Uta riAK ixm PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednotk Uradniški ta «pfavalAki prostori: MIT B. Lawadak An. Offtos al PukllcatioDj MST Bornih Lawadala Jto. Komentarji pslača v MoekvL-So- Jrodpravljajo««^1^- - Repenčenje v Pitt®- rj Art Briabane ima en prav, ko protestira proti ji ameriške poslaniške pa-v Moskvi, ki bo stala mili-dolarjev. Brisbane pravi, [Ameriki se ni treba bahati koano palačo pred skromni-Rusi in 8 tem potrditi njiho-Lro, da so ameriški vladarji «večji kapitalistični baha*1 'ir misli ameriška vlada, da [t milijonarsko palačo, ki jo ita plačati ameriški delavec rmar — ta dva dajeta naj-davka — bolj imponirala kim delavcem in kmetom? Ki jerkoli pridejo socialisti do nega vpliva in moči, takoj be, da se tamkaj odpravi kazen, ki jo socialisti in drugi humanitarni ljudje ktrajo za barbarizem iz tem-vekov. 'o so storili tudi v republiki itriji, kjer je bila smrtna ka-odpravljena s socialističnim onorm Ko pa se je katoliški ict Dollfuss polastil vlade v itriji, je brž obnovil smrtno n — in socialisti so bili prvimi, ki jih je Dollfuss obesiti. ocialisti na Španskem so tu-pomagali k odpravi smrtne Ko pa so pri zadnjih vo-ah s pomočjo žensk in prevar li klerikalci na krmilo, ao obnovili smrtno kazen tudi B*niji. Uvedli so giljotino kanje glav — in najbrž bo itela glava marsikaterega so-če zagospodari katoli-fcUstična dilhnrtura na em. mrtna kazen za politične rtopke je bila obnovljena tu-» Italiji, kjer ima fašizem jega najboljšega zaveznika v Mki cerkvi; obnovljena je i v Nemčiji. jerikalci postavljajo načelo, "oblast prihaja od Boga". Iz i «ledi, da obešanje, strelja-in sekanje glav — aploh ves križem — prihaja od Boga! m lepa oblast! ocialisti in vsi oni, ki ljubijo redek in resnično demokra-ter sovražijo barbarizem 1 obl*. bodo že poskrbeli, da «ka oblast te vrste najde J» mesto v muzeju poleg soh »•lov, kjer tudi ostane. * • • e 8rbobran" v Pittsburghu se eni' nad pisateljem Adami-1 **radi njegove nove knjige PKgovih predavanj, ki niso I naklonjena režimu v Ju- Paka'; A',amiča imenuie "au- «rUkih šovinistih, kakor •'«venskih in hrvaških šovi- F«. Je vsakdo "avstrijak" — P*r.on in 'talijanaš - ki na rK; iViiw 36 "J^i- To JMJ« silno majhne in z de- lrati ^^atene parne-r"im, n" m"rf* nič dopove- L [l JU,,J(' "<> ustrelili ve-£ koda k,-r ho prišli v A -----------lm, CMcigo, 111., torek, 10. aprila (April 10), 1934. f» mailing at'spatial rata of poaUaa »ftilJ f urtU, iiTii a., of 0ct s lwl7 so prišli iJE?"1*? hi morali doma. ; lahko srečni!- Ui^lPr,Tvi preobrni. J 1 *®vall komuniNti Kir ,Vvf*M>rilako vest, L?g ^^'«tični minister En £ ,Sl'Verin* « v Hi. KL J" kovala P** 'Volkieitung" * * tor ti kr> k v komu-. - . ki iz-I ' '*n*k je zgledal, " IK"'atia iz Severin-"jen avtor pa pra-"d*tavek ne allči ai» j T j etkiM Tanji Priznava JOg • "*ma. ha s« is. »1 tfcl •*k ur i j > je bila v drob- | * i»t* a kra "tevilke na dru- Mr..,. ka vest, v kateri 1 a*,. 0 prai "da Je bil ¿U- ^ l"rr. V risi^m uradu". 1 j« bil falsified alt V AVTII TSUI SE VEMO WRE REVOLTS Delavci pri Hudsonu dobili zvi. šanje po kratki atavki. Stavka pri Motor Products. Neodvisna unija mehanikov v akciji Detroit. — (FP) — Predsednik Roosevelt ni "panal" avtnih delavcev s svojim kompromisom. Tudi ni ponehala militant-noet. Med njimi Še vedno vre revolta, ki je zadnji teden pri Hudson Motor Products dobila izraza v stavkah. Pri Hudson Motor so delavci drug za drugim zastavkali v šestih departmentih za zvišanje plač in tudi zmagali. Najprvo so prenehali z delom v depart men-tu 8760. Počivali so v tovarni dve uri, medtem pa se je odbor pogajal z vodstvom. Delati so zopet pričeli, ko se je vrnil odbor s poročilom, da je minimalna plača zvišana od 48 na 50 centov na uro in da druiba garantira 207 do 210% bonusa. Stavka se je takoj razširila na dva druga departmenta, ki sta upravi dala ultimat, da mora biti plača zvišana drugi dan do osme ure zjutraj, kar se je zgodilo. Nato je prišel ultimat od štirih drugih departmentov, ki so zahtevali zvišanje za vse delavce v vseh oddelkih. Izgledi so dobri, da se bo družba podala in zvišala plače na 50 centov na uro z bonusom vred. Pri Motor Products kompani ji pa je nastala stavka 1500 delavcev, ko je družba znižala plače 200 elektrolitom c 68 na 82 centov na uro. Stavkarji so takoj formirali močno piketno stražo, njih odbor pa je šel na delo In sestavil novo mezdno lestvico. Stavkarji zahtevajo $1.10 za Izučene delavce, 90c za polizurjene in 70c na uro za navadne delavce. Slednji zdaj prejemajo 40—4i6c, polizučeni 45— 70 in mehaniki od 50c do enega dolarja. Stavka je popolna. V novo mezdno gibanje se je vrgla tudi Mechanics Educational Society, neodvisna unija, ki ima prestiž, da je prva organizacija, ki je lansko leto z ml-litantno stavko prisilila avtne magnate na kolena. Šteje 15,-000 članov — "tool and die makerjev*. " Nedavno Je spremenila svoja pravila in odprla vrata tudi deloma Uučenlm delavcem. Kontrolira tovarne, ki delajo orodje za avtno industrijo. Zahteva 20% zvišanje plač in skrajšanje delovnika. na 80 ur. Za to mllitantnost avtnih delavcev postoje gotovi vzroki — priganjaštvo. Komaj je bil sklenjen washingtonski dogovor, so bili delavci pri General Motors takoj obveščeni, da morajo pro-duciratl več. V departmentu za osi Chevrolet tovarne so v enem dnevu pognali produkcijo na šiht od 1000—1100 na 1600 z istim številom delavcev. Slično je v Briggsovl tovarni, pri Fordu in drugod. Po izjavi nekega delavca, so pri Briggsu v deparmentu 65 pred štirimi tedni Imeli 62 centov na uro, zdaj imajo 43 centov, Izdelati pa morajo eno tretjino več vrat. Slično je tudi v drugih departmentih. V par slučajih so delavci revoltirali proti novemu natezanju. Bossi so jih začssno pomirili z malim zvišanjem mezd. Pri Fordu natezanje pa sploh ne pozna mej. V livarni v departmentu K, kjer delajo kolesa, so zvišali produkcijo 36-krat. Nekdaj je vsak "coremaker" napravil po en model na uro, potem je bila produkcija zvišana na 10 kosov na šest delavcev, nato na 20 in potem na 30 kosov. Z iznajdbo novega stroja pa sedaj eden delavec napravi toliko kolikor je p. . Sploh je z vseh strani slišati pritožbe o gigantskem priganja-štvu, ki narašča f dneva v dan. IT, antbortaad a p ■ Subscription |6.00 Yearly ftTEV.—NUMBER 71 120 ubitih v z rebelnhm ftac deti v ■a a •• V južnoameriški republiki, ki v vojni s Paragvajem, ae pojavlja velika kriza Uma, Peru, 9. apr. — Z boli vijske meje poročajo, da je zad nji četrtek izbruhnila vstaja vo» jaiških kadetov v La Pazu, glavnem mestu republike Bolivijf, in v krvavi bitki med upornici in vojaki je bilo 120 mož ubitih in na stotine ranjenih. Vladae čete so potlačile revolto in ditelji vstaje so bili takoj p*, stavljeni pred vojno sodišče tir ustreljeni v nekaj urah po obsodbi. Po vsej Boliviji vre. Silna nezadovoljnost ljudstva izvira is katastrofalne vojne, ki jo Boli vi j a vodi brez malega ie dve leti 9 sosednjo republiko Paragva jem zaradi sporne province Ch«u co, in pa zaradi ekonomake kri* ze, katera je strašno obubožala prebivalstvo. Načrt« te vlada iqMa zmrznjena baataa vlaga Z zadevo se peča kongrea. Zmrs njene vloge znašajo akoro dve milijardi dolarjev %oljŠft Washiagton, D» C. — V kon gresu se je (pojavil načrt, 4a federalna vlada prevzame' vse zmrznjene vloge v propadlih narodnih in državnih bankah, ki so bile članice rezervnega ilste-rfia, in te vloge takoj izplača v gotovini, nakar naj likvidira premoŽenje zaprtih bank in »e naplača, ko se vrnejo časi". Načrt je delo kongresnika Mc-Leoda, republikanca iz Michiga-na, in ima v kongresu precej podpore. Na podlagi tega načrta bi federalna korporacija za finančno rekonstrukcijo (RFC) prevzela zaprte banke In izplačala vloge. Računajo, da skupna vsota zmrznjenih vlog v propadlih bankah po vseh Združenih državah znaša eno milijardo in 815 milijonov dolarjev. Strašen primer vraževeratva v Rumunijl Bukarešta., 9. apr. — Zadnje dni so kmetje v rumunskl vasi Damian izkopali iz groba truplo kmetice, ki je izvršila samomor. Iz trupla so iztrgali srce in ga sežgali, pepeJ pa raztre6lit,fy| vse strani. To so storili iz risloga, da kmetica "ne bo hodil* juftaj in jih strašila". Okrog 50 kmetov je bilo aretiranih zarj^j tega gnusnega čina. iCl ' i i Senator Robinaon — "delavski prijatelj"! VVashington. — Torijski sena tor Robinson iz Indiane (republikanec) bo v prihodnjih volitvah lahko nastopal kot "delavski prijatelj", ker se je v senatu potegnil, naj zbornica ponovno vza me v pretres Copeland^v "anti-rakf tlrski" predlog ter ds unijam priliko, naj nastopijo pred odse-kom proti načrtu. . Katoliki v Nemčiji preklicali "katoliški dan" ' Berlin, 9. apr. — Katoliški centralni odbor, ki se Je sešel zadnje dni v Mainzu pod pred aedstvom kneza Ix*?wen*teina je zaključil, da se letos opusti "katoliški dan" v Nemčiji, ki bi se Imel vršiti v GlelwlUu. Ka toliki se boje spopadov z nacljl. _____________ _ _ ,-atr¿jL-im.__ Situacija je sedaj toliko spremenjena, da delavci niso več nem* in tiha živina, ampak so pričeli revoltirati zdaj spazmodlčno. zdaj bolj zavestno in organizirano. Rooai»velt Je zadnjič rea preprečil izbruh večje revolte v tej Industriji, ni Je pa ustavil Prej ali slej mora priti do odprtega spopada na vsej fronti, ker so avtni delavci dobili apetit do orgsnisacije. HITLER POGNAL NEMČIJO M EKONOMSKE ČEM Ustvaril je paradiž za kapltaliate za delavatvo pa peltel New York, f- (FP) — Nem-čija se kljub močni pesti Hitlerjevega režima, cirkusov in dema-goAkih obljub, s katerimi so na-ciji prišli na krmilo, gospodarsko pomiče v bolj in bolj kritičen položaj, pravi pregledno po ročilo Foreign Policy asociacije. Lansko leto, odkar je Hitler prišel na krmilo, je draginja narasla za 10%, produkcija je pa padla od treh in pol do šestih odstotkov. Slednje kljub večji ak-tivnosti v težkih Industrijah in municljskih tovarnah. Ce bi se Nemčija ne oboroževala mrzlično, bi bile tudi težke industrije na Čereh. Drugo "izboljšanje" je v državnem proračunu, ki je tudi močno narasel. , Velik padec pokazuje tujezem-ska trgovina. Samo z Rusijo je lansko leto padla za pol milijarde dolarjev. Tudi marka je v kritičnem stanja in se dežela brani Inflacije le z umetnimi manipu* lacijami. Marka je krita le z 8% zlata. Hitler aicer pravi, da se je zaposlenost Izboljšala, kar pa nc odgovarja dejstvom. Brezposelnost ni manjša kakor je bila pred letom, ampak večja. 200,000 delavk, ki so zgubile delo, Hitlerjev režim ne smatra za brezposelne. Prav tako ne 260,000 delavcev, ki so v zasilnih delavskih kempah (nekaj sličnega kakor ameriški GOC), niti ne tiso-Čev, ki so v koncentracijskih ta-boHŠČih, In "breaklaanlh" ele-mentov. Brezposelnost bi bila še večja, če bi iz defale ne bilo zbežalo okrog 80,000 antihltlerjev cev. "Pravice, ki si Jih delavstvo priborilo pod kajzerjevo Nemčijo In v dobi republike, ao bile odpravljene In je "tretji reich" pravcati raj za industrijaliate", zaključuje poročilo Foreign Policy asociacije. Brazpaaatal Mavel stopili proti policiji Od mestnega sveta zahtevajo naj napravi konec hrutalnoatl Cofom bus, O. — (FP) — Tisoč brezposelnih, ki so organizirani v Ohio Unemployed ligi, Je navalilo ha niestno zbornico, kjer so od mestnega sveta zahtevali, naj napravi konec policijskim brutalnostim v zvezi t izgoni, oziroma naj tudi slednje prepreči. . Do mestne zbornice so šli po nekem krvavem incidentu, ko Je policija nastopala "gangeško in tiransko" proti članom lige, ki so skušali preprečiti izgon neke brezposelne družine. Mestni svet jim Je dovolil 40 minut za govore in se nato izrekel za kompletno preiskavo" pod vodstvom policijskega komisarja. Na zahtevo brezposelnih, naj prepove nove izgone, ni mestni svet podvzel nobene akcije. Bili Reich, Voditelj, lige, je bil najbolj pretepen po policiji, ki ga je pobila do nezavesti. Rsnjenih je bilo tudi več drugih. Zmaga oglaševalnih "art la tov" New York. — Vsi uslužbenci American Display korporaclje, ki dela napise za filmske družbe, so po kratki sUvkl dobili priznanje unije in zvišanje plač, ki znaša v nekaterih slučajih 36^. V uradih Je minimalna plača $14 za uslužbenke In $1§ za uslužbence za 40 ur dela. De-lovnik je prej znašal 4H ur na teden. Delavci so potrebovali le dva dni za organiziranje. Po d vrh urah stavke se Je družba podala. 14, 1918. Johnson zaprl svojo NRA z motnimi vrati Navl izgradi ami fašisti ia komnaiati v FraaaiJI Splošna delavska zveza ia unija vladnih namsičencev odklonili generalno atavko Pariz, 9. apr. — Včeraj se je spopadla fašistična in komunistična mladina, .večinoma študentje, na Plače de Letoile v Parizu in okrog 20 izgrednlkov je bilo ranjenih, deaet nevarno. — Hujši itgredi so pa bili v ThionviUu ob meji Nemčije. Tam je Čez tisoč komunistov in-vadiralo omenjeno mestece in demonstriralo proti fašizmu ter programu vlade za deflacijo mezd. Sledil je spopad a policijo in mnogo delavcev je bilo ranjenih, okrog 200 pa aretiranih. Nemiri, a ne krvavi, so bili včeraj tudi v nekaterih krajih Francije. Eksekutiva Splošne zveze delavskih strokovnih unij v Franciji, ki je Zborovala zadnje dni, se je izrekla proti generalnemu štrajku. Zastopniki organizacije vladnih nameščencev se tudi ne strinjajo s generalno stavko v znak protesta |>roti od slovltvi 80,000 nameščlncev splošni redukciji mezd. Dal Je velik nagobčnik vsem birojem In funkcionarjem. Vzroki cenzure in Yatbar9 OaagMia zaklja-M ava|a radia pridiga Pravi, da nima denarja za aai daljevanje! — "Wall street ja potreben, a mora ae po boljšati" . . . Detroit, Mich. — "Father" Charles E. Choughlln, znani ra dlo pridigar, Je zadnjo nedeljo naznanil, da bodo njegove socialne, ekonomske in finančne pridige v radiu zaključene prihodnjo nedeljo. Vzrok je, ker mu manjka denarja. Prenosni radio stane ogromne vsote. Sploh ne ve, če bo še mogel nadaljevati radio pridige prihodnjo Jesen— Njegov zadnji govor se t>o nanašal na Fletoher-Rayburnov zakonski načrt za reguliranje borze. Rekel je, da Wall street "vrši potrebno funkcijo, toda bolan je In treba mu Je dobrega zdravila, da čim prej ozdravi". Thomas zahteva podrtavtjenje . radia New York, -r- Norman Thomas Je zadnji teden v svojem radlogovoru na postaji WEVD urglral aociallzlranje radia. Vse radloj»ostaJe naj prevzame posebna komisija In Jih cfcratuje za potr«4>o In ne prof!t. Thomas pravi, da Je sedaj o-nemogočena skoraj vsaka resnična diskuzija o fundamental-nih'problemih In msnjšlnsklm skupinam ter novim Idejam pot domalega zaprta, lladlo danes aluži večinoma le za komercial-no oglaševanje. "Oddajnim družbam Je zoprna direktna protiar ganda celo proti plačilu za čas ker se boje zamere komercialnih oglaševslrev". Po Thomaaovem mnenju bi moral radio v več JI meri služiti čiščenju pojmov. Amerika, "dežela prilik ' Seattk, Wa*h. — He še sporni-njate, ko Je Thomas KxJiaon pred petimi leti poveril |>o*ehri( odl»or naj najde naJU>IJ nadarjenega mladeniča dežele in ga na njego-i stroške pošlje za štiri leta v MaaNarhusetts In at it o te <>( Technology? Srečni mladenič je bil lš-letni Wilbur B Huaton I* Seattle, ki je lanako leto dovršil študije I najboljšim uspehom Posvetil se Je kemiji. Tudi po izpitu nI mladega llu-«tmia zapustila sreča; doMI Je— navadno delo In postal navadni Waahlngton. — (FP) — General Johnson je očlvidno prišel do prepričanja, da je za njegovo NRA veliko bolje, da je zaprta v čumnati in da je v preteklosti preveč ljubimkala s reporterjl. To se v bodoče ne bo več zgodilo, ker je njen fant, Johnaon sam, a aerijo odredb zaključil, da bodo reporterjl zanaprej dobili le ti-ate informacije o NRA, katere jim izroči oentralnl "Informacijski" urad. V preteklosti so informacije in poročila bruhali ii vaake sobe o-gromnega poslopja trgovinskega departmenta. V bodoče bodo na teh vesteh "šparall" In dali časnikarjem le tisto, kar bo dovolil vrhovni centor. • Za Johnaona In njegovo NRA je tako tudi bolje. Ce bi ljudje v "provincah" «hali, kaj se godi za zaprtimi vrati "novih dealer* jev", bi najbrž Izgubili zaupanje in navdušenje za NRA, kolikor ga Še imajo, ter pričeli preklinjati svojo naivnost. Za tem izollranjem NRA pred javnostjo je glavni vzrok to, ker Johnson ne mara, da bi ljudje gledali bogato obloženo mizo, pri kateri sodi in se baše voleblsnla. "Industrijska samouprava" je kapitalistom prinesla tako oblle porcije, da se bodo v razmeroma kratki dobi še bolj zredili kakor smo jih videli in poznali pred krizo. Slučaj Jeklarskega trusta, čl-Jega "samoupravo" je obsodila zvezna obrtna komisija radi odprtega narekovanja In česmer-nega navijanja cen (n prltiskan-js ob steno malih kompanlj, nI nobena izjema. Vse industrije posnemajo jeklarski trust pri narekovanju cen, kar je v smislu pravilnikov. Ker so te sami sestavili In njihovi ljudje na čelu NRA potrdili, tu» razume, da so poskrbeli za vse ugodnosti. Johnson in njegovi veleblinl-škl kolegi so se tudi močno oddahnili po prestani krizi, "ki Je ogrožala ves obnovitveni program". Ta kriza Je bila seveda groarča stavka v avtni in drugih Industrijsh. Administracija se Je z Industrijskimi baroni globoko oddahnila, ko Je odvrnila to nevarnoat In posebno še nevarnost zaprte delavnice — priznanja unij s stavko. In Johnson smatra zaprto delavnico za "največjo tiranijo na svetu", kakor hc Je Izrazil na tedenski konferenci pred poročevalci. On veruje — in z nJim vred tudi Rooaevelt — v z liberalizmom prepleskan Industrijski fevdalizem, Njegov ideal Je podjetnik ali korpo/-ac(ja, ki Ima le-I k* lasede za delavce. Ce delodajalec hoče priznati unijo Iz lastnih nagibov, je aH rlght, |>od nobenim pogojem ga v to pa ne smejo delavci prisiliti z grožnJavi ali celo s stavko. To Je že "tiranija" In v nasprotju z duhom nove ere". Po njegovem prepričanju ao delavci dovolj pridobili s celo kopico "induslrial relations" odln>-rl, ki naj eksperimentirajo "a so-cialnim Inženiratvom" v mogoč, nlh barov I na h ameriških fevdalcev. Ti odbori in pa humanistični instinkti delodajalcev bodo dovolj dobro protektirali ameriško delavatvo, bolje kakor pa zaprta delavnira, "največja tiranija na svetu". S to filozofijo Je Johnaon zaprl svojo NRA za deveta vrsts. Prvi odziv ns to preuatrojltev "novega deala" — če Je sploh bil preustrojen — Je prišel od l'enn-(Dal)« aa S. tiraai» MssHanMHMMaahMMaaa težak, "feem srečen, da aem še kaj takega dobil", pravi nadar-Jepl Huaton t najvišjimi redi najvišje tehnične šole v deželi. Ampak na kemijo Je moral pozabiti. Amerika IWM-lftl4 Js dele-le prilik le za stradanje,. P COaX ETA PR08VETA Glasovi iz naselbin TUB ENLIGHTENMENT _lu? n umnua ilovimo m abo» in poDroufi jmwotb m i privlačna za poštenega agenta. Peruš^ sta zagrozila a človeka. Kmalu potem pa aem aretacijo, ako jima ne dovoli bil premeščen, ker nisem izvrše-vstopa v klet. Peruš se je areta- val aretacij nad stavkarji, tem cije ustrašil in dovolil vstop več sem jim le prigovarjal, naj Policaja «ta potem pograbila pi na miren način ustavljajo atav jačo in odnesla v avto, ki je bi' kokaze, da ne bodo hodili na de-last dveh Slovencev. Cetvoric« o. Mestna uprava je potem na jo nato pivo popila, žganje pr moje mesto postavila tri polica prodala. Ta dogodek kaže, kakelie in družba nekaj svojih začaa- Ker je bil »hod javen, je bila policija na Jaanem, da bodo stavkarji korakali po moatu, ki vodi preko jezera. Drugi dan, ko «mo se sešli v policijskem uradu, nas je kakih petnajst policajev dobilo povelje, da moraaao iti k mostu in preprečiti stavkarjem prehod preko njuga. Ko smo se napravili na pot, aem začel nagovarjati policaje, da je najbolje, da «e podamo na postajo Miaabe, Iger bomo dobili zunanje ljudi, o katerih ne vemo, če so pošteni ali ne, na stavkarje pa nam ni treba paziti, ker so domačini, ki ae bore za boljši kos kruha in če *a bodo dobili, bo to tudi nam v korist. Rekel sem, da1 služba, ki jo o->ravljamo, ni stalna in morda io trajala samo še eno leto. florda bo izvoljena nova mestna administracija in potem bomo vsi izgubili službo. V tem •lučaju bo treba najbrž iti «pet v rudnike in če bodo etavkarji izvojevali večje plače, bomo tudi mi ha boljem. Puetimo »tav-karje, naj korakajo čez moat, ki «o ga sami naredili. Na ta način sem pridobil na svojo stran polovico policajev in stavkarji «o potem nemoteno korakali preko mosta in tako ni bilo nobene bitke. Gotov «em, da bi prišlo do pretepa, ako bi atavkarje "pošteni" so bili možje postave Drugi zanimiv dogodek, k' sem ga doživel v moji policijsk' | službi, se je pripetil, ko sem pri šel do krojačnice, katero je la no najetih policajev. Ti vsi so bi li divjaki, ki «o stavkarje prete tali In vlačili v zapor. Nekega dne, ko sem stal na vogalu glavne ulice, sem opazi ttiri policaje, ki so vlekli dva ------------*-------------stoval Slovenec. V krojačnici se. .... ..------- ln disciplino od znoVaj, za kar jc takrat nahajal stric lastnika Iitavfcarja v ječo, za to grupo pa sem Imel baš tisto leto posebneži me je pozval, naj stopim no« ie korakalo več stavkarjev, k II ll 1 _ ___ 1 _ 111— .. A «1... .. 4 .. ■, a m. * i V i i I « I _ 1___VI! J tAl .■■a« a 4 < • n m« m g priliko, ker je bila v teku stavka, katero je vodila unija svetov-nih Industrijskih delavcev. Kc je Veber prevzel svoj urad, jc mesjo dobilo precej novih policajev! Omeniti moram, da je ter. Na moje vprašanje, kaj že-1 ¿o skušali dobiti svoja tovariša li, mi je začel pripovedovati, da j s bil prejšnjo nedeljo v naselbini Buhl in ko je na nekem vo4 galu Čakal na voz cestne žel nlce, da «e odpelje v Chiah on zalo navdušen za logometne ata mimo privozila v fordki dv ipre in tsko jo mnogo žorromr talcev dobilo policijsko službo, k» niso bili domačini, temveč jih jf Veber importirnl Iz raznih kra jev Amerike. Čeprav so bili do- Črnogorca. Da sta Črnogorca, j jo spoznal po govorjenju. Pov bila sta ga, naj prised$, ker sti( tudi onadva namenjena v Chis-holm. Povabilo Je sprejel, todi JOHNSON Z A PNI. KVOJU NNA 7. MILNIMI VKAT1 (NftiUltovant* • 1 tirani.) «ylvanMke delavske federacije ki je odrekla podporo NBA. "St-danja administracija NBA vod neitogibtio v ekonomakr razmere, ki so \ladale pred krizo", je rekel predsednik te federacije John A. Phillips. "V aedlu «o «4» I*-t privilt giranl interesi, dela\ stvo pa je bilo zazibano v sfianje in slepo verovanje v NBA." Ik tega »poznanja pridejo tudi dru ge delav*ke organizacije Naj brfte ne bo treba na to dolgo čakati. bro Izvežbani v svojem ronlu. so |<0 sttt prjsiu vChisholm, nis_ bili vseeno dostikrat poražen«, hotela ustaviti avta in sta drve pri žofcometnih tekmah, ko se je ilo za prvenstvo. Ko sem nastopil svojo službo je policijski načelnik James I.id{ napravil govor, v katerem Je pnu-darjal važnost discipline 1n po-korščne do njega in da moramo Sli ftdno pripravljeni na vsako cljo. Vsakemu policaju je do« očll gotovi del mesta. Jaz sem bil poslan na severno stran mesta, kjer nisem bil dolgo Čnna (er «o me premestili na južno stran, kjer sva potem skupno opravljala službo z Italijanom Framantlnom. Kmalu potem, ko sem pričel delati na južni strani, so se zbra-slovenski fantje v neki hiši (jer ao menda popivali. S tovarišem «va začula kričanje In sv» la kar naprej. Ustavila sta s dve milji stran od nuselbine in tu sta od sopotnika zahtevals| denar z grožnjo, da ga ubijeta i ako gu jima takoj ne izroči. O se je seveda ustrašil ln jima da $18.50, ves denar, ki ga je ime pri sebi, nakar sta se odpeljal in izginila. Jaz aem ga pote vprašal, naj mi opiše, kako st«j neznanca izgledala, nakar sva šM na policijsko postajo, kjer se povedal načelniku, na kak način Je bil mož oropan. Načel nik mi reče, naj spremim m v sodni urad, kjer naj izposlu- i z rok policajev. Ko so prišli v mojo bližino, se je začela huda bitka^med policijo in stavkarji« V Uatem momentu je prišel na lice mesta policijski načelnik, ki jc vedel, da sem naklonjen stav karjem. Menda «s je bal, da b pričel streljati, pa ne na stavi kar je, zato mi je ukazal, naj za vzamem mesto pri mostu, ki je cll kaka dva bloka oddaljen c< . raja, kjer sem stal, med tem pa so policaji odpeljali stavkar ja v zapor. Kmalu po tem dogodku so imeli stavkarji velik shod v finski dvorani, na katerem je na stopila G. Flint ko glavna govornica. Policiji njene besede ko je bičala jeklarske magnatej navduševala stavkarje k vztraj nosti in obsojala brutalnosti policije, o kateri je rekla, da je hlapec družbe, niso ugajale. Vdrli so v dvorano ter potegnil govornico z odra in odvedli v za-* por, da ne bi mogla hoditi od mesta do mesta in hujskati stav jeva zaporno povelje proti rev kafje na odpor proti družbi. Na parju, ki smo ga po opisu spo- ^ »hodu «tavkarji skleni znali. Sodnik pa ni hotel izdatf prirediti velik pohod naslednj povelja, ker menda nI bil gotov,i «is« oM* rudnikov jeklarske če je opisana oseba prava, ote-l družb*. nadlegovali. \odlteljl unije avtnlh delavce« na konferenci v Wanhingtonu. na kateri no "v** stranke zmagale Na zapadni strani mesta ce sta, po kateri «o hodili atavko-kazi v glavni rudnik, proti Hib-bingu. Tja so potem stavkarji poslali svóje žene na piketno stražo in policija je kmalu zvedela, da ženske mečejo kamenje na stavkokaze. Nekega jutra me je policijski načelnik poslal samega tja ter mi naročil, naj zapodim ženske in čuvam stavkokaze, da ae jim ne bi nič hu dega pripetilo. Načelniku «em obljubil, da se bom strogo držal povelja in potem sem odšel na določeno mesto. Ko sem prišel tja, sem videl nekaj žensk, ki ao čakale na stavkokaze. Opazile so me in bile vesele, ker so vi dele, da sem jaz «am prišel, kajti vedele «o, da «em naklonjen stavkarjem. Kmalu so pričeli prihajati stavkokazi in jaz seta ženske o-pozoril, naj* se pripravijo. Takoj So se skrile ia grmovje in ko «o prišli prvi trije stavkokazi do njih, so pričeli frčati po zraku klopotci, ki so smrdeli ko kuga. 8tavkokazi so bili v hipu vsi rumeni in so se hitro umaknili nazaj. To napad jih je tako prestrašil, da so ostali doma, dokler ni bila stavka končana. Nekoliko pozneje je prišlo do druge bitke med stavkarji ln policijo. Na njo me je opozoril neki zagrizen trgovec, ko «em stal v bližini in zahteval je, naj grem tja in pomagam narediti mir, kar sem tudi storil. Ko sem prišel tja, sem videl, da policaji vlečejo tri stavkarje, ki so bili vsi Slovenci, v zapor. Ko so me zagledali, so pričeli kričati, naj jim pomagam, jaz pa sem jim odgovoril, da bodo morali pač tako ležati kakor so «i postlali. Če boste še nadalje volili za take može, kakršne imate danes v mestni administrad jI, ne morete pričakovati, da se vam bo drugače godilo, sem dejal. Ti možje so le orodje jeklarske družbe in bodo z vami vedno brutalno postopali. Zmagala je seveda policija, ki je bila oborožena, in odvedla aretira nce v ječo. Ob neki drugi priliki sem vi del, kako je pet stavkarjev podilo tri stavkokaze. To je opazil tudi neki drugi policaj švedske narodnosti, ki je bil oborožen z železnim drogom, s katerim je udaril Toneta Mulca tako močno po glavi, da ae mu je omračil um. Mulca ao potem' morali odpeljati v umobolnico, v kateri je najbrž še sedaj, ako še živi. Iz te stavke ae spominjam še mnogo drugih dogodkov, a vzelo bi preveč prostora, ako bi hotel vse podrobno opisati. Po končani stavki se je dr. Veber oženil in na svatbo je povabil tudi vse policaje. Nekaj raaa smo se na svatbi dobro zabavali, pozneje, ko so se nekateri policaji napili, pa so me začeli izpralevati. zakaj sem socialist. Pojasnjeval sem jim, da zato, ker mislim, da sociali-|zem nudi ljudem boljše življenje, toda z odgovorom niso bili zadovoljni. Silili so vame in ko aem otgzil. ^ se pripravljajo TOREK, 10 APrJ na napad, sem odiel^Zj «e tako izognil pretepaj Naj še povem, da smo ¡J policijskega načelniki ¿J moramo ustaviti vsako i3 ki bi hodila po 11. ponr1 «premstva po ulicah. j^J ženaka ne da zadovolji^] govora, jo je treba ukoTj Ijati na policijsko pou^u j noč, ob dveh zjutraj, ^it neko žensko, ko je prg? ni. Vprašal sem jo, bj ^ ulici tako zgodaj, nakar prosila, naj grem z njo in , ram njenega moža, ki nofc beti za njo in otroke. L sem ji, naj gre domov in k ravna z možem, kajti u bi aretiral, bi morala plačati ako bi ga potem hotela i iz zapora. Ženska pa ni k, o tem nič slišati in je zaht* da grem z njo in aretiram n Sel sem potem z njo in ko prišla v stanovanje, sem i moža, ko je sedel na divani čital časopis. Videl aem, d, mam nobenega povoda ia« cijo, pa sem odšel. No, je potem vseeno našla policaja, ki je aretiral nj moža, naslednji dan pa j« Is plačati $60, da ga je doL zapora. Ako bi bila žensk* metna, bi za denar, ki ga ji trošila po nepotrebnem, kq obleko sebi in otrokom, da i hodili raztrgani. Ta dogodi mnogo drugih kaže, kaka ljudje še neepametni. Joseph U Izkoriščanje raznašalcev t«iq nov Washington. — Na zaaliJj 0 pravilniku za komunikacij industrijo, ki je v preteinij ri v rokah Western unije,» alali svoje zastopnika tudi 4 yorški raznašalci telegrq Organizirani so v svoji not niji, ki šteje 3000 članov. A. Dubroff, njih zastopnl pripovedoval pomožnemu ii nistratorju o velikem iil ščanju teh fantov. Zaslug «edem do osem dloarjev 01 den. Iz tega si morajo nabi 1 kolo in uniformo. Plačani m kosa". Zahtevajo $15 mini« tedenske plače za 40 ur dek Zastopniki Western Unifl je proti vsakemu pravilniki zastopniki Postal Union, ki hteva pravilnik "poštene lun tlcije", ker je pritisnjena ob no, niso skušali zanikati ali] jati Dubroffa. Na drugi 4 so imeli zastopniki kompanij unij le sladke besede u t bosse. Iz njih so leteli "1 menti" kakor bi navijal pi fon—vsi čudovito podobni , je m» t dni ¿f je dobil i nu je odsi Učitelj Wirt razkrije uri torek Waahington, D. C. - ] grešni preiskovalni odsek,! ma zaslišati garyjskeg» " lja drja. W. A. Wirta glede' če zarote" v Rooaeveltovil nistraciji, je pozval WirU, bo v torek*, 10- aPrila-p"! ljen na pričanje. Ko je dr. l prejel prvi poziv, je odi« da potrebuje deset ' se pripravi, nakar poziv, v katerem mu grozil, da bo kaznovan a žaljenja kongresa, ako ne* mestu ob določenem ¿a««- Unija odstavila raket irske ^ nike New York. - Mediu« pleskarska unija je v»'-« tukajšnji krajevni unu« * ker je bila v rokah ram Proti njim so nastopil« ganizirani v "i večinoma socislistL da bo glavni odbor ral to krajevno unijo mj stil raketirjev, ki " P* tedni odklonili preiskavo njih uprtfM " posebnega medunij«^ allstičnega " glavni odbor viel čari» Arzena In i Camden, N ~7tJlmt fa m I. daJ New York Shipbu-W * so zastavksli odklonili ponudbo dela % bora za W^JZw vijo, da so dovolj n* ^ W 1 a bodo sobni, ds »e o j^n, isjali z drulbo. pravljena ranih". Ns na i JA resti (IitUM iifíSS" pro««» 1 ' 5 " 1.1 mn Jugoslavije | FBOSVETA P**" ^Hntto"». kl 1,0 ^^vljaliaten- I krti)« ^¿^e dospel kralj t iS ^ "fj praznike med H^ati, v svojem zagreto- ki ai ga je dal ™* rij »eti-s k,raljev: ,1 so prišli V Zagreb Romati, predvsem ¿'poslanik. Jedva pa je SjCkaj dni vZagreN, Jjcija zasledila tri osebe, Ovijale atentat na kraje delal razne izlete po obiskoval cerkve in sa-5 in mestno okolico. w poročali samo kratko lolicija je domala, da se B stanovanju skrivajo ¿ki, ki pripravljajo aten-jalja. Policija je poslala ij detektivov. Teroristi ^ga ubili in drugega ra-vsi trije pobegnili. Wji minister je razpisal , u aretacijo atentator-res so bili vsi trije ujeti rožnika iz zagrebške oko-prejela lepe denarne na- «toje ti trije teroristi jiičem v Belgradu, obto-; go bili Člani teroristična "UstaAa" in da ao Ijali atentat na kralja. ii «o tudi uboja detekti-iiča in poškodovanja de-Utiča. ¡niča pripoveduje tele poti: lani 16. decembra, ko Uj. Vel. kralj in kraljica i v Zagrebu, je nekdo policiji, da se v Stosovi , 4 skrivajo trije terori-pripravljajo atentat na Naslednji dan w>traj I detektivi v imenovano r res zasledili tri terorl-pa so takoj segli po re-fc ter detektivi Turčiča med katerimi je tudi nek* j Slovencev. Vežbali ao ae v metanju bomb, iiveli pa natanko kakor vojaki. Vsak ustad je bil zaprisežen. Potem ao poslali lani večjo skupino ustasev čez mejo v Jugoslavijo z nalogom, da morajo izvrSiti atentate. Orebu so obljubili 500,000 Din nagrade, če ubije kralja. Ce ga zalotijo, naj ae brani z revolverjem. Izdati pa ne sme nikogar. Kaj pravi glavni obtoženec? Obtožnico so čitali dve uri in pol, nato pa «o takoj začeli zasliševati prvega obtoženca. Oreb priznava, da je.dbtožniea sestavljena po resničnih dokazih in izjavah. Čuti se krivega, da je vlada razen Lojzeta, s katerim pa se o v sem pomeni slovenski) itd. Ameriška Domovina se je s tem ponovno pokazala kot strašno malenkosten in otročje-hudoben list in pisec bi se zaradi take paglavske zlobnosti prav nič ne razburil kakor se Ameriška Domovina poleg dru- Piiilnil/ G^nnb/vnnniiM^.i! 1.1 urtauru i mullAlfii 1 o niii/iii "niuinalL rednik Enakopravnosti, ki je našim mentalnim bankj-otiran-cem povedal, da so slabši od paglavcev, da so nekulturni, nizkotni, zlobni itd. — in čisto po pravici, kajti niti eden njegov očitek ni bil neupravičen ali ne-zaslužen. Ameriški Domovini to seveda ni bilo všeč, pa je prišla na dan hinavsko tirado, v kateri jezuitski zavija oči, navaju samo nekatere besede iz članka v £., tot na pr. "nove lopovščine", "falotsko nizkoten Članek" itd. (da bi navedli tudi stavke in odstavke v zvezi s citranim beseda ftom Iz OltvtbHfa H» ■ r ' ■ • ■ ■ V O načinu boja clevelandske A. D proti Adamiču in vsem dru gim, ki jih črti Človek, ki opazuje zmešano počenjanje Ameriške Pomovine kakor ga med drugimi opazujem tudi jaz že več let, mora priti do prepričanja, da so ljud je, ki piiejo in urejujejo ta i is t, ali popolnoma zapravili svojo pamet, kar so je kdaj imeli, ali pa imajo svoje možgane noč in dan namočene v alkoholu. Ze leta na najbolj prostaške, bezniške načine napadajo in blatijo vse, kar ne trobi v njihov rog in kar je na poti njihovim osebnim interesom — edini bog, ki ga pb-znajo! — in če jih kdo sempatja Uva I-rtiču pa nevar- ZČ trdili. Teroristi so po-! Ranjeni Letič je skočil p, povedal šoferju, kaj se Ho ter velel voziti za be-LeUč je ranjen sedel v r preganjal teroriste in za njimi. Uspelo mu je dva: Josipa Be.goviča in Pogorelca. Ta dva sta ančne jnslatke o tretjem cu, ki so ga naslednji dan ' Veliki gorici, nedaleč od i Hil je to Peter Oreb iz Uke v Dalmaciji. ibami v žepu v špalirju ii obtoženec Oreb je ob-a je pripadal tajni orga-"Ustaaa," ki ima svoj inozemstvu. Obtožen lani prejel v inozemstvu tva organizacije navodi-1 naj izvrši atentat na ti »e je mudil v Zagreje 11. decembra je obo-taložen z bombami, re-m»boji ¡n nožem skri-»koracil mejo čez planino prišel v Zagreb. Dne *ibra ><• j,. z bombami v «neial med špalir, ki ga « ^Kn-bškif meščanstvo, 'Nakovalo kralja, da se * odprtem avtu skozi * "prehod. Atentata ni Evr"iti. Bil I>a je takrat » »o J?a sledili. Atentat «vrtiti potem naslednje Mf je kralj peljal v cer-*J. 0 tem se je ponoči M h Pogoreleem in Be- Do izvršitve atentata ker jih je policija » Takrat je Oreb ustre. Tunfiča, drugega ranil. . dv» «ta .ii,tožena, da ve to, dajala Ore-' ,n l»"Kum, mu ob-* t. r g h nagovar-V7 '"»">♦") v kralja v bi laže prišel bli- in blatenju s strani tega lista smo bili podvrženi vsi, ki nočemo trobiti v njegov zarjaveli rog in ki si upamo povedati svoje pošteno in pravično mnenje p tem listu in njegovih trabantih. Saj ni Še tako dolgo tega, ko je ista Trasi oloktriko porazil socialiste V Milwaukeeju je dobil svojega aldermana. Socialistične zmage v drugih mestih ubil detektiva v Zagrebu, miael kar bi bilo pošteno, bi bilo na atentat pa je opustil, ko jp prišel v Zagreto, ker je videl, koliko irtev bi tak bombni atentat zahteval. Dalje je pripovedovat, kako je ustaše v njih taborišču obiskaval tudi dr. Pavelič in ao ga morali vojaško pozdravljati Priznava, da so mu obljubili po milijona Din nagrade, če ubije kralja. Orisal je tudi. kako je prlžel v Zagreb in kako je bi wet Razprava se nadaljuje in bomo o nji še poročali. seveda preveč in nemara celo škodljivo za A. D., sicer pa je zadostovalo, da bi to bilo pošteno, nekaj, česar tam ne marajo) ter patetično kaže na E. in napredni tabor: "Tako se uči naš slovenski narodi" To ni le višek hinavščine, to je tudi višek nesramnosti! List, v katerem se je pretakalo že toliko gnojnice, da bi celi slovenski deželi zadostovala za gnoje nje polj in travnikov vsaj nekajx let, ki leto za letom obmetuje svoje poštene nasprotnike z bla . tom, nima absolutno nobene pravice zgražati se, Če nekdo pove, da njihov način boja ni pošten in dostojen, temveč lo-povski, bezniški, na moč umazan in grd 1 Tudi to ni nobeno natol cevanje, to so zgolj mrzla, otipljiva dejstva. Samo poglejte zadnjih par letnikov tega lista in videli boste, kako grdim, zlobnim in zahrbtnim napadom gega imenovala pisca "propali co", dasi ima pisec za seboj čist rekord, tako čist, da bi bili gospodje od A. D. lahko veseli, če bi imeli polovico tako čistega! To povem zato, ker A. D. piše v omenjenem odgovoru Enakopravnosti, da "tudi za našega nasprotnika ne bi imeli tako sramotilnih besed, kaj šele, da bi na enak način sramotili last nega rojaka", s čemer misli A. D. povedati, da ona ne zmerja prostaško svojih nasprotnikov, temveč delamo to samo E. in o-stali (desni in levi) naprednja-ki, dasi je E. povdarila samo dejstva, sicer ne z baš izbranimi besedami, toda kdo neki bi se mogel pogovoriti s takim ljudmi v olikanem tonu?! Tako kosmatih ušes, kosmatih in zakrknjenih, se prime kvečjemu ostra, robata beseda, dočim na lep, olikan način opraviš pri njih manj kot pri novogvinejskih divjakih. Tako. Ameriška Domovina naj najprej izvoli pomesti pred svojim pragom, kajti smeti in blata je pred njim toliko, da bo treba več kot ducat metla in še par vil zraven. In naj nikar drugim ne očita, da se bore proti nji na nepošten ali nekultu ren način, dokler bo sama vodila proti nam tako nepošten, po del in zloben način boja. Ivan Jontez-Podgoričan, 53. Milwaukee. — Pri zadnjih nadomestnih volitvah za enega aldermana je bil socialistični kandidat poražen s 286 glasovi večine. Zupan Hoan pripisuje ta poraz političnim aktivnostim elektrarskega trusta, ki je v prizadeti wardi potrošil velike vsote proti Warchowu,, socialističnemu kandidatu. Poražen je bil tudi socialistični kandidat Morris Stern za o-krožnega sodnika, zmagal je pa Carl H. Hampel za mirovnega sodnika. I Več sreče so socialisti imeli j v drugih wisconsinskih mestih. V West Allisu sta zmagala s precejšnjo veČino dva socialistična kandidata v šolski ocHxir. V K«-noshi so dobili dva izmed treh koncilmanov ter bo delavstvo prvič v zgodovini tega meata zastopano v mestni zbornici. Kenosha ima manažerskl sistem. Tudi v S>hel>oygami so prodrli s tremi kandidati za nudzoriuke (supervisors) in izvolili enega koncilmana. Čudno — Kdo pa je ta svetlolaska, k sem te videl z njo v četrtek? — To je tista črnolaska, k sem ti jo predstavil v pondeljek. kratek! senator James Reed is Missourija, ki se je poleg napada na Hitlerja in vse ostalih evropskih diktatorjev spravil tudi nad "New Deal" v Ameriki. —jf„___ Civilna vojna med člkašklml Armenci Chicago. — Armenska naael-luna v Chicagu ju zadnjo nedeljo uprizorila srdito bitko na u-lica h v okolici So. AshU.nd ave. in Madison at* Okrog 500 Armencev, razdeljenih na nacionaliste in komuniste, se je zavoje-vaU» s kosi opeke, kamenjem in Žepnimi noži, zlasti ženske so bi-le hude na obeh straneh. Vojno je ustavila (»olicija. ki je odpeljala deset bojevnikov v bolnišnico in drugih deset v zapor. UMOR Z BACILI KlIGK Protestni shod proti hltlerjevakl propagandi v Ameriki Chicago. — Zadnjo nedeljo je bilo protestno zborovanje raznih liberalnih organizacij pod vodstvom Cikaškega odbora za, o-brambo Človeških pravic iprot nacizmu. Zborovanja, ki se Je vršilo v prostorih Standard l^lu ba, se je udeležilo okrog tisoč de legatov. Govorniki so ožigosal hitlerjevsko propagando v A^ne rlkL katero razširjajo ratno nemške organizacije. Med go vorniki je bil tudi bivši demo koliko so vredni, pa se ti razko- Ranjeni "Letič * je skočil j f*^,0' za,zij®j^ **hi " ^ 1 kmalu razkrehnile čeljusti ter hi navski kričijo, češ, poglej, narod, te naprednjake, kako grdo nas napadajo in grdijo — čisto po nedolžnem! Pameten in pošten človek, ki to opazuje, si ne more kaj, da ne bi prišel do zaključka, da ti ljudje niso le popolnoma ob pamet, temveč tudi ob sleherno trohico čuta za poštenje. w Vsi, ki zasledujejo delovanje tega lista, vedo, da je bil ta list vse od tedaj, ko je bil Adamič prvikrat med nami, silno sovražen proti njemu. Objavljal je "kritike" njegovih del, ki so bile polne gorostasne neumnosti in najbolj bedastih predsodkov, list sam kot tak ni za temi "kri tiki" prav nič zaostajal, "ocenjeval" Adamiča in njegovo delo po svojem kopitu ter se vedno obregoval obenj ter ga sovražno bojkotiral. To niso namigava-nja, to so dejstva. Tudi zadnjič, ob priliki njegovega predavanja v S. N. D. na St. Clair ave., so ga ti ljudje bojkotirali — zakaj je bilo že povedano. Ko je po setil predstavo Cankarjevih "Hlapcev", so zlobno pripomnili, da je delal štafažo ter se ško doželjno posmehovati, češ, tud to ni pripomoglo do velike udeležbe. No, njegovo predavanje v S. N. D. je kljub bojkotu A. D in njenim željam, da bi nihče ne prišel poslušat pisatelja knjige 'The Native's Return", posetllo precej nad tisoč ljudi, ki so bi z Adamičem zadovoljni in ki so ga navdušeno pozdr§vljali. To A. D. seveda ni ugajalo, pa je znižala število posetnikov na H00, klepetala o stotinah razočaranih posetnikov, razočaranih, ker Adamič "ni povedal nič novega" (mar misli I^ojze s tem preoblekel! povedati, da ao vsi posetnlki že čitali 'The Native's Return", rovori Obtožnica' katero knjigo je tako silno, na » "<»ri ooioznica *»wro Knjigo je um« »iinv, •»■ je poÍMpera House, k er ropolitan Operi ( >ussyjevo opero "l isande". Broadcastanje celih bilo najprej uvedeno v in sodeč po pismih, ki va vodstvo, je bila to čena ideja. Sirsa javi niti dobro glasbo in u, cas tanje oper zelo navd Edina opera Claude Ja je "Pelleas et * Značilno zanjo je to vsem razlikuje od drui ar ^ *oda ob vznožju gora, na ravni- bo grizla smrt ter gledala skoz Jack Skrbeč: SANJE Rim je odseval v milijonih luči. V stolpih stoterih cerkva je v dvanajstih presledkih udarjalo kladivo čaaa. Mir, ki se je razlival |k> večnem mestu, ni oplašll ponočevalcev, ki so se razigrani in na pol pijani vozarili v krasnih avtomobilih po ulicah. Na tisoče onih pa, ki mukoma prenašajo pezo življenja iz dneva v dan, je zelenilo v kraljestvu spanja. Čuvarji pred spalnico Njegove Svetosti so stali na odrejenih mestih. Ponašali so »e, da jim j t pModa naklonila to čast, ki ne do-leti vsakega. Radi tega «o bili ponosni možje, nn njih obrazih si bral re«noat, ki jim je |s»ma-gala izvrševati dolinost vestno in natančno. , Po dolgem hodniku sem prišel v stolp radijske postaje, ki je bila obenem glavna oddajna posta-ja Vatikanskega mes*U, od koder »o «e ob delavnikih, poseb-no pa ob nedeljah in tM|»oveda-nih praznikih, oddajal«' sv. maše ter pridige pobožnemu ljudstvu Posebno koristno je prišel ta na čin oznanjevanja «v. resnic o-nim. ki «e radi mlečnosti, leno. br ali kake druge človeške «voj stvenostl niso hoteli ali nI se mogli udeleževati sv. maš in pri diir v bližnjih cerkvah. S tem so m* učili r«'«nlre In pravice do s\o> je«s bližnjega, posebno pa o ml# ru. ki je haš v tem času tako na slabem temelju. Ob nočnih urah pa sprejema postaja poročila od drugih evropskih držav. — Imaš prav! Nekoliko zgodaj sem res prišel po novice. Čuvarje sem pregk»dal pred časom in ni haš drugih opravkov nocoj Prišel sem, da poslušam prejemnik in da bom tako mogel natančneje poročati sv. očetu o dogodkih zemeljskega sveta, — sem odgovoril radijskemu uradniku. — Prav Je, da si prišel. Celo uro «že navijam prejemnik, pe vendar ne morem razumeti francoskih in nemških radio postaj Nekaj se dogaja v teh dveh dr-čavah. Ali čuješ? Kakor neko drdranje, prasketanje, pokanje. Čudno res, ne morem si razlagati. Obračam ln pretlkam, ali po-staje v teh dveh državah so kakor odmrle . . . Vprašujoč se Je ozrl name. Kakor boječ se mi je zdel nje gov obraz. Gube na obrazu so s« mu nabrekle v globlje zareze. I^e-ta učenja In raziskovanja na polju elektrike in radija ao mu vtisnila 'V obličje zamišljenost in resnobo. Kadar sva ne v nosnih urah razgovarjala. se je izogibal socialnih pogovorov, rad (ta mi Je raalagaLo tajnostih prirode katero je hotel spoznati v tančice. Njegova marljivost ln velike znanje mu Je prineak» radijsko slnžbo na postaji prestol k» in središč« prve. najčistejše, najpopolnejše In odrriujoče cerkve sveta Daslravno ni imel nikak*. ira nagiba ta premlAU«\ *nje o svoji duši, niti ga ni bl1<> mar. v katero stran bo krenila po nje- govi smrti, niti se ni zmenil za stolpe cerkva, katere so zgradile marljive roke pobožnega in grešnega vernika, ki je videl v teh zgradbah zatočišče svojih misli in vročih prošenj za lepo večno življenje na onem svetu, je bil uradnik zadovoljen v tem stoletnem stolpu. Nočne ure mu niso ukradle spanja. Saj je bil srečen, da v miru, tišini in ob svitu zvezd in lune študira zakone prirode, ki mu omogočuje s pripomočkom tegs aparata oddajati in prejemati glasove iz velikih daljav skozi dež, veter snežinke ali tišino jasne pomla danske noči. Srečen je bil in zadovoljen. A nocoj ga ne razu-rpem. Mogoče se mu je pokvaril prejemnik, mogoče tudi, da se nove sile pode v zračnih plasteh katerih on še ni proučil in spoznal. V okroglem stolpu je zavladala tišina. Prameni lunine svetlobe so skozi lim> Črtali kocke na podu. Luč v tubah je odsevala medlo. Na maki pisalno mizo je padal kos svetlobe zasenčene žarnice. On pa je sedel na okroglem stolu kakor sklesan, glave podprto z rokami. Pripravljena misel, da hI jo sprožil v )>e*edc je zbežala v neznanost — same stal »em kakor nem v tem čud nem stolpu, zgrajenem za «lavo božjo ln »daj za kos znanosti kos iznajdbe tistih malih človeških možgan. Iz radija ao prihajali še vedno čudni, drdrajoči prasketajoči glasovi brvz vaake zveze za razumevanje. Vstal je popravil al l««e, a par koraki pre- či obdani s smrekovim gozdom stoji ubožna vas, oddaljena ure in ure hoda od dolinskih večjih vasi, trgov in mest. Kultura in civilizacija je bila za kočarje de veta vas. Imeli pa so pošteno in nepokvarjeno ljubezen med sabo in srce jim je bilo odprto na ste žaj, kadar je kdo klical v viharnih nočeh na pomoč gori v^če reh. Gostoljubno so mu postregli, dali so mu mleka, kruha in sira in smeh na tujčevem obrazu jim je bil najlepše plačilo. Za šolo, ki je bila poldrugo uro hoda v nižinski vasi, niso bili preveč navdušeni niti starci, kamoli otroci. Rekli so, da je grešna, da pokvarja dušo in daje preveliko raztresenost »in premišljevanje katero jim ni potrebno v tem gorskem zatišju. Menili so, da jim dnevno delo, steze, gorski vrhovi, solnce in zvezde ter luna na nebu popolnoma zadostuje. Molitve in povesti uči in pripoveduje ded in babica svojim vnukom in vnukinjam. Ob nedeljah in praznkih pa jim razkladata pomen svetnikov in svetnic božjih, ki so viseli na stenah že desetletja v spomin in pobožno premišljevanje kočarjev. Kaj jim torej hoče šola; Bali so se je in. skoraj bi rekel, na tihem sovražili. Udano in potrpežljivo pa so merili dveurno pot h gospodovim pridigam in k sv. maši in se veselo vračali v svoj raj, ki jim bo gotovo dodeljen tudi na onem svetu. V tej vasi, kjer je bilo življenje kočarjem kot zlato bogatašem, mi je prala mati plenice ter jih sušila na plotu za hlevom, v katerem sem ime), ko sem začel kolovratiti po štirih, svojo preljubo sivko. Živel sem kakor so živeli drugi. Ko sem zrasel, sem žvižgal in pel po skalah ter gledal v megleno daljavo po dolini Zavisti nismo poznali. Tudi ni-smo razumeli, kaj pomeni besede bogastvo in kaj siromaštvo. Tc je bilo za nas tuje kakor je bile tuja dolina pod nami. Bili sme bogati v siromaštvu; zdravje zrak. gozd in planina nam je bi-la sreča na svetu. Svet pa se nam je zdel tako velik. Vse tja gori v velike planine in strme gore in vse do tja, do konca meglene doline nam je bil svet velik in skrivnosten. Culi smo o Ameriki Rimu in sveti deželi, pa to nam je bilo kakor bajka, kakor krasna povest. Nebesa so nam bila nekje visoko nad zvezdami» pekel globoko pod nami. Iz starih, oguljenih, zakrpanih očetovih hlač mi je mati sešita šolsko torbico. Da pa sem jo lah k o pol m'» i I ¿ez ramo, je oče odn-zal od telička kos štrika, ki je bil z njim privezan ob jasli. V šolo nisem rad hodil. Rila mi je pusta in brez veselja. Za tiste čigečage na tabli mi je bik» deveta briga. Komaj sem čakal, d« odmolimo očen«š in se spustim proti, planinam, kjer je bila pro-«tost in ve«elo Življenje. Doma sem vrgel torbico pod klop, se najedel žgancev in zelja ter šel žrela topov in str6jnic, da bo v teh planinah stok in škripanje z zobmi onih siromakov, ki so prišli pretepat sovražnika in u-mirat za slavo domovine. — (Konec prihodnjič.) Ni je razumel Žena stoji pred zrcalom v večerni obleki in se pripravlja v gledališče. — To je pa res škandal! — se obrne jezno na moža. Mož tvojega položaja, pa ima njegova žena samo eno dostojno obleko, ki lahko gre z njo v družbo! — No, zakaj je pa ne oblečeš? se začudi mož. Mnogo poje — No, gospod, vi se pa ne morete pritožiti, da bi vam jed ne teknila. Pospravili ste toliko, da vas kar občudujem, pravi krčmar gostu. , •— To še nič ni, videti bi me morali, če sem kam povabljen na obed ali večerjo. e Pri zdravniku — Kako vam pa tekne jed? — Zelo slabo, gospod doktor ne diše mi niti jedi, ki ste mi jih prepovedali. Pozna pevke Skladatelj prinese gledališkemu ravnatelju novo pesem. Ravnatelj prečita prvo stran besedila in odkima z glavo, češ: O-prostite, prijatelj, vaše lepe pesmi ne bo hotela peti nobena pevka. Pesem se je namreč začenjala z besedami: Ko sem bila Še mlada In lepa. Lucrezia Bori kot M Opere, kakor na pr.1 slede starim tradiciji je v tem slučaju I)ebun noma obračunal s Opera je edinstvena in primerjati z nobeno drq Dejanje je pogneto terlinckovi drami, in kd naj si besedilo nabavi škem prevodu, da bo op razumel. Pred štiridesetimi 1 Maeterlinck vodja frai le simbolistov. Predva deloval misterije, ki vsakdanjega življenja. Pesnitev "Pelleas et de" je bila objavljena! deset let pozneje se je p| prva vprizoritev oper« mena. Dejanje je samo na kako tuje in nevsakda bus8yjeva godba je né nega. Ni ne prizorov ia Poslušalcu se zdi, kot di sovi pevcev plavali na h morju. Opera ima pet dejanj. Vlogo Me«alinde j« M erezia Bori, dočim je Wj Edward Johnson, Eziofl bil Gola ud ; Leon Rothid Ina Bourskaya, Genevid Dalossy, mala YoniolW Ananian, zdravnik. J Dirigiral je I>ouis Hij Ali ste ie narodi J to ali Mladinski list* prijatelju aH Mm domovino? To j« m trajne vrednosti, WI mal denar lahka t svojcem v domoviaa TISKARNA UP «PSE/KMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča! Tiska vabila sa veselice In shode, viaitnic^i knjige, koledarje, letake itd. v ■lovenakem. ^ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeiito VODSTVO TISKARNI APELIRA NA M S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daj« tiškan> Osm —srss. ealjak« printer 2667-59 So. Lawad»* Ai