Icn ^ i en im !o On Zaradi stavke selitev pacientov k zasebnikom? Gneča na erotičnem sejmu v Celju CHiijIi 90,6 95,1 95,9 109,3 DN INPE1 IK FEK Št. 98/ Leto 65 / Celje, 14. december 2010 / Cena 1 EUR □ v Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Predpraznične priprave Konec tedna bosta v Celju odprla vrata Pravljična dežela in bo-žično-novoletni sejem. Te dni že pripravljajo vse potrebno, da bo mesto živelo v čim lepšem predprazničnem vzdušju. Lokalna derbija dobili košarkarji Zlatoroga in Elektre Sredi dneva brutalno pretepel bivšo partnerko Zaradi stavke selitev pacientov k zasebnikom? Stavkovni odbor v ZD Celje vztraja pri prvotnih zahtevah - Dosedanja pogajanja brez napredka Štirinajst srednjih medicinskih sester v zobozdravstvenih ambulantah celjskega zdravstvenega doma stavka že od minulega torka. V petek so stavko še zaostrile, saj stavkovni odbor in vodstvo Zdravstvenega doma Celje na četrtkovih pogajanjih nista uspela zbližati stališč glede stavkovne zahteve. Sestre v javnih zobozdravs- no, že od vsega začetka zahte-tvenih ambulantah, kot je zna- vajo razporeditev na delovno mesto zobozdravstvenih asistentk skladno s kolektivno pogodbo ter s tem zagotovitev za tri razrede višjo plačo. Kot pravi pomočnik direktorja nemedicinske dejavnosti in vodja pogajalske skupine Zdravstvenega doma Celje Obvestilo o stavki v celjskem zdravstvenem domu »Skrbeti bi nas morala nizka dodana vrednost.« Občine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik so dobile nov dokument razvoja. Podjetje Fit media iz Celja je izdalo že trinajsti Letopis za te štiri občine. Publikacija, ki bo tokrat prvič izšla tudi v elektronski obliki, prinaša pregled dogodkov od lanskega novembra do letošnjega oktobra ter analitični pregled dogajanja na posameznih področjih življenja in dela v teh občinah. »Čez palec bi lahko vsi rekli, da je tudi minulo leto zaznamovala kriza. Če natančno pogledamo, pa vidimo, da niso bili vsi segmenti gospodarstva v krizi,« pravi odgovorna urednica Letopisa Vanesa Čanji. Bi pa morala po njenem mnenju vse štiri občine skrbeti nizka dodana vrednost na zaposlenega. »To pa je tisti strukturni kazalec, ki ne govori samo za danes, ampak tudi za jutri in pravzaprav kliče k razmisleku, kaj bodo naredili za dvig dodane vrednosti.« V celjski občini je vsak zaposleni delavec v lanskem letu ustvaril v povprečju 31.200 evrov dodane vrednosti, kar je za dva odstotka manj kot v letu prej. Dodana vrednost na zaposlenega je bila tokrat nad povprečjem Savinjske regije, še vedno pa za slabih devet odstotkov zaostaja za slovenskim povprečjem. Opazen je bil tudi precejšen upad zaposlovanja, a ne v vseh segmentih enako. »Predelovalna industrija je doživela velike krče. Medtem ko so nekatere dejavnosti, kot sta energetika in ravnanje z vodami, doživljale rahlo rast,« pravi Čanjijeva. Marsikatera plat življenja je tudi presenetila. Zelo živahno je bilo v vseh štirih občinah na področju naložb, za katere so občine uspele pridobiti tudi evropska in državna sredstva. Pester je bil tudi kulturni utrip v občinah, letopis pa ni mogel prezreti niti izvrstnih športnih dosežkov. Ustvarjalci letopisa vsako leto vztrajajo na enotni strukturi publikacije, kar omogoča enostavno in kre-dibilno primerjavo podatkov skozi čas. Letošnja novost je, da bo letopis tokrat prvič izšel tudi v elektronski obliki kot spletni portal (www.e-letopis.si). Portal bo zasnovan na bazah podatkov, letošnjemu pa se bodo na spletu postopoma pridružili tudi letopisi iz preteklih let. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Zaradi elektronske oblike je naklada letošnjega letopisa nekoliko nižja kot prejšnja leta,« pravi Vanesa Čanji. Izšel je v tisoč izvodih. Jože Blazinšek, vse asistentke ne delajo na delovnih mestih z enako zahtevnostjo, zato v zavodu ne morejo privoliti v razporeditev vseh v 22. plačilni razred. »To bi namreč porušilo utečena razmerja glede na različne ravni zahtevnosti del ne le v dejavnosti samega zobozdravstva, temveč tudi do ostalih dejavnosti osnovnega in specialističnega dela v ZD Celje,« pravi in dodaja, da ima zdravstveni dom s strani financerja - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije -za plačilo teh štirinajstih sester priznan 19. izhodiščni plačilni razred. »Zahteva stavkovnega odbora po uvrstitvi v 22. razred pa predstavlja 12 odstotkov več sredstev, kot jih za to dobi ZD. V absolutnem znesku to na leto predstavlja približno 30 tisoč evrov. A problem ni samo teh 30 tisočakov. V primeru, da bi srednjim medicinskih sestram v zobozdravstvu ugodili, bi to povzročilo nezadovoljstvo pri srednjih medicinskih sestrah na področju dru- gih dejavnosti. Če bi tudi te iz 19. razvrstili v 22. plačilni razred, bi to za zdravstveni dom pomenilo dodatnih 200 tisoč evrov,« pojasnjuje Blazinšek. Zaprosili za dodatne razlage Zaradi različne obravnave problematike razporejanja srednjih medicinskih sester v zobozdravstvu v zdravstvenih domovih po Sloveniji, je pogajalska skupina ZD stavkovnemu odboru ponovno predlagala zamrznitev stavke. V tem času naj bi ZD od odbora za razlago kolektivne pogodbe, zbornice zdravstvene nege in ministrstva za javno upravo pridobil ustrezne razlage gle- se ograjuje od svoje odgovornosti in pristojnosti, za katero je minister Marušič jasno povedal, da je uvrščanje zaposlenih na delovna mesta v absolutni pristojnosti direktorjev zdravstvenih domov in zato ministrstvo ne bo izdalo nobenih navodil več. Tukaj je odgovornost vodstva zavoda tudi do vseh uporabnikov zobozdravstvenih storitev,« poudarja predsednik stavkovnega odbora Zvonko Vukadinovič. Stavkovni odbor se zaveda, da se bodo zaradi stavke že sedaj nesprejemljivo dolge čakalne dobe še povečale, zato uporabnike poziva, da svoje pritožbe in zahteve naslovijo na direktor- Do izpolnitve stavkovnih zahtev bodo zobozdravstvene asistentke, zaposlene v celjskem zdravstvenem domu, opravljale le nujne storitve v dislociranih enotah (Vojniku in Štorah) ter nujne storitve v eni ambulanti za mladostnike, eni ambulanti za odrasle in vse storitve v ambulanti za pedontologijo. de razporejanja srednjih medicinskih sester. Pogajalska skupina ZD se je tudi obvezala, da bo zavod, če bodo odbori potrdili upravičenost stavkovnih zahtev, izpolnil vse pravice, pridobljene s to razlago, od dneva začetka stavke. Stavkovni odbor je takšen predlog pogajalske skupine zavrnil in nadaljuje s stavko, kljub temu je vodstvo ZD že zaprosilo za dodatno razlago kolektivne pogodbe. »Vodstvo ja zavoda Stanislava Kajbo. Kajba odgovarja, da nezadovoljstva pacientov direktor ne more reševati. »Če bodo uporabniki nezadovoljni, bodo verjetno odšli v zasebno zobozdravstveno ambulanto,« opozarja. Stavkovni odbor naj bi se z vodstvom zdravstvenega doma ponovno sestal proti koncu tedna. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Z malce ironije bi lahko zapisali, da bi ob tako skromni udeležbi volivcev za referendumska glasovanja potrebovali manjše škatle. Nakup le-teh bi bil bržkone »zanemarljiv« strošek pri približno 4,3 milijona evrih, kolikor je iz proračuna šlo za izvedbo tokratnega referenduma. RTV Slovenija zdaj »nedotakljiva« Volivci so ob skromni, zgolj 14,63-odstotni referendumski udeležbi z 72,64 odstotka glasov zavrnili Zakon o Radioteleviziji Slovenija. Ob tem rezultatu v koaliciji pozivajo k razmisleku o referendumski zakonodaji, opozicije pa meni, da je to sporočilo vladi, da se ukvarja z napačnimi temami in naj se začne ukvarjati z gospodarsko krizo. Na vprašanje »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?« je po še neuradnih rezultatih pritrdilno odgovorilo dobrih 67 tisoč oziroma 27,36 odstotka volivcev, proti uveljavitvi zako- na pa jih je bilo malo manj kot 180 tisoč (72,64 odstotka). Po veljavni zakonodaji so eno leto po referendumu med ljudstvom »prever-jani« zakoni nedotakljivi, zato v tem času tudi Zakon o RTV Slovenija ne bo doživel popravkov. IS Foto: SHERPA ČETRTEK PETEK Po drogah posegajo že 12-letniki! Še več poudarka na preventivi in oza-veščanju tako otrok kot njihovih staršev - Povezovanje ustanov primer dobre prakse sodelovanja na lokalni ravni Pred kratkim smo pisali o tem, kako odvisniki v Velenju sredi belega dne vsem na očeh preprodajajo in jemljejo drogo. Žal tudi v Celju ni bistveno drugače. V Parku svobode si je odvisnež pred našimi očmi vbrizgal drogo, kar so na poti v šolo zagotovo videli tudi otroci! Število uporabnikov drog tudi v mestni občini Celje po podatkih celjskega centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog iz leta v leto narašča, vendar ne več tako skokovito kot je na primer v prvi polovici desetletja. In če so bili uporabniki včasih odvisni od ene vrste drog, najpogosteje od heroina, je danes vse več politoksiko-manov, torej odvisnikov, ki jemljejo več vrst drog, kar seveda otežuje zdravljenje oziroma obravnavo takšnega odvisnika. Najmlajša odvisnika, ki sta se zdravila na našem območju, sta imela komaj 12 in 13 let! O trenutnem stanju na področju drog v Celju in o opravljenih aktivnostih so ob koncu meseca boja proti dro-gam spregovorili na novinarski konferenci. Kot je bilo slišati, je bilo v mestni občini Celje na področju preventive in oza-veščanja v zadnjem času veliko narejeno, predvsem kar se tiče povezovanja ustanov, ki se na področju odvisnosti ukvarjajo s preventivo. »MOC je leta 2007 sprejela strategijo na področju drog in zasvojenosti, ki opredeljuje politiko in cilje, ki jih želimo doseči, med drugim tudi koordinacijo programov in ustanov na področju drog v občini. V imenu občine koordinacijo programov in ustanov izvaja JZ Socio, medtem ko Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti (las), ki deluje v okviru Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, koordinira lokalne akcijske skupine za celjsko regijo,« našteva vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti Polona Ocvirk. MOC je lani pristopila k organizaciji ozaveščanja na temo preprečevanja uživanja drog. Pripravili so tudi skupen logo- V prvih šestih mesecih je bilo na PU Celje podanih 143 kazenskih ovadb (lani v enakem obdobju 155), povezanih s kaznivimi dejanji prodaje prepovedanih drog. Zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je bilo podanih 134 (lani 147) ovadb, 9 (lani 8) pa zaradi omogočanja uživanja mamil. V prvi polovici leta so bili obravnavani 4 primeri, ko so osebe zaužile prekomerno količino prepovedane droge. En uživalec je zaradi posledic umrl. tip ustanov, ki se vključujejo na tem področju, ter začeli z aktivnostmi. »Osredotočili smo se na osnovne in srednje šole, devetošolce in dijake prvih letnikov ter zanje pripravili predavanja in delavnice, ki so jih izvajali strokovnjaki s področja odvisnosti. Delavnice so bile zelo dobro sprejete, pri če- UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER VI VPRAŠATE MI NAJDEMO ODGOVOR v rubriki Vi vprašate, mi najdemo odgovor, nam pridno pišete in sprašujete, mi pa za vas poiščemo odgovore na Upravni enoti Celje. Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Kdo je upiaviceii do doživljenjske mesežne rente po novi (vojni) za-iconodaji? Z dopolnjenim 16. členom Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki velja od 3. 10.2009, uporablja pa se od 1. januarja 2010, se prisilnim mobilizirancem kot posebni kategoriji žrtev vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja priznava pravica do doživljenjske mesečne rente, do katere po osnovnem zakonu niso bili upravičeni. Prisilni mobillzirancl so v skladu s 5. členom novele zakona upravičeni do mesečne rente v enakem mesečnem znesku kot izgnanci in internirancl, torej v višini 2,07 EUR (Ur. I. RS, št. 56/2010) za vsak mesec prisilne mobilizacije oziroma vojnega nasilja. Glede na to, da Je status žrtve voj- nega oziroma status prisilnega mobi-liziranca strankam praviloma že priznan z revizijsko potrjeno odločbo upravne enote, se o pravici do doživljenjske mesečne rente odloča na podlagi ustrezne zahteve stranke za priznanje te pravice. Pravico do mesečne rente bomo upravičencu priznali od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Glede časa trajanja vojnega nasilja oziroma obdobja prisilne mobilizacije kot podlage za odmero mesečne rente pa bomo upoštevali obdobje, ki Je bilo stranki že priznano in upoštevano pri (prvotnem) priznanju statusa žrtve vojnega nasilja ter opredelitvi obdobja kot podlage za priznanje pokojninske dobe, vendar ne dlje kot do 31.12.1945, ne glede na to, ali se Je oseba vrnila v domovino po tem datumu. Za polni mesec se šteje, če Je nasilje trajalo več kot petnajst dni. Glede na to, da so se številni prisilni mobillzirancl vračali v domovino tudi v letih 1946,1947 ali še kasneje ter jim Je v revizijsko potrjenih odločbah o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja ter pri opredelitvi obdobja prisilne mobilizacije kot podlage za priznanje pokojninske dobe navedeno obdobje opredeljeno kot podlaga za priznanje pokojninske dobe, se bo pri odmeri doživljenjske mesečne rente upošteval le čas do dejanske vrnitve v domovino oziroma le čas do 31.12.1945, tudi če seje stranka vrnila v domovino po navedenem datumu. Kakšne pravice (še) imajo osebe s statusom prisilnega mobiiiziranca? Prisilni mobillzirancl imajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja naslednje pravice: - plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja (dodatno zdravstveno zavarovanje), - zdraviliško in klimatsko zdravljenje , kadar je potrebno za nadaljevanje zdravljenja bolezni, ki so predpisane kot indikacije za to zdravljenje, - pokojninsko dobo v dejanskem trajanju prisilnega dejanja, do vrnitve v domovino, - pravico do povrnitve vojne odškodnine za vsak mesec prisilnega ukrepa po revizijsko potrjeni odločbi o statusu prisilnega mobiiiziranca in po posebnem zakonu (v pristojnosti SOD - Slovenska odškodninska družba), - doživljenjska mesečna renta kot oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvi vojnega nasilja , za vsak mesec nasilja v višini 2,06 €, - povračilo potnih stroškov pri uveljavljanju pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Pravico do varstva po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja ima žrtev vojnega nasilja, ko dopolni 50 let ali je pri njej nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti. mer bomo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje,« obljublja Ocvirkova. MOC že vrsto let sofinancira tudi projekt Šola za starše. Novembra so bila za starše učencev zadnje triade predavanja o drogah. V Celju za najbolj kritične točke, kjer se preprodajajo droge, veljajo Hudinja, Nova vas, Plava laguna, vse pogosteje pa se v zvezi s tem omenja tudi Otok. Terensko delo z odvisniki V mrežo preprečevanja odvisnosti so poleg koordinatorja JZ Socio vključeni še Inštitut Vir, celjska policijska uprava, zdravstveni dom s centrom za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter ZZV Celje oziroma LAS. »Vsako leto preverimo stanje na področju odvisnosti v mestni občini, zbere- mo informacije ter ugotavljamo in predlagamo, kaj bi bilo na tem področju še treba narediti oziroma izboljšati,« način dela opiše direktorica So-cia Suzi Kvas. V okviru Socia se izvaja tudi terensko delo z uživalci prepovedanih drog, ki je namenjeno zmanjševanju škod pri uživanju drog. »Terensko delo predstavlja enega najpomembnejših programov pri zmanjševanju škode. Bistvena značilnost in prednost tega načina dela je v tem, da se izvaja v okolju, kjer uporabniki živijo. Zagotavlja nam vpogled v realno stanje njegovega vsakdana, kakor tudi na >sceno drog<. Poleg tega zaradi svoje dostopnosti omogoča vključitev velikega števila uporabnikov drog. Tako dosegamo tudi skupino uporabnikov, ki niso vključeni v noben program ali ustanovo in pravzaprav nimajo stikov s programi pomoči. Terensko delo je namenjeno svetovanju, in- formiranju in razdeljevanju sanitetnega materiala, ki je potreben za varno injiciranje,« delo na terenu in njegov pomen opiše Suzi Kvas in dodaja, da bi bilo treba na področju preventive še ogromno postoriti in predvsem mlade še bolj ozaveščati o tem, kakšne bodo posledice, če bodo začeli jemati droge. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Celje nudi svojo pomoč že polnih 15 let. Ob ustanovitvi se je v proces zdravljenja vključilo 6 pacientov, danes pa delujejo kot multidisciplinarni center, ki ima trenutno okoli200pacien-tov, ki so vključeni v substi-tucijsko zdravljenje (z zdravili). Skupno je registriranih blizu 700 uporabnikov, ki so vključeni v proces zdravljenja. Waldorfska šola drugo leto tudi v Celju? Vprašajte in za vas bomo poiskali odgovor! Pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Vi vprašate, mi najdemo odgovor. UPRAVNA ENOTA CELJE VA S N O VI PA RT N E R Potem ko je v Celju (na Bregu 3) to jesen zaživel wal-dorfski vrtec, si v društvu Wal zdaj prizadevajo še za ustanovitev waldorfske osnovne šole. Delovala bi kot podružnica ljubljanske waldorfske šole, ki je bila kot prva v Sloveniji ustanovljena pred 18 leti. Izkušnje kažejo, da je zanimanje za waldorfsko pedagogiko tako v svetu kot pri nas vse večje. Šole, ki bi otrokom nudila »skladen razvoj inteligence, volje in čutenja«, si želijo tudi celjski starši. Ti so se že povezali v iniciativo, ki si prizadeva, da bi waldorfska šola v Celju svoja vrata odprla že prihodnje šolsko leto. Trenutno so vse njihove sile us- merjene v iskanje ustreznih prostorov, kjer bi šola lahko zaživela. »Potrebujemo dva razreda, jedilnico, telovadnico. Najboljša opcija bi bila, če bi se odzvala kakšna javna osnovna šola in nam ponudila svoje prostore v uporabo. Tudi v Ljubljani in drugod po svetu se namreč waldorfske šole močno povezujejo z lokalno skupnostjo in jo bogatijo,« pravi mentor celjske iniciative mag. Boštjan Štrajhar. Pri tem celjski starši računajo tudi na pomoč mestne občine. V ta namen so že začeli zbirati podpise, ki jih bodo nato skupaj z vlogo za podporo in pomoč pri uresničitvi njihovega cilja naslovili na župana Bojana Šrota. Na Mestni občini Celje pravijo, da s pobudo staršev še niso bili seznanjeni, zato »do projekta še ne morejo zavzeti stališča«. Dodajajo pa, da je celjska občina v preteklosti podprla vse pobude in projekte, ki so na kakršen koli način dvigovali kvaliteto življenja v mestu. Waldorfsko šolo sicer v višini 85 odstotkov financira ministrstvo za šolstvo, razliko v obliki šolnine prispevajo starši. Kot še dodaja Boštjan Štraj-har, si želijo, da bi s prihodnjim šolskim letom v Celju zaživela prvi in drugi razred wal-dorfske šole. Pri tem je bojazen, da ne bi uspeli napolniti obeh razredov, po besedah Štrajharja odveč. Kvečjemu ga skrbi, da bodo morali zaradi prevelikega zanimanja koga odsloviti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Potem ko so septembra pripravili prvo skupno razvojno konferenco Savinjske regije, so včeraj v hotelu Evropa prvič pripravili skupno prednovoletno srečanje gospodarstvenikov, županov in poslancev Savinjske statistične regije. Srečanje, ki je bilo predvideno za preseganje nezaupanja in tkanje konkretnejših stikov med gospodarstveniki in politiki, so pripravili Razvojna agencija Savinjske regije (Rasr) ter celjska in velenjska gospodarska zbornica. Kljub precej dobremu vzdušju je bila opazna odsotnost obeh županov mestnih občin, celjskega Bojana Šro-ta in velenjskega Bojana Kon-tiča. Med gospodarstveniki smo prav tako opazili večinoma prve može podjetij oziroma družb, za katere vemo, da se kljub krizi lahko pohvalijo z dokaj dobrimi poslovnimi rezultati. Sicer je v imenu obeh zbornic zbrane pozdravila predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer, ki je izrazila predvsem željo po močnejši gospodarski razvojni regiji. Kot predstavnik županov je dobrnski župan Martin Brecl izrazil upanje, da so končno začeli razmišljati o regiji kot celoti. »Položaj v državi ni rožnat, politiki se preveč ukvarjamo z obrobnimi političnimi vprašanji. Tem problemom v medijih, če hočete tudi na referendumih, posvečamo preveč pozornosti, namesto da bi se bolj ukvarjali z vprašanjem, kako čimbolj uspešno iz gospodarske krize,« je v imenu poslancev »priznal« Jakob Presečnik. Pozdrav s strani gospodarstvenikov je izrekel direktor Term Olimia Zdravko Poči-valšek, ki po težkem letu tudi prihodnosti ne vidi preveč rožnato, ob tem pa je izrazil verjetno skupno željo, da bi politika gospodarstvenike Elektrarna na vsako streho Družba Bisol iz Latkove vasi je na mednarodnem sejmu za obnovljive vire energije v francoskem Montpellieru predstavila svoje najnovejše izdelke in storitve. Kot pravijo v družbi, so obiskovalci navdušeno sprejeli nov komplet za hitro integracijo sončne elektrarne v streho stanovanjske hiše. Bisolov komplet je namenjen lastnikom stanovanjskih hiš, ki želijo povečati uporabno vrednost svojih strešnih površin in doprinesti k čistejšemu okolju. Je najboljša rešitev za stanovanjske hiše z manjšo strešno površino. Sestavine zagotavljajo zanesljivo, dolgoročno in učinkovito delovanje sončne elektrarne. Sistem ponuja elegantno estetsko rešitev, ki je enostavna za montažo, skrbno načrtovana in preizkušena, da vzdrži najbolj neugodne vremenske razmere ter hkrati omogoča zadostno prezračevanje modulov. »Majhne sončne elektrarne predstavljajo pomemben del francoskega fotovoltaič- Sejem je bil, tako v Bisolu, odlična priložnost za sklepanje novih poslov z velikimi evropskimi distributerji. nega trga, saj za tovrstne sisteme država ponuja najvišje zagotovljene odkupne ce- ne,« pravijo v Bisolu in dodajajo, da je njihovo hčerinsko podjetje v Franciji letos Razpoke v Notranji opremi V javnosti se slišijo ugibanja, kakšna bo usoda Gorenje-ve divizije Notranja oprema, kjer več kot 800 zaposlenih izdeluje pohištvo za kuhinje in kopalnice. Povsem jasnih odgovorov, kako je kriza prizadela Notranjo opremo, še ni. Po nekaterih podatkih se je pa se letos še veča. Tudi zato prodaja kopalniškega in kuhinj- mnogi napovedujejo prestruk-skega pohištva že lani zmanj- turiranje Notranje opreme, o šala za skoraj tretjino, padec čemer bo odločal tudi nadzor- Evropi uspela stabilizacija Na kapitalskih trgih je pretekli teden prevladovalo pozitivno vzdušje in na tej podlagi so najpomembnejši svetovni indeksi dosegli nove najvišje vrednosti. Napoved Evropske centralne banke (ECB) o ohranitvi ukrepov v spodbudo likvidnosti je podražila delnice na pomembnejših borzah po Evropi v začetku tedna. Svet ECB kljub pritiskom trga ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že 18. mesec zapored vztraja na zgodovinsko nizki ravni 1 odstotka. Pozitivna novica je v začetku tedna prišla iz Nemčije, kjer je centralna banka PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 6.12. IN 10.12.2010 V srednjeveškem stolpu Hotela Evropa se je zbrala pisana druščina direktorjev in politikov. Regija končno skupaj? Z zavedanjem, da bo le enotna Savinjska regija močnejša, gospodarstveniki in politiki stopajo v prihodnje leto, ki ne bo rožnato Oznaka| 1 Ime 1 lEnotni tečaji | Promet v tEUR| %spr.| CICG Cinkarna Celje 60,00 1,80 1.67 CETG Cetis 19,79 0,00 ■0,14 GRVG Gorenje 13,30 496,80 ■0,75 PILR Pivovarna Laško 14,51 26,30 ■3,27 JTKG Juteks 35,00 8,70 6,06 ETOG Etol 94,00 1,90 0,00 pustila pri miru. »Seveda bi želeli ne le kozmetične spremembe delovno-pravne zakonodaje, želja pa ostaja tudi nižja obdavčitev dela,« je omenil menedžer leta in izpostavil, da v regiji naj ne bi zmagovali parcialni interesi, temveč razum. Kot je poudaril direktor Rasra Janez Jazbec, je v regiji najprej treba povrniti zaupanje, nato pa stopiti skupaj in zahtevati, kar regiji pripada. Tudi Jazbec pa je opozoril, da ne gre saditi rožic, kar se tiče pogojev za gospodarjenje v prihodnjem letu. US Foto: SHERPA napovedala, da bo gospodarstvo letos zabeležilo 3,6-odstotno rast. Če se bo to uresničilo, bo to najvišja rast po združitvi Nemčije leta 1990. Dan po objavi vesti, da je ECB začela kupovati obveznice držav, ki jim grozi kolaps po scenariju Grčije in Irske, se je oglasila španska finančna ministrica Elena Salgado. Zagotovila je, da bo Španija prispevala svoj del pomoči Irski. Fond za rekonstruiranje domačih bank v višini 100 milijard evrov naj bi bil dovolj velik, da bo Španija zmogla premostiti težave lastnih bank in da ne bo iskala sredstev za premostitev gospodarskih težav, s katerimi se sooča. Doslej so španske banke iz tega fonda črpale 11 milijard evrov. Slabše novice so prišle iz ZDA, kjer je brezposelnost porasla na 9,8 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih. Gospodarstvo je novembra zaradi ukinjanja dr- INDEKSI MED 6.12. IN 10.12.2010 Indeks Zadnji tečaj SBITOP 842,27 Tšp^ ■0,36 žavnih služb ustvarilo neto 39 tisoč delovnih mest, kar je zasluga zasebnega sektorja. Napoved vlade, da bo podaljšala davčne olajšave, ki bi se sicer iztekle konec leta, in ohranila nadomestila za brezposelnost, je dvignila ameriške finančne trge. Največji svetovni indeksi so teden zaključili pozitivno. DAX je končal 0,8 odstotka višje in je v petek dosegel 7.000 indeksnih točk, francoski CAC40 3,9 odstotka višje, angleški indeks FTSE100 je pridobil 1,5 odstotka. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 0,4 odstotka višje, indeks NASDAQ pa se je podražil za 0,7 odstotka ter v sredo dosegel 2.206 indeksnih točk. Evro je tudi ta teden izgubil na vrednosti in v sredo v razmerju do dolarja pristal pri 1,323, kar pomeni 1,2-odstotni padec. Rekord je dosegla cena zlata, ki se je povzpela vse do 1.433 dolarjev za unčo. V sredo je zlato izgubilo celotno tedensko rast in spet pristalo pri 1.388 dolarjih za unčo. ROMAN GOMBOC, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Denar sem in tja močno povečalo prodajo in prepoznavnost. US ni svet Gorenja. Ta bo predvidoma prihodnji teden podal tudi oceno letošnjega poslovanja Gorenja in njegovih posameznih divizij. Naj še dodamo, da Notranja oprema ustvari slabe štiri odstotke skupnih Gorenje-vih prihodkov. US Kot ugotavlja Harald Kar-ner, stečajni upravitelj me-stinjske družbe Rogaška Les, ki je od julija v stečaju, je v roku 135 upnikov prijavilo skoraj 4 milijone evrov terjatev. Stečajnik je prerekal za dobrih 83 tisoč evrov prijavljenih terjatev, ob tem pa aktiva stečajnega dolžnika izkazuje manj kot 9 tisoč evrov terjatev do drugih. Kot pri tem opozarja Karner, je v zaključni bilanci pred stečajem Rogaška Les izkazovala skoraj 140 tisoč evrov teh terjatev, vendar je ugotovil, da je bil večji del terjatev že pred stečajem plačan po asignaciji družbi Bohor Les, ki je prav tako v stečaju. Spomnimo, da je v minulem tednu tudi stečajna upraviteljica družbe Bohor Les Mojca Breznik opozorila, da naj bi si nekdanji direktor družbe Peter Pusser neupravičeno prisvojil več kot 90 tisoč evrov. Zgodba še ni končana, vendarle pa je Karner že ugotovil, da bi bile v primeru Rogaške Les izpodboj-ne tožbe ekonomsko neupravičene, tudi zaradi razpušče-nega računovodstva ter izredno neurejene dokumentacije, ki jo je odkril v mestinj-ski družbi. US »Čenče« selijo upravno enoto Ministrica: upravna enota ostaja v Šmarju pri Jelšah V zvezi z govoricami o morebitni selitvi sedeža upravne enote iz Šmarja pri Jelšah v drug kraj ministrica za javno upravo Irma Pa-vlinič Krebs odgovarja, da o tem ne razmišljajo. O tem je spregovorila dvakrat v preteklih dneh. Ministrica je to najprej povedala na četrtkovem sestanku s politikoma iz stranke Zares s celjskega območja, s Tadejem Slapnikom iz Slovenskih Konjic in z občinskim svetnikom Davidom Stupico iz Šmarja pri Jelšah. Včeraj je prišlo še do ministričinega sestanka z ob-soteljskim poslancem in novim šmarskim občinskim svetnikom SDS dr. Vinkom Gorenakom, ki je bil pobudnik sestanka, in s šmar-skim županom Jožetom Čakšem ter z načelnikom tamkajšnje upravne enote Vinkom Habjanom. Ministrica je znova jasno povedala, da upravna enota ostaja v Šmarju pri Jelšah. Kot pravijo na ministrstvu, naj bi se uslužbenci upravne enote v Šmarju pri Jelšah preselili v začasne bivalne zabojnike, postavljene ob obstoječi stavbi upravne enote, v začetku prihodnjega leta. Kot smo že poročali, je postala obstoječa stavba, v kateri so tudi prostori občinske uprave, zaradi pogrezanja nevarna, zato jo bodo podrli. »Ministrica je hram, še ni,« je po četrtkovem sestanku povedal občinski svetnik Stupica. V dolga leta zapuščenem Šmarskem hramu ima država 44-odstotni lastniški delež. Po mnenju župana Čakša po včerajšnjem sestanku z ministrico pa je skupna gradnja že bolj ali manj dorečena, saj so govorili predvsem o dinamiki gradnje skupnega upravne- V govoricah naj bi omenjali kot kraj preselitve sedeža šmarske upravne enote predvsem Šentjur in ne Rogaško Slatino (največji kraj na območju upravne enote), kjer bi si sedež upravne enote gotovo želeli še bolj kot v Šentjurju. To, da v govoricah omenjajo Šentjur, naj bi bila posledica tega, da je nekdanji visoki državni uradnik omenil selitev v mesto ob Voglajni kot skrajno možnost. Selitev v Šentjur niti ne bi bila logična, saj je šmarska upravna enota v Sloveniji po površini druga največja. tudi poudarila, da dokončne odločitve o tem, ali bodo šli v izgradnjo skupnega upravnega središča z občinsko upravo ali si bodo poiskali katero izmed drugih možnih lokacij, na primer selitev v Šmarski ga središča, ki naj bi bilo zgrajeno v treh do štirih letih. Čakš tako pričakuje podpis aneksa k že podpisanemu pismu o nameri. Zatakne se lahko le pri denarju, meni župan. BRANE JERANKO Učna pot Modrijanov Občinski svet Občine Vojnik je tokrat znova obravnaval prošnjo društva Izvir iz Nove Cerkve o odobritvi premostitvenega posojila za izvedbo projekta Gozdna učna pot Modrijanov (podpirajo ga tudi člani ansambla Modrijani, op. p.), ki jo je zavrnil na aprilski seji. Društvo je ponovno zapro- čina pomaga društvu: »Gre za silo za posojilo, potem ko je s Planinskim društvom Vojnik in z Geodetskim zavodom Celje podpisalo pogodbo o sofinanciranju projekta. Občinski svet mu je tokrat priskočil na pomoč. Župan Vojnika Beno Po-dergajs pravi, da je prav, da ob- dobro zastavljen projekt, ki ga moramo podpreti. Društvo ima voljo in možnosti in ne vem, zakaj mu ne bi pomagali. Prav tako vemo, da bomo denar dobili nazaj.« Učna pot bo namenjena še posebej šolski mladini za pouk v naravi ter vsem željnim spoznavanja gozda, ljubiteljem narave, miru, rekrea-tivcem, ker bo urejena tako, da se bo po njej mogoče brezskrbno sprehajati ali teči. Posojilo za gozdno učno pot, ki bo urejena od Vojnika do Tomaža, bo znašalo malo več kot 21 tisoč evrov, ki jih bo društvo vrnilo glede na dinamiko pridobljenih evropskih sredstev, in sicer 13 tisoč evrov v letu 2011 in osem tisoč evrov v letu 2012. MOJCA KNEZ Prihajata Pravljična dežela in božično-novoletni sejem Dogajanje v Pravljičnem Celju se počasi stopnjuje. V središču mesta so že začeli postavljati hiške za božično-novoletni sejem, ki bo svoja vrata odprl v soboto, 18. decembra. Prav tako pravljično podobo že dobiva Glavni trg, kjer bo v petek ob 17. uri zaživela Pravljična dežela. Najmlajši bodo v Pravljično deželo lahko vstopali vsak dan med 10. in 12. ter 17. in 19. uro vse do 31. decembra, ko bo dogajanje z otroškim silvestrovanjem na prostem tudi doživelo svoj vrhunec. Pravljično deželo bo vsak dan obiskal Božiček oziroma dedek Mraz, najmlajši pa se bodo lahko popeljali tudi s pravljično kočijo in se zabavali s pravljičnimi junaki. Praznične decembrske dni bo prijetno popestril tudi bo-žično-novoletni sejem, ki ga bodo obiskovalci lahko obi- skovali vse do 31. decembra vsak dan med 10. in 19. uro, v času prireditev na prostem pa še nekoliko dlje. Tudi letošnja rdeča nit sejma bo pestra ponudba unikatnih izdelkov, ki predstavljajo odlično izbiro za nekoliko drugačno decembrsko obdaritev. Na 29 stojnicah se bodo predstavljali ponudniki iz različnih koncev Slovenije. BA, foto: SHERPA Plaz naj bi sanirali Plaz v Javorniku v občini Štore, ki je pod dvema stavbama ter je v preteklih dneh napredoval, si je konec tedna ogledal geomehanik. Nahaja se približno petnajst metrov pod stanovanjsko hišo ter hišo v gradnji, evidentirali pa so ga že pred dvema mesecema. Kot je povedal župan Miran Jurkošek, bo občina naročila geodetski posnetek, januarja naj bi opravili geološke raziskave, spomladi pa plaz sanirali. BJ Dobrodelna košarica Člani Rotaract kluba Celje so v soboto v Citycentru Celje izvedli drugo akcijo zbiranja trajnih živil in življenjskih potrebščin za socialno šibke družine z območja šentjurske občine. V Dobrodelni decembrski košarici, kot so akcijo poimenovali mladi celjski rotarijci, so zbrali kar 11 vozičkov živil. S pomočjo Zveze prijateljev mladine Šentjur bodo dobrodelne pakete, vsak bo vreden okoli 120 evrov, razdelili v prihodnjem tednu predvidoma več kot dvajsetim družinam in jim tako vsaj nekoliko polepšali praznične dni. BS Za vse, ki jim iskreno želimo srečo v novem letu 2011 darila iz GALERIJE OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN V CELJU www.darila-kogoj.com IS Zlata vrtnica v Pucovo ulico 4, metla na kmetijo Grad Turistično društvo Celje je podelilo že 41. zlato vrtnico in metlo, ob tem pa še vrsto priznanj za lepo urejeno okolje in skrbno negovano cvetje. S to akcijo se želijo organizatorji zahvaliti posameznikom in organizacijam, ki zgledno skrbijo za svojo okolico, ter na drugi strani tudi spodbujati občane k večji skrbi za okolje, v katerem živijo. Komisija je pri izboru na- predlogi, za metlo pa med gra]encev za vse vrste priznan] upoštevala predloge iz 16 celjskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter kar nekaj predlogov, ki so prispeli s strani občanov. Zanimivo pri tem je, da letos lokalne skupnosti niso posredovale niti enega predloga za podelitev metle, zato so predloge zbrali na podlagi pobud nekaterih občanov in članov komisije. Za vrtnico so se odločali med šestimi osmimi. Prejemniki letošnje zlate vrtnice, ki je najvišje priznanje za lepo urejeno okolje, so stanovalci večstanovanjskega objekta Pucova ulica 4 na Lavi. Metlo, ki jo vsako leto podeljujejo tistim posameznikom ali ustanovam, ki premalo poskrbijo za urejeno okolje, pa so namenili Dragu Gradu iz Runtol za neurejeno okolico kmetije v neposredni bližini obale Šmartinskega jezera. »V okviru projekta Mestne občine Celje za razvoj turističnega območja Šmartinskega jezera se prav pri kmetiji Grad zaključuje (ali začenja) tematska pešpot ob Šmartinskem jezeru, v prihodnosti pa se bo tu načrtno razvijalo kopališče z urejenimi sanitarijami in garderobami. V objektu, ki je v neposredni bližini kmetije, obratuje tudi manjši gostinski lokal. Glede na začrtan razvoj območja Šmartinskega jezera lahko zato na lokaciji, v neposredni bližini kmetije Grad, pričakujemo povečano število sprehajalcev, rekreativcev ter izletnikov in turistov, tudi Statuo zlate vrtnice je izdelal celjski umetnik Matej Čepin, ki se vse bolj uveljavlja na umetniški sceni doma in v tujini. iz tujine,« je v obrazložitvi zapisala komisija. Ker naj bi bili že opazni prvi koraki k izboljšanju izgleda okolice kmetije, je letošnja metla po besedah komisije bolj mišljena kot nadaljnja spodbuda za čimprejšnje dokončanje urejanja okolice. Predstavnika kmetije Grad na podelitev metle ni bilo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Zlato vrtnico za lepo urejeno okolico so si letos prislužili stanovalci Pucove ulice 4 v Celju. Priznanje je v imenu stanovalcev prevzel Marko Lukaček (levo), vrtnico pa mu je izročil predsednik TD Celje Matija Golner. Celje obsijala betlehemska luč miru V Celje je v nedeljo prispela luč miru iz Betlehema. To je droben plamen iz votline Jezusovega rojstva, ki ga v adventnem času prinesejo v Evropo, da bi poudaril pomembnost medsebojne pomoči in povezanosti. Betlehemsko luč miru so v nedeljo v cerkev sv. Danijela z Dunaja prinesli skavti. Sprejel jo je celjski škof Stanislav Lipovšek. Igrače za bolne otroke Dijaki Gimnazije Lava so se odločili, da otroke, ki bodo prihajajoče praznike preživeli v bolnišnici, vsaj malce razveselijo oziroma potolažijo. Tako so zadnji mesec zanje zbirali igrače, knjige, filme, sestavljanke, karte in vse ostalo, kar jim bo pričaralo nasmeh na obraz. Zbrali so okoli 300 igrač, ki evropskega oddelka, ak- med katerimi je bilo največ plišastih igračk (124), 65 knjig in risank ter 63 drugih igrač. Pri zbiranju so bili najbolj dejavni tretji letni- cijo pa so pod mentorstvom Polonce Zalokar letos pripravili že tretjič. Na veliko presenečenje pobudnikov je bila letošnja akcija po ko- ličini zbranih igrač največja. Vanjo se je vključilo okoli 50 dijakov in 20 učiteljev. Zbrane igrače so dijaki predali otrokom na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Poleg igrač so bolnim malčkom podarili tudi kratek glasbeni program in jim s tem skušali vsaj malce olepšati bivanje Dijaki in učitelji Gimnazije Lava so zbrali približno 300 igrač in jih podarili otrokom na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice Celje. - Št. 98 - 14. december 2010 — Luč miru k nam prihaja že dvajseto leto zapored. Regijski sprejem za Štajersko je bil v nedeljo v cerkvi sv. Danijela. Od tam bodo skavti plamen odnesli tudi v druge župnije, k predsedniku države, v državni zbor, na številna ministrstva in v ostale pomembne ustanove. Akcija dobi vsako leto nov pomen s konkretno pomočjo izbrani nevladni organizaciji oziroma skupnosti ljudi. Letos bodo denar od prodanih sveč namenili dvajsetim ogroženim družinam, ki za preživetje nujno potrebujejo denarno pomoč. »Upamo, da bo luč miru iz Betlehema pripotovala v čim več slovenskih domov, saj je namen akcije tudi, da z deljenjem plamena simbolno prinašamo mir, strpnost in ustvarjamo dobre medsebojne odnose,« sporočajo iz Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. BA Foto: SHERPA v bolnišnici v teh predpraz-ničnih dneh. Mentorica akcije Polonca Zalokar je obljubila, da bodo akcijo nadaljevali tudi prihodnja leta, saj meni, da je treba dijake vzgajati v solidarnosti in humanitarnosti. »Če imajo pravo vzpodbudo, so neverjetno odzivni in vselej pripravljeni pomagati. In prav to je treba širiti,« je prepričana. BA mmm PRAZNIČNA PONUDBA ASTROCENTRA Kal vas tala v letu 20113 ie danes si lagatDvtie ugodna kiieaHjevnasleiliijeffi leta! ^^— 100 minut=100 evrov VBdBžeinime samo 1 bvto iu mlnuiol Zakugliene mlouto iahko porabite la vst lill«ii v BhilDli^u eiiBB} leia ed dnsvs nalupa. Bru Mica ca 098. Minule lahl» platpte p« povniiu, vtleMnnskl linkl »\\ i nwpeio. Za nakup minut in informacije pokličite [0314900222 novitednik www.novitednik.com Članice društva z Martinom Mikoličem, županom občine Rogatec. Na sredini Anica Krušič s pleteno poročno štruco, za katero je prejela štiri zanke kakovosti in 14 zlatih priznanj na vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Šestica z zgoščenko Narodnozabavni ansambel Šestica, ki ga sestavljajo članica in člani iz raznih krajev Savinjske, Šaleške in Mi-slinjske doline, je ob šestlet-nici delovanja izdal svojo prvo zgoščenko z naslovom Uživajmo zdaj. Kot zmagovalci poslušalcev na Radiu Slovenija za najlepšo vižo v oktobru so 4. decembra tudi nastopili na finalni prireditvi na Bledu in s skladbo Sreča je kot sonce osvojili 5. mesto med 12 finalisti. Ob jubileju v Škalah, kjer je tudi sedež njihovega ansambla, so pripravili prijeten koncert s promocijo zgoščenke. Na njej je 12 skladb z naslovno Uživajmo zdaj. Na koncertu, ki ga je vodila Andreja Petrovič, so zaigrali vse skladbe z zgoščenke in še nekaj drugih, program pa so obogatili njihovi gostje: ansambel Igor in Zlati zvoki, svetovni prvak na diatonični harmoniki Nejc Pačnik, vokalna skupina družine Brez- nik in Miro Klinc v vlogi Klo-basekovega Pepija. Ansambel poleg Roka Sitarja (klavirska in diatonična harmonika, klaviature in vokal) in njegovega brata Urbana ( kitara, citre, vokal) sestavljajo še Martina Skurnšek (vokal, saksofon), Izidor Glasenčnik (klarinet, saksofon, diatonič-na harmonika, vokal), Gašper Breznik (trobenta, bobni, vokal) in Uroš Lečnik (bariton, bas kitara, kontrabas, pozavna, vokal). DN Jubilej Društva žena Donačka Gora Vsak začetek je težak, a tega se niso ustrašile žene v Donački Gori, ki so decembra 2000 ustanovile svoje društvo. Takrat je društvo štelo 33 članic, danes jih ima 88. Celih deset let društvo uspešno vodi Milena Kovačič. Svoj jubilej so obeležile s tridnevnim praznovanjem. Članice društva so pripravile razstavo o delovanju društva, ki je bila na ogled od 1. do 3. decembra. Na otvoritveni dan je bilo mogo- če prisluhniti ubranemu petju Kvarteta Rogatec, za domače viže pa je poskrbel ansambel Donačka. Drugi dan so se predstavile Ljudske pevke iz Rogatca in Nives Ko-vačič na citrah, domačini pod vodstvom Hilde Ozval-dič pa so uprizorili kratek skeč iz igre Klobčič volne. Zadnji dan praznovanja so popestrili otroci podružnične šole Donačka Gora. Društvo je v desetih letih organiziralo precej ekskurzij, različnih tečajev, pre- davanj in delavnic s poudarkom na pridobivanju novih znanj. Organizirajo srečanja mamic, babic, deklet in žena ob njihovem prazniku, na različnih prireditvah poskrbijo za pogostitev z domačimi dobrotami, aprila že nekaj let zapored organizirajo glasbeno prireditev Zaigrajmo in zapojmo pod Donačko goro ter že tradicionalno prireditev Tekma žanjic, kjer uprizorijo žetev s srpi. PB Nostalgičen »tetka žur« Ob jubileju so člani ansambla Šestica razrezali torto. Kar precej zabave željnih Celjanov, zlasti tistih srednjih (?) let, je v soboto v Plesni forum Celje pritegnila disko zabava Tetkine radosti. Z njo so ob pomoči treh »jezdecev plošč« obudili nostalgične spomine na zlata leta jugo glasbe zadnjih desetletij rajnke domovine. A ni ostalo le pri glasbi Čobi- ja in kompanije iz tistih let. Pravi žur (ki mu je morda manjkalo le malo več koreografije) je ustvarilo domačijsko vzdušje, ki so ga pričarali v tistih časih silno cenjen, a vedno »švercan« pralni prašek, pa Titov portret, zastarel pralni stroj, »speglane« plošče, in pravi jugo izvozni hit - avto Jugo 45. Saj še pomnite tisti slogan za ameriški trg »I go: Yugo«? Tudi smoki, kiki bonboni in kokta niso manjkali. Za dodano »naglavno« vrednost je poskrbela še če-salnica Maje Fiket s kreacijami pričesk iz časov, ko smo radi »džuskali«, karkoli je že ta izraz pomenil. BS, foto: GrupA Urica ljudskih melodij in napevov Urica ljudskih melodij in lo nedeljo v dvorani Doma Polzelo, je zopet dokazala, pesem. Že dvanajsto leto je ta tradicionalna prireditev v organizaciji Kulturnega društva www.radiocelje.com napevov, ki je bila minu-krajanov v Andražu nad da je tam doma ljudska Andraž in Vaških godcev privabila številne obiskovalce od blizu in daleč. V več kot dveh urah ljudskih melodij se je predstavilo kar šestnajst pevskih sestavov s Celjskega in drugih krajev Slovenije, ki gojijo ljudsko pesem. Številni obiskovalci, ki so napolnili dvorano Doma krajanov v Andražu, so izvajalce nagradili z bučnim aplavzom. TT Med nastopom Vaških godcev IZ NAŠIH KRAJEV Bo država prodala v V" M graščino? V občini Vojnik je že dlje časa interes za nakup oziroma najem graščine s parkom Socka, ki jo sestavlja kompleks več samostojnih zgradb, kjer je na eni strani tudi stanovanjski kompleks. Zdaj se je država odločila, da bo za krpanje proračuna prodajala gradove, kar v Vojniku pozdravljajo. V graščini Socka sicer še vedno bivata dve družini, interes za nakup oziroma najem graščine pa še vedno, kljub dolgotrajnim postopkom, obstaja. Kot je pojasnil župan Občine Vojnik Beno Podergajs, je vesel, da so še stanovalci v poslopju, saj ga na nek način varujejo. »Že približno pet let se dogovarjamo z ministrstvom za kulturo, ki mora kot lastnik kompleksa ob kulturnovarstvenih izhodiščih določiti smernice možnih posegov in zdaj jih je država določila, ko želi krpati proračun tudi na ta način.« Medtem ko prodaji ostalih gradov v Sloveniji večina nasprotuje, jo v Vojniku podpirajo. Za nakup ali vsaj najem graščine se še vedno zanima domačin Marjan Videnšek, ki je pripravljen vanjo tudi vlagati, občina pa meni, da bi bila to prava in pametna rešitev. Videnšek pravi, da je težko, da bi graščino kupil. »Ocenjena je na skoraj milijon evrov, ampak bi s kompenzacijo, z najemom ponujal določene programe, kot so zdrav način življenja, postenje Lastnica graščine zaenkrat še ostaja država, ki je sicer skupaj z občino prispevala nekaj sredstev, da so jo uspeli ohraniti v podobi, kakršna je, ter da ni propadla. Podergajs je pred časom menil, da bo verjetno treba počakati še nekaj let, da bo graščina prešla iz državnih v zasebne roke, predvsem zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov pa bo kot kaže zdaj to hitreje steklo, saj je predlog prodaje gradov v pripravi in tik pred potrjevanjem poslancev. Kar se pa tiče stanovalcev, jim bo občina zagotovila ustrezna bivališča na drugi lokaciji. MOJCA KNEZ Urejali bodo vrtec Zaradi pomanjkanja prostora v vrtcu v Štorah se pripravljajo na gradnjo prizidka ter na rekonstrukcijo obstoječih prostorov. Tako bodo obstoječe prostore med drugim povečali ter poskrbeli za energetsko sanacijo stavbe. »Pripravljeno imamo projektno dokumentacijo in izdano dovoljenje in še v tem letu bo izšel razpis za izvajalca del,« pravi župan Miran Jurkošek. Rekonstrukcija prostorov vrtca v Štorah ter gradnja prizidka bo največja naložba občine v prihodnjem letu. od 1,3 milijona evrov, kolikor naj bi v celoti stal vrtec, bo iz evropskih sredstev blizu 1,1 milijona evrov, ostalo bo prispevala občina. BJ Sonce za 65 gospodinjstev V Šmarju pri Jelšah so v četrtek uradno odprli sončno elektrarno, ki so jo zgradili na strehah tamkajšnje osnovne šole. Sončno elektrarno na strehah šole, ki je po številu učencev med največjimi v Sloveniji ter na posebej osončeni legi, je zgradilo podjetje Bisol iz Latkove vasi. Z 260 megavatnimi urami električne energije, ki jo bodo proizvedli v Šmarju pri Jelšah, bodo pokrili potrebe 65 gospodinjstev. Na pomen pridobitve so na odprtju opozorili župan Jože Čakš, član uprave Bisola Dag Kralj ter ravnatelj šole Stanko Šket. BJ Galerija v Podčetrtku V Podčetrtku so slovesno odprli prodajno galerijo Art centra Vindol. Galerija je organizacijska enota zavoda Ekoalt Vin-dol - Centra planetarne sinergije, ki ima sedež v Lesičnem, v njej pa prodajajo izdelke članov zavoda. V tem mesecu bodo čisti dobiček namenili društvu Debra, ki je v pomoč bolnikom z bulozno epidermolizo, hudo kožno boleznijo. Na otvoritvi galerije, ki je odprta vsak dan, je nastopil voka-list Miha Alujevič. BJ živite cenejel I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI ^eAxmo/ Ooberšck Milan. /DRAvn.išČHt.AŠkf: ITRUi rfSi>»ufOfi:iM vi^|j.siss (IP>FM —CT^— BAT MIIARSKA OeiAVWlCA lesnîna SKI HAUT SllllfJIRSM lOU CELIČKÁ hïfoflriJii)i HI 616«« AVTO G 1=1. JI PNEVMATIKE - PREMONTAŽA O ZLATARSTVO GAJŠEK goldenpoint< GORIŽKABRDA golte Slovenija Wjmuljica —CT^— < T blblVlIl^llll —tf^íp»— ESS PARJ WELLNESS PARK LAkC BIRO g COMPUTERS BRANKO REČNIKs.p. RflZUGOVA17.3DODCEUE xnz^— tepýsi - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - KROBAT IVAN S.P., MIZARSKA DELAVNICA, Medlog 25, 3000 Celje, GSM: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI - 3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-po-šta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., BAR CLUB TERAZZA, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA, D. D., WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center Medlog 15jn Ipavčeva 21, Celje, prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk. - 20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik - podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo. ^ - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur - 10% popust na veljavne maloprodajne cene - BIRO S COMPUTERS, Branko Rečnik s.p. Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022 10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material) - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 novitednik www.novitediiik. www.radioceljej Francoska trdoerotična diva, »kraljica artističnega razvrata« Loona Luxx, je takole »zakrila srečnežev obraz« ^ Seks v troje, pornoavdicija z Ančko _ Erotični sejem, ki je postal celjska uspešnica, podira tabuje o seksu - Hiša nasprot' sonca Več kot deset mednarodno uspešnih por-nozvezd je ta konec tedna razvnelo več kot 12 tisoč obiskovalcev že tretjega erotičnega sejma v Celju. Če mislite, da gre za hudo perverznost, se motite. Gre za sejem, ki vsako leto pridobiva točke tako pri organizaciji kot pri odmevnosti. Mimo so časi, ko je bilo govoriti o seksu, uporabljati vibratorje ali gledati pornografske filme nekaj najhujšega. Slovenci so vedno bolj odprti in ne samo to - bolj kot moški so v spolnosti pogumne ženske! »Presenečena sem, da se v Sloveniji za erotične pripomočke in perilo zanima ogromno žensk,« nam je dejala ena od prodajalk na stojnicah na sejmu. Mimogrede, najbolj so šli v promet vibratorji. Pred tremi odri, ki so bili dodobra varovani z varnostniki, se je kar trlo »firbcev«, ki so spremljali točke trenutno najbolj vročih mednarodnih trdoerotičnih div. Ena takšnih je bila zagotovo Francozinja Loona Luxx, ki je pred celjskim sejmom ogrela tudi občinstvo v Zagrebu na tamkajšnjem erotičnem sejmu. Posebej so bili organizatorji menda veseli Alishe Madison, saj so poudarjali, da je ena prvih temnopoltih pornostarlet pri nas, a so bili obiskovalci bolj kot na njeno polt pozorni na njeno oprsje. Je pa Ms. Panther, kot jo poznajo ljubitelji seksa na ekranu, posebej za naše uredništvo dala svojo vizitko, če bi jo še kdaj potrebovali. Zlati stojan Na sejmu so tudi letos za najboljše dosežke na področju industrije za odrasle podelili zlatega stojana in pornofikat, certifikat kakovosti erotičnega blaga in storitev. Zlatega stojana je prejel fotograf Gregor Hvastja, ki je v svoj fotografski objektiv ujel številna gola slovenska ženska telesa. A je stojana namesto Hvastje prevzel eden od akterjev prvega slovenskega visoko-proračunskega trdoerotičnega filma Hiša nasprot' sonca Mike Givers. Hvastjo naj bi namreč kriminalisti aretirali in odpeljali v pripor, a v zadevi, ki ni povezana z njegovim delom. So pa v soboto podelili tudi dva pornofikata. Prvo priznanje je dobilo slovensko podjetje, ki je izdelalo t. i. vodno erekcij-sko črpalko. Gre za ta trenutek v svetu najbolje prodajani izdelek za povečanje penisa. Ne le, da je ta pripomoček trenutni hit, da res pomaga, je pritrdila tudi medicinska stroka (85 odstotkov uporabnikov si poveča penis več kot dva centimetra v nekaj tednih. In - povečanje je trajno). Drugi pornofikat pa je prejel prvi registrirani swinger klub v Sloveniji Sun Garden. Ravno swinger sceno (tudi celjsko) je bilo na sejmu tudi mogoče opaziti _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Zavod za kulturo pornografije 69 je dobil denar iz Evropske unije za ustanovitev agencije, ki bo v Sloveniji skrbela za tiste, ki bi radi delali v zabavni industriji. »Zabavni« pomeni tudi na področju erotike. Sejem si je ogledalo kar nekaj znanih Slovencev. Salome je bila seveda nepogrešljiva. Bičanje. Tu so si obiskovalci kar napasli oči. Timmy Sweet »Če boste kaj potrebovali, mi kar pišite,« nam je dejala Alisha Madison, v porno svetu znana kot Ms. Panther ^ Organizatorji so med obiskovalce razdelili vrečke s prvim slovenskim visokoproračunskim trdoerotičnim filmom z mednarodno igralsko zasedbo Hiša nasprot' sonca. Poznavalci bodo v filmu prepoznali prvo evropsko pornografsko ligo: Tarro White, Leno Covo in Nikky Thor-ne. Vse tri so bile letos tudi v Celju. Film je nastal letos in je na 16. mednarodnem erotičnem sejmu EroticaSex 11. novembra letos v Pragi pobral tudi mednarodno priznanje, zlato zvezdo za najboljši debitantski projekt. Med »igrami« za obiskovalce je bila tudi pornoavdicija z Ančko. 10 KULTURA NOVI TEDNIK Obleka človeka Obleka človeka sicer ne naredi, ustvari pa odnos do njega Ob odprtju razstave so umetniki svojim fotografiranim telesom dodali prav posebna oblačila - hrano. Kaj najprej pomislite, ko vidite, vsaj po svojih merilih, nenavadno oblečenega človeka? To je vprašanje, ki so si ga pred dobrim letom postavili trije celjski umetniki: Andreja Džaku-šič, Simon Macuh in Iva Tratnik. Potem so začeli raziskovati, tudi provocirati. Nastala je razstava Obleka ^ človeka, ki je zdaj na ogled v Likovnem salonu Celje. Obleka res na nek način dela človeka, a po raziskavah sodeč potrebujemo zgolj pet sekund, da ocenimo in po svoje »popredalčkamo« človeka zgolj na podlagi njegove zunanje podobe. Različne kulturne sredine imajo različna pravila; kar je v eni popolnoma vsakdanje in običajno, je v drugi lahko del rituala in v tretji nesprejemljivo ali čudaško. Običajno je izbira obleke kompromis med željami posameznika ter pričakovanji in pravili določene družbene sredine. In prav te odnose, ki jih poraja način oblačenja ali obleka sama po sebi, so s svojim projektom in prav zanimivimi poizkusi dokazali tudi omenjeni celjski umetniki. Ko so oblečeni v kopalne plašče in v copate prišli zgodaj zjutraj v nakupovalno središče in hoteli kupiti zajtrk, Lep Miklavžev koncert V Narodnem domu v Celju so tradicionalen Miklavžev koncert pripravili dijaki Gimnazije Celje - Center. Nastopili so dekliški pev- kalna glasba. Na šoli tako de- ski zbor pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein, Fantovska vokalna zasedba FaVo-Za in Oktet 9 pod vodstvom Gregorja Deleje ter instrumentalna zasedba The Šla-ger's pod vodstvom Saša Šon-ca. Šolo ob učnih uspehih odlikujejo številne obšolske dejavnosti, med katerimi ima posebno mesto prav vo- lujejo trije sestavi - najstarejši, dekliški pevski zbor, sodi med najboljše tovrstne sestave v Sloveniji in Evropi. Pred petimi leti je tradicijo dekliškega petja popestrila tudi fantovska zasedba Oktet 9, ki sodi med najpopularnejše vokalne sestave v naši državi, v njem pa prepeva 10 nekdanjih in se- danjih dijakov gimnazije. Lani so ustanovili še 17-član-sko FaVoZo, fantovski vokalni sestav, ki združuje sedanje dijake. Tradicionalno so se pevcem na odru pridružili tudi inštrumentali-sti, ki ustvarjajo v zasedbi The Šlager's. Tudi letošnji koncert je občinstvu ponudil pester izbor ljudskih in umetnih prazničnih skladb iz domače in tuje glasbene zakladnice, ki so ga pove- so jih obstopili varnostniki in jih zaprosili, da središče zapustijo, češ da vznemirjajo druge obiskovalce. Po drugi plati so si, skrajno elegantno oblečeni, v restavraciji s hitro prehrano lahko privoščili res veliko besednih in drugih neslanosti brez reakcije. In to sta bila le dva od številnih poskusov. Med drugim so se umetniki lotili tudi vse bolj priljubljenih pravil oblačenja ob posameznih dogodkih, kjer s t.i. dress code zapovejo, kako opravljeni naj pridejo obiskovalci. Tolerantni do lepo oblečenih »S projektom se zdaj ukvarjamo že več kot eno leto in pojavilo se je toliko nastavkov, da se bomo vsi trije s tem ukvarjali še naprej,« pravi Andreja Dža-kušič. Temu pritrjuje tudi Simon Macuh, zlasti zato, ker so na lastni koži izkusili, da si lepo oblečen takoj deležen velike tolerance. Z nastopi na javnih prizoriščih po mestu so umetniki to potrdili in dokumentirali. Tako z videom kot s številnimi fotografijami, ki jih zdaj razstavljajo. V projekt so vključili še svoj lasten pogled in odnos do obleke in oblačenja ter ga skrili za drobne luknjice, skozi katere je treba pogledati, da ga spoznaš. Na ta način postaneš voajer. Kot so bili ob otvoritvi razstave nehote tudi vsi obiskovalci. V središče Likovne- ga salona so umetniki namreč na mizo postavili fotografije svojih teles in jih oblekli v hrano - pršut, namaze, čokolado, zrnje, kruh _ Obiskovalce so z otvoritvijo povabili, da jih »slečejo« in tako vidijo tudi, kakšni so brez ali v drugačnih od slastnih ponujenih oblek. Res zanimiv projekt se bo nadaljeval še ves mesec in tudi v januar, ko pride na vrsto še performans in pogovor z umetniki o pereči temi, ki so jo načeli. In po prvem ogledu z njo tudi zadeli v črno. Projekt namreč odlikuje prefinjeno prepletanje humornega in polemičnega. Andreja Džakušič, Simon Macuh in Iva Tratnik (študirali so na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, živijo in delajo v Celju, individualno so v umetniškem prostoru že vrsto let aktivno prisotni s samostojnimi in skupinskimi razstavami) imajo za sabo številna sodelovanja, načrtovanja, usklajevanja in debatiranja predvsem v okviru vsakoletnega že deset let trajajočega festivala društva celjskih umetnikov Vstop prost. Obleka _ človeka pa je njihov prvi skupen umetniški projekt. Decembra bodo umetniki v okviru projekta prirejali prednovolet-ne zabave z zapovedanim oblačenjem, t.i. dress code. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA zovale poezija in prijazne misli. Božično-novoletni koncert pripravlja v sredo v Narodnem domu še Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje z gostjo Jano Kvas, v četrtek pa v Celjskem domu tudi Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju. Gostje bodo pevci okteta Kajuh. BS, foto: SHERPA ne zamudite ^ nastopa stand-up komika Matta Pricea Speaks you English, ki bo v četrtek ob 21. uri v Branibor clubu v Celju. Price je britanski komik, filozof in nekdanji poklicni boksar, ki je nedavno občinstvo navduševal na najstarejšem evropskem festivalu stand-up komedije, edin-burškem festivalu Fringe. Za komedijo se je odločil, ko je po diplomi iz filozofije spoznal, da na trgu delovne sile ni prav veliko potrebe po filozofih. Za zelo kratek čas se je udinjal kot profesionalni boksar, a to kariero hitro opustil, saj se je želel izogniti udarcem v obraz na delovnem mestu. Ko si je opomogel, je napisal knjigo o boksu. Zdaj navdušuje s svojo stand-up predstavo The Joker and the Thief. Vstop prost ^ ^ novega koncerta iz ciklusa GM oder, na katerem bodo jutri, v sredo ob 19.30 v Galeriji sodobne umetnosti nastopili trije mladi umetniki s Celjskega: Izidor Kokovnik in AirString duo - Luka Železnik in Uroš Barič. Harmonikar Izidor Kokovnik je po končani velenjski gimnaziji uspešno opravil sprejemni izpit na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, kjer je po diplomi leta 2008 nadaljeval podiplomski študij, trenutno pa se izpopolnjuje še na ljubljanski akademiji za glasbo. Flavtist Luka Železnik študira flavto na Univerzi za glasbo na Dunaju. Od jeseni 2009 je solo flavtist orkestra Hiše kulture Celje. Kitarist Uroš Barič je prav tako študent na Univerzi za glasbo na Dunaju, sodeluje v različnih komornih zasedbah in je prejemnik številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Vstopnina 5 EUR ^ ^ džez večera v celjski gostilnici Pila park, ki bo v sredo ob 19. uri. V tej mali, a prijazni mehiški restavraciji v bližini tržnice v Celju so že pred časom začeli s pravim kulturnim programom, ki temelji na plesu. Poslej bodo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu pripravljali še džez večere s kakovostnimi glasbeniki. Za to sredo napovedujejo funky koncert Marko Zaletelj kvarteta. Nastopili bodo: Marko Zaletelj (kitara), Igor Feketija (klaviature), Matjaž Vertuš (bas kitara) in Žan Tetičkovič (bobni). Vstopnine ni ^ KULTURA Kraljestvo se izgublja v krajinah Matej Čepin in Tatjana Kotnik sta pripravila razstavo Kraljestvo 2. V ateljeju AXX.ON.M. vse bolj dejavnega celjskega ljubiteljskega slikarja Mateja Čepina je na ogled drugi del trilogije razstav z naslovom Kraljestvo. Tokrat Čepin sodeluje z mlado fo-tografinjo Tatjano Kotnik. V prvem delu Kraljestva je Čepin ob svojih platnih in predmetih postavil še instalacijo možaka, ki leze v peč, in dame, ki je morda nesrečno končala življenje na ping pong mizi. V nadaljevanju zgodbe je Čepin ustvaril povsem nov ambient. Možak to- krat leze v njegove krajine, upodobljene na velikih platnih, in išče neko povsem novo Kraljestvo. »S to razstavo ob pomoči Tatjane Kotnik nadaljujem zamišljeno trilogijo. Ideje črpam iz negotove temačne realnosti, v kateri smo. Ideje zbiram kot podobe naključij in šele kasneje dobijo namen. V prvem delu sem se ukvarjal s sanjsko hipnozo, ki jo doživi gospodična R., zdravnik pa ji skuša pomagati. Tokrat se ukvarjam z urokom, ki ga sproži neko pismo. V prvem delu je možak klavrno končal v peči, v tem delu gre za gospoda X., drugega možaka. Kaj išče med mojimi krajinami, se lahko razbere iz nekega dokumenta, ki je na moji razstavi in je prikazan. Lahko ga preberemo skozi fotografije, slike in inštalacijo,« pravi Čepin. Še vedno torej ostaja skrivnost zgodbe Čepinovega Gospoda X. in Gospe R. neraz-krita, zdaj je jasno le, da v njegovem Kraljestvu kockata z življenji. BRST, foto: GrupA Pogled na žičnice V sklopu prve obletnice Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu se je s svojim opusom Pogled na žičnice predstavila slikarka Janja Oset iz Drešinje vasi. Vir navdiha njenega ustvarjanja je krajina njenega domačega okolja, oplemenitena z osebno atmos- fero. V motiviki pokrajine Savinjske doline je našla bogato izhodišče za svoje likovno razmišljanje. Pojavne oblike ravnih polj, brazd, hmeljskih žičnic ji ponujajo nov slikarski motiv in vabljive likovne vsebine. Nekatera njena dela se barvno navezujejo na letne čase. Zanimivost v njenih delih je pojav grafično prikazanih hmeljskih žičnic, ki jih včasih natisne, drugič pa od-slika. V njenem slikarstvu se čuti odnos do pokrajine, zemlje, polj, do njenih korenin. Navsezadnje je Ose-tova tudi nekdanja hmelj-ska princesa. Razstava bo na ogled ves december. TT ocena Izvirne povezave glasbe in plesa Plesni forum Celje je v svojih prostorih predstavil nov avtorski projekt Goge Stefanovič Erjavec. Predstava glasbenih in gibalnih prepletov nosi naslov Infiniti. Koreografinja se je tokrat podala v sveže in izvirne vode povezav glasbe in plesa, kjer se oba medija srečujeta, si sledita in se v mikavnosti improvizacije tudi dopolnjujeta,, prilagajata ter ustvarjata.. Tako se redko zasledi, da solistka na violini sledi plesu in se mora plesalec Nik Rajšek, čeprav v postavljeni koreografiji, prilagajati hitrosti in tempu violinskih strun. Njun duet je liričen in skladen; plesalec pleše in violinistka mu po korakih ob zvoku strun tudi sledi. Poleg violinistke, akademske glasbenice Inge Ulokine, sodelujeta v tonovskih spremljavah še Tjaša Ce-puš, zvočna terapevtka s planetarnim gongom, in Jadranka Juras, vokalistka. Tudi gongi imajo v predstavi svoj solistični vrtinec, ki požene ples v krogotok gibanja skupaj z mobilno železno konstrukcijo, v dvorani in po gledalcih pa zaplapola veter svežine. Glas vokalist-ke inspirativno spremlja kvartet plesalcev, ko v ritmu glasovnih zlogov spodbuja izraznost plesne forme. V predstavo je vključena železna konstrukcija v obliki zidarskega odra, na sredini in na njenem podestu pa dominira velika razsvetljena školjka. Šum in zvok školjke v danem trenutku poglobita notranji mir, gibalne razsežnosti po železni konstrukciji pa izoblikujejo iluzijo lebdenja. Ob ponavljanju spustov in dvigov glasbenic ter plesalcev vse do zgornjega mostu dvorane Foruma dobimo Z videom proti vojni Celjska skupina Nude je že pomladi predstavila svojo prvo pesem v angleškem jeziku No more war. Zdaj je ta skladba dobila še svoj video, ki so ga pred dnevi javno predstavili, na televiziji pa ga veliko vrtijo. Tako pesem kot video sta ko pesem kot video so Nude nastala v sodelovanju z ikono slovenskega aktivizma Tomom Križnarjem. V videu so Nude uporabili tudi Križnar-jeve posnetke iz Darfurja, kjer je nastal tudi Križnarjev večkrat mednarodno nagrajeni dokumentarec Vojna za vodo. Ta- namenili podpori humanitarni organizaciji H.O.P.E., ki zbira prispevke za distribucijo kamer in vrtalnik za vodne vrtine v Darfurju, ki pomembno izboljšujejo varnostne in bivanjske razmere. »Skladbo smo namenili akciji Toma Križ- vtis nenehnega prepletanja tistega zgoraj z onim spodaj, s čimer si predstava prisvoji še razsežnost povezav materije s plesno in z glasbeno formo. Soustvarjanje in ples je Goga Stefanovič Erjavec zaupala plesalkam Plesnega foruma: Ani Guček, Izi Skok in Nadji Škataro, plesna zvezda večera pa je bil Trboveljčan Nik Rajšek, ki že nekaj časa sodeluje s Plesnim forumom in v tem šolskem letu tudi končuje zadnji letnik umetniške gimnazije - modul sodobni ples v Ljubljani. Trdoto železne konstrukcije je avtorica želela navidezno zmehčati s telesi plesalcev, ki se obešajo, spolzijo ali počivajo na konstrukciji. Žal moč železa vseeno nadvlada moč giba, ki se preklada po konstrukciji, zadržuje in spenja v statiko železnega paličja, mogoče tudi zato ta sredinski del predstave izzveni statično in nehomogeno. Z druge strani pogleda pa konstrukcijska celota s plesalci, z gongi in glasbeniki torej v objemu giba in glasbe skupaj s kostumi pridoda predstavi dih likovne svežine. Lične kostume bež barve, ki spominjajo na oblačila ekranskih vesoljnih ladij in so za nameček zadnji krik mode, je oblikovala Gea Erjavec in kar je najbolj pomembno, izvajalcev ne ovirajo pri gibanju, zato jih tudi radi nosijo. Goga Stefanovič Erjavec je z avtorskim projektom Infiniti nedvomno ustvarila predstavo, v kateri se gledalec lahko prepusti čutom in se po napornem dnevu tudi meditativno sprosti. DALIBORKA PODBOJ V delih slikarke in obenem nekdanje hmeljske princese Janje Oset je čutiti odnos do pokrajine, zemlje, polj ^ njenih korenin. Čarobno v Velenju Tudi v Velenju se je začel sklop prazničnih dogajanj pod imenom Čarobni december. Tudi letos so pripravili največ dogodkov za otroke, ne manjka pa niti koncertov in drugih prireditev. Ob obiskih dedka Mraza se bodo ves mesec vrstile prireditve za otroke po krajevnih skupnostih in mestnih četrteh, vse sobote pripravljajo Lutka-rije, ki združujejo predstavo ter praznične ustvarjalnice. Na Velenjskem gradu bo Muzej Velenje pripravil še tri praznične nedeljske dopoldneve za otroke Babica pripoveduje, praznični program za otroke in mlade pripravljajo v velenjskem muzeju premogovništva, Mladinskem centru Velenje, v knjižnici ter v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjske-ga, kjer bodo v decembru priredili več nastopov njihovih učencev in dijakov. Decembra se bo v Velenju zvrstilo veliko koncertov. Že v soboto sta v kulturnem domu navdušila Gal in Severa Gju-rin, višek bo 26. decembra, ko bo v Rdeči dvorani tradicionalna prednovoletna zabava s Šank rockom, Perom Lovšinom in Mi2. Predzadnji dan v letu bo na Titovem trgu nastopila še zasedba Šukar. Koncerti se bodo zvrstili tudi v dvorani velenjske glasbene šole, kjer se bo prav danes predstavil Šaleški akademski pevski zbor, 23. decembra pa pripravlja glasbena šola ob 80-letnici Neže Maurer projekt Naše trate. Velja izpostaviti še predpraznični koncert Božična pravljica, ki bo v kulturnem domu 20. decembra (21. v Celju in 22. v Žalcu), na odru pa bo združil več kot 100 glasbenikov v skupnem projektu regionalne kulturne naveze Triangel. Zadnji decembrski večer bodo lahko Velenjčani in Velenjčanke ter obiskovalci mesta preživeli tudi ob ogledu gledališke predstave Hamlet v pikantni omaki. BS narja za pomoč Darfurju. V njej opozarjamo na problem v Sudanu, na tragedijo Darfur-cev in se pridružujemo akciji za več pravic v Sudanu. To naj bi bila uradna skladba projekta, s katerim bi skušali svet prepričati, da se te reči pač ne počnejo na način, kot ga ubira Sudan v Darfurju. Če smo s skladbo prepričali vsaj enega človeka, smo na dobri poti,« pojasnjuje odločitev za uporabo angleščine v tej skladbi pevec Nude Boštjan Dermol. BS GALERUA EROTIKE RAČKA: Petek, 17. december, ob 20.00 KDO KOGA JEBE, otvoritev razstave srbski umetnik ALEKSANDAR JESTROVIĆ - . GLAVNI TRG: Ponedeljek, 20. december, ob 20.00 PERPETUUM JAZZILE koncert na prostem Ć - JAMESDj^^ ^ V C 0 .Sîsr,;::;:;- Vladinlia Skale, — t ^— - V.S. sivung L/ â — Več informaci' o programu Pravljično Celje 2010: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-mail:tic@celje.si., www.celeia.info Alešu Pajoviču so uspeli štirje lepi projektili in posledic poškodbe je vse manj. Rekord je bil v nevarnosti V 13. krogu 1. slovenske lige za rokometaše je Celje Pivovarna Laško doma premagala Ormož z 48:34, Gorenje pa je na Kodeljevem ugnalo domači Slovan s 37:29. Velenj-čani doslej niso izgubili niti točke, Koprčanom jih manjka pet, Celjanom osem. V soboto so do 27. minute zadevali v povprečju vsako minuto, tik pred odmorom pa se jim je malce zaustavilo in na odmor so odšli s prednostjo 29:17! »Pravi bomo spomladi« V nevarnosti je bil dolgo časa rekord po doseženih golih v 1. slovenski ligi, ki ga imajo Celjani, ko so v sezoni 1997/98 nasuli Sevnici 53 zadetkov. Trener Miro Požun je z izjemo Prieta in Alilovića dal priložnost vsem, ki jih je imel na razpolago. Poleg Žvižeja sta manjkala Edi Kokšarov -poškodovani peti najbolj prija počitek - in bolni Renato Vugrinec. Od tistih, ki so igrali v napadu, se v listo Kempa^ sptmi^ OOLOCENii DRESI Že od 30 EUR DOTISK VAŠEGA IMENA NA AKTUALEN KLUBSKI DRES H ' A TAKOJ! MAJICE že od 5,00 EUR ŠPORTNI COPATI že od 35f76EUR AKTUALNI TRENIRKA_ 1,00 EUR 80,00 EUR LONČEK PRVAKOV Dvorana Zlatorog Celje Opekarniška cesta 15 KLUBSKA PRODAJALNA, DVORANA ZLATOROG DECEMBRSKI DELOVNI tASÍRODAJALNE: Akcija velja do razprodaje zalog. TO SOBOTO, MED 8.00 IN 15.00 obrambi in že z uvodnim naletom odločili zmagovalca. Ekipa kasneje ni padla v ritmu in jasno je, da je vse boljša, povsem prava in sposobna uresničitve pričakovanj pa bo spomladi. Ribniška ekipa prikazuje v svoji dvorani povsem drugačen obraz kot na gostovanjih, toda tja jutri potujemo po zmago, obračun pa bo zahteven tako kot tudi nedeljski proti Kopru.« Že prej je imel Aljoša Re-zar 12 obramb. David Raz-gor je dosegel kar 11 golov, po osem pa Dragan Gajič in Momir Rnić. Pri gostih, ki jih zdaj vodi Celjan Aleš Filip-čič (na klopi žalskih rokome-tašic ga je nasledil Danilo Ko-vačič), so izstopali Celjani, dirigent Bojan Čudič s šestimi goli, Miha Gorenšek s štirimi in vratar Grega Čudič z osmimi obrambami v 2. delu. »V Ribnici ne bo lahko« Izjemna želja po zadetku pri Rniću meji na zaletavost, to- da strokovnjaki so si edini tudi pri napovedovanju njegove bodočnosti; ta naj bi bila zelo svetla, če bo njegovo oko zrlo tudi proti krožnemu napadalcu. Srb, ki govori slovensko, pa je pred zadnjimi tremi tekmami dejal: »Cilj je jasen, tri zmage in odhod na krajše počitnice. V Ribnici ne bo lahko. Sicer pa moramo zmagovati do konca prvenstva in upati na spodrsljaj Gorenja.« Miro Požun je takole razmišljal: »Upam, da bosta Vugrinec in Prieto prišla k sebi in nam pomagala jutri v Ribnici. Za nami je lažja tekma, v obrambi ni bilo pravega naboja. Igrali so vsi, tudi tisti, ki so popolnoma izgubili občutek za rokometno igro. Zato je zmaga nižja, kot bi bila sicer.« Torej, še tri tekme so preostale do konca leta, med dvema gostovanjema (Ribnica, Šmartno) bo obračun v Zlatorogu, v nedeljo s Koprom. DEAN ŠUSTER Foto: TimE strelcev ni vpisal zgolj Nejc Poklar. Metode prejšnjega trenerja so ga povsem zavrle, posmehovanje določenih soigralcev pa še toliko bolj škodljivo vpliva nanj in ekipa ima en člen manj. Požun je v drugem delu, ko so »pi-vovarji« vodili že s 40:24, na krili postavil Poklarja in Mar-guča, na zunanje položaje Rnića, Razgorja in Gajiča, na mesto krožnega napadalca Pajoviča, pred vrata pa Urbana Lesjaka, ki je zbral osem obramb: »Vesel sem, da smo igrali dovolj čvrsto v Preko Japonk do petih mest Turnir za svetovni pokal v judu v Tokiu nosi naziv tekme za Grand Slam. Dobro, ne pa odlično sta se na njem v isti kategoriji (do 63 kg) odrezali judoistki celjskega kluba Z'dežele Sankaku, izkušena Urška Žolnir in precej mlajša Vlora Beđeti. Osvojili sta peti mesti, potem ko sta izločili domačinki, Joši Ueno in Kano Abe. Vlora je po zmagi nad svetovno prvakinjo klonila proti Južnokorejki Da-Woon Joung, Urška pa po pričakovanjih z zanjo najbolj neugodno tekmico, Nizozemko Elisabeth Willebordse. Deveti mesti sta osvojila Petra Nareks in Roki Drakšič, peta članica odprave Marjana Fabjana, Vesna Đukič, pa je izgubila uvodni dvoboj. DŠ Foto: GrupA Vlora Beđeti je dobila še eno potrditev, da je na pravi poti, potem ko je porazila svetovno prvakinjo. Grmova četrta v Zagrebu Celjska umetnostna drsalka Daša Grm se je udeležila tradicionalne, 43. Zlate piruete v Zagrebu. Nastopilo je 77 tekmovalcev iz 34 držav. Grmova je v kategoriji Ladies za las zgrešila stopničke. Osvojila je 4. mesto in dokazala, da je v dobri formi pred nadaljevanjem sezone. DŠ Daša Grm Lokal Zlatoi Ta konec tedna sta bila v 9. krogu 1. SL na sporedu dva lokalna košarkarska obračuna, v katerih sta slavili enkrat domača, drugič gostujoča ekipa. Najbolj pestro je bilo v Šentjurju, kjer je Zlatorog zmagal po podaljšku, Elektra pa je premagala Hopse. Dramatičen razplet se je zgodil v Šentjurju, kjer sta se soočila domača ekipa in Zlatorog, ki je na krilih Danijela Vuja-sinoviča slavil šele po podaljšku. Četa Aleša Pipana tako ostaja po devetih krogih vodilna na lestvici. Na 3. mesto pa se je ponovno povzpela Elektra, ki je v prav tako izenačeni tekmi premagala Hopse. »Tokrat Elektra, drugič mi« V Šoštanju je bilo na sosedskem dvoboju prisotnih veliko čustev tako na igrišču kot ob njem. Zato so poskrbeli ne samo igralci, ampak tudi navijači, ki so prišli bodrit obe ekipi. A več sreče so imeli domačini, ki so z dobro igro v obrambi strli odpor gostov. »Tekma mogoče ni bila lepa na pogled, vendar je bila borbena in na obeh straneh je bilo veliko taktičnih zamisli. Mi smo ustavili polzelski izrazit napad, kar nam je ob izvrstni obrambi pomagalo do zmage,« je dejal trener Elektre Dušan Haupt-man, ki je sicer zagovornik »napadalnem« košarke. Hauptman je bil zadovoljen tudi z rezultatom 73:66, ker so se dogovorili, da ne smejo prejeti več kot 70 točk: »Ponovno se je izkazalo, da imajo moji fantje željo in motivacijo, zato dobro igrajo. Kolektivna obramba nas je letos že večkrat pripeljala do zmage, kljub temu, da imamo igralce, ki nimajo toliko izkušenj.« Najvišjo prednost so imeli Šoštanjčani v 24. minuti, ko so vodili za 10, a so jih Polzelani ujeli. Odločilne so bile predvsem zadnje minute, ko so se Salih Nuhanovič je zabil žogo skozi p nemočno spremljala Stanko Sebič in na rog zmagovalca: in Elektra gostje približali na 5 točk zaostanka, a kaj več jim ni uspelo. Domači igralec Tadej Horvat je bil z 22 točkami najboljši strelec srečanja, zadel je pet trojk: »>Dule< mi zaupa, prav tako igralci. Dobim veliko žog, ki jih poskušam čim bolje izkoristiti. Proti Hopsom smo res dobro igrali in to je predvsem odraz dobrega dela.« Polzelani kljub porazu zasedajo 2. mesto. V Šoštanju se niso držali navodil in pravil v obrambi. Na parketu so v vseh elementih igre prevladali domačini, gostje pa so odpovedali. Savinjski kapetan Primož Kobale ve, da je bila njihova igra pod pričakovanji: »Naša igra ni imela prave organizacije, napad in obramba sta bila slaba. Domači so to izkoristili in zmaga je ostala doma. Kot ekipa se nismo držali določenih pravil in ko smo se vračali iz minusa, smo imeli tudi v conski obrambi velike luknje. Tokrat je zmagala Elektra, naslednjič bomo pa mi.« Na Elektrini strani se je poleg Horvata izkazal še Salih Nuhano-vič, ki je dosegel 20 točk in vpisal 17 skokov. Pri gostih je z 19 točkami in s 14 skoki izstopal Greg Thondique. Hauptmanova ekipa bo zadnjo letošnjo tekmo spet igrala pred domačim občinstvom, ko bo gostila Maribor, Tonči Mašina pa bo s fanti odpotoval v Domžale k Heliosu. Vujasinovič in Lapornik utišala Hruševec Tekma med Šentjurjem in Zlatorogom je postregla s pravo dramo, ki se je ob koncu prevesila v pekel. Laščani so lokalni derbi sicer zasluženo dobili s 101:93, vendar je bila pot trnova. Zaradi poškodbe še vedno ni igral ključni igralec Zlatoroga Vladimir Panić, manjkal je tudi Simo Atanacković. V prvem polčasu so Laščani brez težav nadzorovali potek tekme, ko je bila njihova prednost ves čas olzelski obroč, ko sta njegovo akcijo I Gregg Tondique. Najboljši strelec derbija v Šentjurju je bil Teo Šimović. približno 10 točk, v začetku tretje četrtine so vodili že za 13, potem pa so se Šentjurčani postopoma začeli približevati. V 27. minuti so uspeli izenačiti na 54:54, v 29. minuti pa so po trojki Fermeta po začetnih 2:0 drugič na tekmi povedli, s 60:59. V 2. minuti zadnje četrtine je prednost znašala že 6 točk, a so Laščani s serijo 7:0 rezultat zopet obrnili v svojo korist. Dobro minuto pred koncem je Zlatorog še vodil za 5 točk, pestro pa je bilo vse do zadnje sekunde. Pri rezultatu 79:80, ko je do konca srečanja preostalo 14 sekund, pa si je veliko napako privoščil delilec pravice Roman Kolar, ki ob izvajanju avta Laščanov ni doso-dil očitne nešportne napake Hohlerju nad Vujasinovičem. Napako sicer potrjuje 36. člen pravil, ko ima žogo še izvajalec avta. Vujasinovič je imel zatem na voljo le dva prosta meta, ki ju je uspešno realiziral. Šentjur je 3 sekunde do konca zaostajal za 3 in vse je kazalo, da bo zmaga vendarle odpotovala v Laško. S tem pa se ni strinjal Ivan Držić, ki je v zadnji sekundi z nenavadnim metom za 3 točke uspel zadeti od table in tako izsiliti podaljšek. V njem so gostje igrali brez centrov, kajti Mijajlović in Di-mec sta imela pet osebnih napak. Zaradi poškodbe pa je moral predčasno z igrišča organizator igre Jure Pelko. Dodatek petih minut je bil kljub temu na strani Zlatoroga, potem ko sta izvrstna Vujasino-vič in Lapornik uspešno zadevala in ekipi zagotovila sedmo zmago. Pri gostiteljih je bil najučinkovitejši Teo Šimović z 31 točkami, na drugi strani jih je Vujasinovič vknjižil 26, eno manj Luka Lapornik, ki je zaigral proti klubu, katerega dres je nosil v pretekli sezoni. slavil: »Na začetku smo začeli zelo slabo in gostom dopustili, da so pobegnili na deset točk prednosti. Da smo jih ujeli, smo potrošili zelo veliko moči in posledica je bila, da nam v podaljšku ni uspelo. Zmaga gostov je zaslužena.« S porazom pa se ni sprijaznil trener Damjan Novakovič, ki je bil razočaran nad sodniškim kriterijem. Ta je bil sicer za obe ekipi enak, na trenutke v škodo Zlatoroga, zatem Šentjurja. »Tokrat ni bilo nič novega. Ne smem komentirati sojenja, a vsi se spomnimo polfi-nala v pretekli sezoni proti Olimpiji. To pa je tudi vse o tem. Laščani so imeli tokrat odličen met za tri točke, srečno smo izsilili podaljšek, kjer pa se ni igralo po pravilih, kot sem jih vajen.« Drugačne volje je bil razumljivo trener gostov Aleš Pipan: »Sreča je bila na koncu na naši strani. Tekmo smo končali brez centrov. Že med tednom smo imeli težave zaradi poškodb, zato smo nestrpno čakali premor. Obe ekipi sta si močno želeli zmago in gledalci so lahko uživali v košarki. Šentjur je pokazal dobro igro. Če bi tako igral v preteklih krogih, bi bil še višje.« Pogled na lestvico je za Laščane čudovit, a Pipan zatrjuje: »Pogled je lep, a to zame ne pomeni čisto nič. Mrtvi se štejejo na koncu. Treba bo dobro odigrati v drugem delu prvenstva in zatem v sami končnici.« Zlatorog je konec tedna prost in bo naslednjo tekmo proti Elektri odigral 8. ja- Maj Kovačevič je zadel dve trojki za Laščane v zaključku rednega dela tekme. »Mrtvi se štejejo na koncu« Danijel Vujasinovič je sicer odigral vseh 45 minut, ob zmagi pa si je prislužil še naziv najboljšega igralca tega kroga: »V prvi polovici tekme smo zanesljivo vodili, nato pa predvsem zaradi naše neizkušenosti in mladosti to zapravili. Imeli smo tudi težave z osebnimi napakami centrov. Pa še nesrečo, da smo sami sebe pripeljali v podaljšek, kjer pa smo dali vse od sebe in zasluženo zmagali v Šentjurju. Vsa čast soigralcem!« Dejan Hohler je odkrito priznal, da je Zlatorog zasluženo nuarja, Šentjur bo v soboto gostil Parklje. Naj dodamo, da je v 28. minuti s tribune na igrišče pritekel vinjen gledalec, ki je želel obračunati s sodniško trojko, a so ga domači redarji pravočasno odstranili. Šentjurčani bodo morali zato plačati sto evrov, prav toliko kot tudi zaradi nešportnega vedenja njihovega igralca do tehničnega komisarja. Registracija tekme je sicer zaradi pritožbe Šentjurja odložena. MOJCA KNEZ MITJA KNEZ Foto: SHERPA TimE ^janorama MALI NOGOMET 1. SL, 12. krog: Dobovec -Oplast 1:2 (0:2); Mordej (23). Vrstni red: Litija, Oplast 24, Puntar 21, Tomi Press Bronx, Dobovec 17, Casino Safir 13, Izola 8, Sevnica 3. ROKOMET 1. SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož 48:34 (29:17); Razgor 11, Gajič, Rnić 8, Toskić 7, Pajovič, Marguč 4, Metličič 3, Kozli-na 2, Zorman 1; B. Ćudič, Žuran 6, Slovan - Gorenje 29:37 (12:19); Erak 5, Grozd-jek, Božič 4; Bezjak, Gams, Miklavčič 5, Šimič 4, Ceh-te, Golčar, Musa 3, Štefanič, Bajram, Borovnik 2, Manoj-lovič, Rutar, Nosan 1. Vrstni red: Gorenje 24-0, Cimos 21-3, Trimo 17-9, Celje 168, Loka 15-11, Maribor 1214, Krka 12-12, Ribnica 1115, Ormož 8-16, Slovan 818, Slovenj Gradec 6-20, Šmartno 2-24. 1. B SL, 11. krog: Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B 33:32. Vrstni red: Krško 20, Sviš, Izola 16, Sevnica 14, Kočevje 13, Ajdovščina 11, Škofljica 10, Grosuplje 9, Celje B 8, Mokerc, Železniki 6, Velika Nedelja 3. KOŠARKA 1. SL, 9. krog: Šentjur - Zlatorog 93:101; Šimović 31, Hohler 17, Držić 16, Sebič 9, Ferme 8, Harmason 6, Pelc 4, Ručigaj, Jovanovič 1; Vu-jasinovič 26, Lapornik 25, Brodnik 13, Nikolič Smrdelj 9, Kovačevič, Dimec, Pelko 8, Mijajlović 4, Elektra - Hopsi 73:66; Horvat 22, Nuhano-vič 20, Miljković 9, Lelič 8, Bilič 6, Vidovič 5, Jeršin 3; Thondique 19, Podvršnik, Venta 14, Sebič 9, Sviridov 6, Kobale 4. Vrstni red: Zlatorog 15, Hopsi, Elektra, Geo-plin Slovan, Helios 13, Šentjur 12, Maribor 11, Mercator 10, Parklji 8. 1. B SL, 12. krog: Konjice - Hrastnik 59:71; Šipura 17, Jereb 14, Gačnik 12, Rap 8, Meglič 5, Čuk 2, Lajnšček 1; Koritnik 27, Brčina 21, Rogaška - Grosuplje 93:78; To-mič 19, Smajlovič 14, Ambrož 13, Jotič 12, Pungart-nik 6, Kos, Pešič, Petrovič 4. Vrstni red: Rogaška 23, Šenčur 22, Kraški zidar, Portorož, Litija 21, Grosuplje, Hrastnik 18, Radovljica, Medvode 17, Postojna 16, Primorac Branik 15, Nova Gorica 14, Konjice, Triglav 13. Jadranska liga (ž), 10. krog: Gospić - Celje 97:87; Vr-saljko 22, Mandir 18; Turči-nović 29, Bosilj, Klavžar 14, Barič 11, Abramovič 8, Jago-dič 7, Klein 4. Vrstni red: Partizan, Celje 20, Gospić, Jolly 19, Jedinstvo 17, Radivoj Ko-rać 16, Čelik 15, Voždovac, Lupa, Vojvodina, Maribor 14, Medveščak 12. 1. SL (ž), 13. krog: Odeja -Rogaška 90:63, Ilirija - GVT Konjice 83:58. Vrstni red: Celje 23, Kranjska Gora 20, Ilirija 17, Triglav, Ježica 16, AJM, GVT 14, Grosuplje, Rogaška 13, Odeja 12, Domžale 10. ODBOJKA 1. SL (ž), 11. krog: Aliansa -Sloving Vital 3:0. Vrstni red: Aliansa 33, Koper 28, Sloving Vital 20, Nova Gorica 19, Pre-valje 15, Formis Bell 8, Jesenice Bled 7, Novo mesto 2. (MiK) v- J • :\w .i. ^ ^ V *m Podarite svojim najdražjim — zdravje in veselje z darilnim ^^^ 0 bonom top fit-a 25% popusta za darilne bone TDPFITHiPI Delovni čas: od 7h do 23h H525B^ | www.top-fit.si ^^u^iilu Ipavčeva 22,3000 Ceije ^SU 10. 12. do Tei.040502060 31. 12.2010 ali 034281 440 (obolačiluzaotovino) t I tm 'oa 10.12. do 31.12.2010 (ob plačilu z gotovino) a -M o a cc športni koledar Torek, 14. 12. KOŠARKA 1. SL (ž), 12. krog, Maribor: AJM - Rogaška (18). Sreda, 15. 12. ROKOMET 1. SL, 14. krog: Ribnica -Celje Pivovarna Laško (19). KOŠARKA 1. SL (ž), 12. krog, Celje -Triglav (19.30). 14 OTROSKI ČA50PI5 NOVI TEDNIK Čebelji dan na OŠ Frankolovo Tudi v letos smo se na Osnovni šoli Frankolovo pridružili akciji slovenskih čebelarjev En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev. Poleg medenega zajtrka smo pripravili tudi druge aktivnosti. Z radijsko oddajo smo pri učencih želeli poudariti skrb za čebele in s tem za okolje. Učence smo seznanili, da je vloga medonosnih čebel v naravi nenadomestljiva, saj so nujno potrebne za ohranjanje naravnega ravnovesja. Spoznali so tudi glavne vzroke poginjanja čebel, pravila pri uporabi pesticidov in negativni vpliv mobilnih telefonov na čebele. Učenci 1. razreda so čebelice ustvarjali pri likovni vzgoji in pripravili zanimivo razstavo v jedilnici. Z razstavo v prvem nadstropju pa smo želeli učence seznaniti s čebelami in problemi njihovega izginotja. V sklopu akcije so učenci prejeli zgibanko Čebelica Pionirke iz Zagrada zopet med najboljšimi Še vedno pod vtisi lanskoletne lovorike na državnem tekmovanju gasilskega kviza smo se tudi letos udeležili občinskega tekmovanja v gasilskem kvizu, ki ga je organizirala GZ Celje. Iz PGD Zagrad-Pečovnik sta se tekmovanja udeležili ekipi mlajših in starejših pionirk. Vrtec na obisku Ko smo bili majhni, smo največkrat slišali: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pa se nam je zdelo kar nekam »brez veze«. Danes, ko imamo nekaj let več, vemo, da to še kako drži. Zato se trudimo, prav kakor tudi vzgojitelji, otrokom ponuditi nekaj, kar jih bo pritegnilo. Tako je nastala ideja, da bi naše nadebudneže povabili v našo galerijo na ogled naših izdelkov, pa morda tudi na risanje. Tako se je 15. oktobra zbrala pred galerijo skupina Veveric iz laškega vrtca. Pričakala jih je maskota medveda, ki so ga sprva malo postrani gledali, a je bil tako prijazen, da je delil čo-koladice, zato so se kmalu sprijateljili. Povabil jih je v galerijo, kjer so občudovali naše izdelke. Ker smo jim pripravili voščene barvice in liste, so se vneto lotili risanja motiv po lastni izbiri in nastala so lepa dela. Ker smo se odločili za otroške delavnice vsak prvi petek v mesecu, nas je obiskala druga skupina 5. novembra. Takrat so bili ustvarjalci mlajši, triletni otroci. Skupino otrok z vzgojiteljicama je pričakala tetka Jesen, jim predstavila jesenske dobrote pridelkov iz narave, ki so jih nato tudi upodobili. Vse nastale risbice obeh skupin smo v času Občinskega praznika Laško v razstavili v galeriji. Tokrat smo si odrasli z zanimanjem ogledali razstavo. Čestitamo, mali umetniki. Namen projekta je bil, da že naše malčke vzpodbujamo in jih navajamo, da bodo z veseljem obiskovali našo galerijo in v njej tudi ustvarjali. Ravnateljici vrtca Laško Greti Škoberne se zahvaljujemo, da je našo idejo podprla in želimo, da bi se tako uspešno in prijetno sodelovanje še nadaljevalo. CVETKA BERGINC, Likovno društvo Laško moja prijateljica. Zgibanka v sliki in besedi pojasnjuje pomen čebele za okolje, pridobivanje čebeljih pridelkov in njihovo koristnost. Učenci in starši si lahko v zgibanki preberejo tudi vse o čebeljem piku: zakaj piči čebela, ali je čebelji pik lahko nevaren in kako ravnati v primeru pika. Učenci OŠ Frankolovo so med z veseljem jedli. Ves dan se je na šoli čutil čebelji utrip, v ušesih učencev pa je odmevala znana Slakova pesem o čebelicah. JOŽICA APŠNER Mladina in gore V kategoriji mlajših pionirk so bile Iza Kragl, Eva Tomažin in Neža Arnol, v kategoriji starejših pionirk pa Špela Čakš, Katja Gajšek in Klara Drofenik. Obe ekipi sta na tekmovanju dosegli odlične rezultate, mlajše so zasegle 1. mesto, starejše pionirke pa 2. mesto. Zaradi dobre uvrstitve smo naše znanje dokazovale še 14. novembra na regijskem tekmovanju v Ločah pri Polj-čanah. Več sreče in znanja na regijskem tekmovanju smo imele mlajše pionirke, saj smo se zopet zavihtele na sam vrh in se tako uvrstile na državno prvenstvo, ki je bilo v soboto, 27. novembra, v Zrečah. Naše priprave z mentorico Mojco Krajšek v mesecu oktobru in novembru so se obrestovale, saj smo kljub zelo dobri konkurenci med ekipami iz vse Slovenije dosegle zavidljivo 3. mesto. Že drugo leto zapored smo se z državnega tekmovanja vrnile z medaljami, na kar smo ponosne me, naša mentorica in vsi člani društva. Vsem, ki v društvih delajo z mladino, pa smo pokazale, da se tudi na državnem nivoju lahko doseže lepe rezultate. IK V osnovnih šolah v Sveti Trojici, Šenčurju in Des-klah so bila 22. regijska tekmovanja Mladina in gore. 67 ekip iz cele Slovenije je svoje znanje pokazalo v pisnih testih, kjer so se preizkusili v zankah in ugankah planinstva in splošne razgledanosti. Le najboljših 25 ekip se bo udeležilo državnega tekmovanja, ki bo januarja v Gorici pri Slivnici. Med najboljšimi v OŠ Svete Trojice so bile mlade planinke OŠ Braslov-če pod mentorstvom Irene Kumer, saj so dosegle 1. mesto, med vsemi tekmovalci v Sloveniji pa odlično 2. me- sto. Vse so tudi članice MO PD Dobrovlje Braslovče. Januarju jih čaka težka naloga, saj se želijo uvrstiti v finale, to je med šest najboljših v Sloveniji. Na državno tekmovanje se je uspelo uvrstiti tudi mladim planincem OŠ Vransko pod mentorstvom Zlatke Bukovec in planincem iz OŠ Griže pod mentorstvo Martine Petelinek. TT Braslovške zmagovalke (od leve): Minca Marovt, Tajda Glamočak, Anja Strojanšek, Špela Kovač in mentorica Irena Kumer Sredi dneva brutalno pretepel bivšo partnerko Zlomi lobanjske kosti, ličnice, prstov _ - Je šlo za maščevanje? V Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje 53-letne-mu Bojanu Omerzi. Čeprav so ga sprva kriminalisti ovadili zaradi poskusa uboja, so na tožilstvu spisali obtožnico za povzročitev hude telesne poškodbe. Natančno pred letom je Omerza sredi ulice v Velenju brutalno pretepel svojo nekdanjo partnerko. Z udarci po glavi in s številnimi brcami ji je povzročil hude telesne poškodbe in pobegnil. Policisti so ga nekaj dni kasneje izsledili in od takrat je v priporu. Omer-za naj bi bil že stari znanec policije, saj je zaradi nasil-ništva že bil za zapahi, pred leti naj bi bil zaprt celo zaradi umora. O krvavem pretepu smo pisali pred letom, ko so celjski policisti tudi prosili javnost za vsako informacijo o storilcu, za katerega so kasneje ugotovili, da se je skrival v neki znančevi halo, 113 Prijeli drobne ije ib hiši v okolici Velenja. Za Omerzo je bila razpisana tudi tiralica, saj se v mariborske zapore oktobra ni vrnil s prostega izhoda. V zaporu je bil prav tako zaradi nasilnega napada na partnerko, ki ga je po tem dogodku zapustila in ovadila. Za prvi napad naj bi dobil okoli 14 mesecev zapora. Prosti izhod pa je izkoristil za pobeg in očitno koval maščevanje. Nekdanjo partnerko je namreč 23. decembra zjutraj lani pričakal na eni od velenjskih ulic, medtem ko se je ženska odpravljala v službo. Približal se ji je s hrbtne strani, jo z roko udaril po glavi, nakar je žen- ska padla. Kot so takrat dejali celjski kriminalisti, naj bi jo na tleh nato začel brcati po glavi in telesu, udarjal naj bi jo tudi s pestmi. Pretepati naj bi jo nehal šele, ko je ženska obležala popolnoma nemočna in krvava. Ko je Omerza pobegnil, naj bi pretepeni nekako uspelo vstati in na ulici poiskati pomoč pri mimoidoči. Sreča v nesreči je bila, da napadena takrat še ni padla v šok zaradi hudih poškodb glave, v nasprotnem ji namreč ne bi uspelo vstati in se rešiti pred smrtjo. Ženska je dobila hude prelome lobanjske kosti, poškodbe in pretres možga- Bojan Omerza. Fotografija je s policije lani, ko je bila za njim razpisana tiralica, romala k vsem medijem. nov, prelom desne ličnice, nosne kosti, zlom prstov in številne udarnine. Toda poškodbe niso bile življenjsko nevarne, zato so ovadbo za poskus uboja spremenili v obtožbo za povzročitev hude telesne poškodbe. Zagrožena kazen je zatorej tudi manjša, »le« pet let zapora. Kot je bilo včeraj slišati na sodišču, obstaja možnost, da je Omerza ženski poškodbe povzročil s topim predmetom. So pa na eni od bund in čevljih, ki so mu jih zasegli, našli tudi sledove krvi. Večina krvavih madežev naj bi bila od poškodovanke, nekaj pa od moškega, ki je ob- toženemu posodil oblačila. Ker je o teh sledovih treba pojasniti še nekatere podrobnosti, bodo na enem od prihodnjih sojenj morali zasli-šati še forenzičnega izvedenca Aleksandra Regenta. Omerza naj bi na kraju kaznivega dejanja izgubil tudi kapo, ki mu jo je znanec posodil in na kateri so obto-ženčevi sledovi. Omerzo so na sodišče pripeljali iz pripora vklenjenega v lisice in v spremstvu dveh pravosodnih policistov. Kot smo včeraj izvedeli, naj bi ga pred leti nekje na Dolenjskem obsodili tudi zaradi umora. SŠol Foto: PU Celje Ministrstvo zaradi alkotesterja toži policistko Je izguba alkotesterja res tako huda kršitev v primerjavi z ostalimi težavami, ki jih imajo v policiji? Policisti so v preteklem tednu dni zaradi droge ovadili več moških na našem območju. Med njimi 22-letne-ga Celjana, ki naj bi s konopljo oskrboval več odvisnikov. Ovadbo so spisali tudi za 25-letnega Celjana, ki sta mu vodnika službenih psov zasegla 85 tablet ekstazija. Prijeli so še 26-letnega dobavitelja iz Šentjurja. V hišni preiskavi so zasegli poleg manjše količine ekstazija tudi 150 gramov konoplje. Med redno kontrolo prometa pa so ustavili 31-letnega Velenjča-na, ki je imel v avtomobilu 200 gramov konoplje. Pospešeno vlamljajo V zadnjem tednu je bilo na Celjskem nekaj več vlomov. V petek so na primer vlomili v gostinski lokal v Radečah. Odnesli so večjo količino cigaret in menjalni denar, škode je za več kot tisoč evrov. V Celju so neznanci iz ene od sejemskih hal odnesli osem kolutov solarnega kabla v vrednosti 5 tisočakov. V Lev-cu pa so iz prikolice, ki služi kot premična prodajalna, ukradli LCD-televizor, agregat za elektriko ter nekaj menjalnega denarja. Zlatnino pa pogrešajo lastniki stanovanjske hiše na Sončnem griču v Velenju. Tarča je bil tudi avtomobil, parkiran na parkirišču na Dečkovi cesti v Celju, iz katerega je izginila denarnico z gotovino in s karticami. SŠol Na Delovnem sodišču v Celju so v petek obravnavali postopek zoper policistko s Celjskega Petro Marinič. Toži jo ministrstvo za notranje zadeve. Policistka naj bi med kontrolo prometa izgubila napravo za preverjanje stopnje alkoholiziranosti. Do tega naj bi prišlo, ko sta s policistom v patrulji imela v postopku voznika, ki ni upošteval policijskih navodil, še več: policista naj bi žalil in jima celo pobegnil. Al-kotester, vreden nekaj sto evrov, je zdaj za ministrstvo za notranje zadeve očitno tako pomemben, da je na delovnem sodišču sprožilo postopek zoper policistko. Postopek ima zagotovo pravno podlago, vendar je nekoliko nenavadno, da ima ministrstvo ob vseh težavah, ki jih omenjajo (na primer, da policija nima denarja za osnovni servis službenih vozil), čas in denar za takšne primere, ki verjetno niso ravno poceni. Policistka je julija lani s sodelavcem med kontrolo prometa sledila vozniku, ki je z nezanesljivo vožnjo kazal očitne znake vinjenosti. Ko je vozilo v Grobelnem ustavil, navodil policista, naj zapelje varno ob cesto, ni upošteval, ampak je pobegnil. Policista sta mu nato sledila vse do Šentjurja, ga vmes poskušala ustaviti, vendar moški tudi tega ni upošteval. Ustavil je šele na domačem dvorišču. Tam je policist spet pristopil do njegovega vozila, želel z voznikom opraviti identifikacij- Petra Marinič (desno) v eni od kontrol cestnega prometa na Celjskem ski postopek, a ta ni hotel povedati svojega imena, to je prepovedal celo ženi, ki je v tistem trenutku prišla iz hiše. Odklanjal je tudi preverjanje psihofizičnega stanja z alkotestom. Ko je Mariničeva poklicala še patruljo iz Šentjurja, naj bi voznik fizično napadel njenega sodelavca. Policistka je kolegu priskočila na pomoč in nekje izgubila alkotester (ali pa morda prej, ko je voznik v Grobelnem ustavil, nato pa sunkovito odpeljal). Ko so vinjenega voznika obvladali, so ga odpeljali na policijsko postajo. Ob koncu delovnega dne sta Mariničeva in policijski kolega, s kate- rim je bila v patrulji, ugotovila, da pogrešata UKV-zve-zo in alkotester. UKV-zvezo so policisti, ki so delali v kasnejši izmeni, našli, ne pa tudi alkotesterja. Kaj pa ovadbe vodilnih? Ministrstvo za notranje zadeve zdaj od policistke Petre Marinič, ki je med kolegi znana po vestnem delu (je tudi ena od treh policistk motoristk v Sloveniji), terja malo več kot 300 evrov za izgubljeno stvar. Ker se policistka s tem ne strinja, je ministrstvo sprožilo postopek na delovnem sodišču. Tam zdaj zaradi 300 evrov nastajajo še dodatni stroški z obravnavami in odvetniki. Če bo policistka postopek izgubila, bo morala verjetno poravnati vse stroške postopka. Po naših podatkih to ni edini takšen primer, pred ča- som naj bi postopek zoper policista, ki je izgubil alko-tester, opustili, zato je vprašanje, zakaj v tem primeru tako vztrajajo. Neuradno naj bi nek policist izgubil delovne rokavice v vrednosti malo več kot 30 evrov. Ker stroška tudi on ni želel poravnati, naj bi ga ministrstvo postavilo pred delovno sodišče. Nekateri policisti so ogorčeni, saj se sprašujejo, ali je izguba alkote-sterja ali rokavic res tako velika finančna izguba za policijo, da morajo sprožiti takšne postopke. Vse to namreč na motivacijo policistov več kot očitno ne vpliva pozitivno. Kot da ostalih problemov v policiji ni. Medtem ko ministrstvo vztraja pri takšnih postopkih, ki zagotovo niso ravno poceni, se po drugi strani na primer postavlja vprašanje, ali se ne bi policija morala bolj ubadati z večjimi nepravilnostmi v lastnih vrstah. Na primer s tem, da se je v zadnjem letu povišalo število ovadb vodilnih na nekaterih policijskih postajah in upravah. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA alkometer V prostorih za pridržanje na celjski policiji se je minuli konec tedna znašlo 12 pijanih voznikov. Enemu izmed njih je v Rogaški Slatini alkotest pokazal 2,5 promila alkohola. Prav tako v Rogaški Slatini so ustavili in pridržali 23-letni-ka, ki je vozil pod vplivom drog. V pridržanje so odpeljali še 19-letnega voznika, ki je vozil neregistrirano vozilo, brez vozniškega dovoljenja, poleg tega je bil še pijan. Ustavili so ga v Arclinu, vozilo pa so mu zasegli. Izkustvena delavnica - božično darilo angelov »Ko te obiščejo, pusti srcu spregovoriti, kajti le tako ti bodo lahko prisluhnili in ti pomagali iskreno željo srca udejanjiti!« Pride v letu čas, ko se kolesje vsakdanjika vsaj za hip ustavi. Tako nam da priložnost - vsako leto znova - ozreti se vase. Je nek nov začetek, novo rojstvo ali le suhoparno obdarovanje. Toda kaj pomeni ceneno darilo za nekoga, ki ga imamo radi, če ni v njem nas? V resnici je čas, ki je pred nami, čas, ko nam je, če le želimo, dovoljeno Biti, čas, ko nam je dovoljeno sanjati, in je čas, ko v soju štirih majhnih luči čar pričakovanja se budi. Božič. Vsi ga pojmujemo kot nekaj glamuroznega - polnega blišča in cenenih daril. Toda kje je smisel vsega tega? Če samo prejemamo, nismo srečni. Če samo dajemo, se nam zdi, kot da smo izgubili. V tem vrtincu čustev dajanja in sprejemanja nemalokrat pozabimo nase. Ta čarobnost božiča gre tiho mimo nas in spet smo na začetku vsem dobro znane zgodbe. A v resnici je božič več kot to, kar lahko vidimo. ANGELSKI SVETOVALEC UROŠ BO PRVIČ V JAVNOSTI KANALIZIRAL HARMONIJO STVARSTVA ANGELA VARUHA IN VAS Z GOSTJO KSENIJO VISKET NA SVOJSTVEN NAČIN POPELJAL V ČAROBNOST ANGELSKIH ENERGIJ S HARMONIJO PLESA. Tako boste lahko na svojstven način spoznali čarobnost angelskih energij, toplino ljubezni, odkrili čarobnost uresničenih želja in trenutke sreče ter obilje notranjega miru poklonili sebi. Glavne smernice delavnice: spoznali boste skrivnost pozitivnega mišljenja, srečali se boste s svojim angelom varuhom. Delavnica je namenjena vsem, ki so se izgubili v vrtincu lastne zgodbe, vsem, ki si želijo znova odkriti, kdo so, kam pljujejo in kaj si želijo. Vsem, ki se trudijo in si želijo, da bi v letu 2011 njihova želja našla pot do uresničitve. PROGRAM DELAVNICE BO PRETEŽNO IZKUSTVEN IN VAM BO ZAGOTOVO PRINESEL POZITIVNE SPREMEMBE V ZGODBO VAŠEGA ŽIVLJENJA. Čarobna pravljica se bo zgodila v soboto, 18. decembra 2010, ob 16. uri, v Hiši Zahir, Židovska ulica 14 (na Lentu nasproti Vodnega stolpa) v Mariboru. Prispevek za delavnico je 50 EUR (delavnica bo trajala od 16.00 do 20.00) DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE: GSM: 040 241 827, MAIL: almarosa.uros@siol.net VSE UDELEŽENCE DELAVNICE ČAKA EDINSTVENA IZKUŠNJA - DARILO ANGELSKEGA SVETOVALCA UROŠA IN ANGELSKIH ENERGIJ ZA BREZSKRBNO IN ČAROBNO LETO 2011! Vabljeni! Več o delavnici na: www.almarosa.si Promocijsko besedilo Ali poznate prednosti zobnih vsadkov? Estetsko zobozdravstvo BK studio iz Moravskih Toplic je prepoznavna znamka na področju sodobnega zobozdravstva, ki zagovarja oseben pristop in le najboljše, kar svetovno zobozdravstvo ponuja. Posebej dejavno je tudi na področju implantologije. V nadaljevanju si preberite, kakšne prednosti prinaša ta nov način zamenjave poškodovanega ali obrabljenega zobovja. Kaj so implantati? Implantati oziroma zobni vsadki so posebni kovinski proizvodi, ki predstavljajo umeten zobni koren. Vgradi se ga v čeljustno kost. BK studio uporablja le implantate proizvajalca BEGO Semados, enega najkakovostnejših proizvajalcev na tem področju. Zaradi očitnih prednosti se implantati vse bolj uveljavljajo kot alternativa klasični zobni protezi, saj so stabilni in vizualno veliko bolj naravni. Glavna njihova prednost je seveda občutek naravnih, lastnih zob. Ta pri klasični protezi skoraj vedno manjka. V vsakem primeru nudi ta nov pristop nenadomestljive prednosti, ki dvigujejo raven življenjske kakovosti na vseh ravneh. Kako lahko implantati izboljšajo življenje? Zobni vsadki ali implantati v preteklosti niso bili dostopni vsem, saj so za tak poseg potrebne zavidljive veščine in izpopolnjevanja zobozdravnikov specialistov. Za razliko od proteze gre pri implantatu za samostojne strukture: vsak zob je enota zase. V zelo kratkem času postane del vas in se do takšnih tretjih zob obnašate kot do svojih naravnih. Implantat olajša govorjenje ter izboljša grizenje in prehranjevanje. Poleg tega imajo zobni vsadki številne psihološke prednosti. Številni, ki uporabljajo klasično protezo, so se v javnosti ukvarjali predvsem z videzom svojega umetnega zobovja. Najpogostejši vzrok v prid zobnih vsadkov leži v njihovem estetskem videzu, saj se posamezen zob izoblikuje v skladu z obstoječo naravno dinamiko zobovja in zato ne izstopa. Vsak zobni vsadek in nadomestni zob je tako rekoč umetniški unikat, delan za vsako stranko posebej. Skrbite za svoj nasmeh - splača se! Roko na srce, večina nas bo enkrat v življenju morala premisliti, kako zamenjati, dopolniti ali izpopolniti svoj nasmeh. Redki so, ki so od rojstva obdarjeni s popolnimi zobmi. Obstajata tehnologija in znanje, ki omogočata približek popolnosti. Zakaj je torej vredno premisliti o zobnih vsadkih? Predvsem zato, ker predstavljajo najboljši približek naravnemu zobovju. Implantati imajo očitno številne prednosti. S prihodnjim raziskovanjem, strokovnimi študijami in tehnološkimi inovacijami se bodo te prednosti le še poudarile in upravičeno je meniti, da bodo zobni vsadki čez nekaj let predstavljali standardni model za zamenjavo naravnih zob. Torej že danes premislite o možnosti, o kateri bo večina razmišljala šele jutri. Vabimo vas, da si svet sodobnega zobozdravstva pogledate od bliže. Kliknite na spletno stran www.bkstudio.si ali nas pokličite na telefonsko številko 02 526 16 00, kjer se bomo lahko dogovorili za osebni pregled ter se še podrobneje pogovorili o poteku zdravljenja z zobnimi vsadki. Promocijsko besedilo IZDEÎHTE GANODEHMO LUCIDUM ABS PHARMAE*; ^- t rn liifpileu I murski (pfftjvssmUstlni, Icl poSDEto zbolEvaio zj prehlad um, vJinzairi ati so poRCïtQ pod slresoirj, •vbislaieiSfzdtaïjeo hrd Ilia rijeid ravjâ, d ob rega poiulja iii vitairosli. • po kaiKaiiim ;cl rjiíllí Jij (1 |3ÍÍ teljih abole n j i hi, ^jlTLuJIjirjlllll Specializiran ol(ulistični center za trajno odpravo očesne dioptrije m MORELA ÛKLJI.ISTI Morala Okulist! d.0.0. Tehnoloildpailc 21,1000 LJubljana Preverite, če lahko pomagamo tudi vam, da se za vedno znebite očal! Za več informacij obiščite našo spletno stran www.morelaokulisti.si ali nas pokličite na 01/ 510 23 40. MATIČNI MLEČEK JINGLEI 100% čist in naraven ' — 1 CLARUS VITA d.o.o. T: +386 (0)3 492 13 42 info@maticni-mlecek.si Nazorjeva 22, Celje M: +386 (0)41 33 55 81 vwvw.maticni-mlecek.si BREDA LOČIČNIK S.P., Viška c. 49B, 1000 Ljubljana Spletna trgovina: ^vw«v.mon-sara.si Sprejem naročil: M: 041356 901 / LOČIČNIK BREDA E: iiifo@mon-sara.si Vsi kozmetični izdelki iz linije MONSARA za nego kože so naravni in popolnoma sveži. Izdelajo in polnijo se po naroiiiu stranke in tako še čisto sveže dostavimo našim naročnikom. aparat rudi kavitacija ViJkhD-faitihinttlih • fibwrg m^njii » rnu IcHirïfi.'-lcH.'ijKkfa ij-pvlLk^ - raimDnp4 iDcm Enan) - I - ^ stofTn ji ciïJuiLia mini icjiii [anuf. mlajfL iz^cd - hcilj ďvKiJ kcrij in m.illj: I uivu'.Frïïj.si 1 hi'lih. I.n.. FF Vas boli vrat, glava ali slabo spite? Se morda potite ali vas boli glava? Rešitev: Zamenjajte vzgiavnild Poušter lahko najdete na www.pouster.si ali pa ga preizi0$tÍ - a male oglase v Novem tedniku do iO besed In testltko na Rodlu Celje - izltoristlli IzIcUuCno $ svcjo naroCniStco Icartico, naročniško poloinico otíroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. HeiiElrortMeiie ugodnosti w ne Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 eUr. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. novi tednik Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si radio celje Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com uredništvo Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška T. Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler agencija Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si n Janko Kovač je Karolini Ulaga za 100. rojstni dan podaril fotografijo, na kateri jo je ujel, ko je poleti še delala na njivi. »Kdo je še videl, da bi podoknico peli pri belem dnevu?« Na prvo decembrsko soboto je v gostišču Kovač v Šentvidu pri Planini praznovala svoj 100. rojstni dan Karolina Ulaga iz Planinske vasi. Na slavje so se pripravljali kar nekaj časa, sodeloval je domala ves kraj, glavna organizatorica pa je bila Pavla Tonjko. Bilo je nadvse prisrčno, k temu je seveda pripomogla tudi slavljenka s svojim zahvalnim govorom, lastno pesmijo in otvoritvenim plesom z drugim najstarejšim članom planinskih upokojencev, 83-letnim Antonom Tovornikom. »Delati je treba, ne pa lenariti« Hudomušno in preudarno je povabljencem delila nasvete za dolgo življenje, ki jih je stresala kot iz rokava. Ob tej priložnosti so ji prišli čestitat župan Občine Šentjur Marko Diaci, predstavniki kraja in vseh domačih društev. Kako imajo radi Karlinco, kot jo sicer kličejo, dokazuje dejstvo, da se je ob tem jubileju njen obraz »pojavil« celo na poštni znamki. Za praznični večer so ji sokrajani pripravili številna presenečenja - s podok- nico so ji voščili šentviški pevci, Slamjeki so ji zapeli in voščili v imenu DU Planina pri Sevnici, predsednik društva Janko Kovač pa ji je predal jubilejno plaketo in ji čestital tudi v imenu Zveze društev upokojencev Kozjansko. Še sv. Miklavž jo je obiskal s polno košaro želja po zdravju _ Na praznovanju so okrog 80 povabljencem prebrali tudi njen življenjepis, v katerem ima posebno mesto še en njen recept za dolgo življenje: »Delati je treba, ne pa kar ležati in lenariti. Pa mo-tiko moraš imeti, a ne pre- veliko!« V vojnah ob očeta in moža Karlinca, ki ni želela, da bi bilo praznovanje v popoldanskem času, češ da »je za fešte primerna le noč in kdo pa je še videl podoknico peti pri belem dnevu«, takšnih presenečenj ni navajena. Kako naj bi bila, ko njena življenjska pot mineva v preprostem in delovnem slogu. Skromnost ji je bila položena v zibel davnega 7. decembra 1910 v bližini sedanjega doma, na Lipi. Za kruhom se je podala že pri 14. letih in delala kot sezonska delavka od jutra do večera. Pri 27. letih se je poročila z Alojzom in v Planinski vasi sta si ustvarila skromen dom. Rodila sta se jima sin Jože in hči Angelca, a družinsko srečo je skalila vojna vihra. Tako kot je izgubila očeta v 1. svetovni vojni, je v drugi njen mož padel v 9. brigadi na Dolenjskem. Z otrokoma je ostala sama sredi vojnih grozot, ko je zaradi požiga izgubila še dom. Z otrokoma je morala nazaj na Lipo, kjer je bila hiša že polna otrok, tudi iz soseščine. Karlinca se je s hčerko Angelco na sedanji dom vrnila leta 1950, medtem ko se jima je Jože pridružil nekaj kasneje. Najboljša sta fižol in krompir In kakšen je delovni dan Karlince Ulaga danes? S sinom in hčerko (skupaj sta mater prehitela, saj je seštevek njunih let že okrog 140), ki ji občasno ponaga-ja zdravje, živijo složno in mirno življenje. Vstane okrog 8. ure, zajtrkuje, skupaj spijejo kavico ali čaj, seveda pa tudi kaj »kratkega«, najraje »borovničke«. Njene prehranjevalne navade so še vedno preproste, najraje pa ima fižol in krompir, ki foto tedna Foto: GrupA ju pridela sama na svoji njivi ob hiši. Za žejo in dobro kri spije kakšen kozarček cvička ali jeruzalemčana. »Kar sede na topli peči,« se nasmeje in doda, da pretirava pa nikoli. Ima veliko prija- teljev, ki jo obiskujejo na domu, občasno pa jo obiščejo tudi vnuki. Karlinca ima rada tudi živali, njej najbolj zvesta pa je muca Pika, ki z njo celo spi. MAJDA REZEC Stoletnica je tudi zaplesala - z drugim najstarejšim članom planinskih upokojencev, 83-letnim Antonom Tovornikom. (Foto: Janko Kovač) Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. Snežne »radosti« Devet mesecev se je skrivala, a končno je 8. novembra 2010 mamico Brigito Rezec in očka Simona Antlej s svojim prihodom nadvse razveselila. Tako je v celjski porodnišnici ob 9.01 prijokala na svet mala princeska Nika Tia Antlej. Imela je 3.470 g in 51 cm. Skupaj z mamico in očkom so solze sreče potočili tudi vsi domači in prijatelji, ki jo imajo neizmerno radi.