Gospodarske stvari. Gašenje apna. Pri gašenju apna naj se izlasti gleda na to, da se izroči delo dobrim, izurjenim delavcem. Apno se ne sme nikdar sipati, kakor si bodi v dotično korito, ampak treba je, da se dobro pazi, naj se to izgodi v pravi razmeri. Ko je pa dovolj pomešano, ne sme biti v njem nikakoršnjih ostankov tujih tvarin, niti nesnage. Da se pa to doseže, mora se rabiti primerno čista voda in čista posoda. Najpoprej velja izlociti ,,prežgano" apno. Pokažejo se namreč, kedar je apneni kamen uže žgan, tri vrste apna: dobro žgano, katero se popolnoma raztopi, če ga z vodo poškropimo, polužgano, katero se mora ,le deloma pogasiti, ter se radi tega pri gašenju v več ali manj krupne dele razpoka in prežgano apno, ki je v peči od vročine preveč trpelo, ter vsled tega postalo tako trdo, da se sploh ne da raztopiti. Frežgano apno dobivamo v obče od tacega apnenega kamena, ki ima v sebi mnogo ilovice. Pri gašenja mora se torej polužgano apno in z njim ostanki prežganega apna iztrebiti; to se izgodi najležje, ako se zloži apneni kamen na dnu koritu in ko je zložen, poškropi z vodo. Kamenje začne vsled vročine kipeti in razpadati. Prežgaao apno se zdaj lahko spozna in tudi koščeki polužganega, treba je torej oboje izločiti, ostalo pa dalje gasiti z zmernim prilivanjem vode, dokler se dobro ne razkuha. Potem pa se niora kipeča masa s sekiro in vednim prilivanjem vode tako razkvasiti, da postane iz nje gosta tekočina. le-ta pa se v tem stanju izlije v apnenico. Ako ima služiti apno za belilo in v obče za zunanjo rabo, dobro je, da ostane v apnenici vsaj štirinajst dni s peskom pokrito, kajti v tem času bodo se dobro razmočili tudi težje raztopljivi deli. Mnogo pride pa na to, koliko in kaka voda da se rabi pri gašenju apna. Ako čemo tedaj delo ročno in redno opraviti, ne smemo trošiti ne premalo, niti preveč vode. Navadno se je na 1 del apna dolije polagoma po dva dela vode in med tem je treba neprenehoma mešati. Na vsako vedro apna troši se torej po dve vedri vode. Najbolj prikladna voda za gašenje apna je ali snežnica. ali dežnica. ker v tej je najmanje ogljenega kisa. Studenčna ali pa tekoča voda je navaduo presilna, mineralaa se pa ne more rabiti zato, ker je s soljo napojena. Sicer pa ni težko, pretvoriti presilne vode v mečjo. Napolnimo namreč primerno kad s tekočo vodo, katera se mora z apnom uže gašenim pomešati, voda naj se potem pusti tako dolgo stati, dokler se apno ne poleže. Kmalu bodemo opazili na površju vode tanko kožico, ta kožica mora na površjii ostati, kajti ona ne da zraku do vode. Voda se pušča iz kadi po cevi, ki se zdolaj blizo dna va-njo zabije. Na ta način more se nagasiti najhitreje dobro izdatnega apna. Sejmovi Dne 26. junija pri sv. Križu na Murskem polju. Dne 27. junija v Cmureku, sv. Lovrencu na Dravskem polju iu v Rajhenburgu. Dne 30. junija v Gomilicah, pri sv. Petru pri Radgoni, v Zrečah, v Trnovicah in na Sp. Polskavi. Dne 2. julija pri Št. Ilju na Turjaku, na Ptujski gori, v Petrovčah, na Polenšakn, na Remšniku in na Tinskem.