Inseratl te sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 kr., že se tiska Ikrat, ,, „ ,, „ ^ ,, it i» i» ^ m Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša. Rokopisi ** ne vračajo, nefrunkovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništv i administracija) in ekspedicija Starem trgu k. št. 16. ro po^ti prejeman velja: Za «elo to . 10 gl. - kr. za PqI i.'a . . 5 .. _ za retrt iela . . « |( 5u ( V administraciji velja • Za celo leto . . 8 gl. 40 kr /.a pol leta 1 ,, i>l ,, za četrt leta . J „. 10 V Ljubljani na dom 'pljftßifn velja 60 kr. več na leto, , ■>' Vredništvo je na Stolner'rf'H^u^ hiš. st. 284. Uhaja po trikrat na teden in licer v torek. četrtek in soboto, Dr. Bleiweis v deželnem zboru kranjskem. Izmed vseh poslancev deželnega zbora kranjskega, narodnih in nemčurskih, je gotovo gosp. dr. Jan. B 1 e i w e i s prva oseba, ktera vleče na-se, pa tudi zasluži največo pozornost, od nuše strani pa tudi najvi če zaupanje in spoštovanje. On je tisti, ki, če se na naši politični ladiji stranke in osobe še tako prepirajo, si skačejo v lase, vselej ponosno in mirno stoji pri krmilu, čegar glas, ko zadoni, isti hip naredi vsaj začasen mir. čegar besede, vse dobro premišljene, kaj tehtajo, in čegar bistro duševno oko brž seže stvari do dna. Ima pa tudi za sabo leta britkih skušenj, groznih neviht, zato \6 011 tudi takrat še pravi svet, ko so vsi drugi že vgibali in vgibali ter zašli na drugo pot, ki bi ne pripeljala do pravega cilja, ali pa vsaj le po mnogih nepotrebnih ovinkih. Kolikokrat so bile že hude in živahne borbe v zboru med strankami, letele so tehtne sem ter tje tako, da so govorniški strelci golu og-njenosti slepi čez cilj streljali; pa je slednjič vstal dr. Bleiweis, miren in hladen, ter vrgel med spehane in potne borilce besede, ki so padale kakor po prav hudi vročini kapljice dežja. „Čemu ves ta prepir, gospoda? Stvar je jasna. Tako je, drugače ne more biti." Tako je pričel navadno in včasih z malo gorkejšo besedo kratko, pa krepko razvil svojo misel ter s tem več dosegel, nego vsi njegovi pred-govorniki z vso govorniško umetnostjo, t najmočnejšim strelom, z vso študirano zaviha-nostjo itd. Ilanjca dr. Toman in dr. Costa bila sta mu vselej vrla pomagača, trdna naslomba, takrat stališče njegovo v deželnem zboru ui bilo tako težko, ko zdaj. A vkljub temu, da ju zdaj več ni, bistri, politični naš očak in vojskovodja ni zgubil svojega poguma, to je posebno sijajno pokazal zopet v ravno minulem zasedanji, v kterem je bilo delovanje njegovo emi-neutne važnosti. Že le površen pregled njegove delavnosti nam to sijajno dokaže. Najprvo je možato potezal se za usmiljene sestre, ktere hoče liberalni tek časa odriniti. Vsak količkaj pravičen človek bo pripoznal zasluge tega reda v strežbi bolnikov; usmiljene sestre namreč niso družba, ki za plačo streže bolnikom, kajti to, kar one delajo in prestanejo, se ne da poplačati, to dela le prava krščanska ljubezen do bližnjega, usmiljenje do trpečega človeštva in upanje, da bo vse to enkrat tam gori poplačano. Najemnik, ki le za denar dela, se do take misli ne more nikdar povzdigniti. Po vsi pravici se je toraj dr. Bleiweis, spre-videč korist, ki prihaja po tem redu ne le bolnikom, ampak vsi deželi, potezal za sestre, ž njim enakih misli je — izvzemši peščico nemčurskih in drugih liberalcev - vsa dežela. Pri razgovoru o podpori slovenskemu gledišču je podal on zboru zgodovino gledališč-nih subvenjcij; dokazal je, da nemško gledališče nima 11 i kake prednosti pred slovenskim, da tudi prej ni dobivalo nič, pozneje le malo podpore, in da bi se, ako bi se našel kak vodja, ki bi le slovenske predstave podajal, njemu smela vsa podpora nakloniti, tudi tista, kar je zdaj dobiva vodja nemškega gledišča. Po njegovih zgodovinskih pojasnilih je bilo pač vsakemu jasno, kako ta reč stoji in da večina nikakor ne dela krivice, ako slovenskemu gledišču še toliko podpore dovoli. Iskrenega domoljuba in za dežele blagor skrbečega poslanca se je pokazal dalje pri razpravi o vladni ponudbi glede vravnanja razmer zemljiške odveze nasproti državi. Na tej strani hotel je deželo rešiti bremena, ktero bi ji bilo naloženo za skoro 40 let naprej, iu varovati je škode, na drugi pa, sprevidivši, da se ta reč mora enkrat vravnati, je skušal doseči za našo deželo kolikor mogoče ugodne pogoje. Zato zahteva, skleniti le, ako država obljubi - namesto ponudenih le 175.000 gl. — deželi vsako leto, dokler ne bo vse poravnano, 200.000 gld., in je ta svoj nasvet tudi do sklepa spravil, čeravno so celo nekteri narodni poslanci pri glasovanji z nemčurji potegnili. Pri tej priliki je živo slikal nadloge, ki tarejo deželo našo, in dokazal, da je dozdaj 'v primeri z drugimi plačala že 9 milijonov davka preveč, da ima toraj pravico zahtevati, daseji ta znesek sčasoma povrne. Nemčurska a!i vladna stranka ga je zarad tega zelo napadala, ker, če bi se bila ponudba vlade brez premembe sprejela, bi bil vit. Widmann, dozdaj le načelnik deželne vlade kranjske, postal pravi naslednik Auersperga, imenovan bi bil za deželnega predsednika, kar bi bilo pa za deželo na vsak način slabo, ker vit. Widmann je pokazal, da se da po naših nasprotnikih zavijati in obračati, kolikor se jim zdi. Tedaj je tu dr. Bleiweis, kakor nemec pravi, „ubil dve muhi z enim mahom." Hanani, ali poslednje dni v Jeruzalemu. (Spisal E. Guenot— poslovenil F.Jaroslav.) . (Dalje.) „Znamenitejše dogodke popisal je Lucij, naslednik Petrov, in prepis tega spisa zaupal je meni, da ga izročim biškupu jeruzalemskemu. Kaj več, kakor je v spisu, ti tudi jaz ne morem povedati. Čuj toraj! Gotovo že znaš, da je okrutni Neron, naslednik slabotnemu Klav-diju, po priliki dvajset mesecev potem, ko je bil zasedel cesarski prestol, sklenil podreti mesto rimsko, nekaj zato, ker se mu niso do-padale priproste kmetiške hiše, nekaj pa zato, ker je menil, da so ulice pretesne iu preveč krive. Nadalje je upal, da hoče o tej priliki najti neizmernih zakladov in dragocenosti. Ukazal je tedaj zažgati mesto na več krajih. Šest dni divjal je tako uničevajoč požar, da od štirnajstih predelov ostali so samo štirje nepo škodovani, vsi drugi so pogoreli do tal, le tu ali tam ostal je na pol razsut dom. In kaj je okrutnik počenjal med tem, ko je mesto go- relo? Stopil je na nek stolp, pa gledal strahovito in tužno pozorišče; oblekel se je bil kakor gledališk igralec, in je recitiral neko pesen o padu iu udaji Troje, pesen velim, ki je bila plod njegove fantazije. Zavedši se spoznal je svojo goropadno neumnost. Skušal se je opravičiti in preslepiti ljudstvo, češ, da 011 ui pro-vzročil požara; ali ljudstvo ni hotelo verjeti. Začel je tedaj sumičiti kristijane, in to se mu je sponeslo, kajti prosti narod je res verjel, da smo hudobni ljudje, omikani in odličnejši pa so nas že tako črtili zavoljo ostre čudo-rednosti, ki kroti divjo razbrzdanost. Sploh so trdili, da smo pogubonosna, vsega zaničevanja vredna ločina, ktera se je, kakor uče njih učenjaki, s prva na Judovskem zaplodila s pomočjo tistega Jezusa, ki ga je dal Poncij Pilat križati, in od tam se je zasejala tudi v Rimu. Rimci so Jude že sploh črtili, a nas še tim huje. Neron je tedaj vso krivdo na nas zavalil, kajti mogel se je zanašati, da bode ljudstvo rado verjelo vse, kar se podtikuje takemu razvpitemu izmečku, kakor so nas sodili. Takrat smo že očitno obhajali službo božjo, zato so nas dobro poznali. Sprva je došel ukaz, da primejo samo one, kteri so videti bolj mlačni kristijani, in le-ti so izdali ogromno množico ednovercev, ktere je dal Neron trpinčiti. Ene so zašili v živalske kože in pometali divjim psom, ene so križali, ene skozi vrat na količe nasadili, ene pa s smolo in voskom polili iu jih o mraku zažigali kot baklje. Neron je v ta namen prepustil svoje vrtove *), in se je sprehajal med gorečimi telesi, nastavljenimi kakor drevje v drevoredu. To nečloveško mučenje je obudilo celo v poganih nevoljo, in kar očitno so govorili, da kristijanov ne koljejo zbog občnega blagora, nego zbog razveseljevanja enemu človeku, kar pa ne gre." „Ali je v tem preganjanji umrl tvoj oče?" ,,Ne, ta pot nas nič žalega ni zadelo, ali prešlo leto je znova bilo nastalo zelo okrutno preganjanje. Ko sta sveta aposteljna Peter in Pavel čula, kaki £leg preti vernikom rimskim, prihitela sta tješit in podpirat nas z besedo in z dejanjem. S svojimi iskrenimi govori pridobivala sta dan na dan novih ljudi, neke celo tja domu cesarjevem." (Dalje sledi.) *) Dandanes vrtovi vatikanski, kjer stoji sv. Petra cerkev. Fciiličsii list za ilmnli larod. Neprecenljive vrednosti pa je njegov v zboru sprejeti načrt postave, po kteri se ima na ljubljanski realki slovenskemu jeziku dati pravica njegova naziy. To je energičen korak, kajti če vlada tudi te postave ne potrdi, vendar ve, da narod slovenski ne misli odstopiti od svojih pravic, svojega vratu nikakor podati tujemu jarmu. Pri tej priliki se je dr. Bleiweis navdušil do govora, ki je najkrasnejši iz letošnjega zborovanja, in kterega bouio te dni vsega objavili. Pri tem je toraj misel njegova v zboru prodrla, ne tako pa pri postavi, po kteri so učiteljice glede plače na Kranjskem enake učiteljem. Dr. Bleiweis, spoznavši in naprej vide slabe nasledke te postave, o kterih smo mi že spregovorili, je bil tu zopet pravi zago-govornik in advokat davke plačujočega ljudstva in da je bil tu pravi svarilni prerok, to se bo že gotovo prihodnje lito po- azalo. Obžalovati je, da se mladoslovenska stranka ni dala prepričati po njem in je s tem prizadela z nemčurji vred deželi naši hudo rano, ki bo kmalu jela skleti plačevalce davkov. Prav tako je imel korist dežele in bolnih blaznih pred očmi, ko je šlo za napravo norišnice. Tudi tu je vzdignil svoj glas za to, da bi dežela napravila norišnico na takem kraju ki je namenu najbolj ugoden, in po vsi pravici nasprotoval predlogu, da bi se posilne delalnice poslopje v norišnico spremenilo. Tu ni namreč ne zdrave vode, ne čistega zraka, česar pa je bolnikom — in to so blazni gotovo — najprej treba. Tako smo videli dr. Bleiweisa v letošnjem zborovanji na vse strani delavnega, neutrudlji-vega in gorečega zagovornika dežele naše in volivcev njegovih. 6 tem, se ve, da nikakor nočemo v senco staviti drugih poslancev naše stranke, ki so po vsem storili svojo dolžnost in še tudi več; hoteli smo le dokazati, da dr. Bleiweis, dasiravno ga „Narodovci" radi imenujejo — in to ne brez postranskih slabili misli — „starega", je še v delovanji svojem pravi korenjak, da mu teče po žilah še vedno mlada in gorka kri, kedar treba potegniti se za narod, kteremu bo on do smrti vdan, gor-kejša kri gotovo, kakor po žilah tistih, ki so pri nekterih prilikah, ko bi bila vsakemu drugemu kri pravične jeze zavrela, popolnoma hladni ostali, dasiravno se sami „mlade" imenujejo. Po vsem tem mislimo, da bo ves narod naš z nami vred na grlo zaklicah „Bog nam obrani očaka našega dr. Jan. Bleiweisa še mnogo let!" Nemčurska doslednost — predrznost. Že večkrat smo omenili, kakošne reve so psevdoliberalci — brez vere, toraj brez stalnosti in podlage. Kolikorkrat kteri jezik stegne, že v tretjem stavku več ne ve, kaj je v prvem zinil. Tacega se je skazal „Tagblatt" zlasti zopet v št. 109. Grmel je zoper „klerikalce" kakor Ahiles zoper Ajaksa,, le vse prekmalo je pa pokazal, da je sam štorklež Ajaks. Njegovo modrovanje je šlo na to, da vse je zastonj in zgubljeno v naši deželi, dokler siehern in vsak ne more v miru po svojem prepričanji se skazovati, kakor si je sam izvolil in za prav spoznal („so lange nicht Jedermann unbehelligt und nach freier Wahl seine Anschauungen vertreten darf"). Zdaj pa nastavi uho, priljudni čitatelj, in zvedi, kako ta list sam svoj lastni nauk spolnuje! V ravno tem spisu malo dalje „Tagblatt" pripoveduje, da so bili „klerikalci" letos v zadnji seji zbor- nico zapustili, ko je namreč dr. Schrey pričel neolikano „šrajati" zoper nje. In tu je pisač čisto pozabil, kako naj siehern in vsak v miru pred drugimi po svojem prepričanji živi, ter o njemu nasprotnih možeh v zboru tako-le 10-govili: „Kakor po strašnem tresku gosti črni oblaki velikrat neprevidoma zginejo, tako je bilo po odhodu klerikalcev v deželni zbornici. Zrak se je zdel tako čist in jasen, da že davno ne tako; kakor mora je stiskala vsa poštena in svobodna srca, ki so bila že davno davno z gnjušenjem in studom napolnjena pred tem najnovejšim klerikalnim hujskanjem. Bila je poslednjič izrečena oprostivna beseda, prehudo razžaljeno očitno mnenje je svojo obsodbo izreklo, zadolženi so bili poznamnjaui in raz-djani". In tako gre še dalje do konca — sama odkrita izpovedanja, kako „v miru" hočejo in žele Schreyjevci katoličane naše dežele „po njih prepričanji pustiti živeti"!! Le berite ves spis, ki je med liberalci obudil toliko veselo strmenje, kakor bi bili ti filistejci kacega Samsona pobili, — berite pazno, in našli bodete njegovo modrost v tem-le stavku: Slovenski kruh, slovenske žulje, slovenski denar, pa zraven ..mir", da bodemo zmožni „svoje prepričanje" — svojo „nevero in nemčurstvo" med nje trositi, — to ml hočemo imeti. To svojo doslednost pokazal je „Tagblatt" še pri neki drugi priliki. Neki človek se je bil te dni podal v Iteko, da bi bil tam videl sprejem cesarja avstrijskega. A ker je moral v nekem hotelu že prvo noč za prenočišče plačati 8 gld., potegnil jo je že drugi dan iz Reke. „Tagblatt" se liuduje nad tem sleparjeujem ter priporoča ljudem, da naj se omenjene gostilne ogibljejo. To je čisto prav in pošteno, a zakaj nam „Tagblatt" tako za zelo jemlje, kadar prijatelje svoje svarimo pred kupci in obrtniki, ki namesto dobrega, prodajajo slabeje blago in povili še s skupljenim slovenskim denarjem pomagajo tlačiti nas Slovence? Če bi „Tagblatt" imel več pameti, kakor kaka stara baba, moral bi bil grajati dr. Schreya, ki je bil to reč celo spravil v deželni zbor, namesto da ga je do -oblakov povzdigoval. Sicer pa se nam čudno zdi, da se naši nemčurji tako zelo hudujejo, ako svojim prijateljem svetujemo, da naj pri domoljubih raje kupujejo. Saj se vedno ponašajo, da Ljubljana je za Slovence zgubljena, in da večina prebivalcev je na njihovi strani. Če bi to res bilo, bi se jim našega svarila ne bilo bati, in bi se njihovim kupcem in obrtnikom nič ne poznalo, če bi peščica uašincev k njim ne zahajala. Ker pa čivkajo, kakor izstradani mladi vrabci, kadar jih Slovenci s svojimi groši več nočejo pitati, je to najočitnejši dokaz, na kteri strani je večina. Pa bodite sami za-se, kakor mi, in kmalo se bode pokazalo, koliko nemčurstvo pri nas premore! Politični pregled. V Ljubljani, 28. maja. Avstrijske dežele. 41 miiilstcrskili premembah zopet vsi listi mrgole. „N. fr. Presse" se iz Buda-pešte poroča, da baron Koller pride v Gradec za višjega vojaškega poveljnika, general Blažič pa da postane skupni vojni minister; M o 11 i n a r i postane poveljnik v Budapešti, E d e 1 s h e i m pa dobi kako drugo poveljništvo in K u h n u se bode izročil diplomatičen posel. „N. fr. Presse" sama pravi, da ne prevzame odgovornosti za ta poročila, ktera je res tudi že sama dementirala. — Tudi pri cesarskih na- mestništvih se imajo zgoditi nektere premembe. G r a š k i namestnik baron K ii b e c k se je te dni podal na Dunaj, da bi se pred cesarjem ustmeno opravičil zarad svojega obnašanja pri dijaških škandalih. Tedaj ni še določeno, ali baron K ii b e c k ostane na svojem mestu, ali ne. Gališki namestnik grof Goluhovski pa je nevarno zbolel. E&^gmlacija če^kšO» obrtnikov, ki izdelujejo železo, volno in svilo, bila je 24. t. m. pri cesarju ter prosila jih varstva za domače izdelke, kterega po sedanjih kupčijskih pogodbah nimajo. Cesar so deputacijo jako mi-lostljivo sprejeli ter zagotovili jo, da hočejo skrbeti za vgoden prospeh obrtnijstva. Deputacija je šla še k Andrassyu pa k novemu ministru kupčijskemu. ^' ^stSišSifiii deželnem zboru bilo je 20. t. m. jako viharno. Rusini so namreč grajali delovanje deželnega šolskega sveta, ter so predlagali, da se stroški zanj ne dovolijo. Vla-din zastopnik pa nekteri poljski poslanci so-zagovarjali deželni šolski svet, ter zavračali Rusine, ki so vsled tega zbornico zapustili. — Deželnemu maršalu seje telegrafično že naznanilo, da cesar letos Galicije ne obiščejo. BSrvitšIti sat»»!' seje 26.zopet pričel, pn bode prav malo časa, neki le do 15. junija, zboroval. Poslanec Ilrvat je vlado vprašal, bode li odgovorila na njegovo interpelacijo o urbarskih zadevali in o odpravi vladarskih pravic (Regalien.) Mažuranič je rekel, da bode prihodnje dni odgovoril na omenjeno interpelacijo. — Volilna novela se je saboru nepotrjena poslala nazaj, da jo nekoliko spremeni. Spremembe, ktere ogerska vlada zahteva, so bolj formalne in se bodo sprejele, dasi utegne mnogo poslancev nasprotovati. Vnanje države. FriiNkK vlad», ki je bila pred nekimi dnevi prepovedala procesije za sv. leto, češ, da so izvanredne, prepovedala je skoro povsod tudi procesije sv. Rešnjega Telesa. Čedalje bolj se kaže, da Pruska hoče zopet ravnati po izreku prvih protestantovskih vladarjev in juristov: „Cujus regio, illius et religio" (čigar je dežela, tistega je tudi vera.) — Iz Westfalije se te dni 100 frančiškanov poda v Ameriko, kjer jih željno pričakujejo. Kako daleč je že dospela na Pruskem kulturna borba, priča tudi to, da je vlada zaukazala v štirih tednih zapreti sirotišnico za dečke. Vsakdo sme za plačo v svojo hišo vzeti otroke, ki v šolo hodijo, revnih otrok pa, ki staršev nimajo, ki pa hočejo in morajo hoditi v šolo, brezplačno nihče ne bi smel vzeti v svojo hišo! To je liberalno človekoljubje ! Ituski car neki želi z bivšim francoskim predsednikom Thiersom pretresati politične zadeve evropske in zlasti francoske, kar živo priča, da caru je blagor Francije pri srcu. Pravijo, da se moža meseca avgusta snideta v Bruselji. Domače novice. V Ljubljani, 29. maja. (Matica slovenska) je imela preteklo sredo 33. odborovo sejo, v kteri se je nekoliko prebral in popravil zapisnik 32. odborovo in 10. občne skupščine, ter zapisnik o poslednjih volitvah. Deželni blagajnik g. Fr. Ravnikar se je pismeno odpovedal odborništvu. Volil se je potem predsednik, in izmed 19, med kterimi vnanji odbornik g. L. Svetec, dobil je vseh 18 glasov starosta slovenski g. dr. J. Blei weis, kteri je po mnogem upiranji udal se naposled vzajemnemu zaupanju na obljubo, da se mu bode kolikor mogoče zlajševalo opra-vilstvo. Tudi pismeno voljena sta bila za podpredsednika po večini glasov gg. P. Kozler in M. Pleteršnik, vsi drugi dosedanji opravilniki pa spet ustmeno po soglasji odbo-rovem. Tudi za tajnika ostane do prihodnje volitve g. prof. Tušek. Odsek gospodarski ostane dosedanji; odsek za izdavanje knjig, s kterim se je popolnoma zedinil odsek za narodno blago, pa se je pomnožil še po novih odbornikih, ki so gg. Urbas, Wiesthaler in Stegnar. Svesti smo si, kakor je vrlo pričela, da bode tudi vprihodnje dobro delovala slovenska Matica na pospeh naše domače knjige in na slavo narodu slovenskemu. (Iz seje deželnega odbora 18. maja) V smislu sklepa letošnjega deželnega zbora zarad naprave nove norišnice se je sklenilo, da se popraša vodstvo deželnih dobrodelnih naprav in c. k. deželni šolski svet za mnenje, ali bi bilo poslopje deželne posilne delalnice pripravno, da bi se prenaredilo v norišnico. —■■ Vodstvu deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu se je dovolilo, na napravi z učenci te šole izlet na Goriško na ogled izglednili vinogradov, svi-lorejstva, in kmetijske šole v Gorici. — Občinama Kostel in Radenice se naroča, da pošljete nadrobne izkaze stroškov za vojaške straže ua hrvaški meji proti živinski kugi. — Deželni odbor je pritrdil, da se učiteljska služba v Belicerkvi odda Janeza Gantarju, — služba nadučitelja v Semiču sedanjemu prov. učitelju Janezu Šilerju, — in nova učiteljska služba v Rudniku Šini. Punčahu, sedanjemu učitelju v Šentvidu pri Zatičini. — V smislu dotičnega sklepa letošnjega deželnega zbora se deželni odbor obrne na več velikoposestnikov na Dolenjskem, da ogledajo Smolovo posestvo Grm pri Novomestu in posestvo Rako in potem poročajo o veči ali manjši pripravnosti teh posestev za napravo kmetijske šole. (Procesije sv. Rešnjega Telesa) so se zarad deževnega vremena obhajale v cerkvah; le ternovska je bila šla nekoliko iz cerkve, pa se je morala kmalo zopet vrniti. (Neverjetno skoraj, a vendar resnično.) Le-tošni praznik sv. R. T. je bil zarad deževnega vremena jako žalosten. Toliko bolj so se pa veselili nemčurji, liberalci in župan slovenske in dozdaj še katoliške Ljubljane. Kako to more biti vprašaš? Že od nekdaj je bila pri nas v Ljubljani, (po deželi in druzih mestih je še zdaj) lepa slovenska navada, da fantje na praznik sv. R. T. postavljajo veličastne mlaje ktere popred dekleta v časih prav okusno okinčajo. Cela vas ali predmestje je ponosno zarad lepega mlaja. Stari možje in priletne matere se radujejo nad svojimi mlajšimi, da še niso opustili lepe stare slovenske navade. Tudi fantje spodnje in gornjepolanski so si bili letos preskrbeli velikansk 13 sežnjev dolg mlaj. Več deklet je nakupilo slovenskih zastav in druzega kinča. Bilo je veselje splošno. Ker se je pa govorilo, da bo prepovedano mlaj postaviti, se poda v sredo, dan pred praznikom sv. rešnjega Telesa, pošten mož in posestnik na poljanskem predmestji, pred čigar hišo so hoteli mlaj postaviti, k mestnemu g. županu, naznanit mu, da bodo fantje pred mostom na spodnjih Poljanah postavili mlaj, kakor je že od nekdaj bila navada o sv. rešnjem Telesu. „Nikakor ne, mu odgovori g. župan; kaj takega se ne najde ne v B e č u, ne v Gradcu, to je preveč kmečko; mi se moramo ravnati po drugih velikih mestih". Ko ga ta le še nadlegova, naj bi vendar to nedolžno veselje dovolil, mu naravnost odgovori: „Kdor bi se kaj takega predrznil, bo plačal kazni 20-50 gld. (Po kteri postavi g. župan?) Vpraša ga nadalje: „Ali se tudi brezove veje in majhne smerekice sv. rešnjemu Telesu na čast ne smejo postaviti"? Odgovori mu: „Samo po 6 čevljev visoke, višjih ne." Potem pa še nekako zaničljivo pristavi: Sploh pa najbolje storite, ako okna in vrata popolnoma zaprete; po čemu neki vse to? to je le še za kmete." Prav enak dopis nam je došel še od neke druge osebe; ki se močno čudi, da pri takem proticerkvenem obnašanji Ljubljanskega mestnega starešinstva farno predstojništvo sv. Petra z gospodoma ključarjema najame mestno požaruo godbo k procesiji sv. rešnjega Telesa!! Dozdaj smo mi mislili, da ima župan drugo nalogo, kakor ljudi jeziti, jih hujskati in žaliti njihovo versko zavest. Radi bi vedeli, po kterih §§. je g. župan delal; po kterih postavah ima pravico žaliti take posestnike, ki, če ne več, vsaj toliko davka plačujejo, kakor g. župan sam? Prosimo g. župan odgovora, kakšen kristijan ste, da svetujete med procesijo sv. R. T. okna zaplohati? (G. Vincenc Jevnikar), svetovalec pri tukajšnji deželni sodniji, je imenovan za predsednika kresijske sodnije novomeške. Razne reči. — Od romarjev, ki so bili 18. t. m. pri Judendorfu na Štirskem popadali v Muro, so jih 55 rešili, 58 mrtvih izvlekli iz vode, 40 pa jih še pogrešajo. Liberalni listi vsled tega hujskajo zoper katoliške procesije in od vlade zahtevajo, da naj se katoličanom procesije prepovedo, kakor pod cesarjem Jožefom II. Naj tedaj povemo, kako pa protestant Schuselka v svoji „Reform" o tej reči sodi: „Dunajska „N. fr. Pr." piše: Koliko časa še bodo kmečko ljudstvo k romanju silili? Kdo pa ljudstvo k temu sili? Mnogim dušnim pastirjem marveč ni všeč, da njihovi farani v druge kraje romajo. Pa romajo li samo kmečki ljudje? Mar ne hodijo in se ne vozijo vsako leto tisučeri dunajski meščani in meščanke k Marijnim božjim potom? Na praznik Marije 7 žalosti liberalci vsako leto pri Mariji v Lan-zendoriu lahko vidijo najmanj 30.000 dunajskih romarjev. Katoličani romajo, ker jih versko čutilo k temu žene, ali ker hočejo to storiti, ali ker jim je to prijetno. V svobodni državi se jim to mora dovoliti, kakor drugim družbam, ktere imajo svoje zastave. Da se na-pravljajo veselice, pri kterih ljudstvo časti Baha in Gambrina, ali pa tudi neko boginjo ženskega spola, zoper to liberalci nič nimajo, marveč še to livalisajo kot socijalen napredek. Če strelci, ognjegasilci, telovadci in pevci z vihrajočimi zastavami, mnogovrstno okinčani in natrkani, z bobnanjem in trobentanjem iu tulenjem gredo na deželo in okolico dunajsko daleč na okrog spravljajo v nevarnost, je to liberalcem vspeh svobodnega združevanja, ali celo umetnosti in pospeh umetnosti. Naši liberalci sploh pospešujejo vse procesije, še pustnih norcev maškerade, le katoliškim državljanom nove svobodne Avstrije ne dovolijo prostosti po verskem čutilu iu potrebi romati. Da to svojo krivico in nesvobodo opravičijo, sklicujejo se na ono nesrečo, ki se je pripetila. Ali se pa tistim, ki so šli na kako veselico na suhem ali na vodi, še nikdar nobena nesreča ni pri-godila?" Tako piše protestantovska „Reform naš ljubeznjivi „SI. Narod" pa, ki tudi hoče biti liberalen, o tej reči v en rog trobi z umazanimi judovskimi listi dunajskimi. Po tem pa zopet lahko razsodite, kakov je njegov liberalizem ! 5 štipendij po 100 gld. je razpisanih pri živinozdravniški in podkovarski šoli v Gradcu za 1. 1875/76. Prošnje se oddajajo pri štajarskem deželnem odboru do 31. julija t. 1. — Dr. Herman Mulley, višji državni pravdnik v Gradcu, ki se poda. v pokoj, je dobil red železne krone III. reda. — Pod železniški vlak je prišel Ožbald Kajzer, težak v Vuhredu; kolesa so ga zdrobila. — Obesil se je v svojem stanovanji Jan. Kolenc, pisar pri topliški uradnici v Laškem, potem, ko se je poprej skušal s kraljevo vodico pokončati. — 71ettežkeječeje pri porotni sodniji v Celji dobil J. Cvirn, zato, ker je svojega gospodarja Požuna ubil. — 5 let težke se je spoznalo J. Ricingerju, ker je Marijo Krajnc v Zavrhu z nožem usmrtil. — Duhovske spremembe v tržaški škofiji: Č. g. F ranče Tomšič gre za kaplana v Kazle; č. g. Janez Teran gre za kaplana v Koprivo; č.g. Primož Šubic gre za kaplana v Storje. — Izurjen tat Jurij Žagaj šek je bil v št. Jurji ob južni železnici, kakor se nam piše, 12. aprila t. 1. od žandarja v trebuh zaboden, ker ga je bil z nožem napadel in mu ni pustil hiše preiskovati. Rana je bila, da-si ne globoka, vendar smrtna, kajti le malo minut potem je umrl. Večkrat zaprt je v ječi pesmi koval, ker godec je bil v prejšnjih časih, pri gostijah svatom marsikako okroglo zapel. Kakošnih misli da so tatovi v zaporu, kaže pesem, ktero je bil zadnji zložil in svojim tovarišem tatom zapel. Tu vam pošljem original, kteri mi je po naključbi v roke prišel in se po nekterih izpuščenih vrsticah le nekoliko opiljen glasi: Ko v samoti smo ga pili, So žendarji nas vlovilt, Hitro nas uklenejo Ino v Celje peljejo- Ko so v Celje nas prignali, So ljudje se nam smejali; Kak' se tam godilo nam, Kmalo bom povedal vam. Bili smo v veselem mesti Dolgo časa tam v aresti, Gori le na rotovži Pri gospod Pilatuži. Kašo dali nam so jesti; Da bi lože b'li v aresti, Skoda b'la nam konec strit' In tovarše zapustit'. Tukaj meni ni za biti, Ko ne dajo vinca piti; Kedar nas spusti oblast, Gremo hitro zopet krast. S krampom bodemo kopali, Z zvodom duri vzdigovali, Hočemo do vina prit', Če je treba vrata vbit'. Kedar bodo svinje klali, Bomo mi meso pobrali, Ko bi hteli nas podit', Moramo jih pa pobit'. Ko nas začnejo tož'vati, Nihče smeje kaj obstati, Kdor prav dobro bo tajil, Bo vesel še vince pil. Jurij Zagajšek. Dokler se jetnikom ljubi pesme zlagati, jim še ni sila, in bodo malo k poboljšanju ganjeni. Druge opazke si naj dela čitatelj sam» Listnica vredništva. G. Ivan Maj ar on iz Borovnice nam je poslal pojasnilo, v kterem g. Franju Suhadolniku, občinskemu svetovalcu, odgovarja, da ni v nobeni zvezi z dopisom iz Borovnice v 15. listu ,, Novic", kterega v 19. št. „Nov." njemu pripisuje, kar mu vreduištvo „Novic" dobrovestno more pritrditi. Tudi piše, da njemu in nobenemu drugemu ni auano, da bi so bilo o vravnavi ceste zborovalo, iu da pri meritvi pota ni on zvonca nosil. To je bistveni obseg omenjenega pojasnila. Osebnih napadov pa ne moremo objavljati in smo zarad tega 11a stran položili že prej g. Suliadolnikovo, in se