanovsko pripadnost prebivalstva, da bi tako spoznali gospodarsko strukturo države. V primeri z rezultati sedanjega štetja, bi dobili tako lepo sliko velikih sprememb, ki so se izvršile v našem gospodarstvu zadnje 10 letje.
Splošna državna statistika pri predsedništvu ministrskega sveta je sedaj izdala j>redhodne rezultate ljudskega štetja z dne 31. inarca 1931 v kraljevini Jugoslaviji. Vendar se ta publikacija razlikuje od provizoričnih podatkov za 1921 in obsega samo podatke po okrajih in mestih, dočim je bila prejšnja publikacija (za 1921) veliko popolnejša in je obsegala tudi podatke j)o občinah. Pričakujemo, da bo sedaj statistično delo hitreje izvršeno, ker ji; naš državni statistični urad sedaj veliko bolje opremljen, kot kdaj prej. Uvodoma ugotavlja publikacija, da vsebuje podatke za število gospodarstev in prisotnega prebivalstva |>o spolu in skupno.'da pa je sestavljena na podlagi sumaričnih pregledov za občine. Podatki za banovine in kraje za 1921 so preračunjeni na teritorialno stanje z dne 31. marca 1931. Samo za mestne občine ni bilo mogoče izvršiti (razven za Novi Sad in Belgrad) potrebne spremembe. V glavnem gre za nekatere prej majhne mestne občine, vrbaske, primorske, drinske in zetske banovine, kur dovljno pojasnjuje njih izredno veliki prirastek prebivalstva.
L Slovenija v luči statistike.
Ko so bili objavljeni prvi podalki o rezultatih ljudskega štetja v naši banovini, smo jih že nekoliko komentirali. Sedaj pa podajamo še jiar pripomb k rezultatom sedanjega štetja.
Izmed vseh banovin izkazuje najmanjši prirastek naša banovina. Dočim znaša prirastek v celi državi 16.24%, znaša pri nas samo 7.97% ali približno 8%. Ta prirastek prebivalstva je manjši kakor je bil v dobi od zadnjega štetja sem naravni prirastek prebivalstva. To pomeni, da je bilo izseljevanje iz naše banovine v druge banovine in v inozemstvo večje kot doseljevanje, katero je bilo tudi znatno. Spominjamo samo na naše j)rimorske izseljence, ki pa se niso naselili samo v naših krajih, ampak po celi državi. Ugotovili smo nadalje ludi že, da se izseljuje bolj žensko prebivalstvo, ker se je odstotni delež žensk zmanjšal. Prebivalstvo Dravske banovine znaša ' sedaj 1,120.000 ljudi v primeri s 1,038.000 ljudmi v letu 1921. V dobi od 1921 do 1931, torej od prejšnjega ljudskega štetja pa do sedanjega je znašal takozvani naravni prirastek najmanj 130.000 ljudi (naravni prirastek je presežek rojstev ri smrtnimi slučaji). Faktični prirastek prebivalstva pa je znašal v omenjeni dobi 92.000 ljudi, kar pomeni, da se je razlika izselila. V drugih banovinah emigracija ne pride v poštev v toliki meri kot pri nas, ker so relativno večje. Izjema so seveda siromašnejši kraji države, ki imajo znatno izseljevanje v druge pokrajine države.
Nadalje omenjamo, da je že pred vojno prebivalstvo na Kranjskem najmanj naraščalo v celi Avstriji, to ravno radi ogromnega izseljevanja, ki je šlo tedaj vse v prekomorske kraje in v mesta.
Vsekakor pa je tudi gotovo dejstvo, če primerjamo prirastek naše banovine z ostalimi banovinami, kjer ni bilo tako znatnega priseljevanja, da je naš prirastek majhen in da v tem oziru Taostajamo za ostalimi deli države. Manjši prirastek nima vzroka samo v izseljevanju, ampak slasti v tem, da jc naš naravni prirastek najmanjši v celi državi. To naj daje misliti našim vodnikom. Naravnost ogromen je prirastek v drinski banovini, kjer je znašal celih 25% ali četrtino prebivalstva v desetih letih. To je prirastek, ki ?a izkazujejo le redke države v Evropi (Rusija, Bolgarija, Romunija itd.). Slovenci ne naraščajo v taki meri kakor Srhi in Hrvati. Izjemo tvorijo le nekateri predeli v Slavoniji in v Vojvodini, ki so še na slabšem. Izmed ostalih banovin izka-eujeta za našo banovino najmanjši prirastek donavska banovina 9.61% in savska 11.42%. Največji prirastek za drinsko banovino pa izkazujejo: vrbaska 21.68%, moravska 19.00% in vardarska 19.5%.
Po posameznih okrajih vidimo, da je v naši banovini najbolj narasla ljubljanska okolica. Vzrok za lo je iskali v industrializaciji okoliških ibčin in pa privlačnosti Ljubljane. Kajti vse nje-ne okoliške občine so izkazale znatnejši prirastek kot mesto. Koj za ljubljansko okolico pride okraj Maribor desni breg, kjer je število prebivalstva naraslo za 18.07%. Nadalje je bil znaten prirastek še v okraju Dravograd (za 17.23%). Znaten pri-raslek beležijo tudi še okraji: Kranj 14.57% (industrializacija zaradi novih tekstilnih tovaren, ki so vse nastale po vojni), Ljubljana mesto 12.35%, Radovljica 10.81%, Cabar 10.51%, Maribor levi breg 10.43% in Novo mesto 10.05%. Izmed ostn-ih okrajev izkazuje Prekmurje padec prebivalstva, ki je znatnejše nazadovalo v okraju Murska Hobota (za 2.45%) knkor v dolnjelendavskem nkraju (samo za 0.75%). Nadalje izkazujeta nazadovanje še mesti Pluj in Celje, prvo za 4.23%, drugo za 1.99%. Prirastek drugih okrajev je v srednjih mejah: Gornji grad 9.61%, Celje 9.29%, Laško 9.02%. Logalec 8.86%, Kamnik 8.30% in Maribor mesto 8.11%. Koniice izkazukio urirast-
Zamota
hoče ustaviti protikatoliški kurz
Predsednik vlade je v skrbeh zaradi protirepublikanshega gibanja - Valencia zahteva avtonomijo - Monarhisti se gibtfejo - Agrarna reforma
Madrid, 27, avgusta. Ministrski predsednik Alcala Zamora je zelo v skrbeh zaradi reakcije, ki jo povzroča proiikatolrška politika ustavodajne skupščine. Ni res, kar trdijo framasonski listi, da se protirepublikansko gibanje v baskiških provincah pretirava. (To vest prinaša tudi »Slovenski Narod«.) V resnici razburjenje, ki so ga med Baski povzročile protikatoliške odredbe vlade, le narašča. iz vseh krajev se poroča o nemirih in spopadih ter o nastopanju orožništva.
Zaradi istočasne ofenzive konservativnih elementov na eni in ekstremističnih na drugi strani, jc predsednika vlade popolnoma zapustil njegov dosedanji optimizem. Zamora je sklenil, da predloži skupščini nov ustavni načrt, ki predvideva dve zbornici in izključuje antiklerikalno politiko. Zamora jc sklenil, da bo sprejel mesto predsednika republike samo v slučaju, če bo zbornica pristala na njegov ustavni načrt. V nasprotnem slučaju se po postavil v parlamentu na čelo konser-
vativni skupini.
Velikansko presenečenje za vlado je nastop njenega dosedanjega najbolj gorečega pristaša, Blasco Ibaneza, ki je imel v Valenciji, katera se smatra kot trdnjava republikanstva, govor, v katerem je grajal slabotnost sedanje vlade in izjavil, da bo nastopil za popolno avtonomijo province Valcncije. Tako se je zdaj pridružilo avtonomisti-čncinu gibanju v Andaluziji in Baskih še avtono-mistično gibanje Valcncije.
Madridski listi poročajo, da je vlada odkrila zaroto, ki ima namen vpostaviti monarhijo. Zarota se jc baje skovala v provinci Navari in v baskiških deželah. Vlada je takoj koncentrirala velike sile, zasedla strategične točke in se polastila inunicijskih skladišč. Tako je zadušila gibanje že v povojih. Pravijo, da je zapleten v to zaroto general Franco, brat znamenitega aviatika.
Kar se tiče agrarne reforme, je vlada končno izdelala načrt, ki ga je predložila ustavodajni
skupščini 25. t. m. Razlastitev latifundij sc bo vršila le postopoma. Najprej se bodo razlastila posestva, ki se dajo uspešno namakati. Končno se bodo razlastila posestva, kojih površina je za 20% večja, nego ostala površina občine, v katerih sc ta posestva nahajajo. Vobče podležejo agrarni reformi posestva, ki imajo več kot 400 ha, potem slabo kultivirane zemlje, ki so jih veleposestniki uporabljali v neproduktivne svrhe itd. Vsak posestnik dobi odškodnino. Kar se tiče njene višine, bo nižja, nego sicer veljajo danes posestva. V svr ho odplačevanja odškodnine se bo uvedel davek na premoženje, in siccr ne samo na agrarno posest, ampak na narodno premoženje sploh. Dria-va bo prevzela vse hipoteke, ki bremenijo posestva. Pozneje bo novi posestnik plačal vsoto, ka"-tere višina se bo šele določila, da pomaga vladi odplačati dolg. Novi posestniki pa bodo samo uživali donos, medtem ko bo lastnik zemlje kot take država.
i** piv«« diktaturi v Lizboni
Viada je puč po enodnevnem ho iu zadušila
Lisbma, 27. avg. 26. 1. m. zjutraj je izbruhnila v Lisboni nenadoma vstaja. Malo pred 8. uro so ne zbrali meščani, oboroženi s puškami in revolverji, na ra:nilt točkah mesta in so se skušali približati vojašnicam in vojaškim stražam. Na dveh krajih so vslaši res razorožili straže.
Oblast je lakoj nastopila. Oddelki vladi zvestih čet so zasedli ulice in napadli vstaše, kateri so okoli poldneva zapustili svojo najjačjo j>ostojanko in so bili vrženi nazaj v predmestje Rigo, kjer so se branili do 17. ure popoldne. Bilka je bila na vsak način resna, kajti vlada je morala poseči po aeroplani It, ki so vsi a še bombardirali in kosili s strojnicami. Jlnmba, vržena na glavni korzo mesta, je ubita eno osebo, štiri pa ranila. Veliko bomb so vrgli aeroplani na različne točke v predmestjih. I'ae dopoldne jc arliljerlja trdnjave sv. Jurija streljala. na baterije, ki so bile v posesti vstašev in postavljene v parku Edvarda VI. Tudi oddelki strojnih pušk so bili v akciji, zlasti na periferiji mesta, da zabranijo ljudem z dežele, da se ne bi pridru-
žili vslašem.
Vlada se je zbrala v vojašnici Carino, sedežu vrhovnega j>oveljstva republikanske garde, in je za-l>ovedala vojnemu brodovju, <Ui dvigne sidra na ustju reke Tajo in se poda na visoko morje. Ladje so odplule ob 11 dopoldne in križarijo ob bregu, čakajoč na povelja.
Zvečer so bili aretirani nekateri vodje vsta-škega gibanja, med njimi polkovnik Dias Antunes.
Na deželi se mir do sedaj ni kršil. Drugi vodje vslaje so skušali zbežali z aeroplani, od katerih je eden moral pristati v Alcacovasu. Pilot in dva [»olnika sta bila aretirana. Drugemu aparatu se je posrečilo, da je preplul špansko mejo.
Ob 18.30 je šef vojaške cenzure objavil, da je bila vstaška akcija, organizirana od nasprotnikov diktature, v kali zadušena in da se lahko smatra, da je mir v mestu in okolici vpostavljen. Najvažnejše ločke mesta pa so od vojaštva močno zastražene.
Veliki zračni manevri v Italiji
Pri vajah nastopa 900 letal
Rim. 27. avg. Ogromne vojaške vaje 7. aeroplani so se po kratki odgoditvi, povzročeni radi slabega vremena, začele včeraj ponoči. V manever-sko ozemlje je odpotoval premier Mussolini.
Rim, 27. avg. AA. Predsednik vlade se je sno-či vkrcal na vodno letalo v Ostiji. Pilotiral je minister za letalstvo Balbo. Predsednik vlade je najprej za kratek čas pristal v Orbetellu. Tu je pregledal šolo za letalsko plovbo nad visokim morjem in brigado za pomorsko bombardiranje. Ob 19 je pristal v pristanišču Spezije, kjer so ga pozdravili tajnik fašistične stranke Giuriati, admiral Si-riani, maršal Badobio itd. Ob 2 zjutraj so se pričele v prisotnosti kralja in drugih vojaških dostojanstvenikov velike letalske vežbe. Zračna armada B je napadla Spezio. Pri tem so nastopili novi tipi letal za bombardiranje iz Orbetella. Armada A šteje 398. armada B pa 496 letal. Letala armade A
so se zbrala na jugu in vzhodu Italije, letala nasprotne armade pa v Toscani in Umbriji.
Nenadna mobilizacija primorskih iaššstov
Sušak, 26. avgusta. (Izvirno.) Iz Trsta poročajo, da se je včeraj izvršila mobilizacija vse milice in članov fašistične stranke na Primorskem. Vsi fašisti so prejeli včeraj poziv, naj sc z dnem 26. avgusta smatrajo za mobilizirane. Tržaški fašisti so se morali javiti že snoči ob 9 v milični vojašnici v ulici Ferriera, drugi pa v poslopjih osnovnih in meščanskih šol. Kraj mobilizacije se razteza med Tagliamentom in Piavo. javiti se morajo vsi fašisti do 60. leta. Ta nenadna mobilizacija je vznemirila prebivalstvo. Gre seveda Ic za vojaške vaje.
Osler delavski oklic na narod
MacDonald oprav ču}e svo-e postopanje
London, 27. avg. tg. Danes poj>oldne je bila skupna seja generalnega sveta angleških strokovnih organizacij, izvršnega odbora delavske stranke in posvetovalnega odbora parlamentarne frakcije delavske stranke, s katere so poslali oklic na delavstvo, v katerem pravijo: V finančni krizi, katere globlji vzroki nikdar niso bili v javnosti pravilno objavljeni, so finančni in politični krogi 1. zahtevami, katxerih ne more sprejeti nobena de-lavska stranka, izsilili takojšnji odstoji delavskega kabineta. Sestavljena je bila koalicijska vlada, za katero odklanja delavska stranka vsakršno odgovornost. To je vlada, ki je bila postavljena brez naročila naroda. Ta vlada si je stavila nalogo, da zniža življenski standard delavskega naroda, da reši situacijo, ki so jo povzročile napačne dispozicije privatnih bančnih interesov. Vlada poskuša izsiliti potrebno spremembo dosedanje državne politike, ne zato, ker so pomožni viri in rezerve naroda naenkrat postali manjši, ne zato, ker država naenkrat ni več v stanu, skrbeti za svoje brezposelne, ne zato, ker se državni proračun ni mogel na drug način izravnati, temveč v glavnem zato, ker daje naša država slab zgled drugim državam, ker nalaga davke ubogim, da skrbi za potrebe bogatih.
Manifest našteva nato odredbe, ki bi po mnenju sestaviteljev tega manifesta lahko pripomogle do rešitve finančnega problema: likvidiranje v inozemstvu naloženega denarja polom začasnega
ka 7.78%, Litija pa 7.85%. Nadalje so narasli: Slovenjgradec za 6.09%, Ljutomer 4.79%, Krško 3.91%,' Brežice 3.90%, Pluj okolica 2.62%. Malenkostno je naraslo število prebivalstva v okraju Šmarje za 1.37%, v še manjši meri pu kočevski okrni :samo zn 58 duš ali 6.15%.
ukinjanja amortizacijskega fonda za obresti javnih posojil, obdavčenje vrednostnih papirjev s trajnim obrestovan.iem in drugih dohodkov, ki se ne zaslužijo z delom. Izjava smatra dalje, da je edino prava presoja vzrokov svetovne depresije, pod katero trpi tudi Anglija, zopetna obravnava vojne krivde in reparacijskega vprašanja, radi katerega trpi ves svet. Delavski narod Anglije je interesi-ran na blagostanju ravno tako kakor vsnk drug sloj naroda. Toda 011 zavrača vsa pomožna sredstva, ki morajo dovesti do še nadaljnjega obubo-žanja delavskega naroda. Na koncu poživlja manifest delavski razred z besedami: Na vse može in žene, ki so dobre volje, da se z vsemi močmi postavijo proti novi vladi in naj pridejo na pomoč delavski stranki v boju za prave narodne interese in pri njenem delu za boljši socialni red.
London, 27. avg, tg. Kot odgovor na včerajšnjo okrožnico MacDonalda, ki jo je poslal vsem poslancem delavske stranke, piše danes »Daily Herald«, da prejemniki te okrožnice z MacDonal-dom vred globoko obžalujejo, da je njegovo dolgo in častno delovanje v stranki končano. Zanimivo je, da v času razburjenja zadnjih dni z globokosež-nimi političnimi spremembami v angleški javnosti ni bila izrečena proti MacDonaldu nobena osebna žalitev. »Daily Express« piše danes o bodočnosti Mac-Donalda, da bo letos star 65 let in da je z zaključkom njegovega kabineta sploh končano tudi njegovo politično delovanje. Preden se umakne v privatno življenje, namerava MacDonald potovati okoli sveta. Ministrski predsednik je radi dogodkov zadnjih dni zelo utrujen.
Bern, 27, avg. AA. Od 31. avgusta do 4. sept. bo v Bernu mednarodni kongres za nevrologijo. Zastopanih bo 37 držav. Na kongresu bo sodelovalo 1100 delegatov.
»Nautilus" ne odneha
Oslo. 27. avg. Vesl, da se »Naulilus« vraču k Svalbadskim otokom, ni resnična. ^Nautilus« je sicer izgubil krmilo, ki služi za potapljanje, kljub temu pa je kapitan NVilkins sklenil, da bo prodiral naprej proti severnemu tečaju ikmI ledom, ker meni, da poškodba ne bo bistveno vplivala na mož-nast ]>otopitve pod led in vožnje pod njim. Globina morja pod ledeno bariero znaša nad 2000 metrov Te dni je vladala megla in so divjali hudi snežni viharji. Podmornica je tudi od vseh strani ogrožena od ledenih mas. »Naulilust se nahaja sedaj na točki, ki je od severnega tečaja oddaljena 150 milj.
Gandhi pofcife v London
London. 27. avg. ž. Službeno poročajo, da bo Gandhi prišel v London na konferenco k okrogli mizi. Odločitev je padla v soboto med Gandhijem in indijskim podkraljem Wellingtonom. Gnndhi je sinoči odpotoval iz Sinile v Bombay, kamor bo prispel jutri zjutraj ter se lakoj u krča I nn ladjo Rayputana. V London prispe 1K. septembru. V zadnjih treh tednih je prišlo med njim in indijskim podkraljem do resnega nesporazuma i 1 Gandhi je bil trdno sklenil, du ne bo šel v London V nedeljo 23. t. 111. pu je po triurnih pogajanjih vendar na to pristal, nakar se je službeno objavilo, da odpotuje v London. Gandhi bo vsled ostre klime odvrgel svoj pomladanski plašč in ga zamenjal z zimskim.
Nova proga Lopatmca-Raška
Belgrad, 27. avg. AA. Otvoritev prometa na progi Lopatnica—Raška, ki jc bila 7. t. m., bo vezala kraje stare Srbije in Sandžaka s prestolnico. S tem bodo ti kraji prišli v neposredne stike s kulturnim svetom. Otvoritev te proge bo velikega pomena za te kraje tudi zaradi tega, ker so bile doslej brez drugih komunikacij s svetom. Proga gre paralelno s progo po moravski dolini. Železnica v Raško bo tudi velikega gospodarskega pomena in bo izboljšala gospodarske razmere ta-mošnjih krajev kakor tudi države.
Naša izvozna sezona
Belgrad, 27. avg. AA. Nahajamo sc v izvozni sezoni. Po podatkih naše železniške uprave je naš železniški park tako velik, da zadošča nemotenemu izvozniškemu prometu. Od t. t. m. do danes je potrebovala naša železniška uprava zaprtih in odprtih voz 101.299 (lani v istem času 95.528) voz, torej letos 5771 več. Razen tega razpolagajo naše železnice še s 13.649 vozovi (lani 8387). Ta zadovoljivi položaj naših železnic glede voznega parka bo zadoščal letošnji izvozni sezoni in je posledica pravočasnih ukrepov naše žel. uprave.
Izvoznikom živine v Italijo
Kovinski žig na uvoženo govedo, predpisan z naredbo z dne 6. maja 1931, se nadomesti 7. ognjenim žigom, ki ga je treba pritisniti tako, da ga ni mogoče uničiti. Žig se pritisne na desno stran gobca in ga tvori velika črkaE (višina 6 in širina 3 cm). Žigosanje mora opraviti vsak uvoznik na lastni strošek pod nadzorstvom veterinarjev na obmejnih )>oslajali in pristaniščih.
f Generai Sianojlovič
Ptuj. 27. avg. Tukaj je danes nenadoma urno general Stanojlovic, ki se je mudil na inšpekciji naših zračnih sil. Pokojni general je bil vrhovni komandant našega vojnega zrukoplovstvu in eden nujvrlejžih poveljnikov naše armade.
Konferenca zun. ministrov balkanskih držav?
Htm, 27. avg. Tukajšnji listi poročajo: Vesl, ki so jo prinesli nekateri lisli, da sta se namreč v Carigradu nedavno sestala grški ministrski predsednik. Venizelos in turški zunanji minister Knždi bej. se potrjuje. Na tem sestanku je baje Venizelos predlagal, naj bi se ob priliki balkanskega konture-sa soptembra meseca vršita v Carigradu konferenca zunanjih ministrov vseli balkanskih driav. Obenem je Venizelos HuMi beja. nagovarjal, naj bi Turčija vstopila v Društvo narodov ter v /enimi vodila vs-uoredno akdito z farč^a.
Stran i.
>SLO VKNECi, dne JH. u\;<usln 1031.
L5iev. I m.
Potom lahurizma je ojačii konservativno strnio po vsej Evropi
Francosko meščansko časopisje se veseti - Grozeči razkol v !!. iniernacijonali
pravijo v Moskvi
Kaj
Pari/. 27. avg. Konec laburistične delavske vlade, kalere voditelj Maol>onald je sprejel vod-
slvo tako /vune nacionalne vlade skupaj s seli liberalne in konservativne stranke, je vzbudil v 1'rane1:', kjer delavska vlada nikoli ni uživala simpatij, neprikrito radost.
K ran rusko meščanstvo ud poloma laburističnega rezilna v Vngliii ne pričakuje -amu radikalne -premumbe angleške žilni nje politike, ki bo »Igur-II,> nastopila, »kn bi nkitiliia meseca pri novili ui litvah v Vnsrlijl zopet zmagali konnervativid. ampak je jako prijetno presenečena tudi zaradi razkolu delavke stranke. ki lin želo »slabil tudi II. interiiacionalo, v kateri je MacDonald igra) »elo važno vlogo, in bo imel močen vpliv tudi na rezultat bližajočih se parlamentarnih volite* v Eriin-tiji. FraurOsko meščanstvo meni. da bo polom angleškega labiirižinii imel za |«slediio -.11111-110 nji; čenje konservativnih elen-cntnv p« f-i'in -vrtu in ho zato imel svoj vpliv tudi na odabljenje Iranco-ske socialno demokracije.
Tozadevno piše 11. pr. I'cm p s- : Naši -u-:ialisti so zelo užaloščeni zaradi brutalnega poloma laburistične vlude. Njihova ž.nloKt je razumljiva, njihovo presenečenje pa ne, ker je vsalvjinine-len človek tega padca že davno pričakoval. Treba se je samo radovati. da lo dejstvo, ki jurko dokazuje nezmožnost socializma, da bi uresničil svoj program in rešil pereča vprašanja našega časa, ni imelo za posledico polomu angleške politike in gospodarstva sploh. Za to se imamo zahvaliti ilnleko-vidnosli MarDonalda. ki se je raje dal prokleli od svojo stranke, kakor da bi si' odlegnil svoji nacionalni dolžnosti, da pomaga rešiti angleško gospodarstvo. Hvala Mogu. da je nas Bog obvaroval po-dobne izkušnje, ko so socialisti s pomočjo kratkovidnega svobodomiselnega bloka skušali pri nas ustvarili nekaj podobnega, kakor je bila bivša angleška laburistična vlada. Seveda, za socialiste po-
meni državni deficit ;!5 milijonov funtov šlerlin-gov, lo je I o milijard frnnkov, malenkost. Toda po stavljen preil kritin dej-tv;i. le MneDonaltl ttvltlpl. da se .- socialističnimi Irazumi gospodarstva ne du sanirati, čeprav je g. MacDonald gotovo ortodoksen socialist od gl»ivo do .pele,- — Očivtdno je, da Teinps porablja priliko lnbUrlstičnogu poloma v Angliji za to. dn ze sedaj najde agitacljske Slagerje |ir»li -mialuiiu demokratom pri prihodnjih volil -vali. Zalo koncu svoj članek 7. nicščun.sko-demugo-škim stavkom, da ^ t ud i pri nas zahteve voditeljev -!ni';ovnih delavskih organizacij čedalje bolj obremenjujejo javne izdatke, nalngajo ljudstvu čedalje težje davke in olironiujejo narodno gospodarstvo '.
\' enakem zmislu piše tudi .Journal de.s Debat s . ki je bil laburističnemu režimu od nekdaj posebno gorak zaradi njegove gcrinaiiofil-ske politike, la list -e norčuje iz Populnira . v katerem je voditelj francoskih socialistov Leon Blum izjavil, dn skoraj nI mogoče verjeli vestem, ki prihajajo iz Londonu. MaeDonuld je pač postavil obči blagor nad interes syoje lastne stranke, kar je /a g. Leonu Blunia uapojttiljivo. Troba si bo lo zapimniti, pravi glasilo francoskih nacionalistov, ti. Leon 111 um pravi, da ne. ruzume, kakšna nevnr-nost je pretilu Vnpliji, da so si" /nižale podpore brezposelnim, in nevarnost, odgovarju J. d. D. . je ta. du Id Idi padel angleški funt. kur bi bilo povzročilo e,. neprimerno večjo brezposelnost, nego ie dosedanja. O. Leon Blum je izgovarjal svoje tovariše, nemške socialne demokrate, ko so glasovali za nemško križarko, zameri pa MaeDonaldu. če se je v svrho rešitve angleškega gospodarstva poslužil polnoči konservativcev in liberalcev. Kakšna doslednost je to, g. BluinV se sprašuje .Journal d< -Dcbats .
P e t i t J o u r u n 1 meui. da se francoski socialisti boje. da ne hi razkol v angleški delavski stranki imel za posledico tudi razkola v M. inter-nariiiuali, kur lil pomenilo, ila «e stavba medna-
rodne Micialne demokracije podira. To dejstvo pa bo golovo Imelo svuje posledice tudi v Fruncljt, kjer se bodo vršile parlamentarne volitve prihodnje lelo. Francosko meščanske stranke, pa se seveda veselijo, da bo na ta način znatno oslabljen tudi vpliv mednarodne socialistične organizacije nu zunanjo politiko tako Francije kakor Anglije.
lihimov : Populairc pa seveda argumentira drugače. Pravi, dn znaša defieil angleškega proračuna ','samo osmino celotnega proračunu-, kur se mu ne zdi velika stvar. On meni, da so paniko, ki je nastala radi tega med angleško publiko, izrabili velefinnnčniki. da strmoglavijo delavsko vlado, kakor so v Franciji nacionalistični in knpltnllslični reakeiouarji svojčas strmoglavili vlado llerriota, Painleveja in Brianda.
Moskovska »Iz ves ti ju- si. |>išoč o dogodkih v Angliji, temeljilo privoščijo MncDoiitddii, ku-leregii sevedn označujejo kol izdajalcu proletarijata. Ne prizanašajo pa tudi ne laburistični stranki, ki da je sama kriva MaeDonaldoVega prebega v tabor kupitlistične reakcije. Nili uiina MacDonald pravice, kaj očitali svojim bivšim tovarišem, nili oni njemu, ker sploh niso bili nikoli gociulisli. Polom huržujskegn socializma v A indiji jc obencin polom soclnlhuriuazlje po vsem svetu. Urez dvoma je. ila. 'm oktobra meseca Izdajstvo lahurizma imelo za posledico zmago konservativne reakcije. To pu bo po mnenju Izvesti j samo pospešilo pričakovano .-veiovno revolucijo.
Kar se tiče zunanje politike, se Izvestija strinjajo s pariškim : Tempsom -, ki je pisal, da se le-ta zaenkrat še ne ho spremenila, ker >>p unija angleških strank do oktobru meseca, kn -e bo parlament razpustil, ne lin spuščala v kakršnokoli pomembno zunanjepolitično akcijo. Francija bo mogla smatrati sedanji preobrat v Angliji za svoj uspeh šele. fe «e lin jeleni pokazalo, da ie politika izdajalskega« lahurizma ojacila v angleški publiki konservativno reakcijo.
Burna
prva seja
nove madžarske vlade
Karolyi razvija delovni program
Budimpešta, 27. avgusta, tg. Danes popoldne /c ministrski predsednik Karoly v poslanski zbornici prečital svoj vladni program. Ko je vlada vstopila v dvorano, jo je desnica pozdravljala, meščanska levica je molčala, socialni demokrati pa so -hrupno zahtevali splošno tajno in enako volivno pravico. Socialni demokrati so vzklikali, da so v vladi sami slamnati možje in da naj se imenujejo t vlado resnični strokovnjaki. Karoly je v svojem irogramnein govoru naglasa!, da je glavna naloga .lade vpostavitev ravnotežja v proračunu z največjim varčevanjem. Tozadevne svoje načrte bo vlada sproti predlagala odboru triintriueseterih. Vlada bo ukrenila vse potrebne ukrepe za ublažitev grozeče stiske, da ne bo nihče trpel lakote. Javni red se mora vzdrževati 1 odstranjevanjem vzrokov, ki ga ogrožajo. Kar se tiče verske pripadnosti, ne sme biti nobene razlike med državljani. Ker smatra vlada svojo nalogo za popolnoma gospodarsko in finančno, ni grof Karoly predlagal nobenega nadaljnjega notranjepolitičnega programa. Dalje je na-
vajal glede zunanje politike, da je bila Madjarska še pred par leti popolnoma izolirana. Prijateljstvo z Italijo pa je odprlo vrata le ječe. To ne neprecenljivo prijateljstvo traja tudi sedaj in se bo zgrudilo »e dalje. Vse države priznavajo miroljuben značaj tega prijateljstva, tako da so sc poglobili odnoŠaji Madjarske tudi z drugimi državami, kakor n. pr. z Nemčijo in Francijo, /a zadnje posojilo se jc v prvi vrsti zahvaliti Franciji, ki pa /a tc kredite ni slavila nobenih političnih pogojev. Gospodarske pogodbe so sklenjene z Nemčijo, Avstrijo in Romunijo, s Francijo in Češkoslovaško pa se pogajanja -e nadaljujejo. Treba je stremeti za tem, da sc konča evropska gospodarska carinska vojna, katero označujejo najbolje žične ovire carin. Vlada je trdno odločena, da bo storila \se, ila sc z boljša gospodarski položaj države. Karolyjcv govor jc desnica in centrutn sprejel z odobravanjem. Levica je molčala, socialni demokrati pa so delali zbadljive med-klicc. Nato sc jc začela debata o vladnem programu.
za vse to delo je ban podpisal akt, s katerim jc nakazal zdravilišču ob priliki desetletnice
30.000 Diu za nabavo
potrebne operacijske opreme. Tedaj je banov tajnik dr. Ilrolih izročil priniariju dr. Neubuuerju to listino. Končno je ban še enkrat pohvalil požrtvovalne redovnice. Nato so se gostje razšli in odnesli domov kur najboljše vtise v vsakem pogledu glede golniškegn zdravilišča.
Pariz, 27. avg. ž. Agentura radio poroča iz Moskve, da so štirje ruski ljudski komisarji, med njimi Mikojan, podali ostavko.
Kodanj, 27. avg. AA. Svetovno prvenstvo v kolesarstvu po cestah si jc v skupini profesionalnih dirkačev priboril Italijan Gucrra, v amaterski skupini pa danski kolesar Hatiscn.
Pariz, 27. nvg. tg. Razsodba hanškega razsodišča o carinski uniji med Nemčijo in Avstrijo se nc bo mogla sporočiti v Ženevo pred 2. sept., ker redakcijski odbor svojega poročila še ni dokončal.
Ostanemo prijatelji!
Rim, 27. avg. Ub priliki svojega nastopil jf predsednik ogrskega ministrskega sveta K;«#olyi posilil Mlisiollnlju brzojavko, v kateri ga obvešča, du je prevzel vlado, in ga zagotavlja, dn je ena najbolj važnih nalog njegove vlude. da nadaljuje Iu, če je mogoče, se utrdi vezi odkritosrčnega prijateljstva, ki obstoja med obema državnimi. Na tu način bo samo ugodil prisrčnim čuvslvoiu ogrskega naroda napram italijanskemu, Prosi Mussoliuijn, naj ga v tem prizadevanju podpira li-'o ljubeznijo, ki jo je Italija vedno izkazovala Ogrski.
Mussolini Je Knrol.vlju odgovoril, da je njegovo brzojavko sprejel s posebnim veseljem. Zagotavlja ga. da bosta italijanska vlada in italijanski narod podpirala prizadevanje ogrske vlade, d:t sc v/dr žijo in utrdijo vezi odkritosrčnega prijateljstva med nhrma državama. Vaša ekscelenca naj ve, dn bo v meni in v fašistični vladi slejkoprej našla odkritosrčno voljo sodelovanja v prid Madjarski.
Razmah Bule
Zlvn. 27. avg. ž. Baflna tovarna Intenzivno Iz-viiju svoj načrt da uvede transport svojih produktov potoni tovornih avtomobilov. V tu namen je nabavila t v oblica letin 10 tonskih avtomobilov, i<i jih bodo gonili DUsel motorji. Izdelava teh avtomobilov bo izvršena v lastni režiji ln za lastno uporabo. Mm bodo tovorni avtomobili gotovi, bo tvornlcu začela graditi osebne avtomobile, ki bodo \ glavnem služili akvlzaclji.
Romunska delegacija za Ženevo
Bukarešta, 27. uvgustn. A \. delegacija zu septembrsko skupščino Društva narodov bo: Romunski minister za zunanje zadeve princ Ghiku, romunski poslanik v Londonu Tilulescu in romunski stalni delegat pri Društvu narodov. Namestniki so: gdč. Helena Vncaresco, ga. AleksRiidrinu Cantacuzeno in pooblaščeni minister Rudolcsco.
Povsod sledijo
Berlin, 27. avg. NA. Berlinska občina je sklenila prekiniti razne javne gradnje. Gre predvsem za ustvaritev gradnje novih podzemeljskih zvez. Obtina bo znižala tudi plače vodilnega urndnišlva in občinskih svetovalcev,
Belgrajske vesii
Belgrad, 27. avg. AA. Železniška prometna šola je rešila prošnje nri javnih kandidatih zn lo šolo. Od 443 kandidatov iinn 45 kandidatov maturo, 8 razredov srednjih <ol ima 91 kandidatov, 7 razredov pa so končali 301 kandidati. Šolsko vodstvo je izbralo 183 kandidatov in jih sprejelo v Solo, in sicer z mr.turo 29, z 8 razredi srednje šole 30, n 7 razredi pa 121. Sprejeti kandidati hodo morali na zdravniški pregled in položiti prijavni izpit. Ostali kandidati so bili odbiti zaradi slabih uspehov in zaradi nezadostnih dokumentov njihovih prošenj. Zdravniški pregledi in sprelemni izpiti bodo od 26. t. m. naprej,
Belgrad, 27. avg. ).. Zmanjšanje banovinsklh proračunov jc izvršeno po vse) državi, ter to poročila dostavljena iinančnemu ministrstvu v daljno delo.
Belgrad, 27. avg. i. Zaradi vinske krize v niši državi so sc predstavniki vinarskih krogov obrnili na priviligirano izvozno društvo ter na mero-dajna mesta v ministrstvu in prosili, da se vinski krizi posveča največja pažnja, ker so zaloge ie preteklega leta zelo velike. Izvoženo je komaj polovico predvidenega kontingenta. V Pančevu je začela obratovati tovarna električnih žarnic. Tovarno so ustanovili ugledni gospodarstveniki iz Pan-čeva in Belgrada.
ZngrebJka vremenska napoved: Nestalno.
Golnik je proslavil desetletnico
Golnik je včeraj slavil 10 letnico svojega obstoja. Bil je to svečan dan ne samo zu \ -e tiste, ki so preii desetimi leti polagali temelje temu največjemu zdravilišču za jetične v naši državi, in druge zopet, ki so s svojim požrtvovalnim delom, kot zdravniki, strežnice in strežniki, pripomogli k nepričakovanemu razvoju Golniku, to ni bil samo praznik za povabljene goste, ki jim je uprava zdravilišča v vsakem pogledu lako lepo stregla, temveč to je bil tudi praznik golniških bolnikov. Tudi njim se je bralo z obraza praznično razpoloženje, ko so med pokanjem topičev ob slavoloku pričakovali goste in jih ob prihodu navdušeno pozdravljali, kakor da bi videli v njih prinašalce tolažbe in pobudnike k novemu življenju. Med gesti, bolniki, zdravniki in požrtvovalnim strežniškim osebjem se je ruzvilu velika domačnost, iz katere se je porodila zavest, du smo vsi zdravi in bolni na tem svetu sotrpini, vezani drug na drugega, popotniki na poti v večnost, pa naj bomo zdravi in ognjeviti kakor žareči kresovi, ki izžarevajo ogenj življenju, ali neozdravljivi bolniki, te pojemajoče lučke, ki polagoma umirajo. To lepo prispodobo je podal pi . vzvišeni ljubljanski knezoškof v svojem govoru v novi kapelici.
Posvetitev oltarja
/e v jutranjih urah -e j.- vršil lep obred blagoslovitve novega oltarja, v katerega so položene relikvije oglejskih mučenikov Kancija, Kancijana in Kaiicijuniuu. Knezoškofu =0 asjstirali poleg zdraviliščnegu korala Antona Golela, dr. Fr. Perne, profesor v pokoju iz Trslenika, Jože V r a 11 kar, župnik v Dupljah, Alojzij Železu v. župnik v Goricah. Jože II ar t man, župnik v Krizah. France Hiti, kaplan v Križali. Alojzij Žitnik, tajnik škofijskega ordinarijuta in Leopold G o v e k a r , kaplan na Jesenicah.
T _
Četrta runda
Crn dan za naša mojstra — Pire zgubil proti Bogoljubovu v Vidmar prekinil totalno zgubljeno partijo proti Aljehinu — Kashdan
premagat Niemcoviča
Pozdrav gostov
Okoli 10 so prispeli g. ban dr. Drago Maruši e s tajnikom dr. B rol i h o m ter dr. II o f m a -11 o v i č . načelnik oddelka z,a narodno zdravje v tem ministrstvu, kot predstavnik ministra zu soeinluo politiko in narodno zdravje, srezki načelnik iz Kranja g. Znidarčič, zdravstveni nadzornik dr. Mayer, kol zastopnik načelnika jddelka za narodno zdravje v dravski banovini, f vrni Sedlar, referent. 7.a golniško zdravilišče pri banski upravi, dr. Kuhelj in J e r š i č kol zastopnika OUZD ter predstavniki ljubljanskega tiska. Goste je v Jedrnatem govoru pozdravil zdra-viliščni upravnik, primarij dr. Neubnuer. Zahvalil mu je g. ban in želel bolnikom ozdravljenja. \ imenu bolnikov je sprejel goste z lenim govorom poročnik V u k o v i č , ki se je zahvalil banovini in zdraviliščni upravi za gostoljubje, ki ga
bolniki uživajo na Golniku. Nato je p. llofnianovič začrtal glavne smernice naše vlude glede predhodne zaščite proti tuberkulozi in zdravljenja; želel je bolnikom, du bi se zdravi vrnili iz zdravilišča. Invalid Zor ko je v kratkih besedah po-pisal postanek Golnika, ki je bil prvotno namenjen samo vojnim invalidom, I11 se je s hvaležnostjo spominjal vseh. Iti so za zdravilišče kaj storili. obenem pa tudi umrlih vojakov. Kakor ima vsaka slovenska hišica svojo razpelo, je dejal, tako imamo tudi mi sedaj sredi zdravilišča svojo kapelico.
Prva sv. maša
Po tem prijaznem sprejemu >o gostje odšli v kapelico, kjer je knezoškof dr. Rožman daroval prvo sv. mašo na novem oltarju. V svojem tehtnem nagovoru je prevzvišeni poudaril važnost duševnih einiteljev pri zdravljenju; duševna sila. življenski optimizem in upanje v ozdravljenje pripravljajo pod vodstvom zdravnikov ugodna tla za zdravljenje. K temu razpoloženju pomaga v prvi rrsti veni. Tn kapelica naj hn kraj. iz katerega nai lisfi. ki upnin nit ozdravljenje, črpajo veselo razpnlozenje in optimizem, tisti pa, /a katere ni ver npnnja. dn bi ozdraveli, resignaeljo. vdanost v božjo voljo: /11 strežniško osobje in druge uslužbence pa nai bo vir pnžrtvnvnnja in ljubezni dn svojih bližnjih, dn bolnikov. Domači zbor. spremljan s harmonijem in gosli, je lepo prepeval med sv. mašo.
Ogled zdravilišča
Po sv. maši so si gostje v spremstvu prinia-rija dr. Neubauerju iu asistentov gc. dr. cerne-love. dr. Fr. Radšla in dr. T. Furlanu ler ekonomu Fr. replaka ogledali moderno urejeno zdravilišče. <>. primarij se je posebno poniudit pri statističnih tabelah, ki kažejo razvoj Golnika, in pri razlaganju zdravljenja jetike s pomočjo umetnega pnevmoto-inksa. Razkazal je desinfekeijske aparale zu raz-buževnnje bolniške obleke ju druge opreme; izključeno je. du bi spričo le(xa modernega razkuževanju bila dana možjiosl okuženja golniške. okolice. Oostie so se. posebno zanimali za moderni ROntgenov aparat, ki ga rabijo zdravniki ludi v Iprnpevtičnp svrhe. Nato so si ogledali tudi lep park in veliko pristavo. Po kosilu je g. primarij "p enkrat pozdravil g. bnnn, knezoškofa. p. Ilnfina-nnvičn in druge poste. Obžaloval je. da ni med go«li dr. Uredi« in dr. Oorfita. ki sla toliko pripomogla k razvoju zavoda. Zahvalil sp je tudi predstavnikom slovenskega tlskn ter prosil vse navzoče zn moralno pomoč pri zdravilišču. Odgovoril mu i>- ban in dejal, da je banovina ponosna na lo zdravilišče, ki je pod spretnim vodstvom gp. zdravnikov in radi velike požrtvovalno !i našiti dobrih redovnic tako lepo napredovalo. V znak nriznanJa.
Bled. 27. avg. Vlnli Flohr je -pel prvi končni. Mogoče je ludi 011 tako dober ekonom kakor Pire in si hoče prihraniti energijo za pozneje. Proli Spicliuaiinu. ki je poskusil novost, je prišel že v nekoliko boljšo pozicijo, vendar pa je vseeno napravil remi* v 15. poleži. Dejal je, du ne more igrati, ker so zvonili blejski zvonovi, 111 ga je to molilo. Spielinanu pa jc izjavil, dn ue more vedno igrati z vso silo.
Dopoldne sla bili končani ludi pnrliji Knslir -Vstaloš in Maroczv—Cnlle. Kostič je otvoril iu napadel dr. Aslnloša. Tu pa mu je odgovoril v protinapadu ter mu kmalu preprečil veliko rosa do I11 žrtvoval na kraljevem krilu kmetu, da si otvori linijo za napad. Kostič je kmeta sprejel, se počasi konsolidirnl in začel Igro poenostavljati, da bi v končnici, v kateri je. imel kmeta več. izkoristil svoje šanse. Astaloš je centraliziral svojega kralja in skušal zadržati nasprotnikove kmete, toda Kostič je igral končnico tako Izvrstno, da je profesorja Aslnloša kmalu prisilil h kapitulaciji. — Mirno sta igrala Marnezv in Coile. Po olvorilvi sta prešla v središuico brez večjih zaplelljajev. Pri tem pu so polagoma izginjale figure, tako da je nastala končnica s trdnjavami in kmeti, rezultat te končnice pa je bil remis.
Dopoldne je bila odločena še Celila partija, kalere rezultat pa za nas ni zadovoljiv. Pire je izgubil svojo drugo partijo, in sicer ga je danes premagal velemojster Bogoljubov v domskem gambitu, proti kateremu sc jc branil Pire, s slovansko obrambo. Bogoljubov, ki je eden najboljših poznavalcev damskega gutnbiln. je prešel kmalu v boljšo pozicijo. Pire ji napravil par strnlcgičnih napak in to je zadostovalo, rtu si je zgrudil Bogoljubov .sijajno pozicijo. Orni je prišel v stisnjeno pozicijo in Bogoljubov pa jc s svojimi figurami tako obvladal. dn so slabe točke Pirčeve pozicije prišle na dan v vsej svoji slabosti, tiakar Pire napada ni mogel več vzdržali iu jc moral kapitulirati. Po partiji sta mojstra analizirala in pri tem je bilo mogoče videti, do kakšnih podrobnosti ima Bogoljubov lo otvoritev preštudirano. Zato ni čudno, da je inludi Pire podlegel.
Ostale partije so bile končane sele popoldne. Slultz iu Tartakoivcr slu igrala rtaniski gambit. Do sicdišnice jo oslabil Tarlukovver nasprotnikovo rošado. Sloltz je dobro Igral in šele proti opoldanski pnvzi se je posrečilo Tarlukovverju, da je ugrabil na-proliliku kmeta, cesar reakcija je bila lep Stoitzev napad. Tarlukovver se je napadu sprelno ..Ubranil in popoldan «o \ -i smatrali, da jc sjloltz
Izgubljen. Saj jc Tarlukovver znan kot mojster v končnicah, toda Stollz ni odnehal. Z mladostnim egnjem je vodil napad naprej in zasedel zadnjo linijo, kur je izvršil z veliko spretnostjo. Tarlukovver bi sedaj mogel in moral prisiliti remi«, todn on je hotel dohiti iu tuko se je končno Zgodilo, dn ga je Stollz postavil pred neubranljiv mat v dveh potezah, kar je vzbudilo veliko presenečenje.
Kashdan je danes topel dosegel sijajen uspeh. Premagal jo velemojstru Njenirovifs, ki morn bili Mieer ind is poni ran. Kashdun je izbral llettijevo otvoritev iu jc izgledalo v središnici. da stoji NJem-eovič nekaj bolje. Njemcovič je pritisnil nn d-liniio iu je imel močno diagonalo l>7 do lit. Poleg tega je Kashdan ludi nekoliko oslabil pozicijo svojega kralja. Iz anali/e mojstrov po končani pnrliji o prišli popolnoma drugi rezultati, kakor ga je do-segel Njemcovič. Toda on je igral slabo, izgubil krnela in ludi pozi ija i<. jio.-lajalu vedno -labša, tuko da j. moral d lili še enega kmelH. Popoldan 11 žr hodil Njemcovič okrog svoje partije kot okoli pogorišča. Kashdmi je končno v dobro Izvedeni končnici privedet partijo do zmage, Izpledn. da Kashdan u pri njegovih uspehih krepko pomaga tudi sreča. Včeraj je že izgubljeno partijo dobil, danes pu je bilo nekaj podobnega. Toda igral je močno, čeprav nc popolnoma korektno iu takemu gre sre-č.t na roko.
Najtežja in najbolj opazovana borbn pa se je vršila v partiji Aljehin- Vidmar. Mjehln se je v otvoritvi bolje razdelil iu dobil močan center, dočim jp Vidmar bite] z razvojem šele takrat, ko j" Aljellin že -ilovilo napadal. Aljehin je. napravil slrušen napad nu nekoliko csninljeiiega Vidmarje-vega kralja. Reziillat je bil silno te/.ku pozicija za \ idniurju. Vidmar si je moral oslabili rošado iu Aljehin je s pomočjo grožnje mala izsilil od Vidmarju kvaliteto manj, lodn Vidmar je kljub temu sel z, veliko voljo popoldne zopet v boj. Drug mojster ne bi vzdrial več dolgo, Vidmar pa se je branil 3 tako fcilavostjo, dn bi proti koncu popoldanskega Igranju lahko dosegel celil is. Znlibog je lo spregledu! iu se je v prekinjeni poziciji nulinjiil v lakem položaju, da Aljehin lahko forsiruno <i<»-r"/.e zmago.
Stanje po čeirlem kolu jo sledeče: Kuslidnit 3, Aljehin '2.'» (1). Bogoljubov. Koslič. Spiolmann '„"/•.•, Vidmar 2 (1). Maroczv, Sloltz 2. Astaloš, Flohr, Njemcovič, Pire 1 'A, Colle, Tarlukovver I.
Julri jo prest dan. Tudi prekinjene igre se ue bodo nadaljevalo.
Bolnišnico so modernizirali
Ljubljana, 27. avgusta.
Že večkrat smo iioročali o nameri, <la bodo ljubljansko bolnišnico tehnično in gospodarsko modernizirali. Prvi del modernizacije je sedaj zaključen. Bolnišnico smo si sedaj v novem stanju ogledali ler se prepričali o velikem napredku, ki j[a je s to modernizacijo dosegla.
Prvi obisk v bolnišnici je veljal
elektrarni in kotlarni.
To je sedaj pregledala komisija, ki si je predvsem ogledala novo in lično dovršeno transformatorsko postajo za 100 kilovvatov. V komisiji »o bili zastopnik banovine ing. Ivan St raju ar, zastopnik imAtne elektrarne pod ravnat, ing. Stanislav Sonc, ravnatelj bolnišnice dr. Franc Gerlovič in tehnični vodja zavoda tehnik Viktor šolar. Člani komisije »o ugotovili, da je naprava ločno in pravilno izdelana. Transformatorsko postajo so izdelale same domače moči. Komisija je prvič sklopila transformatorsko postajo 001)0 voltov, ki jo je izdelal naš priznani strokovnjak dr. Milan V i d m a r. Postaja brezhibno deluje. Tok visoke napetosti ji dovaja močan 1 km dolg kabel iz Vodmata. Kabel je priključen na prvi obroč visoke napetosti, ki votli iz mestne elektrarne, kar mu daje to prednost, da je zanesljiv, ker to predvsem zahtevajo potrebo zavodu.
Od stiskalne plošče vodi najprej osem kablov, dolgih nad 2000 metrov; kabli se potem še razcepijo in dovajajo tok posameznim oddelkom bolnišnice. Bolnišnica je imela do sedaj tok 150 voltov ter si «a je zaradi sedanjih aparatov delno še pridržala. Ta lok služi ludi za rezervo, prav tako tudi domača električna centrala, najstarejša v Sloveniji, močna 70 konjskih sil. Ta centrala se preuredi na izmenični lok 220, ozir. 380 voltov. Za rezervo za operacijske toke služijo še akumulatorji, lako da je bolnišnica z električnim tokom vedno dovolj preskrbljena.
Ugodno preseneti obiskovalca sosednji oddelek
gospodarskega poslopja,
v katerem sta pralnica in kuhinja. Kuhinja bolnišnice je se laj opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, kak >r jih potrebuje sodobna, velika kuhinja. Strojem daje gonilno silo pet električnih motorjev. Vso pozornost zbude moderni mesarski stroji. Moderna hladilnica izvrstno služi svojemu namenu, zlasli v hudi vročini. Sestre in uslužbenke vrSe tu zelo naporno službo, ker morajo dnevno kuhati za približno 1000 oseb.
I pralnici zaroda operejo dnevno do 0!*) kg perila. Vendar lxi treba pralnico še modernizirati, zakaj sedanja je zelo zastarela ter ne odgovarja več času in razmeram. Modernizacija pralnice je res v načrtu, kdaj pu jo bodo modernizirali, je seveda odvisno od glavnega, namreč od denarja. Nad pralnico se nahaja Uralnica, v kateri pridno krpajo in pripravljajo perilo. Dela seveda tudi nikoli ue zmanjka.
Največji oddelek zavoda je I., kirurgija.
ki jo vodi skrbni primarij dr. B 1 u in a u e r. Ki-rurgični oddelek prav sedaj predelujejo, snažijo in preurejajo. To delo bo dovršeno šele do zime. V irugent nadstropju so dela že rkoraj dovršena iti j« io nadstropje dobilo sedaj povsem drugo lice. Bolniško sobe so prepleskane z mirno oljnato barvo. Tu so novi primerni umivalniki, lepo urejeni hodniki, čajne kuhinje so obložene vse s plo-viraini. plinski štedilniki so novi, prav lako novi oomivalniki in tudi aluminijasta posoda je nova. V.-e to jamči, da se bodo jedila prenašala na povsem higijeti.-ki način. Na podoben način bodo preuredili ludi druge oddelke in je polrebni inventar že dospel. OAlelek ima novo moderno sig-
nalno napravo z žarnicami, branili ter se je more poslužiti vsak bolnik.
V	prvem nadstropju je operacijska dvorana, | ki jo sedaj popravljajo in predelujejo. Na ta način bo mogla še bolj primerno služiti svojemu namenu. Tu nameravajo uvesti nove, moderne svetiljke »Aciatic«, ki stane vsaka okoli 10.000 Din. Vsa dela lukaj izvršujejo zelo velikopotezno, seveda.
v kolikor dopuščajo denarna sredstva. Preuredili bodo tudi ostale sobe in dvorane, kar je bilo že neobhodno potrebno. Le žal. da je lo poslopje premajhno v primeri s potrebami. Zdravljenje na kirurgiji je zelo težavno delo za zdravnike in za sestre usmiljenke, ki se izredno trudijo.
Na internem oddelku
je nad preiskovalno sobo napis: Aegroli salus suprema le.\ esto! (Najvišja zapoved je skrbeti za bolnikovo zdravje!) Tudi na tem oddelku vrše kirurgi operacije. Oddelek ima tudi svojo ^.srbsko sobo- v spomin na osvobojenje lela 1918—1919. Primarij dr. Jenko, starosta bolnišnice, vrši s svojim štabom zdravnikov vizito bolnikov. Oddelek ima tudi poseben pododdelek za tuberkulozne bolnike, ki pa je premajhen.
Na oddelku III. je najzanimivejši Hiintgenov aparat. Ta je najmodernejše vrste. Zgradila ga je j tvrdka Siemens & Halske. Prvega le vrsle je dobila Amerika, drugega Nemčija in tretjega — ljub- : ljanska bolnišnica. Človek mora občudovati te ču- j dovile priprave in ta sijajni človeški izum, ki tako ; imenitno služi v korist človeškega zdravja. Pri- i marij oddelka je dr. Kulisi.
V	prvem nadstropju je oddelek za bolezni na ušesih, nosit in t/rlu. Primarij oddelka je dr. Jos. Pogačnik, ki si je znal pridobiti ljubezen otrok, svojih številnih malih pacientov. Kakor skornj vsi oddelki bolnišnice je tudi la oddelek mnogo premajhen in sprejemajo vanj bolnike le v najhujših slučajih. Prizidek oddelka ima napis Dom kraljice Marije ler je namenjen dojenčkom in šoli za poklicne seslre. Tu je tudi ambulatorij za otroke do 14 let.
Nasproti je oddelek 11 „ kjer se zdravijo ljudje, ki so zboleli za veneričnimi in kožnimi boleznimi. Primarij oddelka je dr. Demšar. Oddelek napravi zelo žalosten vtis na vsakega obi.-kovalca.
Oddelek I. slu i i za zdravljenje očesnih bolezni. Primarij oddelka je dr. Je še. Tudi la oddelek se je v zadnjem času zelo preuredil. Na la oddelek je izredno velik naval. Mnogo nesrečnikov, ki so v skrbeh za svoj vid, ki pa jih zdravniki največkrat osrečijo s tem, da vrnejo njihovim očem zdravje.
Oddelek VI. je infekcijski oddelek in ga vodi znani strokovnjak dr. Meršol. (iinljivo je gledati, kako se morajo otroci ruzgovarjaii s svojimi materami skozi mreže in v oddaljenosti 10 metrov.
Do zadnjega oddelka VIL, lo je oddelka za tivtne iti dutevne bolezni vodi obiskovalca pot mimo lepo okrašenega znamenja lurške Matere božje. VIL oddelek vodi primarij docent dr. It o b i d a. Na la oddelek privede največ bolnikov nedvomno alkohol.
Na bolniškem vrtu poleg glavneua poslopja že sloji paviljon za trafiko, ki bo oskrbovala bdnike s tobakom, časopisi iu pisarniškimi potrebščinami.
1' upravnem poslopju je nastanjena lastna lekarna zavodu in pa pisarne. Tudi lu je vedno dovolj dela, ki ga povzroča uprava bolnišnice. Vse priznanje je treba izreči dvema gospodoma, namreč ra\na'elju zavoda dr. Francu U e r 1 o v i č u in pa upravitelju g. Josipu Šara bonu, ki skrbita, da je zavod vedno vesno upravljan in stalno na sodobni višini. Seveda so ludi najr r un teh dveh gospodov stavljene meje, ki jih vedno določajo — denarna sredstva.
Aliehmova prva zmaga
Bled, 26. avgusta. V prvem kolu jc Aljehin z lahkoto odpravil •veda Stollza. Občudovanja vredno je. s kako lahkoto in sigurnostjo prehaja on v prednost in dobiva. Take popolnosti še ni dosegel noben drug mojster. Stoltz : dr. Aljehin Španska igra. 1. 24. e5. 2. SI3, Sc6. 3. Lb5. a6. 4. La4. db. (To jc varijanto je Aliehin prakticiral tudi v matcliu z Bogoljubovim.) 5. d4. M. 6. I b3. S d4. 7. Sd4, :i!»l. (Črni je imel opustiti centralno točko e5, toda ostane mu odprta e linija in napad na kmeta c4.) 8. I.d5 (kmeta d4 beli še ne more vzeti, ker bi sledilo c5 s pretnio c4). ... Tb8. 9. Leh;, Ld7 10. Ld7. Dd7. 11. 1X14, Sto 12. Sc3, Le7. 13. 0 0,0 -0. 14. Ld2. Tfe8 (Črni je /c zasedel c linjio in s tem otvoril napad na beli četnim). 15. Dd3 (kraljica se
na d4 ne počuti dobro in gre proč), 15. .. .b4 (črni silovito napada kmeta c4, konj ki ga je kril mora proč), lo. Se2, Dc6. 17.' 13 (črni je i/silil znatno oslabšanje bele rošade. kar izkoristi zelo precizno) 17. ... d5 (beli centrom jc uničen). 18 ed5, Sd5. 10. Taci. I tn. 20. c4. Dco . . 21. TI2. Se 3. (črni ima pozicijsko /e dobljeno igro. Diagonala a7 gl in e linija morajo odločiti). 22. bi. Tbd3. 23. I.e3: (izsiljeno) 23. . . Tc3: 24. Dc2, I.h4. 25. g3. TI3: 26. Teli, I.g5. 27. Kg2. Tf2+ 28. TI2 : Dc6 20. Kh3. l e). 30. Tli, td5. 31. Sit. Dd7 t- 32. g4, Td4. 33. Dg2 (Stoltz pripelje svojo kraljico na pomoč kralju s tempom radi pretnje Da8 . Toda tudi to ne pomaga) 33. . c6. 34. Sh5. I.g5. 35. De2. g6. 36. Lg3, h5. 37. Sel (sedaj sledi eleganten ko-ncc) 37. ... Dg4! : 4- 38. Dg4 : Iig4 : + 30. Kg4 : Te4 : -I- 40. Kg5, Kg7 (beli brez izgube kmeta ne more kriti mata). Beli se vda.
Maribor na razsfavi slovenskih mest
Maribor. 26. avgusta.
Razstave mest dravske banovine na ljubljanskem velesejmu sc udeleži tudi mesto Maribor. Materijal za to razstavo sc pripravlja že dolgo ter je tako obse/en in pester, da bode vzbujala razstava pri vseh obiskalcih vsestransko zanimanje.
Pročelje paviljona, v katerem bo razstava nameščena, bo okrašeno z grbom mariborskega mesta. Razstava bo razdeljena na številne oddelke, ki bodo nazorno kazali ves razvoj našega mesta do najnovejšega časa. Tako bodo v prvem oddelku razstavljeni razni dokumenti, ki se nanašajo na zgodovinski razvoj našega mesta, st.1re slike, fotografije starih Dbjektov, slike zgodovinsko važnih osebnosti, županov in javnih delavcev, dalje razni spomini na meščansko gardo, cehovsko življenje, zastave, mestni arhiv itd. Naslednji oddelek bo predočeval sodobno mesto, načrte, slike in panorame. V tretjem oddelku se bo prikazala struktura mesta z ozirom na funkcije posameznih delov mesta. Med najzanimivejšimi bo vsekakor četrti oddelek: relief Ma-
ribora in bli/njc okolice v merilu 1 : 1000, model mariborskega otoka s projektirano elektrarno v merilu I : 1000, model kopališča na otoku v 1 : 50, model mestne delavske kolonije 1 : 200, model mestnega mladinskega doma v I : 100. model počitniške kolonije na Pohorju v 1 : 50, relief Pohorja v okolici Brezno-Ribnica z znanimi granitnimi kamnolomi inž. Lenarčiča v I : 25.000. šesta točka bo pona-zorjevala razvoj Maribora po osvobojenju, tako aktivno stavbno gibanje, grafično in statistično predočeno. Za sedmo točko je prispeval gradivo g. general Majster: razmah mesta Maribora ob prevratu v političnem in nacionalnem pogledu. Osma točka bo vsebovala zdravstvo, naslednja pregled, razvoj, statistiko in grafikone vseh občinskih ustanov in podjetij. Slede si dalje oddelki: šolstvo, gasilska in reševalna služba, regulacijski načrt mesta, mestno gospodarstvo, tujski promet, pro6veta in splošno gospodarstvo.
Gradivo te razstave je naravnost ogromno. Pri sestavi so sodelovala vsa mestna podjetja, pred-
vsem gradbeni urad, dalje zgodovinsko društvo, tujsko-proinetna zveza, planinsko društvo, prosvetne in športne organizacije ter posamezni Kulturni in gospodarski delavci. V pripravljalnem odboru, ki je vodil zbiranje razstavnega inaterijala, se nahajajo najprominentnejša imena Maribora.
Razstava sama ima za mestno občino poseben pomen tudi radi tega, ker je dala neposredni povod za zbiranje statističnega inaterijala. Baš ta panoga je bila doslej povsem zanemarjena; bivša nemška občinska uprava ni imela za to smisla, prva po-preobratna leta je pa preureditev občinskega gospodarstva in poslovanja zahtevala toliko dela, da je bilo delo na statističnem polju potisnjeno čisto v ozadje. Neprecenljivo vrednost predstavljajo nadalje modeli in reliefi, zlasti za presojanje regulacije in za bodoči mestni razvoj.
Prepričani smo, da bo razstava mesta Maribora vzbudila veliko zanimanje ne le pri Mariborčanih, ki bodo obiskali velesejem, temveč tudi pri ostalih obiskovalcih. Dobili bodo jasno sliko o celotnem razvoju in o sedanjem kulturnem in gospodarskem stanju našega mesta. Pomen te razstave za tujski in gospodarski pomen Maribora je nedvomno velik.
Po razstavi v Ljubljani se bo organizirala v Mariboru enaka razstava v še povečanem obsegu, ker radi transportnih težkoč ni bilo mogoče spraviti v Ljubljano vsega inaterijala. V Mariboru bo razstava nameščena v Kazinski dvorani.
Umet^osšna razstava jugoslovanskih umetnic
Ljubljana. 27. avgusta.
Letošnje velesejniske prireditve se na poseben način udeleži tudi naša ženu. Kur dve razstavi nam nudi: v Jakopičevem paviljonu bodo razstavljena slikarska dela jugoslov. umetnic, na velesefmskem prostoru pa narodno gospodinjstvo.
Obe razstavi sla prvi ženski prireditvi te vrste, zato je umevno, da vlada zanje veliko zanimanje med našim ženstvom, pa tudi moški svet je radoveden, kaj znajo njih žene, matere, sestre in hčere.
V Jakopičevem paviljonu v Tivoliju pripravljajo jugoslovanske slikarice svojo prvo reprezentativno razstavo. Klub likovnih umetnic« v Jugoslaviji je še mlado združenje, vendar je priredil že 2 razstavi v Zagrebu. Ugodne kritike in zadovoljiva prodaja razstavljenih del so opogumile naše umetnice, da so zopet zbrale svoja najboljša dela in jih pripravila zu razstavo v Ljubljani.
Izmed Slovenk so zastopane: pokojna Ivanka Kobilca, Henrika in Avgusta ftantlnrl. Mara Kraljeva, Anica Zupunčeva, Mira Pregljeva in Kida Piščančeva. Med svoja dela so uvrstile tudi mini-jature celjske Nemke llauser in Francozinje Renče Dufour-Gorjupove. žene našega slikarja Jože Gor-jupa. Na slikah hrvatskih umetnic čitamo istotako znana imena: Nasta Itojc, Crnčič-Virant, (Vdavič-Sriča, Reška ftandor. Vera Bojuifič, Auer-Schmidt. Tudi tri Dalmatinke razstavljajo: Zoč BorelH, Cnta Gattiu-DujSin in Zinaida Bandur, iz Osjeka pa Elza Rechnitz.
Opozarjamo občinstvo, posebno pa ženslvo. na slavnostno otvoritev razstave, ki ho v nedelio, dne 30. avgusta ob 11. Razstava bo odprta do 21. septembra, vsak dan od 9 do 17.
Gosporf;nslta raz slava na ve1e*e:mu
Ljubljana. 27. avgusta.
Paviljon K', razstava novodobnega gospodinjstva. bo gotovo najzanimivejši del letošnjega velesejma. Gospodinje bulo pokazale gospodinjam, kako si je treba urediti dom in delo v njeni, da bo imelo gospodinjsvo čim več uspeha. Novodobni gospodinji je čas drag, saj jo Čaka poleg kuhe še toliko drugih poslov in |>otov. Dragoceno je zanjo njeno lastno zdravje, njena delavna meč. zato si mora urediti vse delo lako. da se pri tem čim manj utrudi in opravi čim več dela. Da ne govr.rimo o denarnih sredstvih! Vsak dinar mora obrniti, premisliti, preden ga izda. Na razstavi bo videla, kaki se njeno gospodinjstvo najbol' poceni in na ka'šen način lahko najizdalnejc varčine z denarjem.
Razstavi ialke dobro vedo. da ne žive naše gospodinje v sijajnih gmotnih razmerah, zato so zasnovale razstavo tako, da bo imela od nje korist tudi manj imovita žena.
Zanimiva je razporeditev razšla ve. Takoj pri vhodu bo koja, kjer bodo strokovnjakinje teore!ič-no pojasnievale, kaj je zmisel in namen modernega gospodinjiva, kako si mora gospodinja urediti kuhinjo in hiš), da bo potrebovala čim manj Časa. delovne sile in denarja. Z vsem tem mora šlediti in pravilno gospodariti. Drugi del bo pa nazorno kazal to. kar so nam pojasnili prej teoretično. Videli bomo, kako je treba hraniti in oblačiti dojenčka. kako naj skrbi žena za nego svojega telesa kaj naj čita. kako naj vodi gospodinjske račune: kako naj si uredi stanovan;e, če ima večjo družino, če ima samo kuhinjo in eno sobo ali če mora poleg domačih del izvrševali še poklic. Pokazali nam bodo, iz kakšnega malerijala se delajo zgradbe oprema stanovan'a, obleka; katere priprave naj rabi gospo-dinia, da si olajša in okrajša dourče delo, kako naj se praktično obleče in tudi. katere domače proizvode na i upošteva pri nabavi gospodinjskih predmetov. Vse to in še marsikaj drugega nam bodo pokazale razstavi ialke. Vse pa bo imelo skupni smoter: to in to delo na< si gospodinja tako uredi zato, da ne bo pri gospodinjstvu po nepotrebnem tratila časa, svoje moči in denarja.
MOC
močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljala za izredno delo današnjega načica življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. C'e nadrguete svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
OMAMA
FRANCOSKKGA 2GANJ\ si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočili in in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivnhio in kopalno vodo par žlic >DIANA francoskega /gania in opažajo enak dotrodejen občutet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: mala steklenica Din 10' —, srednja steklenica Din 20'—, velika steklenica Din 52 —. | | Pazite na ime DlAvA« m varujte se pred ničvrednimi pona-re lbami. | 48 letni obstanek DIANE daje dovoljno jamstvo. | Razstavljeno ua ljubljanskem velesejmu P \ V1 I.JON E 530—531 | | | Oglejte si iiloibo.
Trgovci zahtevajte engro> cenik.
Vsako leto itosečajo velesejeni tudi žene v velikem številu. Letos so prireditelji še prav posebno upoštevali ženske poirebe. Upamo, da ne bo žene, poklicne ali gospodinje, ki bi sj ne ogledala lega oddelka. 1'a tudi moški svet bo zanimalo, kako bi moral biti urejen njih doiu. In slednjič: saj je večina gospodinjskih pripomočkov produkt indu-j strije in tehnike, kar vse je izum moža!
Dijaki, pozdravljeni!
M. Sobota. 2<>. avgusta
V dneh 28. in 29. t. m. se bodo v M. Soboti zbrali akademiki, člani SKAD Zavednost od vseh strani Slovenske krajine. Te dni se bodo vršila dijaška zborovanja.
Dne 28. t. m. bo dijaški tečaj s štirimi predavanji. Predavali bodo: Kranju Milni (Naš dialekt in odnos do književnega jezika), Cami lin Ivan (Naši ljudje), Kerec Franc (Sezonsko delavstvo in izseljenško vprašanje), Horvat Kranju (Naše gospodarske in socialne prilike). Naslednjega dne pa bo občni zbor, na katerem bo podano poročilo o delovanju društva in se bo volil novi odbor.
Naslovi predavanj kažejo, kaj je namen našega dijaštva. Se globlje hoče prodreti v dušo svojega ljudstva. Zlasti zadnji dve predavanji hočeta vzbuditi na dve najbolj pereči vprašanji. Vprašanje sezonskega delavstva in izseljenštva ter kritični gospodarsko-socialno položaj človeka najbolj sili, dn vzljubi ta narod, ki živi ob severni meji. —
Dijaško zborovanje je važno ne le za dijaštvo, marveč za ves narod. Radi tega smo vsi veseli, da naša katoliška akademska mladina kuže tako zanimanje za svoj narod. Vesela je zlasti Sobota, ki je kulturno središče in ki je v svoji gimnaziji dala veliki večini akademikov srednješolsko izobrazbo. Zborovanju želimo mnogo uspehov in vseiu udeležencem kličemo: Pozdravljeni)
Avto podrl cloveha
Ljubljana, 27. avgusta.
Danes dojioldne okoli 10 se je pripetila pre<4 glavno pošto resna nesreča. Na kolesu se je pripeljal mimo 40-letni poštni uradnik Lovro Dnvjak, stanujoč v Rožni dolini r. III. St. 3. V kolesarja pa se je zaletel avto industrijalca Dolencu iz škofje Loke. Dovjak je padel na tla ii) se resno poškodoval po obrazu in na levi nogi. Sedaj se zdravi v bolnišnici.
Drugi ponesrečenec, ki gn je danes sprejela ljubljanska bolnišnica je 51 letni Janez Kovač, občinski revež iz vasi Sečnika pri Polhovem grad-cu. Ta jc ponoči prenočeval pri nekem kmetu in je med spanjem padel s podstrešja ter si zlomil desno nogo.
Vlom v občinski urad
Slovenjgradec, 26. avg.
Pretekli teden od |>etkn na sobolo ponjči je bilo vlomljeno v občinski urad pri Sv. Andražu pri Velenju, od koder je neznan storilec odnesel 5 štnmpiljk, ki jih je našel v zaklenjenem predalu mize. ter s ključi, ki jih je tudi našel v predalu, odklenil en kovčeg z akti, od koder je odnesel 900 Din. štampiljke so okrogle obč štampiljke, reprezentančne štumpiljke, šlampiljka z imenom SI. Andraž in datum. |iodpis župana Zabukovnika in meden pečatnik. Vrata v pisarno in v miznico je vlomilec vlomil s sekiro, kolero je našel v bližnji nezaklenjeni drvarnici. Ker je vlomilec odnesel vse štampiljke, s katerimi ima prejkoslej namen ponarejati listine, se vsi uradi kakor ludi |>osa-mezniki opozarjajo naj bodo pri tem previdni, da ji ta ali oni ne prevari s ponarejenimi dokumenti. V slučaju, če bi kdo ponujat ali prodajal take štampiljke, pn naj dotičnega primejo iu prijavijo najbližnjemu orožništvu.
Strašna noč v Bahatcu
Stari mariborski rotovž podirajo.
Na tistem me„«itu in na bližnjih parcelah bodo postavili novo trinadstropno palačo.
Bakarac. 26. avgusta.
Mirni in tihi kotiček bakarskega zaliva je preživel v noči na sredo pravcato črno noč. Zgodilo se nam kolonistom hvala Bogu ni ničesar, spal pa to noč ni nihče in zavžili smo obilo strahu.
Od ponedeljka 24. avgusta dalje je ležal nad Kvarnerom težak »široko* (jugovina); nebo čez in čez oblačno. Oster veter in valovi so onemogočali kopanje v morju. V torek je začelo obilno deževati — po skornj trimesečni dobi suše — silni nalivi so sledili drug drugemu do večera, ko se jc razvedrilo in prisijal nam je zopel zvesti znanec — mesec. Le še v hribih v ozkem kotu nad Bakrom so ležali temni sivi oblaki. Kdo je slutil, ko je legel spat, da bo to noč po tolikem deževju doživel pravi sodni dan? Okrog polnoči se je pričela valiti od Bakra sem nevihla. kakršno moreš doživeti pri nas le samo v visokih alpskih legah. Silni veter, pravi orkan, je pihal, lilo je kot iz škafa, da so se Sipe na oknih kar šibile pod pezo težkega naliva. Grom, blisk, strel je sledil slrelu, ki so jjošaslno razsvetljevali temno noč.
Okrog 2 ponoči začuje kuharica v domu cvi-leče otroške klice na pomoč. Rili so to otroci iz sosednje hiše št. 1, v katero je treščilo in jo užga-lo. Hiša stoji takoj v bližini Celjskega doma na drugi strani struge suhega po i oko. Vrla kuharica je hitela budit vnščane. Ko se prebudi gdčna Zeni-IjiČeva. ki nadzoruje otroke v domu, in pribiti v
dvorano, kjer otroci spe, je že bila polna dima od bližnjega požara. Strah, ki se ne da popisali! Tudi vaščani so v prvem trenutku vsi mislili, da gori dečji dom. K sreči je pilial oster veter v smeri od doma in vasi proč. da ni bilo neposredne nevarnosti za razširjenje ognja. Naši otroci so se dali hitro pomiriti in so kmalu zaspali. Žalosten je. bil jiogled na hišo v zubljih, a pomoči od nikoder. Možje in fanlje, kar jih ni v Ameriki za kruhom, so sedaj skoraj vsi zunaj na ribjem lovu. Okrog hiše so bile le glasno tarnajoče vaščanke, ki so z vrči zajemale vodo iz mlak okrog hiše, nastalih po nalivu; niti lestve ni bilo nekaj časa dobili v vasi. Seno, streha in vsi leseni deli v hiši so zgoreli; živino in vso opravo so rešili. Ponesrečil se k sreči ni nihče.
Po četrti uri so šele prispeli gasilci s Sušaka in Bakra, ko je ogenj že vse uničil, kar je dosegel. Hiša ni bila zavarovana. Posestnik, ki se nahaja na ribjem lovu v Senju. je ubog ribič. Juraj Crnarič s 5 otroki od 1(> lel do 5 tednov. Kolonisti smo takoj zbrali okrog 200 Din. da pomagamo ubogi družini v[ prvi sili. obračamo se pa ludi na plemenita srca doma, da pomagajo nesrečnim pogorelcem. Darila hvaležno sprejema Celjski dom, Bakarac, do 7. septembru, ko se zaključi sezona.
Po preculi noči se nam danes zopet smehlja j toplo južno solnce, flolnčimo in kopljemo se |xi mili volji. Voda na u- uekui hludneiša.	\I.V.
Ljubljana
Kraljevi leden v Ljubljani
Dno fi. septembra 11131 oli pol 11 dopoldne bo
v Ljubljani svečano odkritje spomenika Kralju 1'otru I. Velikemu Osvoboditelju,
Povodom te slavnosti se vrše v Ljubljani sledeče prireditve:
,5. septembra zvečer ob 8: Fanfare na ljubljanskem Gradu. Izvaja nar. žel. glasb, društvo Sloga .
/.večer ob pol 9: Bakljndu. sprevod po mestu, petje ljubljanskih zborov pred bansko upravo in prc<i magistratom. Sodelujejo godbe »Zarja« in sokol, godba ter >llubadovu pevska župa\ /.večer ob pol 10: (po sporedu) zopet fanfare na ljubljanskem Gradu. li. septembra ob pol 5 popoldne: Predstava ^Gorenjskega slaveka^ na vrtu hotela Tivoli. Ob 8 zvečer: Monstre koncert godb »Sloge« in Drave« nn Kongresnem trgu (100 godcev na pihala.) Po koncertu vrtni koncerti ljubljanskih zborov v restavracijah in hotelih. 7. septembra ob 11 dopoldne: Cerkveni koncert v Stolnici: izvajata m*rg. St. Premrl (orgle) in violinist g. Karlo Rupelj.
Ob 7 zvečer: Predstava lloffmannsthalovega uiisleriju »Slehernik, na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo. 8. septembra dopoldne ob lt: Promenadna koncerta »Sloge« iu »Zarje v Zvezdi in v Tivoli. Ob 10 dopoldne: Otvoritev restavrinuiegn magistralnega poslopja.
Ob pol 3 popoldne: Veliki koncert združenih pevskih zborov »Pevske zveze pred Nunsko cerkvijo na Kongresnem Irgu (2500 pevcev in pevk).
Ob pol 5 popoldne: Opera Gorenjski slavfek na vrtu bolela Tivoli. Od 211. avgusta do 8. septembra se bo predvajal v veliki dvoruni hotela Union prvi jugoslovanski alpski film >V kraljestvu Zlaloroga , delo T. K. »Skale?. K odkritju spomenika bo razpošiljal Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru L, posebna vabila.
Za gledališke prireditve in koncert Pevske zveze r se bodo razprodajale vstopnico v pr odprodaji in lik pred predstavami.
Novo poslopje banovinshe hranilnice
i drugi dobrotniki, lil se jim je žilavo?! in pogum mladih akrobalov dopadla. Podjetje DukiC i/, Ljubljane jim je na printer darovalo močno žico, ki .10 zdaj uporabljajo pri svojih javnih produkcijah.
Ljubljana, 27. avgusta.
Kranjska hranilnica, sedaj Hranilnica dravske banovine je svoj čas razvijala v Ljubljani zelo živahno in priznanja vredno gradbeno aktivnost. Ta je zadnja leta žal ponehala in jc nastal zaradi tega občuten primanjkljaj, saj je javnost videla, da grade skoraj vse javne institucije, le Kranjska hranilnica, ki bi bila v povojnem času še bolj poklicana graditi, le ona ne.
Sedaj se je Kranjska hranilnica odločila za hvalevreden korak, ki bo prav gotovo primerno vplival na še vedno akutno stanovanjsko bedo v našem mestu. Hranilnica je namreč razpisala gradnjo velikega petnadstropnega stanovanjskega poslopja. To poslopje bo stalo na zemljišču, ki je j že dolgo last hranilnice, namreč na oglu Igrišča i in Gregoričeve ulice, tam kjer jc sedaj pusFa livada, Novo poslopje bo obsegalo 23 stanovanj, ki bodo opremljena z vsem komforioni, kakor to za-hteva adbna stanovanjska kultura. Stanovanja so ; v glavnem namenjena uslužbencem hranilnicc. Po- j »lopje bo priključeno na ze sedaj obstoječi kom- i pleks poslopij hranilnice in bo imelo fronto na [ Igrišče. Poslopje bo imelo tudi dva lepa in velika ' trgovska lokala. Fasada bo prav lepo izdelana, Vae načrte za poslopje je izdelal arh. Hu*. Gradbena dela so razpisana do 10. septembra. Gradbeni stroški bodo znašali 3—4 milijone Din. Novo poslopje bo dvorskemu okraju nedvomno v kras.
Nesramen rop
Učna doba naših akrobalov
Ljubljana, 27. avgustu.
Včeraj smo objavili članek o naših domačih akrobatih, ki bulo v sobo!« prvič nastopili v Ljubljani v Vego\i ulici. Objavili smo tuli sliko vseh treh mladih fantov — Snoja. Prosoinlka in Do-bovška z Ježk e ter v kratkih vrsluh podali njih življenjepis. Marsikoga bi -• veda ludi zanimalo, kako so fanije prišli nn idejo, produrirati se v zabavo t bčlnslva vi- ko pod nebom na napeli /.'■:, zraven pa tvegati lu»lno življenje.
Lansko jesen se je mudil, kakor znano, v LJubljani prof. Slrolischneider. Ta je 1'aulom v tilinil žrl jo in veselje do produkcij na žici Ze drugi dan p.i prvem Stroh-chnei.lerjevein nastopu v Ljubljani -i je is letni Preselil i k napel doma za dvoriščem močno vrv - poda na bližnjo hruško. Njegova nemil nu notura je končno našla svoje oporišče. Kant je vzel navadni rlnielj. si >IUnil poleg njega v ruke iu noge dober ko- volje in knrnjle — pil liajd na vrv. ('e gre enemu, zakaj bi ne šlo ludi
Ljubljana, 27. avgusta.
Ljublj nilska policija preiskuje sedaj slučaj prav predrznega ropa, ki .-e je pripetil snoči v Tivoliju.
Kodelijev hlapec Martin Papež je včeraj popoldne pil s svojimi znanci, med katerimi sc je nahajal tudi znana ljubljanska baraba in že večkrat predknznovnni tat 25 letni Albin Pretnar. Papež, ki jo imel denar, je dal zn kakih šest litrov vina. Vinjena rta nato odšla Pretnar in Papež v Tivoli, kjer ga jc Pretnar naenkrat nahrulil: Daj sem denar, ce ne te bom kar z nožem! Obenem je Pretnar res izvlekel nož in zagrozil z njim Papežu. Papež so je noža ustrašil, saj je vedel, kakšen nasilnež jo Pretnar, in je, izročil svojo listnico Pretnarju. V I i-i niči je bilo 190 Din denarja. Pretnar je listnico hlastno pograbil jn izginil z njo v temo.
Danes je Papež prijavil ta rop policiji. Že čez malo časa jo policija, ki predobro pozna Pretnarja, roparja aretirala, obenem pa je zaslišala tudi Papeža in še nekatere priče, ki so niogle izpovedali o raznih okolnoslih pri tem zločinu. Papež je tudi izpovedal, da je pred mesecem dni icral s Pretnarjem karlo. fvi ga je prevejani Pretnar seveda \tu-ga obrni in ko je Papežu zmanjkalo denarja, j da bi poravnal, za kar ga je Pretnar ogoljufal, mu je tn nasilne/, kar s silo vzel uro. Vsaj tako je Papež izpovedni, škoda, ki jo trpi Papež, je rr» sicer malenkostna, vendar pa gre pri leni zii tipi-< en slučaj ropa in bo Pretnar najbrž dolgo delni pokoro za svojo nasilnost, zlasti ker ima že lep kos kazenskega lista popisanega.
Čevljarski most demontiraro
Končno so Ic pričeli demontirati Čevljarski most. Ta dela izvršeje. kakor znano, tvrdka inž. Dukič. .Most je sedaj ves ograjen in zabarikadiran. Delavci so že sneli tlak z mosta in ograjo. Drugi deli pa pridejo šc na vrsto. Most, ki jc edini most iz litega žele/a v vsej državi ter je bil vlit na domačih tleli, bodo vnovič montirali ni';je ua Ljubljanici, namreč bli/u bolnišnice, tako, da uc pride v /gubo. I Novi Čevljarski most, ki bo stal prav na istem mestu I kakor sedanji, bo želc/obetonski. /a prehod Sta-i rega trga slu/i sedaj začasna lesena brv, ki so jo ' /c prej postaviti in ki vodi u podaljška Kleparske -teze ua Breg.
drugemu, -i je mislil lani'. In glej, p -čud je Pre- j
.»cinik dobival oblast nad vrvjo. Komaj po enem tednu slu »e Preselniku pridružila še Snoj In D bovšek. Zdaj so bili vedno skupaj. vsak čas t-o • gugnli na vrvi, bnlan-irnli. padali \ travo, dajali | Irug drugemu Uorajio, včasih opic-' ani in potol- | ceni od padcev, sicer pn vedno ve Ivi iu polili vo- i i je, zlasti še, ko -■> se jim k azili na vrvi pni ( uspehi.
Vrv so imeli fantje -prva napeto komaj iva metra visoko. Ze po prvih dveh <e 1'illt ;va !-•■ z vrvjo in korajžo vred pirsellli v Malo va- pod občinsko pot, kjer -o čez travnik napeli od hrasta na hrast boljšo in močnejšo vrv ter precej višjo »I zemlje. Nad vrvjo so dobili že kar precejšnjo oblast, padci »o čisto poneha!1. 1'iinelj «o zamenjali
• Na javnih iu zasebnih osnovnih šolali v Ljubljani bo naknadno vpisovanje /a novo šolsko i leto v torek L in sredo 2. septembra t. 1-, obakrat od ! 12, Šolska maša bo dne 'J. septembra, 4. septembra na bo reden pouk, ako šolska oblasi nc ukrene ilrugacc.
■ Za kr»lii(i predstavo filma V kraljestvu Zlatoroga . ki ho v sobolo 29. avg. l. 1. ob "Jo v veliki dvorani bolela 1'nlou so se vabila vsem gg. predstavnikom oblustm in raznih korporacij /.•• razposlala. Odbor Turistovski klub Skala.
■ i Delavska godba Zarja« jc preložila svojo v c elico na vrtu hotela Uellevvuc na Komarjev o nedeljo, duc :>0. avgusta 10J1. Nastop celotne godbe Zarja . šaljiva pošta s tremi lepimi dobitki, za
z dolgo jesunovo palico. nalaSč v ta namen prire- (iste, ki bodo imeli največ razglednic, bogat srečo-
leno. nn koncili obteženo s svincem, težko kakih	lov in druge zabave bodo razveselile v »c udeležence.
25 kilogramov.	/ačetek ob 16.
Toda kmalu je prišla nova neprijetnost. S * • i—11	j .") Ljubijo i<xki zbori naj čimprej dvignejo nole
so mimo orožniki ter povprašali za dovoljenje. Niso ja imeli. Morali .»o (trosili 7jviij in s težavo hi ltu Inbili. tola le začasno in v svrho vežhanja. Od tedaj dalje so bili pred oblastjo varni, vežbali so dan za dnem. vztrajno, •< čudovito vnemo in voljo, ob vsakem dnevnem času, včasih doleo \ jesenski večer. Ob nedeljah popoldne so njih v ribe bil<-podobne javnim prireditvam, ker »o so pojavljali na bližnji cesti prvi gledalci, vedno več in več. Počasi »o fanije dobivali med domačini spoštovanje. ljudje si) jili jeli občudovali. Njihove prn-dukcije sn začelo dobivati popolnejša obliko, nastopali so že kar sigurno, pa elegantno. Iloja in tekanje sem in tja po žici jim jo postala nialen-kns|. začob -n .-e sloje na glavi, ležanje nn hrbtu, vožnja z bii ikljem, prižiganje cigaret — vse I« G metrov nad zemljo, na trdno k hrastu in zemlji pritrjeni debeli žici.
Tuko so fanije vežbali v-o zimo. Ob najhujšem ča»u .»o jih ljudje opazovali na vrvi, boso. oziroma obute v nogavice. Nič jih ni zadrževalo, niti mraz. niti veter. Dostikrat »o se jim noge vsled |iomrz-ijene žice kar prilepijale na žico. ltes Čudovita vnema!
Ko so bili spomladi z vcžbanjeiu gotovi ter vsepov!**! mol domačini na Jezici in bliž.nji okolici »plošno znani kol »akrobati , jim je stopila na pol nova zapreka. Po svoji sodbi dovolj pripravljeni v.i javili nastop lega niso mogli prirediti, ker jim je manjkalo — denarja. Človek no bi mislil, da je ludi za take prireditve treba predvsem denarja. Pa jc le res tako. Samo mreža, ki jo oblasi nujno M hleva za javni nastop, ki mora biti prilrjena pod Žico, slano 4500 Din. Potreben pa je tudi drug inventar. Na vse le stvari so fantje sicer v«) zimo mislili, zbirali sredstva, sejali na Savi posek, opravljali v Ljubljani dnino, da bi si prislužili dovolj denarja — toda tako velikih zneskov niso mogli spraviti skupaj. V tej stiski jim je priskočila na pomo« mali Snojeva, ki je ponudila garancijo, dn so lahko dvignili posojilo. Pomagali so seveda ludi
ludi razodetje vseh treh božjih oseb -— in je videl, da preko te zagat: n« prid«, jc presci zopet na besedičenje o čistem evangeliju. V zadrego je
prišel glede dogme papeževega primata in Kristusovih besed, »Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo cerkev«, in trdil, da to naj bi veljalo vsem ljudem in veri, katero je sv. Peter priznal. Ko ga je katoličan zavrnil, da je to pač brezpri-merna fantazija, jc odšel. Najbolj značilno od vsega je na dejstvo, da se je prišedši na ceslo obrnil proti hiši oz, vratom in stisnil pest.
0 .Nadležni Kosami. Živahna letošnja gradbena sezona v Ljubljani je privabila v naše mesto mnogo Bosancev. Z delavci, ki delajo pridno in pošleno, pa se je prileplo ludi obilo bosanskih potepuhov, ki no morejo ali pa nočejo najli delu ter se preživljajo, kakor pohajkovale! pači znajo, ali s tatvinami ali pa z beračenjem. Posebno trpi zaradi te nadlege periferija mesta, kjer je policijska kontrola pač niunj ostra. Policija dnevno prime po sedem, osem leh nadležnih Bosancev in jih izžene v njihove kraje. Ali kaj pomaga, ko pn mesto njih pridejo drugi, tako, da se lakih Bosancev v Ljubljani nikoli ne zmanjka.
O Iz policijske torbe. Delavčeva žena Gizela
v (ilasboni Malici (Vegova ulica) za skupni nastop pri odkritju spomenika kralju Petru. — ilubadova župa.
0 Tiskarski škrat se pa res prav nii nc razume na ljubljanske telefonske številke. Ic p ra -v e telefonske številke, ki io ima vrtnarsko podjetje Pavel Šimenc 27-89, je skrpucal v včerajšnji ljubljanski novici »t. 78-89, kakršne ni v celem telefonskem imeniku drav. poštne direkcije, ^ Prijava poljedelskih strojev. Mc.-tno načel-slvn v Ljubljani opozarja vso laslnike poljedelskih slrojcv nn razglas Okrožnega uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da prijavijo stroje, s katerimi obratujejo, najkasneje iln 15. septembra 1931 pri mostnem načolstvu v mestnem rd-pravitištvu. Mestni trg 27 iii. soba in, med običajnimi uradnimi urami. Prijaviti »o morajo razni motorni stroji in stroji na živalsko vprego kot: mkililnice, siamoreznice. cirkularke za drv«, sejnini. grnbilnf, kosilni. gnojilni, čisiihii. stiskalni >1 roji, plugi, parilnice 'a seno. soparalnrji za mleko, črpalke, škropilnice ild. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski me-lnega načel-»Iva in na mestni deski v Sp. šiški.
Evangeljski zagrizenec. Po Ljubljani hodi neki agent, ki prodaja luteransko sv. pismo. Ni hotel priti na dan kako sc njegova vera imenuje, končno je pa Ic moral pokazati svoje karte. Razvila se jc živahna debata, teku katere sla dva navadna vernika gospoda propngatorja temeljito ugnala v kozji rog. Pobijal je poleg papeževega primata tudi tri božjo osebe, negiral vire, pač pa priznal vero v pekel. Na opombo, da je to strašna vera. ki ne pripušča kraja očiščevanja, ampak *!>tno pekel, je prijel na katolika Čaruga. Prvi onc-čiščevalec verc in evangelija ie bil cesar Konstantin, ki je cerkvi priboril svobodo. Sv, Trojico jc primerja! s solncem, njegovo svetlobo in gorkoto. Ko je bil opozorjen, da negira s tem osebo Zveli-čarjevo in sv. pismo samo, na kar se ravno sam sklicuje ali ija Božanstvo drutfe božie osebe, kakor
- ______■
V poletni vročini kuha te s
plinom!
Kuhinja ostane hladim, uo nuillegujejo Vas muhe kuha je prijetna in poceni
Lambert jo prijavila, du ji je izginil iz njenega nezaklenjenega stuuovutijn ua Gradu črn ženski plašč, vreden 1000 Din, in zlat prstan, vreden 05 Din. Lamberlova sumi tatvino neko žensko, ki se je leda.i klatila okoli grajskih slnnovnuj. — Ključavničarjev n žetin Lenka Kosmač iz Hrenove iilicu 5 je prijavila, da ji je nekdo na Krekovem trgu ukradel 500 Diu vreden voziček. — Delavec Štefan Korošu pa je ovadil nekega svojega tovariša, ki ga je pred dnevi v Lasunovi gostilni v Zg. Hiški napadel in mu razlrgal obleko, tako da trpi Koroša 500 Din škode.
•j Nočno službo imajo danes lekarne: mi Buhovec, Kongresni lig 12; mr. Uslur, Sv. Petri' c. 78 iu mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Lj.
Zaključek pedagoških dni
Maribor, 27. avgusta.
Gospa dr. Š. \Vinler, ki deluje z velikim uspehom v otroškem dispanzerju v Zagrebu in katera jc včeraj podala osnovne individualne psihologije z nekaterimi primeri iz svojega delovanja, je danes nadaljevala svoja izvajanja in prešla v podrobnosti. Izsledki ind. psihologije naj bi napravili iz otroka vrednega, sposobnega in zadovoljnega člana človeške družbe, kar je glavna njena naloga. To se bo zgodilo le, ako bodo "vzgojeni v prvi vrsti starši za to nalogo, ako žc ne starši današnje, kar je vsekakor težko, pa vsaj starši bodoče dece. Torej je nujna potreba, da mora biti tozadevno prenovljena šola in usposobljen učitelj, Na primerih je prikazala gospa dr. W. škodljivost presiroge in premehke vzgoje, opominjanja, pesimističnega vzgojnega postopka itd. Z otrokom naj se ravna kakor s subjektom in nc kol objektom. Otrok je ravnopraven član človeške družbe in jc torei glavna zahteva moderne pedagogike, da sc postopa z otrokom kol z malim odraslecem. Razložila je, kako vpliva položaj otroka v familiji na njegov duševni razvoj. Posebno sc jc ustavila pri seksualni vzgoji otroka, katera se inoru piičeli že v najzgodnejši dobi. Ni namreč treba, da dosti govorimo o seksualni vzgoji, ampak da otroka pravilno spolno vzgajamo. Ako pa jc treba otroku objasniti intimnejša spolna vprašanja, se zgodi to v predpubertetni dobi bolj splošno. v pubertetni pa temeljilo, Dolaknila se je ludi vprašanja koedukacijc v šolah. Smatra, da lo ni lahka zadeva, preko katere .se more iti kol .samo ob sebi umevni, ampak zahteva koedukacija v prvi vrsti dobre pedagogike. Kot zdravnica in izborna pedagoginj«, ki dolnje dnevno med mnogimi otroki, je izne?la polno interesantnih primerov onih
otrok, K' kažejo nervozne simptome, ki niso toliko podedovani, ampak so boli posledica napačne vzgoje, slabih socialnih in materialnih prilik, ki onemogočajo otroku pravilno zadržanje v človeški zajcdnici. Predavateljica je pokazala primere postopka v dispanzerju in navajala najrazličnejše slučaje v postopkih z onimi otroki, ki so kazali znake netvoze, ki so izzvali laž, krajo, raztrese-nost, izbruhe v sanjali itd.
Predavanju je sledila silno živahna debata, ki je pokazala, kako nenačet jc še seksualen problem. Zelo lepa so bila izvajanja g. Jurančiča, '.i je navedel praktičen primer, kako se da spolna, vzgoja etično sijaino rešiti. Debata jc pokazala, kako imajo prav naši katoliški pedagogi (dr. Jeglič. v svoji znani knjigi Mladeničem in drugih), ki hodijo pravilno pot. Prav jc trdil g. šol nadzornik Senkovič, da je pokazala predavateljica bodisi pri predavanju kakor pri debati, da jc na višku najmodernejše pedagogike, ker zastopa strogo stališče olioškosli in zahteva, da mora bili vsaka snov v pouku adekvatna duševni strukturi otroka. Reierat ge. dr. Winter je bil izveden tako nazorno in strokovnjaško in v takem tonu, da je iz vsakega stavka zvenela njena velika ljubezen do otroka, kar je bil osnovni ton tudi vseh predavani, ki so se končala s predavanjem g. Mar-tinca, kako vnesti izsledke individualne psihologije v praktično šolsko življenje, ljubezen, ki je tudi pedagoško centralo napotila k prirejanju pedagoških dni, ki so uspeli nad vse pričakovanje.
Četudi so predavatelji in debaterji v marsi-kaki trditvi zavzemali svoje posebno stališče, ki se ga v celoti ni moglo vselej odobravati s krščanskega stališča, jc bil vendarle lečaj vedno na višku -vojdi stremljenj s svojo ljubeznijo do mladine, ki je glavni cilj vsega vzgojstva.
Maribor
Slavje mariborskih gasilcev in reševalcev
Kakor smo že poročali, svečanu proslava mi letnic-prosto voljnega nasilnega iu. Omenjena proslavil so vrši
bo jutri iu v nedeljo obstoin tukajšnjega reševalnega društva, pod pokroviteljstvom
avgusta proslavljajo Mariboru 00 letnico
mestnega župana dr. Alojzija Juvnuii. Spored »lav noali jo sledeč: v »obolo bo ob 20 v Gasilskem domu na Koroški 12 slavnostni koiuerz, na knle-rom se I »o izvršilo imenovanje častnih članov in predaja častnih znakov. V nedeljo ob pol h položijo mariborski gasilci venec nu mestnem pokopališču v 1'ubrcžjn; ob pol 9 bo nu Glavnem trgu pred solin llre/inudeine -v. maša, ki jo daruje rloliii Župnik in kanonik nisgr Mihael 1'mek, nakar bo sledila blagoslovitev Mugvrusovc lestve, pri čemer bo tuiigirala kot kuinica županja dr. Angela Juvanov.i Ob iu v Gasilskem domu -večuno odlikovanje /a-lužnih lovu riše v po slurosli Jugoslovansko gasilske zveze Ji-ipu Turku. Ob pol 12 »kupna vaju prostovoljnega gasilnega in reševalnega drušlva nu Slomškovem Irgu in sicer na objcklu mestnega .»tolpa in -iohiice. 1'opoldnc t.b 15 gredo mariborski gasilci h n.j/lni veselici prostovoljnega nasilnega društva v Studencih, ki slavi ob tej |iri-
liki svojo 10 leluico obstoju.
★
Me-i anl! Dur 29. iu 30. reševalna in ga»ilnu društva v svojega plemenitega in nc-ebičnega dela. V znak jiriznanja k temu delu bo mestna občina okrasila oba dneva svoja jioslopja /. državno zuslavo. Vabim meščane, dn siorc i»'o na svojih hišah. — Zupan dr. .luvan.
Pozdrav ni večer frnnro-kini gostom, gojencem pariško politehnike, je bil v sredo zvečer pri Orlu. Večeru so .»o udeležili številni odlični gostje, predstavniki oblaslcv. uradov, korporacij ter pu-Irioličnih društev. Uvodno pozdravno 'bt-edo je govoril mestni poveljnik general D. Pavlov ič v francoščini, nakar .-o »ledili pivori jioniožiiega škofa dr. Ivana Tomažiča. ki jo spregovoril prisrčne besede v imenu luvunlinskojja vladikc dr. Andreja Karlinu ter lavantiiirk' duhovščine, podžupani dr. Lipo Ida. prof. Kendc kil predsednika okr. odbora Narodne odbrane, ter vršilca doliuo-li francoskega konzula v Mariboru II. Kurerja. Zahvalno besedo jo spregovoril v imenu gostov .lean liene Dulilb. Teki m včerajšnjega dne so si gostje v »prenišlvu mag. svetnika ltodoška ogledali mariborsko okolico, ruško tvoruico iu fulsko elektrarno ter -e nato odpeljali preko Avstrije in Švice v svojo domovino.
Pi (Vnjenr inserente in oglaševalce našega lista v Mariboru prosimo, da naj oglase, ki naj pridejo v vsakokratno nedeljsko številko, po možnosti oddajo v tukajšnji upravi na Koroški 1. oziroma podružnici na Aleksandrovi 0 (Prosvetna knjižnica) vsaj v petek popoldne do pol 17. Tn je v interesu saiuili oglaševalcev ler čini brezliibnejse uvrstitve, posameznih ogla»ov v zaželjeno številko.
Množica ljudi si je ogledovala v sredo zvečer tri vagone, ki o pa.-irali Maribor nn potu v Avstrijo: v strašnem stanju! Vagoni, v katerih so peklenski slroji v Zemunu iu na Jesenicah zahtevali težke žrlvo. Ljudje so si vagone ogledovali z ganjenostjo in občutki sočutja ter ogorčenjn hkrati.
n Društveno življenje pričenja znova. Tudi mariborski Ljudski oder gre v novo sezono. Nn letošnjem repertoarju ima več še neuprizorjenih del domačih in svetovnih dramatikov. Oid domačih zlasti Cankar. Finžgar in Nušlč; režirali bodo prof. Potokar. Jovo in Hrastov. Vsi, ki čutijo veselje in sposobnost z« odrsko delovanje, naj so zglasijo vsak dan od 18 dn 19 11:1 odru (Aleksandrova 0 — dvorana Prosvetne zveze).
□ SSK Maraton. Drevl ob 20 seja upravnega odbora. Radi važnosti dnevnega reda DolnoSlevilna udeležba nujno potrebna.
Mrtvaški zvon. V »liiresti <>S lel je umrla v Odlični ulici 27 zasebnica Marija Jerman: pokopali jo bodo jutri ob 15 na frančiškanskem pokopališču. — V Pek rab 25 je umrla pcsestnica Kliznbeln Glavič; pogreb bo danes ob 15 i* mrtva?, niče na frančiškansko pokopališke. Pokdjnicnma časten spomin, žalujočim niiše sožalje.
Žepu rji ua trgu. Poseslnhi Mafiji Jnnus ir Beneško vasi pri Sv. Petru je neznanec izmaknil na trgu i/, žepa črno u»iijalo denarnico, v kateri so so nahajali štirje bankovci pn 100 DI11 ler lo bankovcev po tO Din. Kmetico iu gospodinje, pozor!
Nu maribo/.kili osnovnih šolah bo vpi.-o-vanje olrok za šolski pouk 1. in 2. septembra, vsakokrat od ,s do 12; v četrtek 3. septembra pa bo otvoritvena služba božja. Takrat izvedo otroci, kdaj se Im pričel redni pouk.
S skednju jc padla pri Sp. Pulskuvi sedem letna n jeuka Marija Čumjuicr; dekletcu si je pri pudru »trlo desno nogo. Zdravijo jo v tukajšnji splošni bolnišnici.
Mariborska gledališče. Tudi operela je žo priči la z vajami: prva glasbena predstava bo v pri -zorite* Mcsla smehljaja . ki jo pripravlja dirigent Lojze llerzcg in režiser Trbuhovič. Razlogi slednje »•j dali povi.da načrtu, du bi »copcielo vprizarjalc brez zbora in samo s solisti. Mnenja .»1110, du bi se slednja mogla znuiiiojc uveljavili na drugem polju \li iuuijo operete |iotein sploh še kakšen zmisej?
_ V plamenih. Opolnoči je izbruhnil požar v slauovuniekeiii poslopju posestnika Jakoba Janiša vžikorcih 47; plameni so docela vpe|iolili hišo ter uničili vi - živež in krmo. K sreči so se rešili v-i domači i/, ognjenih zubllev, ki o vzulainteli sredi noči. skodli znaša 40.000 Diu ler je bila hiša zavarovana proti požaru z.i 11.000 Din. Jakob Juniš je težko prizadel: ima ženo in sedem nepreskrbljenih otrok ter iedva pel oralov zemlje.
Molni iklist > pešca. V Kamnit i sr jo zale? lel dam s zjutraj nepoznan molociklisl v krnela Francu Kapuna i/. Sv. Kungolc. Pri padcu je dobil Kupim težje poškodbe na glavi. Poklicani rešilni voz ga je prepeljal na rešilno postajo, kjer so ga obvezali iu odjiuslili.
Celie
I K Skal«, podruinira
Celju, javlja » tem vsem onim, nedeljski 1 tlet v Logarsko dolino 80. i/.Iel rudi nenadnih zaprek ne moro
Lijruh, sekcije v so se priglasili za avgu.-la, da so vršili.
Odkritje spomenika kralja Petru v Ljubljani. Prijave z,i legitimacije za čelrtinsko vožnoj se .»prejemajo do 30. avgustu nn magistratu pri g. Posniču v sobi št. 8.
Šport. V nedeljo se vrši nu »porinem igrišču Allrlikov prijateljska nogometna tekma med Iler-nicsom ii Ljubljane iu Atletiki. Začetek oh pni 5. Predlekma bo lekma rezerv.
Smrtna kosa. V Mnrijagradcu pri Laškem je umrla 20. avgusta 02 letna železničnrjeva žena Marija Knez. Prepeljunu bo v Celje, kjer bo pogreb danes popoldue.
1'ričctek šolskega leta na ilrž. rudarski soli v Olju. Vpisovanje in sprejemni izpiti od 1. do 10. .septembra. Popravljalni izpiti 12. septembra, redni pouk 14. septembra ob 8 zjutraj.
Nočno lekarniško službo ima od sobote do vključno jictka 4. septembra lekarna ■ Pri Mariji pomagaj* na Glavnem trgu.
Ptui
Aa Glasbeni malhi r Pluju sr. vrši redno vpisovanje o-l torka 1. sepl. do soboie 5. scpl. dnevno od 10—12 v šolski pisarni za sledeče predmete: glasovir, gosli. Čelo, teorija, harmonija in pihala. — Ravnateljstvo.
Primorll dr. Ivan MlŠP
zon€l redno ordinlra
Dnevna kronika
Zopet žrtve Triglava?
Jesenice, 27. avgusta.
Včeraj proti večeru se je bliskovito raznesla po Jesenicah vest, tla so sc neki nemški turisti ponesrečili v severni triglavski steni, katera ie žc zahtevala toliko žrtev.
Zašli so baje v neurju, ki je divjalo v torek ves dan tja do večera.
Kakšen je položaj zašlih, trenutno še nihče ne vc natančno. Snoči, v sredo zvečer, se jc z Jesenic odpravila rešilna ekspcdicija Skalasev pod vodstvom vrlega Joža Copa, ki ic žc tolikrat tvegal življenje v skrbi za svojega bližnjega, in g. Pavla Luckmanna, brata lani ponesrečenega Wolt"ija, ki tudi ie počiva v vrsti med triglavskimi žrtvami.
O uspehu rešilne ekspedicije sporočimo, kakor hitro bo kaj več znanega o tem.
V	noči od ponedeljka na torek in potem ves dan, je lijo ko iz škafa tako, da so Sava in vsi savski dotoki precej narasli. Hali se jc že bilo povod-ii j i, vendar pa jc v torek zvečer prenehalo deževati.
Tatovi tadi na gorah
Slovenjgradec, 28. avg.
V	nedeljo jc neznan tat ukradel v cerkveni hiši na Urški gori posestniku Kotniku iz, Itazbora <i jurjev. Kotnik je imel ta dan v srednji koči, lo je v zgornji cerkveni hiši, ko se je vršilo na gori drugo žegnonje, svoj vinotoč, V neki kamri so imeli planinci shranjene svoje nahrbtnike. I!a5 v tej kamri pa je imel Kotnik tudi spravljeno svojo obleko in kruh. Ker m1 je pričela v cerkvi sv. maša. je Kotnik šel v kamro, da se je preoblekel v
boljšo suknjo in položil iz stare suknje denarnico na hleb kruha. Ko se je preoblekel, je pa pozabil vzeli denarnico seboj t• ■ i- jo puidil lam ležali in odšel v cerkev. Ko pu pride nazaj, se spomni ua denarnico, kj jo je prej v kamri pozabil. Gre pogledal. pa jo ni bilo več lam. Izginila je /. neznanim iizmovičem in zraven ludi vseh <iO!JO Din. od katerih je dobil 3000 Din isti dan vrnjene, ko iih io. prej enkrat posodil za cerkev.
„Novi pokrei" <
Ilclgrad, 25. avgusta 1031.
Miniflr.-lvo za notranje zadeve jc pred več me-ftccl odobrilo pravila društva Novi pokrei , katerega cilj jo gospodar.-ki, socialni in kulturni preporod Jugoslavije. Pred dnevi je bila v Belgradu ustanovim skupščina, s katere s:> bili poslani pozdravi Nj. Vel. kralju in generalu Živkoviču. Po skupuiiii jc glavni odbor objavil obvestilo, ki se glasi ined drugim sledeče:
Ta novi solidni pokrei, ki kaže, da bo imel veliko bodočnost in uspeh v svojem delu, se polagoma, a gotovo razvija po vsej državi. Kjerkoli ima ali >aini javljajo njegovi pristaši, nuje svoje banovinske, okrajne ali občinske odbore in krajevne organizacije. K Novemu pokretu je pristopila tudi nacionalna omladinii, ki se zbira v društvu Jugoslovanske Iskro , in izgleda, da ho lo tu v najkrajšem času napravile ludi mnogo podobne organizacije, posebno v savski in dravski banovini. Društvo Novi Pokrei ima Tri svoja gla-sila: »Južnoslavenska Iskra- v Belgradu ler Nova totnmpa- iu Novo Vrijeme v Zagrebu. Poleg teh se poslužuje lahko ludi drugih listov, ki simpatično inotrc ta pokret. V glavni upravi društva Novi 1'ckrct-: -o: dr. Marko Culie, urednik Novega Vremena in lirnsl V a ga zon, tajnik Slavko Ve-reš, urednik Nove štainpc , Krsla Tačevič in Ivan škrinjar. upravo *o izvoljeni Pero Teslič, indnslrijec, Aleksa DŽolovič, 1'era llajdukovič. Ste-*a škrinjar, Ani ju Jug, Ivo San cin, Miloš stibler. Zivojin Nikoli!, Milan Mladenovlfi, Ivan Ljubojevič, Ljudevit Pivko in Ivun Malinar, urednik jugoslov. Lloydn . \ nadzorstvu so predsednik dr. Peru soč, člani Miloš Srelenovič. Stanko \ i ran I, dr. Momčilo Necič, dr. Hrust K a lan in Srečko Madžarcvič.
Koledar
Petek, avgusta. Avguštin, cerkveni učenik; llermes. cerkveni učenik. — Sčip ob 4.10. — ller-schel napoveduje mrzlo in deževno vreme.
Osebne vesli
r- Vojaško napredovanje. Za rezervnega veterinarskega kapetana I. razreda je napredoval z veljavnostjo od 17. decembra 1030. g. Vekoslav Pigler, mestni živiuozdravnik v Ljubljani.
—	Poroka. Na Pilštanju se ic poročil g. Sinid Stanko, veleposestnikov sin na Marof, občina Jur-klošler / gospodično Nado iz obče: poStovane in ugledne Regvatove rodbine na Pilštanju dne 24. t. m.
Tuji konzuli. Nas.i vlada je izdala cksc-kvatur temle konzulom: dr. Karlosu loriani« ju, konzulu argentinske vlade v Splitu; g. Allredu I' o 1 z i n u, konzulu braziljske vlade v Belgradu in Jr. Martinu J a h n s o n u , konzulu nemške vlade ra področje (hinavske, inoravske in vardarske banovine m za mestni poincrij Belgrada, Zemuna in Panfeva.
Novi grobovi
■f Gašper Lavližar. V Kranjski gori je umrl 20. t. in. gosp. Ciaspcr Lavtižar, posestnik, večletni župan in ccrkveni ključar, v zgleden krščanski mož, poseben ljubiteij duhovščine in zvest »itatclj Slovenca«. Naj v miru jiočiva.
Ostale vesti
—	Nov /cnski izum. Državni upravi /a zaščito industrijske svojinc v Belgradu je prijavila naša domačinka ga. L. Hočevar-Megličeva (lastnica male modne trgovine v Pražakovi ulici 15) svoje modele za higijensko opremo dojenčka. Posamezni komadi dojenčkovega perila so napravljeni po vseh načelih moderne higijene in praktičnosti bodisi glede oblačenja, pranja in cene. Dojenček v novi opremi ni več suženj povojev, pa ie vendar v toplem in dobro zavarovan pred prekladom. I/iimiteliica je diplomirana na mestnem zavodu za nego dojenčka v Chi-cigu U. S. A. ter ima tudi dolgoletno prakso v tej stroki.
—	Službe bolje na planinah. Aljažev klub jbvešča, da bo v nedeljo 30. t. m. sltižha božja •>b 8 v Kamniški Bistrici, nato pa okrog 11 blagoslovitev spominske plošče na Kamniškem sedlu, šlužbo božjo, kakor tudi blagoslovitev plošče oprali g. katehel Bonač Fr. K tej slavnosti se vljudno rabijo vsi prijatelji pokojnega Pečarja.
Zobozdravnik dr.HODOSCHEGG zopet redno ordinira
—	Odkritje spominske plojče lani ponesrečenega turista iu športnika Pečar Nudijn se vrši v nedeljo, 30. t. m. na kraju nesreče (Brinškov kamin) v Kamniških planinah. Vsi ki so poznali navdušenega turista plezalca in odličnega nogometaša se tem potoni vabijo, da sc udeleže te redke spominske slavnosti.
—	Naši državljani - Amerlkauci. AA. Izse-
Ijeniški izletniki iz Amerike, naši državljani, ki sc nameravajo vrniti v Ameriko po 1. septembru t. I., si morajo preskrbeli namesto od naših konzulatov izstavljenih potnih listov pri svojih pristojnih okr. načeUtvih nove izseljenske potne liste. Po nared-bi ministrstva za notranje zadeve z dne 11, julija 1931. II. br. 22.131, namreč po 31. avgustu t. 1. ne ho smel noben naš državljan potovali iz naše kraljevine, čc ne bo imel novega potnega lista. Izseljenški potni listi obdržc v njih označeno veljavnost.
—	Mesečna vzdrževalnina na vseh kmetijskih šolah v dravski banovini znaša do preklica od 1. septembra t, 1. dalje 100 Din in se plačuje mesečno vnaprej. Izključenim ali samovoljno izstopiv-šim učencem sc vnaprej vplačana vzdrževalnina ne vrne. Pridnim sinovom manj premožnih posestnikov in pa drugim ubožnim učencem se po možnosti dovolijo popolnoma ali pa polovico prosta mesta v internatu, V tem slučaju sc prošnja mora podpreti uradno potrjenim spričevalom ubož-nosti. O teh prošnjah odloča kraljevska hansku uprava na predlog ravnateljstva šole.
—	Sprejemi pri gosp. banu. V petek 28. t. m. odpadejo sprejemi pri gosp. b.inu dravske banovine dr. Dragu Marušiču.
Meščanska šola v Mežici: Vpisovanje se bo vršilo 30. iu 31. avgusta vsakokrat od 8.-—12. Začetna šolska maša bo v torek, dne 1 septembra. Podrobnosti so razvidne na uradni deski.
—	Cestarska služba. Kr. banska uprava razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi v območju okr. testnega odbora v Ptuju službeno mesto
banovinskega cestarja na banovinski cesti Selce— Janežovci: proga od km 0.00 do km 5 519.
leča j i za kapunjenje. O priliki perutninske razstave se bodo vršili na prostorih Velesejma v Ljubljani tudi tečaji za kapunjenje sicer dne 3., 5. in 9. septembra, vsakokrat ob 10. Priglasiti se je vedno vsaj pol ure pred pričetkom tečaja pri službujočem odborniku na perutninski razstavi.
—	Šolska mladina itna za obisk letošnjega jesenskega velesejma znižano vstopnino po Din 3.— za učenko oziroma učenca, ako je obisk skupen pod vodstvom gg. učiteljstva. Dan obiska poljuben. Posebno opozarjamo šolska vodstva na veliko razstavo slovenskih mest, ki bo nudila jasen pregled njih historijskega in gospodarskega razvoja.
—	Prevozne olajšave za potnike iu blago na jesen:.ki ljubljanski velesejem, ki se bo vršil letos od 29. avgusta do 9. septembra so dovolile sledeče tuje države: Avstrija, Bolgarija, Cehoslovaška, (irska, Italija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Saargebiet in Švica.
Permanentne legitimacije jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra t. I. Uprava velesejma opozarja imejitelje permanentnih legitimacij, da veljajo samo za osebo, ua katere ime se glase in da so nepreuosnc.
—	Oficielni katalog in vestnik jesenskega velesejma v Ljubljani, izide na dan otvoritve 29. avgusta v samozaložbi tvrdke Alotna Coinpany v Ljubljani. Vseboval bo aktualne članke in nmogo lepili slik na finem papirju. Glede na letošnjo tujsko-pro-inetno razstavo in na razstavo slovenskih mest bo letošnji katalog še posebno važen in velike vrednosti. Dobi se ga pri Upravi Ljubljanskega vele-
ejina in Aloma Company, Aleksandrova cesta 2-1, za ceno 10 Din.
—	Služba božja na Kumu. Gosp. profesor Pavlic daje na znanje: V nedelio dne 'in. avgusta bo ob 10 ua Putnu maševal prol. Pavlic iz Celia. Isto nedeljo se bo vršilo zborovanje ob 7 v gostilni Grebcnca Filipa na Dobovcu v zadevi graditve vozne ceste na Kuni in zidave Treziiostnega doma, ki bo obenem služil kot počitniški doni za bolehne delavske otroke iz Gabcrja iti Celja, Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Les bodo darovali kumljanski posestniki, cement. Cementarna Trboveljske premogo-kopne družbe, traverze železne trgovine v banovini, vso akcijo bo podprl Rdcci križ in ljubitelji delavstva. Darove za Freznostui počitniški dom sprejema: Treznostna pisarna Celje! poštni predal 106. Zahtevajte poštne čekovne položnice! Usmilite se bolehne jetične delavske mladine, naša dolžnost je, da skrbimo zanjo'
—	Izlet celjske Trezne mladine ua Kum. Gosp. prol. Pavlič objavlja: Pod vodstvom prof. Pavlica priredi celjska Trezna mladina izlet na Kuni dne 29. avgusta ob 13.48. vozna cena 7 Din tja in nazaj, prenočišče urejeno, hrano prinesite s seboj, denar za vozni listek izročite do sobote ob 10 vodji. Izlet se bo vršil le ob lepem vremenu.
—	Katere knjige našim gospodinjam in gospodarjem v poletnem in jesenskem času najbolj služijo?
Beg Anton: Naše gobe. Navodilo za spoznanje užitnih in strupenih gob in kako jih pripravljamo za dobro jed. Din 50.—. (Slike v naravnih barvah.)
Humek Martin: Sadje v gospodinjstvu. Navodilo o ravnanju s sadjem v domači sadni uporabi in v konserviranjit sadja in zelenjave. Diti 24.—.
Humek Martin: Sadno vino ali sadjevec. Navodilo kako ga izdelujemo in ž njim ravnamo, da nam ostane okusna in zdrava pijača. Din 10.—.
Majdi. L: Nasveti za hišo in dom. Knjiga je velike važnosti in pomena za vsako družino, ker prinaša nasvete za vsakovrstne gospodinjske in gospodarske |iotrebe. Vsem gospodinjam lo knjigo še jiosebno priporočamo. Cena vezanemu izvodu Din 30.—, broš. Din 20.—. Vse tc navedene knjige se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Huth-Haussovo dekbiko vrgajališče naznanja vsem cenjenim staršem, da je ukinilo svoje obratovanje ter se jim tem potom zahvaljuje za vse zaupanje in naklonjenost napram zavodu. Obenem pa obvešča p. t. starše, da daje učiteljstvo še nadalje posebne ure v slovenščini, francoščini in klavirju. Naslov do 1. oktobra je še Poljanska cesta 6, potem pa Tabor 3.
—	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	_
—	Osebe, ki so krvno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef«-gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz - Josef«-vode. »Franz-Josef< - Rrenčica se dobiva v le-karnali, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Most čez Savo na Otočah
Brezje, 21. uvg.
Vaš conjcui I i -.1 jc 21. t. m. priobčil članek pod naslov oni: Most čez Savo na Otočah. Razpravlja se o problemu, kakšna bi bila najlažja re-šitev iz težko situacije, ki je nastopila po odpravi mostnine na Otočah. Zadeva je bila že večkrat predmet raznih debat. Vaš g. dopisnik sloji na stališču, naj hi si: zgradil nov most. Slično akcijo jc ic dalj čas,i vodil krog interesentov na Brezjah in lo je prevzelo tudi Tujsko-promelno društvo. Ker je stvar, kakor pravilno trdi Vaš gospod dopisnik, velikega pomena za vso Slovenijo, predvsem pu za okoliške občine, je na vsak način potrebno, da so dobro preuduri. Res, du je. mosl na Otočah v slabem stanju in da bi večja popravila no bila na mestu, vendar s tem še ni rečeno, da bi bil edini izhod nov most. Vprašati se je treba, ali bi ne prižli na cenejši in tudi vsestransko bolj ustrezajoči način do rešitve lr> ves komplicirano situacije. Mnogim je gotovo še v spo-lninu veliko prizadevanje rajnega g. Kralja Jakoba, nekdanjega posestnika mi Črnivcu in ofi-cijala bivšega deželnega stavbnega odseka. Z veliko vnemo so jo trudil za izvedbo svojega načrta, da so zgradi postaja v Globokem. Čc jirimerjamo to akcijo z novo, katere težnja je graditev novega mostu, pridemo do zaključku, da je načrt g. Kralja mnogo bolj na mestu, ker bi bila njegova izvedba mnogo cenejša in vsestransko bolj ustrezajoča, in sicer iz sledečih razlogov: prvič bi pot, ki bi peljala iz Globokega na Brezje po svoji udobnosti m zaradi razgleda tujcu mnogo več nudila, obe-noiu bi jiu bila v primeri z dosedanjo neprimerno krajša ter bi in le resen to in bila v večjo korist nego sedanju in po novi akciji zasnovana; d r u -gič bi občina Mošnjo bila pri tem načrtu mnogo bolj zainteresirana, ker hi z novo jiostajo imela mnogo lužji in krajši dohod do železnice; t r e t -,i i č. bi Imele Dobrava, Kropa iu Kamna gorica precej boljšo in izdatno krajšo pot do postaje, kur bi mnogo pripomoglo k razvoju turizma na Jelovico (Vodice, Martinček); četrtič hi vprašanje mostu za omenjene občine sploh odpadlo, kajti v Globokem je že most čez Savo in je tudi v dobrem stanju ter odgovarja prometu na desnem bregu Save, za levi breg, kjer pridejo v poštev llrezje pa vprašanje mostu sploh odpade. Skratka je iz navedenih razlogov razvidno, da je načrt g. Kralja mnogo bolj na mestu, ker bi vsestransko ustrezal, poleg tega bi pa zidanje nove posluje v
primeri z gradnjo novega mostu zahtevalo mnogo manj denarju, kur je spričo gospodarske krize velikega pomena. Ilobro bi bilo. ako nierodnjni krogi, predvsem pa oblast tudi ta načrt j>re-udarijo.
Kako se danes kmeta godi
• Svetina pri Celju.
Znano jc, da jc danes več ali mauj vsakemu delavnemu človeku življenje trdo iu neprijazno, a največji siromak je sedaj gotovo kinetski človek.
—	Tam na visokih hregih mul Celjem je majhna občina Svetina, ki šteje ,"i,Š0 duš. Žc j>o svoji legi je taka, da so njeni |>rebivnlci obsojeni k več kot navadnemu naporu in trpljenju pri pridobivanju vsakdanjega kruhu; toda v zadnjem času pa so se nadloge in stiske nad nami lako zgostile, da je
I primerno in pravično, da o njih zve tudi širša jnv-| nost! — Do 15. avg. smo o I davčne oblasli dobili termin za vplačilo tekočih davkov, a denarja ni mogoče od nikoder dobiti: les, ki je doslej bil v teli bregovih skoro edino prodajno blago, jo v ceni lako jjndel, da so ne krijejo več nili delovni stroški: namiznega sadja nimamo, ker v teh visokih legali ne rodi; Živina jc pod vsako ceno. Dne Ki. 8. pa smo dobili od oblasli nov plačilni nalog: banovinski kuluk v znesku UO do 120 Din za posameznega posestnika. Da bo pn mera stisk polna, smo tudi te dni dobili obvestilo, d.i znaša doklada za zgradbo oz. preuredim luk. šole celih 1921"/,, beri in reci: en tisoč devetsto dvajset eu odstotek, tako da bo n. pr. samo eden tukajšnjih posestnikov moral zn šolo plačati 24.000 Din. Svetinčani smo in hočemo biti dobri in zvesti državljani ter radi izpolnju jemo svojo lozndi vne obveznosti, u sedaj naj vsak pravično misleči človek razsodi, ali je v takih razmerah šo mogoče živeli I
Movo mesto
Scjcio. Iti sc je vrlil v torek 25, t. m., je bil zelo slab. Veliko je bilo krivo tudi vreme, kai i i zjutraj je deževalo. Živine je bilo dovolj, lako tudi prašičev, katerim pa jc cena nekoliko poskočila. Toda vsled denarr.e krize je bilo — kot že parkrat zaporedoma — več prodajalcev ko kupcev.
Ukraden konj. 21. t. m. ponoči je bil iz hlev.i posestnika Jožeta Bizlerja na Raki na Dolenjskem ukraden lep konj, vreden 5000 Din. Suni jc padel na cigane, ki sc nahajajo v bližini Rake. Vsled tc sumnjc jc orožništvo /e aretiralo enega cigana, ki pa seveda tatvino taji.
Na dekliški osnovni in meščanski Soli v Šmihelu pri Novem mestu jc vpisovanje 30. in 31. t. m. Popravni izpiti na meščanski šoli bodo v ponedeljek 31. t. m. od 8 dopoldne naprej. Otvoritvena služba božja se vrši v torek 1. sept. ob 8.
Nesreče. Nogo -i jc zlomil 12 lelni kočarjev sinček Topolover Alojzij iz Vrbovcev obč. št. Jernej, ko jo jiadel s hrasta, na katerega jc splezal.
—	36 lelni posestnik Parovec Anton iz Dobili dola pri Dolenjskih toplicah je pred par dnevi zjutraj vstal s postelje, pa tako nerodno, da sc mu je lova noga nekam zataknila in si jo je zvinih — Napaden in z nožem oklnn jc bil pred kratkim 23 letni posestnikov sin Ostnermnn Martin iz Jelš občina St. Peter. Bil je v Črešnjicl, kjer sla so z nekim neka jsporekla z nožem po glavi. — Trska se je zapičila v desno nogo Sinku Alojziju, mizarskem pomočniku v Gorenjem Vrhu obe. Dobrniče, ko je šel po delavnici. Noga mu je pričela oteknll bolj in bolj. tako da jo bil prisiljen iti v bolnišnico.
V sredo zjutraj so odšli iz Novega mesta iz frančiškanskega samostana, odkoder so prestavljeni, čast. gg, P. Enterik Lndergott. prejšnji gvnrdijan, p. Henrik D a miš. p. Ladislav P i n -tar pn odide drugi teden. Priljubljenim gg. patrom želimo nn svojih novih mestih čimveč zadovoljstva.
Slovensfta Bistrica
Te dni je obhajala bplošno priljubljena trgovka gdč. Koza PitschI 40 letnico obstoja svoje trgovine. Najiskrenejšc ji častitamo in kličemo še nn mnoga leto.
Mrtvaški »von. Poljanec Katarina, posestnica v Spodnji Novi vasi je umrla 20. t. m. Bila je miroljubna in dobra žena. N. p. v tu,!
Važno!
— H—— ——■
Me prezrite!
Velesejtnska izdaja Slovcnca« izide v doslej nedoseženi nakladi v nedeljo zjutraj. Segali bodo po njej ne samo številni obiskovalci velesejma, ampak tudi vse prebivalstvo sirom Slovenije radi izrednega obsega.
Vsem pridobitnim krogom, pred vsem pa vsem razstavljalcem na velesejmu, je vsled lega
oglaševanje \	»Slovencu«
t
nujna potreba, ker je	priporočilo v tako
razširjenem dnevniku	za vse eminentne važnosti. Našemu tozadevnemu povaliilu
se je odzvalo že lepo	število inserentov, vse druge pa prosimo, naj v lastno korist
ne odlašajo /. naročilom,
ker zadnji dan ne bomo mogli vsem tako postreči, Jcakor bi bilo želeti.
Oglasna naročila sprejemamo danes ves dan, v soboto zjutraj pa ie še najnujnejše objave.
Oglasni oddelek Slo\enca«
Telefon: Ljubljana 29-92 in 30-30, Maribor 29-50.
Državno prvenstvo
Po naključju so izpadli letos renomiraui klubi iz finalnih tekem za državno prvenstvo. To so jiredvsem Jugoslavija, llašk in Slavija i/. Osijeka. Hajduk, Gradjanski iu Concordia so prosi li JNZ, nnj bi povišala število sodelujočih še za omenjene Iri klube. Naravno JNZ ui mogla ugodili tej |>roš-iiji, kajti z isto pravico bi potem želeli sodelovati tudi ostnli klubi. Gotovo n. pr. ljubljanska Ilirija ni slabša, ako ne boljša od Osješke Slavi je. Zveza je jiredlog odbila. Oglašajo se jm sedaj ludi drugi klubi, predvsem iz vojvodinske lige. V tej ligi so igrali najboljši klubi štirih podzvez, in dali v finale samo enegti zastopnika. V tem vidijo tamoš-nji klubi veliko krivico. Prav, toda vzeli se mora v poštev tudi igrnlna moč. Ta pa je najmočnejša ravno v naši skupini. Toda pustimo lo. Dejstvo jc, da tal, način tekmovanja |>o ligah tii zadovoljiv. Slej nli jirej bo moralo biti prvenstvo tako organizirano, dn bo ustvarjena ena nli dve ligi. v kateri bodo igrali vsi klubi do konca in bo končni zmagovalec listi, ki <i bo priboril največ točk. Zmagovalca obeh lig pa igrala na koncu med seboj. Torej tuk način kakor ga imajo že v drugih državah. Le lako bo rešeno to pereče vprašanje.
V naši skupini klubi, ki so izpudli, igrajo za podzvezno jtrvenstvo, kar pa n. pr. Jugoslaviji nc bo treba. Zakaj dvojim mera'.' Veliko vlogo igra finančno vjirašanje, kajti ni ravno Inhko vzdrževati moštva, trenerje, igrišča, ako ni zato primernih dohodkov. Toda nimajo samo takozvaui veliki klubi težav, najbrže še večje ko manjši klubi. Nov način tekmovanju je pa v prvi vrsti imel namen pomagati vsem ne pn samo nekaterim. Radi tega -c ni gotovo, kako sc bo zn drugo leto organiziralo tekmovanje. Upoštevati bodo morali vsa dejstva izneiena po ravnokar končanem tekmovanju.
Na zadnji seji JNZ -o bili izžrebani termin) in jiari zn državno prvenstvo. Tekmovanje prične že 6. septembra ln konča 22. novembra. Po žrebu izgleda, da bo situacija v tabeli že po sedmem kolu, to jc is. oktobra, jasna. Ni pa izključeni . da bo borba odločena šele v zadnjem, kakor preteklo lelo. Oba nova tekmecu Sašk in Mu' v a hn-ii gotovo jiriredila še marsikatero presenečenje. Z. lo ni mogoče v naprej ugibati. 2reb je takole odločil:
6. september: Gradjanski : Concordia v Zagrebu, Sašk : BSK v Snrajev u.
13. september: Mačva : Hajduk v šrthcu.
20. september: HSK : Hajduk v Belgradu, Sašk : Gradjanski v Sarajevu, Concordia : Mačv. v Zagrebu.
27. september: BSK : Concordia v Belgradu. Gradjanski : Mačva v /agrebu, llnjdui : Sašk v Splitu.
4. oktober: Mačva : HSK v sabcu. Gradjanski : Hajduk v Zagrebu, Sašk : Concordia v Sarajevu.
11. oktober: Gradjanski : BSK v Zagrebu, Hajduk : Concordia v Splitu, Mačva : Sašk v Sabcu.
18. oktober: Concordia : Gradjanski v Zagrebu. BSK : Sašk v Belgradu, Hajduk : Mačva v Splitu.
1. november: Hajduk : BSK v Splitu. Cirnd-janski : Sašk v Zagrebu. Mačva : Concordia v sabcu.
8. november: Concordia : 11>K v Zagrebu. Mačva : Grndjanskl v šabcu, Sašk : Hajduk v Sarajevu.
15. november: BSK : Mačva v Belgradu. Hai-duk : Gradjanski v Splitu, Concordia : Sašk v Zagrebu.
22. november: lisK : Gradjanski v Belgrndu. Concordia : Hajduk \ Zagrebu. Sašk : Mačva v Sarajevu.
Torej zopet tekme zn državno prvenstvo br< naših zastopnikov. Upajmo, da bo drugo leto končno tudi zn naš nogomet boliše, Kajti tam kjer so Mačva, Sašk itd. mora biti tudi mesto za znslopnika slovenskega nogometa.
ZOPET PROTEST!
iz zanesljivega vira smo zvedeli, da jc IV inorjo vložilo jirolest na .INV... da razveljavi m deljsko tekmo z Ilirijo. Največ radi slabeča i..il nika. Zaenkrat prinašamo vest brez komentarja.
Že pojutrišnjem
otvoritev velesejma
Ali ste žc oddali oglas za
fclcscimsko številko
SLOVENCA?
Ntzfoečji hote! v Češkoslovaški
Največje, najmodernejše hotelsko poslopje, 11 nadstropno stavbo s 700 posteljami gradi \ Zlimi v sredini svojega posestva svetovna čevljarska tvrdka Data. Restavracije in i-lali družabni prostori bodo mogli sprejeli še daljnjih 2000 oseb. Hotelsko poslopje bo s posebnim hodnikom združeno z | novim, 10 nadstropnim trgovskim domom, v ka- : tereni bo obiskovalcem na razpolago vse, kar človek potrebuje v svojem življenju, od življenjskih potrebščin pa do radija in avtomobila. V isli hiši basla tudi dva kina, da strankam tudi po zabavo | ne bo treba izpod strehe. Hotel in vsi z njim združeni oddelki bodo najmoderneje opremljeni, postrežba bo pa v vsakem oziru najcenejša in pristopna najširšim slojem prebivalstva in vsem inuo-gobrojnini obiskovalcem Zlina in Kalinih tovarn. Velikansko hotelsko podjetje bo že letos dogo-tovljeno.
Letal o v diplontaličm službi
Italijanska vlada bo pošiljala poslej kurirje satno .še po zračnem potu. V ta namen se je začela pogajati z različnimi letalskimi družbami, da bi dosegla znižane cene.
III. mednarodna olimpijada. gluhonemih, ki se je 860 mož. ki zastopajo 14 držav. Na sliki
jahal domov na lepem vraneu, oblečen kot eowboy«. Domačini je od začudenja zastal dih in ko je došlec vprašal očeta, kakor bi ! se bil vrnil z. dopoldanskega dela ua polju, | če so v teh urah izvršili neko delo, je oče i samo prikimal, govorili od presenečenja ni I mogel. Dobro«, je rekel siu; grem. da suni-
le dni vrši na liiirnberškeni stadionu. Udeležuje se vidimo prizor, ko polagajo olimpijsko prisego.
I Ameriko stane 4 marke, iz Amerike v Evropo i pa pol milreisa za vsakih 5 gramov. Na luksuznih parnikih slane vožnja iz. Hamburga v Rjo 6450 mark, a najhitrejši parnik potrebuje za to vožnjo 12—13 dni! Zračni preko-oceanski promet ima lorej na vsak način bo-dfir.n ost.
Stanislav Palek, poljski poslanik v Moskvi, k1 je ruskemu zunanjemu ministrstvu predložil načrt za pogodbo, j>o kateri Poljska in Rusija ne bosla napadli druga druge.
potnike in tovor tamkajšnja letalska družba »Condor«. Za »Zeppelina« je predvideno, da bo trajala vožnja v Ameriko vsakokrat tri dni, nazaj v Evropo pa — zaradi severno-vzhodnega pasatnega vetra — po štiri dni. Za vsako vožnjo bodo sprejeli 20 potnikov in nekaj ton pošte in dragocenega lovora. Vožnja Friedrichshafen — Pernambuco slane 1000 dolarjev, vožnja Friedrichshafen—Bahia 1100 dol., vožnja v Rio 1200 dolarjev. Pošlni-na za 20 gramov težko pismo iz Evrope v
vstaši istočasno napadli ponoči, požgali so zaloge žita, pobili pri njih stražo ter so od-gnali \ gozde sto konj. katere so v prejšnjih dveh lednih naretkvirirali lx>ljševiki pri ljudstvu. —
Ker je iz Vladikavkaza v Ti f I is lo ena železniška proga, sovjeti ne morejo naglo podati toliko vojakov, da bi zadušili upor v Uerbejdžamt, v Armeniji in Gruziji, zato so sklenili poslati vojake Indi čez kavkaško gorovje pu gruzinski Ln osetitiski vojaški cesti.
Kupčija v pragozdu
V	osrčju Južne Amerike se je ohranila menjalna trgovina do današnjega dne. Denar ima v neizmernih pragozdovih malo vrednosti, ker si z njim ui moči kaj kupiti. Cesto ga domačini in »caboclos« (temnopolti nte-šanci) niti nočejo sprejeti, kajti ker so nepismeni, so jih s papirnatim denarjem že mnogi osleparili. Zato se vrši trgovina v pragozdih še vedno lako, da se zamenjava blago za blago.
Potujoči trgovec, — tako imenovani avi-ador — pripelje s svojim čolnom, s katerim prodira do najskrajnejših točk nepreiskanega pragozda, vse proizvode, ki jih gozdno prebivalstvo potrebuje. Seznam teh proizvodov ni posebno obširen, kajti v pragozdu rojeni Indijanec in mešanec izvrstno umeta izkoristiti vse, kar rodi gozd. Ariador dobavlja le tenke tkanine, srajce, žensko obleko, cenen ženski nakit, smodnik, šibre. puške, sekire, žage. klešče in podobno orodje; dalje nekai vrst konzerv, to-bak. kavo — nredvsem pa gramofone in gramofonske plošče. Veliko vlogo igra tudi gozdni nož, ki ima obliko turške sablje.
V	zameno za te predmete dobiva trgovec razne deželne pridelke: kavčuk, orehe, dragocen les, kože. droge, ptičje perje itd. Če padejo cene kateremu teh pridelkov na svetovnem trgu. se čutijo posledice prav do zadnjega kotička divjih pragozd'"-
Aviador se odpravi na 1 vsako leto enkrat in obišče po vrsti nase'' ino za naselbino. Razen svojega ldnoa prinaša ljudem tudi morebitne poštne pošiljatve in na novice iz daljnega sveta. Aviador mora biti pogumen, drzen mož. vedno nripravUen, da Ivega vse. Zato so med aviadorii večinoma orientalci, Grki, Sirci, Armenci itd. Malokateri od njih nmrie naravne smrti v svoji Dostelji: kdor se kmalu ne odpove temu poklicu, postane prej ali slei žrtev kakega pustolovstva v pragozdu. Brazilianska oblast je no prago^dih	na
panirju, sai ni ne straž ne uradov, ki bi pazil' "a spoštovanje zakonov.
Kje je hodil tri leta?
Dne 13. aprila 1928 je odšel 25-letni posestnik Franc Dunbar v Peann — lllinos — y. duma, poslovivši se od žene, s katero je
vini konja v hlev.« Kasneje je Dunbar legel k počitku. Ko so ^a bratje vprašali, kje je hodil tri leta, jih je začudeno pogledal, kakor bi delali norčije. Na ženina vprašanja je molčal. Na videz je Dunbar popolnoma normalen.
Skrivnostne angl. vezbe za Sehneiderjev pokal
Dne 26. t. m. ponoči so v Calshotu preizkusili letalu najnovejšega ustroja, ki se bo udeležilo tekme za Sehneiderjev pokal. Letalu je pristalo z brzino 130 milj na uro; udarilo je s lake silo ob vodno površino, da
Theodore Dreiser, vodja ameriške moderne književnosti, ki je 27. avgu.sta dopolnil 60 let. Dreiser je utrl v Ameriki pot realističnemu romanu in <kI-iočilno vplival na Sinelaira Levvisa in Uplona Sinclaira.
Prebivalci r Juen-Kiungu beu pred povod nijo. (To je prva izvirna slika o kitajski katastrofi.)
V Kavkaskih gorah
Konec kolektivizacije — Boj na smrt
Kilektivizacija v Rusiji je ustavljena. -Tzvestja z dne 3. avgusta t. 1. prinašajo naredbo centralnega izpolnitelnega komiteta komunistične stranke vsent organizacijam, da je ustavljena nadaljnja kolektivizacija v SSSR. Naredba objavlja, da je končana kolektivizacija v vseli krajih, odkoder so v poslednjem času j>rihajale vesti u uporih kot na Severnem
Vstaši v gorah so lu izvedeli, pa su pri vseh vhodih v suteske imenovanih cest postavili večje bojne oddelke, kateri naj bi na spodaj idoče vojake rdeče vojske streljali ter nanje valili kamne po stu in več pudov teške.
V kraju Kedabek, Elizabetpolska guber-nija, §o tatarski vstaši popolnoma uničili oddelek rdeče vojske b roječ 70 mož, kateri so
Johnnn IVoljgang von Goethe. Danes je 100 let, odkar je Goethe praznoval svoj zadnji rojstni dan. Umrl je prihodnjo pomlad (22. marca 1832.)
je odbilo aparat nad šest metrov visoko nazaj v zrak. Kljub temu je ostalo letalo po-pulnuma nepoškudovano. Strokuvni krogi trdijo, da so tu sedaj najhitrejša letala na svetu.
Nova Zeppelinova potovanja čez ocean
nar razen 30 rubljev, stražo vlaka 30 vojakov rdeče vojske s tremi strojnicami, puškami in z vsem orožjem so odpeljali v gore. Na mestu so jih umorili 11. in sicer vse čekiste. Med njimi so bili trije Judje, en Sari, dva Gru-zina, en l>atiš, en Nemec in trije Rusi. Pri vhodih v suleske Assinskoje, v tečne iu Džaj-rahskoje se vrše že dva tedna boji med vstaši in kazenskimi rdečimi t.ddelki, ki gredo v gore rekvirirat žito, živino, konje, vozove itd. Mesto Nalčik, selo Baksan in postajo Kotlja-revskaja Rostov Vlad i kavkaško železnice so
230.011(1 llamcev prisega zvestobo 1'landriji. v Dixmuidenu t j obhajali spomin v svetov, vojni padlih flaniskih vojakov. Ob tej priliki je prišlo do viharnih manifestacij za Flandrijo.
»Grof Zeppelin« bo v teku prihodnjih tednov trikrat potoval v Južno Ameriko in nazaj. Negov cilj bn Pernambuco, kjer so v ta nanten uredili putrebnu pristajališče. Pri tem bo sodelovala ludi Luft-Hansa, ki bo z letali prenesla potnike in tovor na postajo v Friedrichshafen; iz Pernambuca bo odpravila
Ing. il inlcelmunn tu njegov upurut, pomočjo ..norega uiug^ce ujeli najmanjše ounic ter
■ slišali gibanje bakterij.
ševiki izgubili veselje du kolektivizacije. Na ] Kavkazu se ne gre več za življenje, marveč | za smrt. Na zastavah vstašev se čitaju napisi: Rajše smrt kot sramotno življenje. Allah je z nami! In v pismih prosijo prebivalci Kavkaza le za patrone, patrone in patrone. A. K.
70 učnh jezikov v Sovfctsh* Uniji
S šolskim letom 1930. 31. so v Sovjetski Rusiji uvedli obvezen šolski pouk Po sovjetskih podatkih so je načrt sph snega osnovnega pouka v ožji Rusiji izvršil du 97 ndstut-kov, v avtonomnih republikah SSSR pa do 88 odstotkov. Po vseh osnovnih šolah Unije je bilo 15,540.539 otrek. Od posameznih narodov je obiskovalo šcln: !)8 odstotkov ruskih, 99.3 židovskih, 96.9 poljskih, 96.3 bolgarskih in 06 odstotkov grških za šolo godnih otrok, število učiteljstva se je v zadnjem letu zvišalo za 90.000 i seb. IV usm.vnih šolah Unije se vrši pouk v 70 različnih jezikih.
bil poročen dva meseca, s prisrčnim poljubom. Namenjen je bil na domače polje. Toda opoldne se ni vrnil in tudi zvečer ne. Začeli so ga iskati, a niso našli za njim nobene sledi. Nate so začele za njim poizvedovati oblasti, toda vse iskanje je bilo zaman. Poteklo je leto, pa še eno in še eno, a o izgi-noleni ni bilo nubenega glasu. Žena in starši so se odrekli vsaki nadi, da bi še kdaj videli živega. Te dni pa je Dunbar iznenada pri
Kavkazu, ob spudnji Volgi, na Ukrajina, na Krimu, ua Uralu in drugo. Nihče se ue sme ve« siliti, da bi stopil v knlhoz.
Boljševiki so morali ugrizniti v trd oreh. Prisiljeni so bili. Ljudstvo noče skupnih po-sestev. Brani se jih na življenje in smrt. Zatu so vstaje v raznih krajih, zlasti na Kavkazu. Komunistični list »Vlast truda , ki izhaja v Grcznom v Terski oblasti, poroča: Med postajami Cervlenoj in Gudermas v Dagestanski oblasti so vstaši pod poveljstvom nekega polkovnika ponoči v sredi gozda ustavili vlak, ki je bil namenjen v Tiflis. Vsem potnikom so pregledali listine, vsakemu vzeli ves de-
se vračali iz doline reke Šatnhor, kjer so dve tatarski vasi, Kalakent in Sojli, do tal porušili, ker sta bili dali vstašem zavetje. V boju pri kraju Džvarehenia v Gruziji je bila pu dvadnevnem boju rdeča vojska potulčena. Izgubila je kanone, strojne puške, vozove, kunje ter mnogo mrtvih io teško ranjenih. Ostali so zbežali v mesto Kutais. Tako poroča list »Russkij golos« v Belgradu po komunističnem listu »Vlast truda v mestu Groznom.
Ni čudno, če so vsled takih razmer bolj-
Gospodarska krha in MUD
(Dalje.)
Posredovanje dela.
Kol pno skupino ukrepov v varstvu brezposelnih navajamo posredovanje dela. Nalogu posredovaluic dela je, da vodijo enotno in skupno evidenco o ponudbi in o povpralevu-liju dela.
Posredovanje dela mora biti brezplačno — taku jo ndlvditu mednarodna konferenca dela. Posredovanje dela mora biti ustanovljeno in organizirano od držav ali vsaj nadzorstvo morajo voditi. Pri ustanovitvi pa naj sodelujejo tudi poklicne organizacije delodajalcev in delojemalcev. \Vashingtonski dogovor predpisuje! da morajo biti predpisi zn posredovalnice dela za celo državo enotni. Priporočilo o brezposelnosti pn zahteva, da morajo biti zabra-njenc posredovalnice, kiitcre predpisujejo odškodnino z.a posredovanji! ali pu. ki izvnjujo posredovanje kot obrt. Priporočilo ima zu cilj enotno in nadzorovano postopanje v mednarodnem območju. Dogovor je raiificirulo 24 držav, priporočilo pn je našlo vseobče vpošte-v nn ji'. Pri vseh narodih je organizacija posredovanja delu v zadnjih desetih letih zelo napredovala.
Vprašanje pa je. ee no zahteva sedanji težaven položaj popolnitve tegu delovanju. Gotovo bi bilo otročje, uko bi iiotel kilo trditi, da moremo potom posredovanja dela temeljito otl-pomoči današnji usodni brezposelnosti. Todu tudi krajevna brezposelnost, ki nustuno radi odpusta posameznih delovnih moči, jo že sama po sebi dovolj težka, dn potrebuje ukrepov, ki se izvajajo po načrtu. I o velja tembolj, ker zavzema ' porobu strojev in nacionalizacija vedno večjo in vedno boljšo Izgvnclbo. lako so nsntale v velikem številu zveze, ki se raztezajo na posamezne države, pa tudi preko njihovih mej. Take zveze morejo voditi v velikih slučajih do večje pravilnosti v produkciji in s teni tudi do večje stalnosti v zaposlitvi. I)a pa pridejo do teh rezultatov, potrebujejo gotovih prehodnih ukrepov. Obrati prenehajo z. .delom zaradi nezadostne opreme nli zaradi ne-ipovoljno lege ali pu prenesejo produkcijo iz enega obrata v drugega. Vsi ti ukrepi iniujo zu posledico odpust delavcev, ki ostanejo včasi dolgo brez delu. pogosto pa so gospodarsko ta-korekoč izkoreninjeni. Naj si bodo taki ukrepi s tehničnega in gospod, stališča stališča neobhodno potrebni, vendar nas okoliščina nc odvrže, dolžnosti, du ne bi preiskovali tega vprašanja in skušali dognati, če ne bi mogli posledic za delavstvo preprečiti in sicer s tem, da bi primerno izoblikovali posredovanje, delu.
V	tem pogledu moremo komaj preceniti, vrednost ukrepov, ki so bili iičinjeni od leta 1920 dalje v Nemčiji. Na podlogi teh odredb morajo podjetniki, ki nameravajo ustaviti obrat popolnoma ali delno in od pustili del svojih uslužbencev, to namero gotov čas prej nu-iznnniti pristojnim oblastem. Inka določilu — •V najkrajšem času je izdelala sličen /.akotiski osnutek tudi češkoslovaška vlada —, omogočajo oblastem, da iščejo pravočasno odpomoč in da olajšajo odpuščenim delavcem posredovanje v druge zaposlitve.
Tovrstni ukrepi zaslužijo, da bi jih splošno uvedli, kajti zelo koristno bi bilo. da bi |K>srcdovalnicc dela. ki uživajo radi paritetnih upravnih odborov dovolj ugledu, sodelovale pri izvršitvi raeionalizacijskih načrtov.
V	kako različne smeri bi se moglo na to način razširiti delovanje posredovanja delu! Moglo bi sc udejstvovati na - novih poljih, iz knterih bi zrastli novi uspehi. Doseduj jc posredovanje dela le natanko zaznamovalo ponudbo in vprašanje nu delovnem trgu, in sicer tako, kakor je do njega prispelo. Pa žc s tem je zelo koristilo; kajti nobena ponudba in povpraševanje. ki sta drug drugemu odgovarjalo, ni ostala neizrabljena, k večjemu zu najkrajši čas. Obstoja pa mnenje, da bi mnglo še več dati; da bi moglo na podlagi smotrenogu postopanja ponudbo in povpraševanje šc bolj drug drugemu prilagoditi.
Ali smo v tem pogledu dosedaj v resnici vse storili, kar je bilo potrebno, da bi delovne prilike bolje spoznali? V državah, v katerih ie uvedeno obvezno zavarovanje ali pu zadostno prostovoljno zavarovanje za brezposelnost, je bilo povpraševanje znano v najširšem obsegu. To pa radi tega, ker se morajo vsi. ki imajo pravico do podpore, javiti in vpisali pri javnih posredovalnicah dela. Moremo pa I i enako trditi o delodajalcih? V nekaterih državah, n. pr. v Italiji, se je pričelo uveljavljati načelo prisilne prijave po potrebi delojemalcev. V drugih državah je pa zadeva nastavljen-rrv javnih posredovalnic delu. ila iščejo mesta za de.lojemalce, ki so se priglasili. Istotako se trudijo v svrho zadovoljitve delodajalcev, tla poiščejo izmed dela iskajočili take, čijili poklicna izurjenost najbolj odgovarja zahtevam razpoložljivih mest.
Ali bi v trni pogledu ne mogli še več storiti? Bi li ne bilo umestno, da bi spudalo k (normalnemu delokrogu posredovalnic dela tu-!di dolžnost, da bi pravočasno opozorile oblasti, fčr bi ne bilo umestno, dn bi izenačile omejitev delovne priložnosti v privatnih podjetjih s pcjačanjem javnega gospodarstvu? Nekatere države n. pr. Japonska celo pooblaščajo posredovalnice delu z izvršitvijo javnih del. Drugod zopet povzročijo posredovalnice dela. da se združijo brc/poselili v- delovne zndruge. ki ustvarjajo delovne prilike, knterih sicer ne bi bilo. Želeli bi torej, dn bi se. javne gospodarske uprave bolj posluževale posredovalnic dela. Z njihovo pomočjo bi mogle /lnsti določiti :as. kida j nuj prično z javnimi deli, tla bi Obvarovale delavstvo pred grozečo pridobitno nemožnostjo.
Posredovalnice dela so preizkusile v svrho boljše prilagoditve ponudbe in povpraševanja razne korake, ki zaslužijo, da bi jih posnema li iu posplošili.
ko govorimo O pomenil posredovalnic dela, nc. smetno prezreti velike pomoči, ki so jih nudile pri poklicni izbiri mladine. Pri tem ne gre zu to, da bi vpoštevali le zmožnosti in osebne želje, ampak jc v socialnem interesu potrebno. da jemljemo pri poklicni izbiri v obzir tudi izglede posameznih gospodarskih panog fa bodočnost. O njihovem razvoju pa morejo dati ravno posredovalnice delu najbolj smotre-tto pojasnilu.
Pos redov alnice dela so pa tudi najbolj prikladni organi, da sodelujejo pri izvršitvi čini skorajšnjega prehoda delavstva, ki jc v gotovih poklicih ali gospodarskih panogah čez-štcvilno, v gospodarske panoge, ki so bolj zaposlene. \ večina državah so posredovalnico delu taktično tudi izvršile tak prehod že med vojno, ko je šlo /u to, du se zaposli delavstvo v /n tiste razmere potrebnem uospodarstvu. To
morejo izvršiti tudi še danes, v kolikor ne griža pojave, du jc izbruhnila brezposelnost v vseh gospodarskih panogah.
Nalogu posredovalnic delu ui le v tem. da izberejo le za prehod v drugo zaposlitev najsposobnejše delavce, ampak da jih potom raznih tečajev tudi usposablja za nove poklice, lakih zgledov je dovolj v celi vrsti držav, kakor ludi slučajev, ko Izposlujejo posredovalnice tlela olajšave tistim delojemalcem, katerim nedostajajn sredstva za opremo, ki so potrebna za prehod v nov poklic, ull pa kritje za pre-seljevalnc stroške.
Nu ta način bi mogli v vsaki državi izvesti smotreno postopanje pri poklicni izobrazbi in pri razdelitvi delovnih moči na različne gospodarske panoge s prilngoditvijo nu njihove potrebe. Nu ta način bi sc mogli izogniti dobremu delu gospodarskega nereda in razsipa-vanju živih sil.
Razen pri premeni poklicev bi mogle javne posredovalnice dela sodelovati tudi pri ohranitvi veselja do življenja iu delu brezposelnih s tem, du bi pospeševale v slučaju dolgotrajne brezposelnosti tečaje za splošno Izobrazbo. S socialnega stališča tako važno vprašanje izkoriščanja prostega časa je mogoče šc bolj važno, če gre zu žuldstllo brezdelje brezposelnih, kakor pa če skrbimo za zabavni prosti čas gospodarsko preskrbljenih delavcev.
l'ii tudi na mednarodnem polju bi morale biti posredovalnice delu smotreno izgrajene, kajti še obstojajo marsikatere zapreke zit izmenjavo vajencev, delavcev, tehnikov, celo čc gre zn sosedni državi, v kateri so istovrstne gospodarske razmere. Nepovoljnosti brezposelnosti povzročajo sicer čisto naravno odpor proti lahki iu redni izmenjavi delovnih tnoči. Toda nu j I i vodi ta vsesplošna bojazen do tega. da no spoznamo mnogovrstnih, osebnih in socialni prednosti, katere bi mogln nuditi taka izmenjava? Ni li dolžnost organizacije mednarodnega urada tlela, da neutrudljivo sodeluje na mednarodnem posredovanju dela, zlasti v Evropi?
Vašingtoiiska konvenclju je samu predvidela v členu 2., odstuvek "i.. du morajo državi! delovanje posredovalnih sistemov spraviti v sklad s sistemom mednarodnega uradu delu. Današnje razmere pa zahtevajo boli kakor koda j prej, postopanje v tem smislu. Skozi več let, žalibog do danes brez uspeha, smo sc trudili, da bi imela naša izpOdbudn uspeli. NI II sedanji trenutek ugoden, dn pričnemo znova z našimi izpodbudnmi?
_ Veliko število držav jc trga nnziranja. Tako jc izrazilu poljska vlada v svojem zadnjem letnem poročilu o prnvcdhi vašingtoiiskc konvencije željo, tki bi povzročil urad izmenjavo statistike o i/.- in priseljevanju in du bi bilo postopanje pri posredovanju poenostavljeno.. Slične misli so izrazile (urli drugo vlade.
Mnenja srno, da bi bilo izredne važnosti, da bi se sklicala v bližnji bodočnosti mednarodna konferenca zastopnikov javnih borz dela iz vseh držav. Nalogu konferenco bi bila. da sc izmenjajo izkušnje ilurodnih posredovalnic, dela. da st! presodijo možnosti mednarodnega sodelovanja in medna rodne, izgraditve posredovanja. No la način bi mogli poživiti izvedbo določil naše konvencije o brezposelnosti, jo mednarodno snooolnlti, hkrati pn doseči nove ratifikacije. Ta konferenca bi mogln najti.tudi pota zu politiko, ki bi omogočala smotrenejšo razdelitev delovnih moči. Končno bi mogla tiuli prinraviti pot za boljšo organizacijO mednarodnega delovnega trga.
Poudarimo še enkrat: Boljša razdelitev delovnih moči na različno gospodarske puiiogc sama po sobi nc zadostuje, da bi odstranila raznovrstna motenja gospodarskega ravnotežja. Toda vprašanje posredovanja tlela v narodnem kakor mednarodnem območju obdrži vendar tudi zii bodočnost gospodarstva svoj izrazit pomen.	•
Ta pomen sc bo šr vedno stopnjeval, ko preidemo naposled od vprašanja narodnega ali mednarodnega posredovanja dela k preiskavi splošne jšega vprašaiijskcirn obsega, katerega predstavlja gibanje preseljevanja.
Radio
Proprnmi Radin-IJitbllana i
Petek, 28. avpusla: 12.15 Plošče. — 12.15 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.10 Salonski kvintet. — 19 30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22,?0 Cas, dnevne vesti.
Sobota, 29. avgusta: ll.CO Prenos otvoritve razstave 'Ljubljana v jeseni« - 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, ološče — 18 30 Salonski kvintet — 19.30 Plošče — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku — 20.30 Operni večer. Gdč. Zupanova in g. Burger pojeta « spremljevanjcm salonskega kvinteta — 21.00 Slovenska glasba, izvaja sa'onski kvintet — 22.00 Cas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet.
Drugi programi»
Sobota, 29. avgusta:
Belgrad: 11.35 Plošče — 12.35 Radio orkester
—	19.35 Radio orkester — 21.00 Violinski koncert
—	22.30 Ciganska glasba. — Zagreb: 12.30 Plošče
—	20.30 Klavirski koncert — 21.40 Plesna glasba.
—	Budapest: 12.05 Koncert orkestra — 17.30 Ciganska glasba — 19 45 Prenos iz Studiia — 21.55 Pevske točke. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert — 13.15 Plošče — 19.35 Klavirski koncert
—	20.15 Operetni večer — 22.40 Večerni koncert. —Milan, Torino: 11.15 Lahka glasba — 19.15 Pestra glasba — 20.45 Komedija. — Oslos 20.00 20.00 Radio orkester — 23.00 Kabaretni program
—	plesna glasba. — Praga: 19.05 Narodne pesmi
—	20.40 Komedija. — Rim: 13.10 Plošče — 20.10 Plošče — 21.00 Italijanska glasba. — Toulouse: 12.45 Simfonični orkester — 13.15 Plesna glasba
—	19.45 Poljudni koncert — 21.45 Argentinski orkester — 22.00 Plošče. — Stuttgart, Freiburg: 12.35 Plošče — 19.45 Radio orkester — 21.30 Vojaška glasba.
Si. Jurij ob Sčavnici
Tukajšnje agilno bralno društvo ponovi v nedeljo 30. t. ni. v Pergerjevi dvorani krasno spevoigro "Darinka«, ki je žela ob priliki fantovskega tabora tako velik uspeh, da želi ljudstvo ponovitev. Uprizoritev in stvar sama jc tako lepa in prisrčna, da posel vsem prav toplo priporočamo. Pridite tudi iz sosednjih župnij!
Pridobivajte novih naročnikov!
Strokovnjaki računale!
Resno svarilo onim, ki tlačijo cene živine navzdol.
Iz Slovenskega gospodarja posnemamo:
/opet so prejeli mesarji povelje, da znižajo ceno mesa. /e so se pri nas pokazale posledice, /.t tele se je prejelo prejšnji teden 8—U Din za kg, danes le še ti—7 Din za kg žive teže. Isto se pozna odraščenl živini.
NI čuda, tla je zavladala povsod na deželi velika nevolja. Kmet namreč vidi, da ga takšno stanje pelje v popolno uboštvo; sovražiti je začel vsakogar, ki na račuti njegovih žuljev In njegovega oboževanja prepoceni uživa meso. Vidi tudi, da je le kmet tisti, ki je vedno najbolj tepen. Da si ne bo kdo mislil, da je živina, ki v hlevu samo zraste s sedanjo ceno dovolj plačana, podam račun, koliko kmeta stane 500 kg težak vol, oziroma kg žive teže.
Da doseže vol 500 kg, mora naš kmet istega rediti tri leta.
Stroški za vzrejo so naslednji:
1. lelo:
Din
a)	junčevlna in dogon h biku..... 20,—
b)	mleko za tele 110 dni ix> S litrov po 2
Din, t. j. 880 litrov (10 tednov) . . 1760,— d) kastracija........... 20,—
c)	do pol leta, t. j. za 72 dni:
Stanje Narodne banke
Pravkar objavljeni :kaz o Narodni banki za 22. t. m. kaže, da se j zlati zaklad banke neznatno zvišal. Dalje se je zvišalo tudi stanje valut za 1.4 milj. Din, Največji dvig pa izkazuje devize, ki so narasle za 49.9 milj. Din. Sedaj znaša skupna podloga 2.142.9 milj. (1*51,4) Din. Deviz.e izven podloge so ostale neizpremenjene. Zmanjšala so se menična, kakor lombardna posojila: menična od 1.454.4 na 1.448.1, lombardna pa od 202.6 na 198.6 milj., skupno znašajo torej 1.646.7 milj. ( - 10.3). Državni dolg se je neznatno povečal za 0.2 milj. Din na 1.824.5 milj. Din, dočim so predujmi ostali neizpremenjeni. Nepremičnine so nadalje narasle za 0.24 milj. Obtok bankovcev 6e je izredno zmanjšal za celih 131.4 milj. in padel lako pod 5 miljard, točno znaša sedaj 4.880 milj. Ostale obveznosti banke so zelo narasle in dosegle takoj plačljive 703.7 milj (*r 148.1), obveznosti z rokom pa 554.4 (+22.7) milj. Povečala so se tudi razna pasiva banke.
Vkljub zmanjšanju obtoka so obveznosti banke narasle od 5.571.9 mili. lin 5.588.7 milj. Zaradi istočasnega povečanja podloge sc je kritje izboljšalo od 37,53 na 38.84%, samo kritje v zlatu pa je celo padlo od 27.71 na 27.63?,I.
BILANCA DRŽ. HIPOTEK ARNE BANKE
Pravkar je objavila Državna hipotekama banka (preje Uprava fondov) svoje stanje z dne 31. Julija t. I. Iz bilance je razvidno (vse v milijonih Din; v oklepajih podatki zn junij 1031):
Aktiva: blagajna 30.8 (25.5), žiro računi pri Narodni banki iu Poštni hranilnici 70.4 (140.3), posojila: hipotekama 2.300.9 (2.280.9), nn doklade tu dohodke 540.3 (490.0), vodnim zadrugam 74.2 (74.2). menična hipotekama 40.2 (47.1). lombardna 110.2 (113.9), domače menite 127.2 (119.5), nepremičnine 80 (84.5), lok. nič. fin. min. 21.3 (21.3), tek, rač. fin. min. po začasnem posojilu 151.8 (Hi0.8), tek. rač. fin. min. iz, državnega posojila 192!) in 1980 110.4 (113.2), akt. lek. računi 07.3
(82.0),	elekti 144.9 (144.3). efekti fondov 01.:!
(01.1),	razno 185.1 (179.3); pasiva: samostojni fondi 95.2 (80.0), fondi in glavnice javnih ustanov 1.435.8 (1.453.1). hranilne vloge 030.0 (611.8), fondi 07.1 (07.1), založnice in obveznice 880 (883.9), predujem 1929 13.8 (43.8). predujem 19510 87.0 (87.6), lek. rač. fin. min. iz predujma I. 1913 v Parizu 5 (5), začasna emisija 1% slab. pos. iz 1. 1931 71.8 (110.8). posojila na podlagi lombarda pri Narodni banki 52 (52), tek. rač. fin. min. 31 (31). specialni depozit po pogodbi Iz 1929 4-1.5 (14.5), tek. rač. družbe jjatignoles d. d. v Parizu 73 (113.2), lek. rač. pas. 333.7 (354.4), razuo 289.3 (208.5).
Iz bilance je razvidno, da so se inozemska tuja sredstva nekoliko zmanjšala zaradi amortizacije. Tuzemska sredstva pa so se povečala od 2.145.8 na 2.179.0. Izvršile pa so sc med njimi znatne spremembe, ker so narastli predvsem samostojni fondi in privatne vloge, dočim so londi javnih ustanov padli za 18 milijonov Din. Banka do konca julija še ni izročila državi celega zneska jugoslovanske emisije stabilizacijskega posojila. Zaradi izplačila 43 milj. Din stabilizacijskega posojila in pa radi povečanja hipotekarnih ter komunalnih posojil so žiro imetja banke padla za polovico. Dotok novih sredstev je porabila banka z.a povečanje hipotekarnih posojil, ki so liaraslln z.a 14 milj. V še večji meri pa so narastla komunalna posojila, ki so se povečala za celih 50 mili-! jonov Din. Pripomniti je še, da je predujem 5 j milj. Din iz 1. 1913, ki ga je dala Francoska srbska banka, prevzelo finančno ministrstvo.
Davek na poslovni promet. V »Slovencu«
z dne 20. t. m. se je v tozadevnem članku vrinila neljuba tiskovna pomota. Točka 2, odstavek b se glasi pravilno: Ali je materijal vobče podvržen enodstotnemu ali skupnemu davku na poslovni j promet. Če oseba, ki ji je poverjena izvršitev usluge, predeluje svoj material, ki ni podvržen ; skupnemu davku, se na celokupni trošek plača I enodstotni davek, n. pr. čc vrtnar iz cvetja po čl. 1 34 do 43 napravi vence. — Če pa rabi svoj ma-lerijal, ki je podvržen skupnemu davku, pa ga predeluje in dodeluje, lorej trosi, plača davek na celokupno potrošnjo.
Prodaja lesa. Ravnateljstvo šum v Ljubljani sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbo glede prodaje lesa.
Oddaja zakupa nakladanja, razkladanja, prekladanja in prevoza vseh vrst monopolskega blaga se bo vršila pri Tobačni tovarni v Ljubljani. Končni rok za vlaganje ponudb je določen za dan 4. septembra t. I.
Oddaja zgradbe dveh stanovanjskih hiš sc bo vršila polom ofertalne licitacije dne 19. sept. t. 1, ri gradbenem oddelku ravnateljstva drž. žel, v
pri gr I.jublja
Oddaja popravila streh na objektih vojašnice Vojvode Mišičn v Ljubljani se bo vršila polom ofertalne licitacije dne 11. septembra t. 1, pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani.
Baukarstvo za september 1931. Prejeli smo najnovejšo številko te revije, ki se odlikuje z točnim izhajanjem: številka vsebuje zanimive gospodarsko-politične članke iu par uspelih karikatur. Objavljena sta tudi dva slovenska članka izpod peresa gospoda Ivana Laha, šefa statistike OU7D in g. Drago Potočnika.
Potrjena poravnam. Bevc Franc iz Šl. Jerneja za 407o v 0 mesecih.
1.	Dnevno 3 kg sena po I Din . . . 'Iti
2.	dnevno t kg ovsa aH otrobov pn
Din 1.50 . .......... >24.
I. od pol lela do l leta 18 ) ilui po o ki: sena ............1008.
2.	leto:
e)	krma drugega pollcta dnevno S k* mi
I Din .......... . l.!o|.
f)	pol leta paša.........200
3.	leto:
g)	tretje leto pol leta, 182 dni po l"> kg . 2730
n) pol leta paša........."00.
i) strežba dnevno I Din z.a ') leta ali 10(>5
dni ............ 1005.
i) sol, svečava in zdravila.....150.
k) amortizacija hleva letno lOODin . . ')()(). 1) stelja, obraba orodja je Vrednosl gnoja
Skupaj . . oo77.
Dohodki: I ri letu dela vol; pol leta se pase. Delo drugega pol leta se ne more več računati kot 2500 ........... 2500.
oslane .......
ali kg žive teže Din 14.35.
. 7177.-
1'deleiba v a mednarodnem velesejmu f So-lanu. Vaša vlada ie sklenila, da se oficijelno udeleži mednarodnega velesejma v Solunu, in sicer -4 posebnll nacionalnim paviljonom. Organizacijo razstavo v našem paviljonu je naročena Trgovskemu muzeju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu, Miloša Veliko« 29. Uprava muzeja liov.i-vn vse interesente, ki bi želeli razstavili vzorce svojega blaga v paviljonu, naj to takoj prijavijo. Ako pošljejo vzorce Trgovskemu muzeju najkasneje do 5. septembra I. 1.. bo stroške za prevoz, blaga do Soluna lil naznj in z.a zavarovanje prevzet muzej. Narav no, da >o ta olajšava tiče samo vzorcev v običajnih količinah. Ako želijo interesenti razstavit! večje količne blaga, morajo sami plačati transportne, stroške jn zavarovalnino. V leni primeru jim ln> dovoljeno 75' popust na transportnih stroških. Udeleženci naj se javijo takoj muzeju •/, navedbo količine in vrsie vzorcev. Razstavitev blaga v našem paviljonu bo brezplačna.
Borza
Dno 27. avgusta 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so bili le. čaji čvrsti. Promet jo bil slab. Zaključenega je bilo ludi nekaj privatnega blaga.
Ljubljana. Amsterdam 2285.98 —2292.77 Bru-*elj 790.70—793.00, Curih 1103.25—1100.55, Dunaj 790.53—798.93. London 275.56—270.38, Nevvvork 5050.92-5073.92. Pariz 222.19—222.85, Praga 107 91
—	108.41, Trst 290.49—297.39.
7.a<,reb. Amsterdam 2285.93—2292.77. Dunaj 790.53 —798.93. Bruselj 790.70 —793.00, London 275.50—270.38, Milan 290.49—297.39, Nevvvork l,n. bel 5607,92—5084.92, č.*k 5050.92—5073.92 Pariz. 222.10—222.85. Praga 107.91—108.41, Curih J 103.25 —1106.55. — Skupni promet brez kompenzacij 6.0 mili j. Din.
Belgrad. Amsterdam 2285.93—2202.77, Bruselj 790.70—793.06, CuriJi 1103.25-1100.55, Dunaj 790.53 —798.93. London 295.35-296.38, Nevvvork 5050.92 —5073.92, Pariz 220.19—222.85, Praira "|07.91-168 II Trsi 290.40—297.39.
Curih. Delt/rad 9.075, Pariz, 20.15. London 24.9725, Nevvyork 513.75, Bruselj 71.65, Milan 20.87, Madrid 40.20, Amsterdam 207.175, Dunaj 72.20, Stockholm 137.50, Oslo 137.40. Kopenhageu 137.35, Sofija 3.72, Praga 15.215, Varšava 57.215, Budimpešta 90.025, Atene 6.65. Carigrad 2.43, Bukarešia 3.0575, HcMngfors 12.90, Buenos-Aires 144.50.
Vrednostni papirji
Državni papirji so bili danes v glavnem neizpremenjeni z izjemo vojno škode, ki je po dvigu prejšnjih dni popustila. Promet je bil srednji. Industrijski papirji so danes bili brez. interesa in ie prišlo do zaključkov samo v delnicah dusjo-, Cninii-in Zemeljske bahke po neizpremenjenlh tečajih. Industrijski papirji so oblati v glavnem neizpremenjeni in so bili zaključki v delnicah Drave in Vevč. Trboveljska je bila slabejša iu je bila zaključena po 217, kasneje pa se je učvrstila na 220.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 80 bi.. 7% Bler. pos. 70 bi.. Celjska 150 deli., Lj. kred. 120 den.. Praštediona 950 den.. Kred. zavod 195 den.. Vevče 120 d., Stavbna 45 den., Ktiše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: ~i"h in vest. pos. 72—74, agrarji II—14, vojna škoda ar. 339—340 (340. 339' kasa 339—340, 12. 347-348 (348), 8'V, Bler. po-' 78—80, 7% Bler. pos. 69—09.50 ( 09.50—70), 7\, pos. Drž. hip. banke 70—71, 0% begi. obv. 55—37, Tobač. f ročke 20 1)1., Srečke Rdeč. križa 40 hladu! Bančno delnice: Hrvatska 50 den.. Pol jo 53.50—55, Kreditna 121—126. Union 150—155 (150), Jugu 07 —08 (67), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 08 d . Narodna 5450 den., Obrtna 30 den., Praštediona 957.50—965, Srbska 191 bi.. Zemaljska 115—1 Ki (114, 125). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den.. Gullmanii 110 den.. Slaveks 25—30, Slavonija 2m —205. Danica 05—70. Plvnra Sar. 205 den 'Dravi 212.50—220 (212.50), ŠeČerana Osjek 210 den.. <>-ljev. 200 den.. Brod. vag. 20—80, Vevče 12>i f 2 (120), Isis 41 bi., Ragusea 300—320, Oceania iriO iV Jadr. plev. 180 bi., Trbovelj.-ka 215—218 (217. 220)!
llelfirad. Narodna banka 5sno 5840, 7', iuv, pos. 75 bi., vojna škoda 839.50—310.50 (320 kom ) 10. 345—347 ((XII) kom.), 12. 850—351 (1700) t!''.; begi. obv. 36.50—57.50 (305.000). 7% Bler no>. 69.50—70.
Solucije državnih papirjev v inozemstvu. Loir-don: 7'/< Bler. pas. 05.50—06.50, Nevv.vork: 8"/, Bler. pos. 73.50—74, 7% Bler. ihjs. 60—00,50, pos. Drž. hip. banke 62.50—08.75.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 89.50, \Viener Bankverein 14, Escompleges. 149, Živilo 77.10, Union 17.20, Aussiger Chemische 98.50, Mundiis (O. Alpine 12.05. Trboveljska 26.60, Prnger Kiseii 254.75.
Žitni (rs;
Novi Sad. Vse nejzpremenjeno. Tendenca ne« izprcmc.ijena. Proinel: 3 vagone pšeni^1. 2 vagona ovsa, 3 vagoni ječmena, 11 vagonov koruze.
Budimpešta. Tendenca za pšenico prijazna, za oslalo ustaljena. Promel omejen. Pšenica doc. 10.31*
—	10.60, zaklj. 10,55 10.57, marec 11.62 11.95. 7,n ključek 11.80 11.81, rž, marec II.To-1203, z.nk! 11.75—11.80, koruza maj 12,70 12.80, zakll. 12 - i —12.85.
Hmelj
Nilrnberjj, 27. avg. Ig. Na Irg je bilo pripeljanih 100 bal hmelja nove žel ve. prodanih pa je bilo 35 bal. Za I. lelnanski hmelj se jo dosegla cena 00—63 mark, za I. hallerlauski hmelj pa 53—55 mark. Za lanski hmelj in z,a inozemski hmelj ni bilo kupčije. Tendenca ie še vedno mirna
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l-SO Min ali vsaka besedu SO pur. NalmanjSt oglas ► ■ 3 Min. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit. Za odgovor EnamUo! Na vpraSanla brez znamke ne odgovar|ainol
HUS3J
ImSBIHL^MSSffiMNRK
Dva manjša dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Vestno nadzorstvo. Zmerna cena. Gosposka ulica 10. Naslov v pritličju.
Trgovska pomočnica
mešane stroke išče primerno mesto. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Zvesta«.
Strojnik
zmožen tudi električnih popravil, odslužil vojaščino, prosi službo. Dopisi pod »Strojnik« štev. 9866 ua upravo Slovenca«.
Vodni instalater
Opremljeni sobi
ena velika in ena mala s krasnim razgledom, sredi velikega vrta, se od-dasta s 1. septembrom mirnim strankam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 9773.
POZOR
MMUFAKTURP!
Ld?vlt\lCrskihkdil. dvosobno stanovanje dobi takoj službo pri Jos. s pritiklinami, v visokem Bachal, klepar, Kamnik. - pritličju nove hiše, se s Ponudbe ustmeno ali pis- 1 septembrom odda mirni meno. Plača po dogovoru. | snažni stranki brez otrok.
-------- Naslov v upravi >Sloven-
Pekovskega vajenca ca« pod št. 9841
za takojšen nastop sprej
me
l^nrJorpekS! Dvosobno stanovanje
mojster, Hrastnik.
Učenko
iprejme fotoatelje Josip Pogačnik, Mestni trg 17, Ljubljana.
Dobre zidarje
-.prejme gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska cesta 38.
Služkinjo
pridno in pošteno, od 16 do 18 let, kot pomoč gospodinji sprejme Polonica Goljar, Bled — Mlino 51.
Čn mern ikova
šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
[Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Prosoem št. 16 zastoni Pišite oonil
Gojko Pirienbacher
koncesijon. šc-Serska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
Strojepisni pouk
Dnevno od 6 zvečer dalje. Učna ura 4 Din. Vpisovanje 29. in 31. avgusta od 6 do pol 8 zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7 I.
prazno, iščem v Mariboru
v sredini mesta (približno med glavnim trgom in glavnim kolodvorom), s popolnoma ločenim vhodom. Naslov pove uprava Slovenca« v Mariboru.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam.
SVOJI TRGOVINI S ČEVLJI SEM PRIKLJUČIL TUDI
PRODAJO MANUFAfUURfoEGA BLAGA NAJBOLJŠE KVALITETE,
KATERO NUDIM RADI UPELJAVE PO
izvanrcUnih censlt
Sifon meter a Din 6-- do 10-Flanela za srajce	ft Din 8'-
Barhent zu obleke	Din 11-
Barhent rožasti za halje ii Din 17'-Baržun v najnovejših vzorcih
a Din 20'- do 2T-Flanelaste rjuhe a Din 38'- do 45"-Posteljne odeje	a Din 95"-
dtto klotaste fine	a Din 140-
Voluina za obleke 130 cm
ii Din 40'- do 48'-dtto za plašče 140cm od Din 48 -naprej
S kvaliteto in ivzkinv cenami si hočem zasgurat stalne odjemalce
Se priporočam:
Dosio Skerl
Šolski drevored 8 pri Zmajevem mostu
Z a h t e v a i t e p o s k u s n i zvezek!
Hiša
v Mariboru, blizu glavne-kolodvora, 5 lepih stanovanj, vrt, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.
Komfortna vila
enostanovanjska, z najlepšo lego v Ljubljani, 9 sob, zaprta veranda, velika kopalnica, cela hiša podkletena, 1200 m" vrta, davka prosta, se proda. -Ugodni plačilni pogoji. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9624.
Glavobol,
omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu 3e lobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov
Avto »Minerva« j Voz brek
4 cilindrski, 6 sedežen, v na vzmeteh, na oljnate izbornem stanju, registro- osi. v najboljšem stanju, van, vsled odpotovanja po utfodni ceni naprodaj, ceno naprodaj. Dnevna Petkovšek Franc, Drenov poraba 16 litrov bencina. Vprašanja: Mestni trg 5, II., pri g. Bernatovič.
Hišo z gostilno
in trgovino kupim na prometnem mestu v bližini cerkve in želez, postaje. Ponudbe z natančnim opisom prosim na: Cecilija Fuis, Aleksandrova 18, Murska Sobota.
»Vzajemna pomoč«
registrovana pom. blagajna v Ljubljani, izjavlja tem potom, da g. Rudoli Zemljič, trg. potnik, Brilo! pri Kranju in dosedanji njen zaupnik, ni več upravičen sklepati za blagajno katerikoli posel in tudi ne inkasirati zanjo denarja.
Grafolog in hirosol
N. Sadlucki, v Ljubljani Čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel »Slon«, II. n., soba 64.
Moška ura
no x, zlata, elegantna, precizni Anker stroj, 17 kamnov, se zamenja za levoročni čevljarski stroj ali motorno kolo s prestavami. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9849.
Prodam hišo
novo zidano, enonad-stropno, 7 sob, 3 kuhinje, velik vrt, 20 minut od centra Ljubljane — za 275.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9848.
Kupim hišo
v Ljubljani ali okolici v bližini cerkve. Plačam ob prepisu. Lastnik in drugi najemniki lahko obdrže stanovanje v sedanjem obsegu. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod Ljubljana in oko lica« št. 9851.
Lovski pes
siv, z rjavimi lisami, številka znamke 1103, se je zgubil. Odda se proti nagradi Čopova cesta 19/1.
Naprodaj je hiša
v mestu. Prikladna za stanovanje in eventuelno obrt. (Dosedaj strojno mi zarstvo.) Stanovanjski del stavbe je enonadstropen, delavnica pritlična. Odda se tudi samo stanovanjski del stavbe. Stavba blizu železniške postaje. Interesenti naj se javijo na naslov: Josip Lampret, mizarstvo, Šoštanj.
grič 28, Vrhnika.
j Auto Chrysler
7 '.	zadnji 66 model, karo-
Puhasto pene I	serija Fisher Sedan, pet-
čisto iohano po 48 Diu	sedežni, skoraj nov, 6000
kg, druga vrsta po 38 Din	kilometrov, naprodaj. Ve-
kg čisto belo gosie po	lika priložnost. Pojasnila
130 Din k(? in čisti puh	pri Auto-klub, Ljubljana,
po 250 Din kg Razpoši-	„ , " T~T. ~ ham po poštnem povzetju.! Fotografski aparat
L BROZOVie - Zagreb,	13 X 18, z leseno kamero,
llica 82 Kemična čistil-	2 objektiva, 3 duple ka-
oica peria	Sete, popolnoma dobro
—~ ! ~	ohranjen, ceno naprodaj.
Ugodno naprodaj	Vprašati: Mestni trg 5/II,
500 ccm AJS motocikel s prikolico, skoro nov, radi : nakupa avtomobila; 500 ccm BSA s prikolico; 500 ccm Indian Scout za 6000 Din; 175 ccm Peugeot za 3600 Din. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.
pri g. Bernatovič.
OPEKA
se zopet dobi: zidna, mala strešna in tlakovec v poljubnih množinah po najnižji ceni. Se priporoča F, JERKO, opekarna ČRNUČE.
TEMELJIT IN ŽIVAHEN, ZANESLJIV IN IMPULZI VEN
1 zvezek je ravnokar izšel Verlag Herder, Freiburgim Breisgau

Čebelarji
Na velesejmu, koja F št. 569—570, dobite vse čebelarske potrebščine po nizkih cenah. - Železnina Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev.
SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
f.&l MPlIflUR,OaJBLMNA
Kolodvorska 18 -- Čopova 10. Telef. 3430
Se priporočala za vsa v lo stroko spadajoča dela
Tudivsiaši oodružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol t popoldne in od 2 do C popoldne. Telelonska štev 3030.
Namizna jabolka
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«
ulica 6, 11. nadstr.
po najnižji ceni razpošilja Ljubljana • Šelenburgova
— lepe suhe gobe kupuje	' " —J-'-
po najvišji ceni Peter Še-tina, Radeče, Zidani most.
Poceni naprodaj
več 12 HP Peugeot avtomobilov, poltovornih in osebnih; Peugeot 24 HP Danes ^ . . syeže
.4 A^t n^n« nrnKn 1 CHfD*	__
Morske ribe!
4 sedežni, osebni, spremenljiv v tovornega za
šiljke! Vina prvovrstna dalmatinska samo iz last-
trgovska, podkletena, ob-	,, ,	, ,	, ,
čina Rakek, naprodaj. Po-	zaklopne stole
nudbe na upravo »Slo-	prodaja pisarna Tribuč
venca« pod »Unec 22«.	na Glincah. Telefon 2605.
600 kJ< ,F'anV i t - i n* vinogradov! čez ulico „,; Fiat 503 4 sedežni znižano.8 črno, belo in
Steyr tipa 4 4 ^dezen rdeče 1Q Din y
Chevrolet avtobus 18-20	£ dvoHšču ho£,a
Tratnik. Sunara.
sedežen; Austro Fiat avtobus 20—24 sedežen. — O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11.
Sveže sliive
debele, namizna jabolka ~ : ~ "" in hruške, kg po 3-75 Din, Kopalne cevl|e
razpošilja v košarah po ocJ 20 Din naprej, dobite 30 kg franko vsaka že- prj »Luna«. Maribor — lezniška postaja I Aleksandrova cesta 19. G. DRECHSLER, TUZLA Poštna naročila točna.
Krušno moko in
ržer»«> moka
vedno svežo, kopita zelo auodno prt
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesta 24
Zahvala
Povodom prerane smrti našega ljubljenega soproga, sina, brata itd., gospoda
Fridolina Benigerja
izrekamo iskreno zahvalo vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in ki so nam stali na strani v težkih trenutkih, a posebno še njegovemu predstojniku, sodnemu svetniku g. dr. Janu in njegovim gg. tovarišem iz Ljubljane in Krškega.
Ljubljana-Krško, dne 27. avgusta 1931.
Mira Beniger in ostalo sorodstvo.
' ,r / . ' ' Sv"				S
				
				

Tužnega srca naznanjamo žalostno vest, da je po dolgem mučeniškem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, umrl 26. t. m. opoldne naš ljubljeni oče, soprog in brat, gospod
Gašper lavtižar
posestnik, večletni župan in cerkveni ključar v Kranjski gori.
Pogreb bo v petek 28. t. m. ob treh popoldne na pokopališču v Kranjski gori.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. V Kranjski gori, dne 26. avgusta 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.
9 Oo
^ «5 .5 " ^ — — ^
>3^1^.2
7	-Q
.'.a S
ga. »
S
.saj 3
g I'
—	r — o ^ a.*ta
•sgžSŠ
c Je ® •<■ > S
ft8Ha"S
.«> «> .»»a P N — SS«
S . >• . I es
O i? <M iT" »SD» .O
O	a
11 i \ 'ai
« - IN pj > CM "T «1 d) ■•
a" n > Je
Z Ol 5» , 4) C (O > ff N
« 3 J > i » S > . -O g
B ^ C K
N CO ' — Cl • 1
>S .0'=s a
s« Bzir ■Sug o Q
—	= je 'j;
c<i
SNJ
g
a „ . ai S!q S 2 " »
^ C3 —
I
Josip Lavtižar:
lled in Briksen
Zgodovinska povest iz 17. stoletja.
Tudi naš prevzvišeni gospod knezoškof Tomaž . — je nadaljeval pridigar — /so storili vse mogoče, da bi pripeijali izgubljene sinove v naročje duhovne matere. S težkim srcem so gledali, kako je trosil sovražnik 1 jul iko med pšenico, pa niso poznali drugega pripomočka, kakor da so šli na potovanje po ljubljanski škofiji in da so kot vrhovni dušni pastir po mestih in vaseh sami oznanjevali besedo božjo. Obiskovali so cerkve, učili po hribih in dolinah. Velikokrat od jutra do popoldneva niso slekli škofove obleke. Pozabili so na lakoto in žejo ter imeli dostikrat kosilo in večerjo ob enem. Govorili so na javnih prostorih, opisovali zmote krivih prerokov in prosili ljudstvo, naj ostane zvesto veri svojih očetov. Veliko so dosegli s svojo apostolsko gorečnostjo. Reči moramo, da je poslala božja previdnost naši deželi tega neustrašenega oznanjevalca prav takrat, ko ga je najbolj potrebovala.«
Prošt Burnel je še dolgo pridigoval in ljudje so ga ves čas pozorno poslušali. Ob sklepu pa je zbral vso govorniško umetnost ter zaklical s povzdignjenim glasom:
»Vem, da ste vi, moji poslušalci, vdani katoliški Cerkvi. Vendar vas prosim, da ob zadnji nri svetega leta — saj bo pravkar polnoči — glasno odgovorite na vprašanje: : Ali hočete tudi v prihodnje in do svoje smrti ostati njeni zvesti otroci? -
Zopet je stari Šimnovec odgovorli s krepkim slasom:
»Hočemo!«
In vsa cerkev je za njim ponovila tiste besede.
»Hočemo!«
O hvala : — je sklenil govornik — hvala za vašo obljubo, ki naj jo Gospod Bog podpira s svojo vsemogočno milostjo. Amen.«
Potem je bila slovesna maša, ki jo je opravit župnik Orehar. Ob sklepu so vsi zapeli zahvalno pesem. S petjem se je združevalo veselo pritrkavanje zvonov.
»Lepo je bilo,« so govorili Blejci iz cerkve grede in še več dni po novem letu.
Pa še o nekem drugem je bilo tiste dni v župniji veliko govorjenja. V cerkvi so namreč videli o polnoči grajskega lovca Tomaža Dorna, ki so ga poznali kot pristaša luteranske vere, tistega Dorns, ki je hodil poslušat v Begunje evangeljskega predi-kanta. In zdaj je bil v župnijski cerkvi pri pridigi in maši o polnoči! Neverjetno! Kakor evangeljski cest-ninar je baje klečal v kotu pod korom ter še oči ni upal povzdigniti proti nebesom. Nenavaden dogrdek. Pa še več. Takoj prvi dan novega leta je prišel Dcrn k župniku in ga prosil, naj ga sprejme v družbo župljanov. Rekel je, da obžaluje svoje dejanje, da je vzel svojo ženo zopet nazaj in da rad popravi pohujšanje, ki ga je naredil z odpadom. Župnik je bil prepričan o Dornovem odkritosrčnem priznanju. Z veseljem ga je sprejel med svoje vernike, ker j', bilo Dornu treba veliko samozatajevanja, tla je preklical svoje zmote.
Kot so ga ljudje poprej kot odpadnika gledali po strani in se mu celo izogibali, so mu bili zdaj zopet prijazni. Nihče mu ni več rekel Tibingar, temveč ga je vsak klical z njegovim pravim imenom.
4. Pri Ribičevih.
Poleg jezera, ne daleč otl župnišča. je stala lesena koča s slamnato streho. Gledala je naravnost proti jezerski cerkvi in tja proti orldaljenim bohinjskim goram. Ves dan jo je obsevalo solnce in brez prenehanja so šepetali okrog nje vodni valčki. Blizu koče je bilo zgrajeno neznatno gospodarsko poslopje, ob njegovem koncu pa s!a se gibala dva čolna, eden večji in eden manjši, privezana ob ograji. Nekaj sadnega drevja je dajalo prijetno senco ti mali mirni naselbini, ki so ji re! li Pri Ribičevih«.
Gospodar, krepek mož, čeprav že nekoliko csi-velih las — pisal se je Miklavž Cvetek — je poleg ribiškega posla vozil tudi romarje v cerkev na jezeru. Žena mu je umrla pred nekaj leti in mu zapustila edino hčerko Reziko ki je bila zdaj stara sedemnn"st let. Miklavžu ie vodila gospodinjstvo njegova sestra Mina. razumna žena v starejših letih
»Kje se mudi tako dolgo?« ie vpraševala Mirna in gledala po jezeru, če že vesla Rezika domov.
»Vidiš jo!« je rekel Miklavž, ki je imel izvrstne oči na daljavo. Pa ni sama v čolnu. Pelie nekoga, zelo podobnega grajskemu šternkukarju.«
Ko ie prišel čoln bližje, je Ribič spoznal da se ni motil.
Solnce je shdo že precej nizko nad gorami. Vso je bilo tiho, le vesli, ki jih 'je sukala Rezika, sla se silsali v enakomernih udarcih. Na obrežju je dal zvezdoslovec Fink deklici prevoznino in morebiti še kaj več, potem pa je korakal po bregu navzgor ler med temnimi sencami smrekovih in bukovih 'debel prispel v svoje stanovanje. Čeprav je imel grad na obali tri lastne čolne, je zahajal Fink vendar večkrat k Ribičevim, da ga je kdo prepeljal ua otok; najrajši je imel seveda Reziko za spremljevalko.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefi.
Izdajatelj: Ivan Knkovee
Urednik: Franc Kremžar-