pottnina Diatana » gotovim Leto LVlK. V Liubliani. v petek, dne 13. septembra 1929 Št. 208
St. 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
ineseCno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeHska Izdaja celoletno vJugo-slavlfl 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrslr-mall oglasi po 1-5C ln 2 D,veCJl oglasf nad 45 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delv vrstica po 10 Dir o Prt večtem a naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ir dneva po prazniku
ireanUiiJo /e v Kopltarlevl ulici it. tillll HofcoulsJ se ne vračalo, nctranhlrana nismo .ve ne sprcfemo/o - UretJnlilvo •ripinn <1. 2050. upravntitva it. 2328
/Ve več sanja ampak nujna potreba
Najpomembnejši dogodek X. zasedanja Društva narodov je brez dvoma veliki Briandov govor, ki po svoji jasnosti in konkretizi-ranju idej spada med najboljše, ki smo jih sploh kdaj čuli iz Ženeve. Briand jc kot prvi odgovorni državnik vrgel v svet težko pričakovano, magično besedo, ki vžiga domišljijo in srca: Združene evropske države. S tem pa je Društvo narodov tudi vredno proslavilo svojo desetletnico in upravičilo svoj obstoj. Kajti kljub povojnim težavam, ki so mnoge take narave, da so zmožne vzbuditi srd narodov, kljub mnogim nasprotnikom in kljub dejstvu, da dejansko vsi nočejo miru, mora priznati vsak, da mirovna ideja vendarle ne^ prestano raste in se širi kakor mogočno drevo in je ni danes nobene sile več, ki bi jo v njenem pohodu mogla ustaviti.
Zveza med posameznimi etapami, katerim sledi mirovni razvoj, je organska in logična. Kellogov pakt, h kateremu so pristopile vse države, je moralno zavrgel vojno kot sredstvo za poravnavo mednarodnih sporov. To je bila prva etapa. Nujna posledica tega koraka je upostavitev obveznega mednarodnega razsodišča, ki naj moralni obsodbi vojne intervencije da juridično sankcijo. Imamo mirovno razsodišče v Haagu. Imamo tudi znane haaške konvencije iz leta 1899. in 1907., ki so jih podpisale skoraj vse države, a vemo, kako žalostno je vse to odpovedalo v veliki svetovni vojni. V mnogih drugih slučajih je haaško razsodišče čisto dobro poslovalo in je samo od 1794—1900 rešilo povoljno nič manj kot 173 mednarodnih sporov, a vedno v lastnosti prostovoljnega sodišča, in tako, da sta bili obe stranki v razsodišču zastopani. Torej ni šlo prav za prav nikdar za pravdorek, ampak za kompromis. Ruski car je pred vojno ponovno predlagal, naj bi haaško razsodišče dobilo obvezen značaj, toda radi odpora Nemčije se ideja ni mogla izvesti.
V mirovnih pogodbah je predvideno sicer obvezno mirovno razsodišče, toda ker sta Amerika in Anglija s svojimi dominijoni stali ob strani, vsa leta zadeva ni prišla iz mrtve točke. V sedanjem zasedanju Društva narodov pa je Anglija z dominijoni vred izjavila, da pristopa k omenjeni klavzuli. Poleg tega so pridno na delu, da omogočijo pristop tudi Ameriki. S tem, da se mirovno razsodišče v Haagu dvigne od prostovoljnega in priložnostnega razsodišča do mednarodnega sodišča s pravico obveznega pravdoreka, bo mirovna misel napravila silen korak naprej, ker bo ka-lilcem miru vedno težje započeti vojno.
Iz moralne in juridične sfere stopa ideja mirnega sporazumevanja na ekonomska tla: Panevropa! Nekoliko neprikladno je, da je moral Briand govoriti o tem pred Društvom narodov, ki ima mnogo širši, univerzalnejši značaj. Toda zaenkrat nimamo drugega mednarodnega foruma. Previdni in vedno taktni Briand je omenil, da gre zaenkrat le še bolj za idejo, kot konkreten načrt. »Povojna Evropa je razkosana in razdeljena. Med posameznimi deli so brezštevilne gospodarske ovire. Komaj se še moremo razumeti in naj gre za karkoli. Iščimo, da jo združimo. Toda predpisovati nočem v ničemer.« To so Brian-dove konstatacije. Vlade naj o tem razmišljajo in naj mu tekom leta objasnijo svoja stališča. Na prihodnjem zasedanju Društva narodov bo na tej podlagi mogel konkretneje precizirati predloge, kako gospodarsko zbližati Evropo in podreti ekonomske nasipe, ki nas na veliko škodo vseh danes drže vsaksebi.
To je vse. Prav za prav ni veliko. Toda je dejstvo, živo in resnično dejstvo, ki nam je ključ k velikemu spoznanju: Narodi hočejo skupaj!
Velikanske so ovire, ki jih bo združena Evropa pred svojim uresničenjem morala še premagati: Nezaupanje Amerike, ki v evropskem bloku vidi gospodarsko fronto proti sebi; neodločnost Anglije, ki še ne ve prav, ali naj med Ameriko in Evropo ostane s svojimi dominijoni ekonomski svet zase ali pa naj se pridruži Evropi; nezaupanje Nemčije, ki se boji, da bo Francija v zvezi z prijateljskimi slovanskimi državami zadobi'a prevladujočo pozicijo v Evropi; ekspanzivnost nekaterih evropskih držav, ki mislijo, da bi se izven tesnega ekonomskega okvira lažje razvijale, _ in končno najrazličnejši ekonomski
sestav v posameznih evropskih državah. Težko ie tudi vprašanje, kako odpreti meje tujim
Spremembe v fašistični vladi
Mussolini odda I sedem ministrstev — Grandi zunanji minister Edini zastopnik narodnih katoličanov odstopil
Milan, 1'2. sept. (Tel. »Slov.«) Mussolini je v svojo razbremenitev ukrenil obširne spremembe v svojem kabinetu s tem, da je skoro vse državne podtajnike v ministrstvih, katera je dosedaj vodil sani, imenoval za odgovorne ministre. Sam zase pa je obdržal razen poslov vladnega šefa samo še vodstvo notranjega ministrstva, v katero je kot državnega podtajnika poklical poslanca Arpinatija iz Bologne. Za zunanjega ministra jc bil imenovan poslanec Grandi, za njegovega državnega podtajnika pa poslanec Amadeo Fani. Za kolonijalnega ministra je bil imenovan dosedanji državni podtajnik general de Bono, za njegovega podtajnika pa poslanec Lessona. Za vojnega ministra je imenovan dosedanji drž. podtajnik general Gazzera in za drž. podtajnika poslanec Manaresi, odvetnik iz Bologne. Za mornariškega ministra je določen dosedanji drž. podtajnik admiral Sirianni, za drž. podtajnika v tem ministrstvu pa senator Rus-so, bivši mornariški častnik. Za ministra /.a zrakoplovstvo je imenovan general Balbo, kateremu je kot drž. podtajnik dodeljen poslanec Riccardi Rafaele. Dalje je bil imenovan za ministra za javna dela dosedanji drž. podtajnik notr. ministrstva poslanec Bianchi in za njegovega podtajnika poslanec Dei Crolla-lanza. Za korporacijskega ministra je imenovan dosedanji državni podtajnik Bottai, kateremu sta prideljena dva državna podtajnika: poslanca Fiosa in Trigona. Naučno ministrstvo se bo imenovalo v bodoče ministrstvo za narodno vzgojo in je bil za ministra imenovan poslanec Giuliano Balbiuo, prej profesor filozofije na univerzi v Firenzi. Za nje-
gova podtajnika pa sta bila imenovana poslanec di Maržo iz Palerme ter za fizično in mladinsko vzgojo poslanec Ricci, do sedaj voditelj fašistovskega mladinskega pokreta. Ministrstvo za narodno gospodarstvo se spremeni v ministrstvo za poljedelstvo in- narodno gospodarstvo ter je bil imenovan za poljedelskega ministra dosedanji drž. podtajnik poslanec Acerbo, kateremu se je pridelil kot drž. podtajnik znani poljedelski pisatelj in poslanec Marescalchi. Vse poslovanje za popolno obdelavo dežele po zakonu o melioracijskih delili se združi v novem državnem podtajni-štvu, katerega vodstvo je Mussolini poveril poslancu Serpieriju iz Forlija, ki je preje deloval kot profesor kmetijstva v Milanu in Firenzi. Novo imenovan je bil nadalje poslanec Morelli za drž. podtajnika v pravosodnem ministrstvu in poslanec Piegazzi za drž. podtajnika v poljedelskem ministrstvu. Novi ministri bodo prisegli v ponedeljek. V skoro popolnoma preurejenem kabinetu je število ministrov narastlo od 6 na 13, ker je Mussolini odstopil sledečih sedem ministrstev: zunanje, vojno, mornariško, kolonijalno, za zrakoplovstvo, korporacije in javna dela. Ministrstvo za narodno gospodarstvo se ukine ter se njegovi posli razdelijo na ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in korporacije. Na podlagi te preureditve so bili odpuščeni naučni minister Belluzzo, njegov državni podtajnik, poslanec Leicht ter minister za narodno gospodarstvo Martelli. Značilno je tudi, da je odstopil podtajnik za pravosodstvo Mattei-Gentili kot edini zastopnik narodnih katoličanov v kabinetu.
Organizacija bombnih atentatov odkrita
Številne aretacije, med njimi več urednikov - Aretiranci taje krivdo
Berlin, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Policija vrši z največjo odločnostjo preiskavo v Hamburgu, Altoni, Berlinu in raznih drugih krajih po deželi, da popolnoma odkrije zadnje bombne atentate. Število aretiranili in množina zaplenjenega materijala je tako velika, da urejevanje z ozirom na pomen in posebnost atentatov napreduje le počasi. V Berlinu je bilo aretiranih 13 osumljenih oseb ter se smatra, da so glavni krivci prijeti. Policija išče še nekatere osebe, ki so bile v zvezi s
Dohodki carinarnic
Belgrad, 12. sept. (AA.) V zadnji tretjini mesca avgusta so znašali dohodki glavne carinarnice v Belgradu 11,095.857 Din, v Zagrebu 14,086.843, v Novem Sadu 10,118.342, v Ljubljani 11,832.575, v Dubrovniku 4,497.381, v Skoplju 1,535.700, v Splitu 1,812,217. Skupno 54,978.915 Din.
V drugi tretjini meseca avgusta so znašali dohodki vseh glavnih carinarnic 36,135.440, v prvi tretjini pa 37,847.720 Din.
Od 1. aprila do 31. avgusta 1929. so imele glavne carinarnice skupno 643,014.672 Din prejemkov. V proračunu je bilo za to obdobje predvidenh carinskih dohodkov 615,962.498.
Lani so znašali carinski dohodki za čas od 1. aprila do 31. avgusta 663,613.363 Din, v proračunu pa je bilo predvidenih 689,449.994 Din.
Šibenik, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Angleški admiral, ki se nahaja na vojni ladji »London«, je včeraj obiskal več krajev v severni Dalmaciji, med njimi veliki rudnik boksita pri Drnišu in električno centralo na Krku. Angleški admiral bo na čast šibeniškemu meščanstvu priredil na »Londonu« velik ples, ki ga bo Šibenik vrnil s prireditvijo velike ljudske veselice in slovesno razsvetljavo mesta.
temi organiziranimi napadi.
Altona, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Število aretirancev se je ponoči zopet zvišalo. Med novimi aretiranci se nahajajo pripadniki na-rodnosocijalistične stranke, posebno uradniki narodnosocijalističnih listov, katerim je s tem onemogočeno izhajanje. Vodstvo stranke je že interveniralo radi teh aretacij. Vsi aretiranci zaenkrat najodločneje zanikajo sodelovanje in celo Nickels, katerega krivda je dokazana, noče priznati krivde.
Spominska slavnost v Dobrudži
Bukarešta, 12. sept. (AA.) Naš poslanik v Bukarešti Čolak Antič, naša kolonija, jugoslovanski oficirji in udeleženci krožnega poleta Male antante in Poljske, so priredili v Medži-dijii v Dobrudži spominsko slavlje pred spomenikom padlih junakov dobrovoljske divizije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slavju so prisostvovali komandant tamošnje artiljerijske brigade general Lintes kot odposlanec romunske vojske, oficirski kor, župan Mcdžidijc in številno občinstvo. Veterani minulih vojn so prišli s svojimi zastavami. Po nagovoru generala Lin-tesa in govoru romunskega polkovnika Viktorja je povzel besedo jugoslovanski poslanik v Bukarešti Čolak Antič, ki se jc zahvalil romunski vladi, vojski, meščanstvu in županstvu v Mcdžidiji za pažnjo, ki jo izkazujejo spomeniku jugoslovanskih junakov v Dobrudži. Ataše jugoslovanskega poslaništva v Bukarešti polkovnik Stojanovič pa jc orisal razvoj vojnih operacij v Dobrudži. Na naš spomenik so položili številne vence zastopniki romunske vlade, vojske, našega poslaništva v Bukarešti, nacijo-nalnih korporacij in zasebniki. Slavje se jc končalo z defiliranjem domače garnizije.
izdelkom, da ne bi bila uničena domača, šibkejša produkcija.
Vse to so velike ovire. Toda preko vseh se uveljavlja optimizem, da se bo ob dobri volji vseh našel način boljšega sožitja med narodi, kakor pa je danes. Najznačilnejše je dejstvo, da se nihče izmed delegatov 53 držav, ki so v Ženevi bile zastopane, ni izjavil proti Briandovi zamisli. To pomeni vse. To je znak, da narodi preboievajo ono zmotno miselnost, v katero jih je zazibal militarizem, da z nekako fatalno nujnostjo
morajo stati oboroženi drug ob drugem, ali celo drug proti drugemu. Tc fatalnosti narodi več ne priznajo, ker je zmotna in Iaž-njiva. Vojna je tista, ki je protinaravna in lažnjivo je tisto poveličevanje vojnih heroj-stev. Mi priznavamo samo eno fatalnost, in ta je, da so narodi ustvarjeni za mirno sožitje. Naloga državnikov jc, da temu, kar jc v dušah in v srcih vseh, najdejo pravega izraza. Zato je vsa Evropa tako veselo odjeknila ob Briandovem pozivu k Združeni Evropi.
Oprava /e vKopltarlevt ul.it.a ^ Celsovnl račun: Clubl/ana itev. 10.G50 ln 10.349 xa Inaerate, Saralevoit.7503, Zagreb it. 39.011. Praga ln Dunal it. 24.797
Statut za mednarodno razsodišče izgotovljen
Ženeva, 12. sept- (Tel. »Slov.«) Konferenca signatarnih držav za statut mednarodnega razsodišča je danes končala svoje delo za spremembo statuta in odobrila vse naj-glavnejše spremembe, to je, odpravijo se štirje nadomestni sodniki in zviša se število stalnih sodnikov od 11 na 15, pri čemer je verjetno, da bo prihodnje leto pri novih volitvah zbora sodnikov izvoljen tudi kak nemški pravni učenjak za sodnika v mednarodnem razsodišču; dalje, da se ustanovijo res stalne sekcije razsodišča namesto dosedanjih dveh sekcij v Haagu. Zapisnik o pristopu Združenih držav ameriških je bil odobren.
Tatvina zagr. diptiha - delo znanega pustolovca?
Zagreb, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Tatvina zagrebškega diptihona tvori še vedno predmet zanimanja v Zagrebu. Doznava se, da se imenuje dotičnik, ki jo verjetno ukradel diptihon, Mirko Maratovič, ki je znan v Dalmaciji po svojih pustolovskih podjetjih. Imenovani je nezakonski sin ter je tekom svojega življenja večinoma kot trgovski potnik imel velike tožbe za dedščine, ki so baje pripadale njemu. Uglednim osebnostim v Dalmaciji se je predstavljal kot sin imenitnih staršev ter se je zadnje čase predvsem zanimal za stare umetnine. Zanimivo je, da je čez 11 mesecev pod imenom grof Pyelik-Ynna stanoval v stolpu zagrebške katedrale, še bolj čudno in nepojasnjeno pa je, kdo je tista oseba, ki je prihajala k njemu v duhovniški obleki. Prevladuje mnenje, da la oseba ni bila duhovnik, temveč spretno maskiran njegov pomagač. Vaš dopisnik je zvedel, da se je Maratovič skoro celo leto 1928. mudil v Parizu, kjer je prišel v stik z mnogimi odličnimi našimi državljani. Te osebe je skušal zainteresirati za svoje umetniške slike. Potom naših državljanov v Parizu pa je dobil zveze tudi s Francozi- V avgustu preteklega leta je trdil, da mora odpotovati v Boston, kjer da namerava prodati neko izredno dragoceno umetnino. Takrat je gojil tudi načrt, da ustanovi v Zagrebu velik informativen dnevnik in je za to svojo misel pridobil tudi nekatere jugoslovanske časnikarje v Parizu.
Slava kraljeve garde
Relgrad, 12. sept. (Tel. Slov.«) Topničar-ski polk in pionirska četa kraljeve garde sta danes slovesno obhajala svojo slavo, katere se je udeležil predsednik vlade, general Živ-kovič ter ministri Uzunovič, Hadžič, Šverlju-ga, Frangeš, Radivojevič in Demetrovič. Nj. V. kralj je čestital polku s sledečim brzoja-vom iz llidže: »Prepričan o primerni vztrajnosti v službi, brezmejni požrtvovalnosti in neomejeni zvestobi topničarjev in pionirjev svoje osebne straže, čestitam k slavi in pošiljam svoj pozdrav. Živeli junaki! Aleksander.«
Belgrajske vesti
12. septembra,
Belgrad, 12. sept. (Tel. -Slov.«) Nj. V. kralj je odlikoval komisarja finančnega ministrstva dr. Vladimirja Pertola z redom sv. Save III. reda.
Belgrad, 12. sept. (Tel. Slov.<) Današnje »Službene Novinec prinašajo zakon o konvenciji med kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko, ki urejuje medsebojne terjatve in dolgove precl 26. februarjem 191!). Konvencijo so sklenili v Pragi 7. novembra 1928.
Belgrad, 12. sept. (AA.) Minister prosvete jc odobril dopust učiteljem zadrugarjem, ki se bodo udeležili skupščine učiteljev zadru-garjev in kongresa Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug v Belgradu. Dopust velja od 16. do 20. septembra.
Truplo pokojnega dr. Salamoua Alkalaia. predsednika židovske cerkvene občine v Belgradu so danes popoldne z brzovlakom prepeljali iz Dobrne pri Celju v Belgrad. Mrliča so v židovskem domu položili na mrtvaški oder.
Belgrad, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Na cesti Niš—Prokuplje so pozno ponoči napadli ma-skirani razbojniki trgovca Milosava Gjogjevi-ča iz Košar ter mu vzeli ves denar in dragocene predmete. Prebivalstvo niške oblasti je zelo razburjeno, ker je v enem mesecu to že Hretji slučaj, da so maskirani roparji napadli potnike. Policija kljub vsem naporom do sedaj ni mogla izslediti zločincev. Veliki žu pan dr. BaltiČ je izdal za varstvo polnikov najstrožje odredbe.
Zasedanje Društvu narodov
izjave gospodarskih strokovnjakov
Kakšno bodi delavsko zavarovance
Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani je z ozirom na namero vlade, da revidira, oziroma reformira socialno-za varovalno zakonodajo in institucije v državi, izdelala tozadeven konkreten predlog, ki si ga bodo po vsej priliki osvojile preko Delavske zbornice vse delavske organizacije v Sloveniji in ga predložile g. ministru za socialno politiko.
Spoin;nica Jugoslovanske strokovne zveze jako debro pokaže na glavno hibo našega delavskega zavarovanja, ki je v nepotrebnem in dragem Osrednjem uradu za delavsko zavarovanje v Zagrebu.
Spomenica formulira sledečo konkrektno reformo delavskega zavarovanja v naši državi:
Avtcnomne delavske zavarovalnice.
Namesto sedanjih številnih Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, rudarskih bratov-skih skladnic, železniških humanitarnih fondov hi najrazličnejših drugih privatnih in javnih blagajn in fondov naj se ustanovi sedem popolnoma avtonomnih delavskih zavarovalnic, katerih področja imajo koincidirati s področjem delavskih zbornic in katere bodo izvajale celotno delavsko zavarovanje na svoj račun in riziko.
Kako naj bo poslovanje.
Organizacija in poslovanje delavskih zavarovalnic moreta biti tako enostavna, da jih bodo mogli delavci in podjetniki brez težav kontrolirati? V ta namen zahteva JSZ vsestransko m do skrajnosti izvedeno unifikacijo zavarovanja v tehničnem in organizatoričnem pogledu. Namesto bolniškega, nezgodnega, pokojninskega in brezposelnega zavarovanja naj se uvede enotno socialno zavarovanje z enotnim prispevkom za vse vrste zavarovanj, to je za bolezen, za nezgode, za onemoglost in snnt in za brezposelnost.
Vsi delavci in nameščenci naj bodo enotno zavarovani.
Vsi delavci, tudi rudarji, železničarji, privatni nameščenci itd. morajo biti brezpogojno zavarovani pri delavski zavarovalnici. Lahko pa imajo razne kategorije delavcev še komplementarne zavarovalnice ali fonde za dosego višjih, njihovemu socialnemu položaju primernih dajatev. JSZ zahteva nadalje široko poenostavljenje mezdnih razredov, računanja prispevkov in poslovanja sploh, da bo delavec popolnoma na jasnem glede svojih pravic in dolžnosti napram delavski zavarovalnici.
Kako naj se gospodari.
V gospodarskem pogledu se mora delavskim zavarovalnicam dati in zagarantirati možnost, da z delavskim denarjem tako racionelno gospodarijo kakor vsako privatno podjetje. V to svrho morajo imeti delavske zavarovalnice nekak gespodarsko-političen oddelek, ki ima dolžnost skrbeti za to, da se celokupno premoženje delavske zavarovalnice pravilno investira in obrestuje. Za merilo rentabilnosti, katero morajo dosegati delavske zavarovalnice, naj služijo tečaji državnih m pupilarno varnih javnih vrednostnih papirjev na domačih borzah.
Kaj z Osrednjim uradom?
Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu je v svoji sedanji funkciji nepotreben socialnemu zavarovanja, ker izvršuje večinoma manipulativne pesle, katere bi lahko Okrožni uradi sami hitreje, bolje in ekonomičneje izvršili. Uvrščanje obratov v nevarnostne razrede in odstotke je nepotrebno in mora kot tako od-pasti, da se prištedijo težki milijoni. Trajne rente lahko likvidirajo Okrožni uradi prav tako kot začasne. Retaksacija receptov se lažje in bolje izvrši pri OUZD, ki bolje pozna lokalne razmere. Sestavljanje zavarovalno tehničnih bilanc ni težje kakor sestavljanje knjigovodskih bilanc. Ni t c rej nobenega razloga ali stvarnih zaprek, da vsa ta dela pridejo na Okrožne urade in še toliko manj na delavske zavarovalnice. Upravni stroški bivših delavskih zavarovalnic zoper nezgode so bili mnogo nižji in zaključki poslovnih let povoljnejši nego pri Središnjem uredu.
Radi tega zahteva JSZ, da se namesto Sre-dišnjega ureda ustanovi posebna institucija, ki bi izvrševala samo posebno kvalificirana dela, zlasti ona, katerih ne bi zmogle delavske zavarovalnice.
Pokojninsko in brezposelno zavarovanje. -
Milijonski prihranki na upravnih stroških (ki bi se dobili na ta način, da dvojno delo odpade in ostalo racionalizira) in milijoni, katere je megoče dobiti iz več milijonskega premoženja Središnjega ureda z racionalnim gospodarstvom, dopuščajo, ds se pri sedanjih povprečnih prispevkih brez večjega znatnega povišanja izvede tudi pokojninsko in brezposelno zavarovanje delavcev.
Taka revizija je v interesu vseh.
Na znižanju upravnih stroškov in na racionalnem gospodarstvu z delavskim denarjem je pa zainteresiran ne samo delavec, ki si na ta način peveča dajatve, ampak tudi vse narodno gcspoaarstvo.
Ncvcsadska vremenska napoved. V severnih in vzhodnih krajih večinom jasno. V za-paduilt oblačno. Vetrovi povsod slabi. Temperatura se nc bo bistveno spremenila.
Dunajska vremenska napoved; Dosedanje lepo vreme bo trajalo daljev.
Ženeva, 12. sept. (Tel. »Slov«.) V drugi komisiji Društva narodov je predložil dr. Breitscheid poročilo o gospodarskih delih Društva narodov v preteklem letu. Pri tem
je navajal, da je vse prizadevanje Društva narodov za ohranitev in normalizacijo gospodarskih razmer zadelo ne samo na celo vrsto naravnih težkoč, temveč se je imelo predvsem boriti tudi š pomanjkanjem skupne dobre volje. Društvo narodov je na gospodarskem polju, kolikor se tiče manjših del, razvijalo izredno koristno delovanje. Tako je dr. Breitscheid posebno naglašal dolgoletno delo za dogovor o poenostavljenju carinske nomenklature, ki bo najbrž gotovo prihodnje leto. Pri velikih vprašanjih pa še ni videti nobenih praktičnih uspehov. Dr. Breitscheid je odklonil tudi angleški predlog, da se za dve leti uvedejo carinske počitnice, to je da se za dve leti ne zviša nobena carina. — Francoski delegat Loucheur je k dr. Breitscheidovemu poročilu, ki se izjavlja tudi o drugih vprašanjih gospodarskega komiteja, kakor o odpravi carin in o odpravi uvoznih in izvoznih prepovedi, pripomnil, da smatra poročilo nemške-
Pred pogajanji med Anglijo in Rusijo
London, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča diplomatični dopisnik ^Daily Telegra-pha :, je bila sedaj odposlana sovjetski vladi nova angleška nota. Kakor doslej je bila tudi ta nota odposlana s posredovanjem norveške vlade, katere ministrski predsednik je v Ženevi, tako da se ne more reči, ali izhaja nota iz Londona ali iz Ženeve. Nota ima namen omogočiti direkten razgovor med Henderso-nom in zastopnikom ruske vlade takoj, ko se angleški zunanji minister vrne iz Ženeve.
Mac Donaldova pot v Ameriko
London, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Macdonald je imel včeraj v Seaham Harbouru govor, v katerem je dal nekatera pojasnila o angleško-ame-riških razgovorih glede razorožitve na morju. Rekel je med drugim, da prav za prav ni mogoče govoriti o pogajanjih, temveč samo o razgovorih, ker sta tako Amerika kakor Anglija previdni in hečeta prej priti do sporazuma, preden bi svetu o tem poročali. Treba je poudariti, da Anglija ne išče nobene aliance z Ameriko.
London, 12. sept. A A. Reuter poroča iz Washingtona, da se jc v Beli hiši danes vršila konferenca, ki je trajala dve uri. Na konferenci se je razpravljalo o dosedanjem poteku pogajanj za pomorsko razorožitev med Veliko Britanijo in Združenimi državami severne Amerike.
London, 12. sept. (Tel. »Slov.«} Diplomatični dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da bo Mac Donald 28. septembra odpotoval v Washington, če se bo do tedaj dosegel načelni sporazum med njim in Hooverjem o razorožitvi na morju.
Boji na vzhodu
London, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Iz Muk-dena prihajajo nadaljnje vesti o bojih med Rusi in Kitajci. V Pograničnaji so ruska letala z bombami razbila kolodvor, radio-postajo in brzojavni urad. Ubitih je bilo 60 oseb. Včeraj zjutraj so ruska letala z bombami napadla mesto Mulin, tako da je železniški promet med Mukdenom in Pograničnajo prekinjen. Civilno prebivalstvo je dobilo poziv, da izprazni mesto. Ob izlivu Sungarija v Amur je prišlo 7 ruskih topničark, ki pa niso mogle nadaljevati pota, ker je bila reka zaprta z minami.
Boji v Maroku
Pariz, 12. sept. (Tel. »Slov.:) O včerajšnjih bojih v Maroku se poroča sedaj iz Rabata, da je znašalo število mrtvih na obeh straneh 22. Razen tega je bilo težko ranjenih deset domačinov.
Lord Roihemere proti Angleški palestinski politiki
London, 12. sept. (Tel. »Slov.«) Lord Ro-themere je objavil v >Daily Mailu« članek o angleški politiki na vzhodu, ki predvideva obrambo Arabcev v Palestini. Članek zaključuje z zahtevo, da naj Anglija vrne svoj mandat. Rothemere trdi, da je bila Balfourjeva deklaracija iz leta 1917. samo kos vojne propagande, kar bi morala tudi ostati, ker ni bila niti angleškemu narodu niti angleškemu parla-; mentu predložena v odobritev.
Novi angl. poveljnik v Palestini
Jeruzalem, 12. sept. AA. Včeraj je prispel v Jeruzalem viceadmiral zrakoplovstva Gau-dings in prevzel poveljstvo nad vsemi angle-i škimi četami v Palestini.
Uradna preiskava proti
dobičkarjem oboroževanja
Washington, 12. Sept. (AA.) Senat je sklenil uvesti uradno preiskavo proti onim ladje-delniškim družbam, ki So s podkupljenimi agenti in lažnivimi vestmi preprečili ucoeh ženevske I razaorožitvene konference,
ga delegata za nenavadno pesimistično in da se bo o tem jutri izjavil obširneje.
Društvo narodov dobi lastni radio
Ženeva, 12. sept. A A. Včeraj popoldne so zborovale Iri važne komisije Društva narodov. Komisija za razorožitev in varnost je razpravljala o ustanovitvi popolnoma samostojne in neodvisne brezžične postaje, ki bi bila samo pod uplivem in za uporabo Društva narodov. Po zavrženi diskusiji je bil predlog soglasno sprejet.
*
Komisija za proračun je imenovala španskega delegata Batelo za svojega poročevalca v plenumu skupščine Društva narodov.
Komisija za pogodbe jc odbila s 4:3 glasovom prediog kitajskih delegatov,, da se revidira čl. 19 pakta Društva narodov. Kitajski delegati so po glasovanju izjavili, da vztrajajo pri svojem predlogu in da ga bodo predložili plenumu. Kitajski delegati govore celo o možnosti, da zapnste Ženevo, če ne bi bil sprejet njih predlog.
Razdelitev nagrade letalcem male antante
Bukarešta, 12. sept. (AA.) Sinoči je romunski aeroklub priredil svečano večerjo v čast udeležencev letalskih tekem držav Male antante in Poljske. Večerji je prisostvoval predsednik vlade Maniu, jugoslovanski poslanik v Bukarešti Čolak A n t i č , predsednik romunskega aerokluba Bibosco, inšpektor letalstva general Gorski ter večje število romunskih letalskih oficirjev. Tekom banketa so se razdelile zmagovalcem letalskih tekem po državah Male antante in Poljske razpisane nagrade.
Vedno prisrčnejši odnošajl s Poljsko
Varšava, 12. sept. AA. »Pat« poroča, da je trgovsko-industrijska zbornica v Varšavi priredila sinoči banket v počast bivšemu ministru financ v Litvi Petroviču, bivšemu finskemu ministru Krvinnenu in načelniku jugoslovanskega ministrstva za trgovino in industrijo Lazareviču. Pri desertu je govoril tudi načelnik Lazarevič, ki je ugotovil, da postajajo prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Poljsko vedno bolj prisrčni.
Imenovanja pri carini
Belgrad, .12. sept. (Tel. »SIov.c) Nj. V. kralj je na predlog finančnega ministra podpisal ukaz, s katerim se postavlja za revizorja v 2. skupini II. kategorije pri glavni carinarnici v Ljubljani Tripa Kamenarovič, do sedaj revizor carinarnice na Korčuli. V oddelku carinskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani se postavlja za višjega revizorja v
I.	skupini 11. kategorije Anton Cigoj, višji revizor iste skupine iu kategorije pri carinarnici v Ljubljani. V glavni carinarnici v Mariboru pa se postavlja za višjega revizorja 1. skup. II. kateg. Hladnik Jernej, višji revizor iste kategorije in skupine v Zagrebu, za revizorja 2. skup. II. kateg. pa Dimitrije Nikolič, do sedaj v službi v Zagrebu.
Pri glavni carinarnici na Jesenicah je postavljen Otmar Pavlinovič iz Prahova v 2. skupini II. kategorije, pri glavni carinarnici na Rakeku Josip Prtič v 2. skupini II. kategorije, do sediaj v Zagrebu. Pri glavni carinarnici v Mariboru je postavljen Boris Pipuš v 3. skupini
II.	kategorije, dosedaj v Preki, nadalje Luka Popovič in Viktor del Tossa v 4. skupini II. kategorije, do sedaj v Zagrebu, nadalje Maks Ši-šulj v 4. skupini II. kategorije, do sedaj na Sušaku. V Novi Sad je prestavljen iz Ljubljane Ljdbomir Djukanovič, za carinika 3. skupine II. kategorije pa Ludvik Mišmaš iz Maribora. V glavno carinarnico v Osijeku je prestavljen Žarko Priča v 3. skupini II. kategorije, do sedaj v Ljubljani. V glavno carinarnico v Sarajevu je prestavljen Veljko Krunič v 3. skupini II. kategorije, do sedaj pri carinarnici Dravograd -Meža. K glavni carinarnici v Skoplju je prestavljen kemik Marko Kranjec v 7. skupini
I.	kategorije, do sedaj v Ljubljani. V glavno carinarnico na Sušaku je prestavljen Dragotin Stipanovič v 3. skupini II. kategorije, do sedaj na Jesenicah, in Aclolf Ponikvar v 4, skupini
II.	kategorije. V glavno carinarnico jugoslovanske svobodne cone v Solunu je prestavljen Dragotin Paljaga, carinik v 3. skupini II..kategorije. V glavno carinarnico v Gjevgeliji je prestavljen Udarlich Steindl v 3. skupini III. kategorije, do sedaj v Gornji Radgoni. V glavno carinarnico na Jesenicah je prestavljen Metod Rejc v 3. skupini II. kategorije, do sedaj v Gjevgjeliji, in Aleksander Nikolič v 4. skupini II. kategorije, do sedaj v Belgradu. Iz Maribora v Koprivnico je prestavljen Mladen Berič v 3. skupini II. kategorije. V glavno carinarnico na Krku je prestavljen iz Maribora Vekoslav Slavit v 3. skupini II. kategorije. V glavno carinarnico na Rakeku je prestavljen za carinika v 3. skupini II. kategorije Josip Jev.iikar iz Zagreba. V glavno carinarnico v Gornji Radgoni pa jc prestavljen Božidar Klobučar v 3. skupini II. kategorije, do sedaj v Baru, in Josip Ivančan v 3. skupini II. kategorije.
Vatikan in fašizem
Ob sklepu lateranskega konkordata je ita lijanske katoliške kroge prevzel nepopisen ■.optimizem, ki jc našel odmeva po vsem daljnem katoliškem svetu. Pij XI., čigar osebno delo je bilo sprava med sv. stolico in italijansko državo, je pa takoj modro uvidel, da bi praktična izvedba konkordata mogla naleteli na razne težkoče, ki često ne izhajajo od vodstva, ampak od podrejenih fašističnih organov. In res je prišlo do ncsporazusnljenja glede svobodnega isdejstvovauja katoliške akcije. Med »Osservatore Romano«, vatikanskim glasilom, in »Popolo di Roma« se je razvila živahna in dolga polemika o značaju katoliške akcije. »Popolo« je trdil, da katol. akcija spada pod čl. 214 in 218 italijanskega policijskega zakona in da morajo vse organizacije, ki so v zvezi s katoliško akcijo (Marijine družbe, tretji red, mladinske patronažne organizacije itd.) dobiti od države dovoljenje, da bodo imele pravico združevanja. Shodi morajo biti policiji priglašeni, prav tako morajo predložiti sezname odborov v potrditev. Na vsak način se je skušalo na tak način vtisniti katoliški akciji politični značaj.
»Osservatore« je z vsem razpoložljivim materijalom dokazoval nepolitičnost katoliške akcije in je proti onim, ki so nezaupljivi in ne-pomirljivj, opozarjal, da je že tudi v letih 1919. do 1925., v dobi italijanske Ljudske stranke, obstojala katoliška akcija kot politično neza-visna., le od cerkve vodena organizacija. Kot značilno je »Ošser atore« navedel pismo, ki ga je kardinal Gasparri 2. oktobra 1922 pisal o katoliški akciji: .Katoliška akcija ni gibanje, ki bi bilo usmerjeno k materijelnim in zemeljskim ciljem, ampak išče duhovnega in nadnaravnega; akcija ni politična, ampak verska in zato v vsem odvisna od cerkvene avtoritete.«
Največ škodujejo zdravemu razvoju katoliške akcije, kakor jo je zamislil papež, oni katoliški krogi, ki so popolnoma zavervani v fašistično državo, ki zato v državni kontroli nad katoliško akcijo ne vidijo nič neprimernega in so v svojem neumevanju tega gibanja iz konkordata poiskali navidezne analogne slučaje, da ima n. pr. država besedo pri škofovem imenovanju ali nastavitvi župnikov. Podobno oblast naj bi imela država tudi nad katoliško akcijo. Tako za katoličane nevredno in ponižujoče pojmovanje je izraz onih krogov, ki smatrajo konkordat za znamenje ugodnega brezdelja, pri čemer naj se vse naredi potom države in z njeno silo, ne da bi pomislili, kako preživelo in za dušno pastirstvo pogubno je tako stališče.
Še vedno je zelo veliko vprašanje, ako in v koliko se. bodo mladinske organizacije v okviru katoliške akcije ob Ballili, oficielni fašistični mladinski organizaciji, mogle uveljaviti. Okrog tega vprašanja se bo sukal najhujši boj. Fašizem se namreč boji, da bi mladina, ki ne bi uživala skozi in skozi fašistične vzgoje, pogrešala onega ekskluzivno nacionalističnega duha, kakor si ga oni zamišljajo. Da vidimo, pod kakimi vidiki fašisli obravnavajo to vprašanje, zadostuje, ako navedemo, kaj pravi znani Ssttimclli v »Impero«: »Fašistična država mora vzgajati za osvajanje, kajti ona je vtele-šenje prvega naroda na svetu, italijanskega, kateremu je Bog izročil vodilno prvenstvo. Papež ne more tajiti, da vsi narodi na svetu vzgajajo ekspanzivnosči. Zato bi bilo narav-nost zločinsko, ako bi kdo skušal izvoljeni narod (t. j. italijanski} sredi imperializma manjvrednih ljudstev razoroži'!,« To se očividne nanaša na pacifizem cerkve.
Budimpeštanski turnir
Budimpešta, 12. sept. (Tel. Slov.«) Deseto kolo šahovskega turnirja je prineslo senzacijo, da je Colle premagal Rubirtsteina v igri z dam-skim gambitom po 46 potezah. Colle si je že v začetku igre pridobil enega kmeta in je ostal do konca na boljšem. Igral je lepo končno igro s tekoči. Havasyi je premagal Prokeša po ho-landski obrambi v 36 potezah. Capablanca je premagal Steinerja po španski otvoritvi v 32. potezi. Steiner je v 8. potezi napravil teoretično napako in izgubil eno figuro. Tartakovver je premagal Canala v damskeni gambitu po 67 potezah. Thomas jc premagal Brinckmanna v španski partiji po 31 potezah. Vajda je premagal van den Boscha v damskem gambitu po 35. potezi. Partija Przepiorka—Monticelli z damskim gambitom je bila po 48. potezi prekinjena in je Monticelli na boljšem. Stanje po desetem kolu: Capablanca 7 in pol (1), Tartakovver 7, Vajda 6 in pel, Rubinstein 6(1), Thomas | 6, Havasyi 5 in pol (1), Colle 4 in pol, Przepi-! orka 4 (2), Canal 4 (1), Steiner in Monticelli 3 in pol (1), van den Bosch 3, Prokeš 2 in pol (1), Brinckmann 1 in pol (1).
Split, 12. sept. (Tel. »Slov.«) V Dalmaciji se je začela trgatev, ki bo dala po dosedanjih cenitvah 50% več grozdja kakor lanska. Vsled velikih zalog starega, še ne prodanega vina je cena grozdju zelo nizka in znaša 1 do 2 Dih za kilogram po vsej Dalmaciji. Tudi koruzna žetev je letos izredno dobro uspsl.i ter bo dala desetkrat večji pridelek, kakor lani.
Dovoljujemo si, ~
k jesenski seziJI opomnili cenj. da mena moderne Vzorce blaga za damske plašče, ki smo jili prejeli,ter na na« krojni ale'je, ki jih kroji po priznani eleganci. Vabi Vas tvrdka:
J^UJ
/ /
aj/e novega
Koledar
Petek, 13.septembra: Frančišek Ksaverij, Mavricij, Notburga, devica.
Brezposelnost v Sloveniji
Ljubljana, 12. septembra.
Kadarkoli se govori ali razpravlja o brezposelnosti, treba resnici pogledati v oči, treba je navaja« številke. Le na podlagi suhih številk se da ugotoviti točno stanje tega zla, najboljša diagnoza problema brezposelnosti.
V Sloveniji živi nekaj nad milijon ljudi. Rentnikov ni med nami, skoro vsakdo živi od tega, kar zasluži z rokami ali z glavo in tudi premožni ijudje se trudijo, da bi lastno premoženje uživali. Nihče med Slovenci ne drži rad križem rok, razen onih, ki so v to prisiljeni. Število brezposelnih je pri nas v primeri s številom zaposlenih majhno, vendar vseeno znatno. In tudi to bi izginilo, če bi se odpravil pri nas pravi vzrok brezposelnosti: pomanjkljiva organizacija dela.
Ljubljanska borza dela se s svojimi podružnicami v Mariboru, Celju in v Murski Soboti trudi, da bi odpravila la nedostatek. Uspehi, ki jih je dosegla, so vredni vsega priznanja, ali sama ne zmore vsega. Za popolno odpravo brezposelnosti je predvsem potrebno izboljšanje naše produkcije. Šele potem bodo v Sloveniji brezposelni samo oni, ki ne bodo marali delati.
Več delavcev kot dela.
Če primerjamo površno številke, pridemo do teh-lo ugotovitev: v Ljubljani je v prvi polovici letošnjega leta iskalo dela 3508 moških in 922 žensk, skupaj 4430 brezposelnih, v Mariboru 3067 moških in 1537 žensk, skupaj 4604 brezposelnih, v Celju 2891 moških in 927 žensk, skupaj 3818 brezposelnih, v Murski Soboti pa 3540 moških in 2179 žensk, skupaj 5719.
Delo pa je bilo nasprotno ponudeno v Ljubljani 3335 moškim in 473 ženskam, skupaj je bilo 3808 prostih mest, v Mariboru 1124 moškim in 1288 ženskam, skupaj 2412 prostih mest, v Celju 1252 moškim in 512 ženskam, skupaj 1764 prostih mest, v Murski Soboti 2927 moškim in 2121 ženskam, skupaj 5048 prostih mest.
Posredovanj je bilo izvršenih v Ljubljani 1988 za moške in 366 za ženske, skupaj 2354, v Mariboru 928 za moške in 971 za ženske, skupaj 1899, v Celju skupaj 1128, v Murski Soboti skupaj 1874.
Seštejmo vse te Številke in poglejmo: dela je iskalo v Sloveniji 13.006 moških in 5565 žensk, skupaj
18.571 brezposelnih.
Delo pa je bilo ponudeno 8638 moškim in 4391 ženskam, skupaj je bilo 13.042 prostih mest. Posredovanj je bilo skupaj izvršenih 7255, od ostalih prijavljenih delavcev je: 3700 odpadlo, 2491 odpotovalo, ostalo je torej še
5125 brezposelnih dclavcev.
V primeri z mnogimi drugimi deželami je ta številka za Slovenijo še dokaj ugodna, ugodnejša tudi od prejšnjih let, vendar pomenja teh 5125 delavcev brez dela ogromno izgubo za fiaš narod. Prviš je tukaj večja ponudba delovne moči kot povpraševanje zanjo. Posledica je prav normalna: cena delovni moči je pri nas nižja, kot njena vrednost. Okrog 80.000 slovenskih delavcev je plačano pod normalo, ravno radi teh pet tisoč brezposelnih. Drugič tukaj pettisoč ljudi ne dela in izgublja čas. Čas pa je tako velik kapital, da ga naš revni narod res ne sme zapravljati. Teh 5000 delavcev dalje strada in trpi pomanjkanje in z njimi tudi njihove družine. Narod gre torej tretji izgubi nasproti, ker dorašča fizično oslabel zarod, četrtič je tu izguba za narodno premoženje, izguba na ljudeh, ki jih beda v domovini sili v tujino itd. Brezposelnost je velika rana našega naroda.
Borza dela še ni popolna.
K številkam, ki smo jih prej navedli, je treba še nekaj pripomb. Prvič opazi vsakdo veliko, skoro nerazumljivo razliko med poslovanjem borze pri ženskih poklicih. V Ljubljani se skoro polovico manj žensk poslužuje Borze dela kot v Mariboru, ne glede na to, da sta v mariborski oblasti še dve Borzi dela. Vzrok je v tem, Ja je imela ljubljanska Borza dela dolgo prav neprimerne prostore: najprej v Gradišču, potem na magistratu !n v baraki na Dunajski cesti. Nikjer ni bilo posebnega ločenega oddelka za ženske. Posledica je bila. da so se ženske pričele Borze dela izogibali in lo traja deloma še sedaj, ko ima borza dela v Delavski zbornici prav primerne prostore, in sicer za ženske ločeno od moških. Dalje so v Ljubljani privatne posledovalnice za delo bolj agilne, kot drugod, dasi so pod kontrolo Borze dela. Vendar ima ta toliko dela s samo seboj, da te kontrole dosedaj ni mogla redno vršiti. Moški oddelek je v Mariboru nekoliko šibkejši kot v Ljubljani, vzroki pa so umevni. Borza dela v Mariboru bo v novi palači OUZD, ki se bo gradila v kratkem, dobila tudi lepe nove prostore.
Nenavadno visoko je
število brezposelnih t Slovenski krajini.
To so po večini mali posestniki in dninarji, sami sezonski delavci. Letos jih je odšlo okrog 1000 v Nemčijo, 1000 v Francijo, nekaj pa na vele-pošestva v naši državi. Najboljše so se odrezali prvi, ki so vsi prav zadovoljni z zaslužkom, od drugih, kFso odšli v Francijo, jih je polovica nezadovoljnih, polovica pa zelo zadovoljnih, oni pa, ki delajo na veleposestvih v naši državi, so vsi nezadovoljni. Zaslužijo poleg hrane le po 12 Din dnevno Potrebno bi bilo, da bi včasih kak funkcionar slovenskih borz dela obiskal, pregledal in uredil razmere prekmurskih delavcev v Vojvodini in dru-nod Zanimivo ie, da imajo denarni zavoii v Slovenski krajini prav velik promet: žene prinašajo in izmenjujejo marke in franke v dinarje. Mnogo delavcev se bo vrnilo iz Francije in Nemčije s po 5000 do 10.000 Din sezonskega zas.užka, Pri-
bližno se računa, da bodo vrnivši sa prekmurski delavci prinesli letos v domovino okrog 7 milijonov Din čistega zaslužka. Toliko bo čisti naraslak narodnega premoženja.
Rubriki »odpadli delavci« in »odpotovali« je treba razumeti tako, da so »odpadli« najbrže sami poiskali kje drugod delo ali pa se niso več zgla-sili na Borzi dela. Odpotovali pa so večinoma Dal-matinci in Bosanci, ki so pri nas iskali delo, pa ga niso našli.
Brezposelnost ima še drug velik vzrok:
volik dotok brezposelnih z dežele.
Na drugi strani pa čujemo večne pritožbe naših kmetskih gospodarjev, da jim manjka delovnih moči. Izhod iz tega nemogočega razmerja je edino ta: dvigniti dobičkanosnost poljedelstva in njegov produkcijski način približati industrijskemu, tako da kmetska mladina ne bo več prisiljena iskati dela v industriji.
Sezona dela.
Vobče pa se more govoriti, da se je naš delovni trg letos znatno zboljšal. Stavbinski delavci (zidarji, pleskarji, tesarji itd.) so vsi našli delo in še bi jih okoli 100 lahko našlo delo. Tudi navadni nekvalificirani delavci so dokaj dobro zaposleni.
V kovinski stroki vlada stalna brezposelnost. Brezposelni so ključavničarji kovači, livarji itd. Krivda temu je, da nekatere tvrdke brezvestno delajo s številnimi vajenci, in pa premajhna kva-lificiranost naših ljudi.
Dobro kvalificirani mizarji zlahka najdejo dober zaslužek, slabše izučeni so pa brezposelni. Isto je v krojaški in čevljarski stroki. Podeželski mojstri oddajajo v mesto mnogo slabše izučenih pomočnikov, ki večajo kader brezposelnosti. Najhujše pa je pomanjkanje dela za privatne nastav-Ijence: trgovske pomočnike, pol inteligenco in inteligenco. Rešitve iz lega strašnega pomanjkanja pa še dolgo ne bo. Bedo naj ilustrira le e.i primer: Neka banka je iskala slugo. Moral bi trdo delati od jutra do večera, prejemal pa bi mesečno 1000 dinarjev. Za to službo se je potegovalo nad petdeset reflektantov, med temi celo taki t gimnazijsko maturo! Starišem veljaj dober nasvV. mladino raje v strokovne šole, v gimnazijo pa le najbolj nadarjene!
Podpore Borze dela.
Borza dela daje brezposelnim :udi nekaj malega podpore. V prvi polovici leta je bilo izplačanih 1559 podpor v skupnem znesku 247.847 Din. Izdanih objav za polovično vožnjo pa je bilo 5580 v vrednosti 477.905 Din.
Linija navzgor.
Iz navedenih podatkov je torej jiovsem j.isno: brezposelnost je v Sloveniji še vedno težek problem dasi gre linija stalno k zboljšanju. Ne smemo izgubiti upanja, morda pride tudi v Sloveniji kdaj čas, ko bo povpraševalo delo za ljudi, ne pa ljudje za delo.
Delavska stavka v Kranu
Kranj, 11. septembra.
V torek okoli pol 10 je izbruhnil v tekstilni tovarni »Inteks« na farovški loki štrajk, katerega se je udeležilo okoli 25 delavcev, ki so zaposleni pri strojih. Na intervencijo oblasti so se delavci vrnili na delo, vendar pa je istega dne popoldne zopet prišlo do stavke, ki pa je zavzela že večji obseg. Poleg delavcev je tudi mnogo delavk opustilo delo. Popoldanska stavka je trajala do pol 4, nakar so se vsi stavkujoči na prigovarjanje delegata iz Ljubljne zopet vrnili na delo.
Za povod štrajka navajajo dejstvo, da je mojster v tovarni brez pravega vzroka odstavil delavca pri stroju in na njegovo mesto postavil delavko.
Delavskega zaupnika je oblast zaprla, ker je baje navajal delavce k organiziranemu odporu. Natančnejša preiskava, katero vodijo o vseh dogodkih oblasti, bo podrobneje dognala vzroke zmedam, ki so nastale v tovarni, in ugotovila krivce na obeh straneh.
Žična železnica
na Šmarno goro
O tej stvari se je že večkrat govorilo. Brez dvoma bi se žična železnica ali električna vzpenjata na Šmarno goro obrestovala. Šmarna gora bo z železnico sicer izgubila svojo romantičnost in privlačnost kot ljudska božja pot, bo pa pritegnila na vrh mnoge druge ljudi, zlasti izletnike tujce.
Kolikor vemo, je prav v zadnjem času nekaj podjetnih ljudi prav resno prijelo vso stvar. Menda so na oblastva napravljene že celo potrebne vloge. Glavno besedo pri nameravanem podjetju imata dva inozemska inženirja, ki hočeta na vsak način uresničiti svojo idejo. Pomagal bi seveda inozemski kapital.
Kje bi se železnica začela vzpenjati na Šmarno goro, še ni točno določeno. Sta dva, celo trije načrti. Po prvem načrtu bi se napravila na Šmarno goro le vzpenjača, ki bi od vznožja na vrh tekla v ravni črti ter bi se spotoma vozovi na njej ne ustavljali. Drug načrt je, da bi se speljala na goro prava električna železnica, in sicer od vznožja do vrha gore tako, da bi enkrat ali celo dvakrat obkrožil vso Šmarno goro. Potniki bi pri primerno počasni vožnji imeli prav do vrha najslikovitejše razglede na ravnine in polja pod seboj. Ljubljansko polje, savska dolina, gorenjska ravnina, Karavanke, Kamniške planine, — vse to bi se kot v filmu pomikalo mimo potujočih voz, ki bi polagoma in naokrog speli na vrh Šmarne gore.
Med vožnjo do vrha bi bilo več postaj, kjer bi se zgradili posebni razgledni stolpiči, senne ute ter male okrepčilnice na več krajih. Železnica bi v prvem ovinku napravila tudi mal predor na severno-zapadni strani, kjer se od Šmarne gore spušča greben proti Smledniku in Skaručini. Tako bi bilo za romantiko v vsakem pogledu dovolj preskrbljeno.
Vsa obstoječa pota bi se ohranila v sedanjem stanju, odnosno bi se še popravila. Ljubitelji peš hoje Ier turisti sploh bi tako ne bili prav nič prikrajšani, odprla pa bi se Šmarna gora novim masam ljudi, ki predvsem ljubijo slikovit razgled. Tega bi jim nova železnica nudila v polni meri.
Poleg žične železnice na Šmarno goro prihaja istočasno na duevni red podaljšanje ljubljanske električne železnice tja do vznožja, to je do Tacna. O tem se je govorilo že pri zadnjem ogledu nove tramvajske proge v ŠiSko. Vsekakor ti dve stvari nista več le godba bodočnosti, ker so za eno in drugo že pripravljeni načrti. Gre le za vprašanje časa in denarja.
Svoj čas se je govorilo o krožni tramvajski progi, ki bi skozi Šiško in Št. Vid lekla do vznožja Šmarne gore ter odtod dalje skozi Šmartno, Ga-meljne in Ježico nazaj v Ljubljano. Gotovo je, da bi ta krožna proga koristila tako Ljubljani, posebej Šmarni gori in vsem krajem, ki še pridejo ob progi v poštev.
Letina v Beli Krajini
Metlika, 11. septembra.
Sadje je letos zelo lepo obrodilo in bo prineslo precej dohodkov našim gospodarjem, kar bo zelo prav prišlo, ko niso mogli skoro nobene stvari unovčiti še letos. Gospodarska kriza se bo morda v par mesecih malo spremenila, kar je že skrajno potreba pri naših gospodarjih.
Vinogradi zelo lepo kažejo, kar se tiče kvalitete. Itedki so sicer grozdi, deloma uničeni po mrazu deloma po toči, a kar jih je ostalo, je zelo lepo doslej, kar bo že še naprej, ako nam dragi Bog očuva lo božjo kapljico. Vse je odvisno od lepe jeseni. Ako bo tako lepo kot doslej, bo vinski pridelek prvovrsten, ker jc grozdje zdravo in zelo sočno.
Krompir je letos prav lep, a ne ves. Domači ni tako dober in že sedaj gnije, ko ga kopljejo iz zemlje, kaj bo šele, ko bo vkleten Pač pa je zelo dober nemški krompir, katerega je pribavila spomladi Gospodarska zveza. Malo bolj kritično je s semenom iz Poljske. Menda je ta krompir okužen z nekako plesnobo, ki je nevarna za vso krompirjevo posetev. Ako je temu res tako, potem se nam čudno vidi, da se kaj takega uvaža, ker je to zelo kvarno za naše gospodarstvo.
Vinarska in kletarska zadruga napreduje s svojimi deli, vendar ne bo mogoče še letos začeti s kletarjenjem. bo pač treba počakati do druge jeseni, da se vse lepo uredi in pripravi za dober začetek. Ko se bo začelo, bo treba pač dobro plju-
niti v roke. Letos bi bilo zelo pripravno leto, ker bi se dobila dobra roba in ljudem bi se pomagalo do gosjiodarstva takoj v jeseni. Delo se je zavleklo pač ne po krivdi zadrugarjev, drugje so listi, ki so delo zadržali. Toda vztrajnost bo vse premostila in ovire odstranila. Saj po hudih ovirah doseženi uspehi so še bolj sladki, kakor pa, če je vse gladko brez ovir. Hudo je samo tedaj, ko je treba breme vzdigovati, ko jo pa gotov, so človek oddahne in z zadovoljstvom gleda na svoj uspeh.
Nemški zdravniki v Sloveniji
Ljubljana, 12. sept.
Kratko smo že poročali, da je v sredo prišlo v Maribor 110 nemških zdravnikov, večinoma i/. Nemčije pa tudi iz Čehoslovaške in Avstrije. Potovunje je organizirala tujskopro-metna pisarna v Karlovih Varili, nemške zdravnike po vodi njen ravnatelj g. Henrik O t h.
Iz Maribora so se gostje odpeljali v srede ]x>poldne v Rogaško Slatino, kjer so bili sprejeti na najprisrčnejši način. Zvečer se je vršil banket. I.i ga je njim na čast priredila mariborsko oblast. Napitnice gostom so izrekli obl. komisar dr. Leskov ur, zdraviliški ravnatelj dr. šter iu zdravnik dr. Kolterer. V'mraku se je vršila sijajna razsvetljava, nato pa so se gostje izvrstno zabavali v Zdraviliškem (lomu. Kopališka uprava jim je dala brezplačno na razpolago vse kopeli.
Danes, ob pol (> zvečer so prišli z dunajskim brzovlukom gostje v Ljubljano. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki tukajšnjih zdravstvenih ustanov s predsednikom Zdraviliške zliornice g. dr. Rusom na čelu. Prav lopo je svirala tudi godba »Sloge«. Gostje so napravili nato kratek sprehod po mestu, nukar so vcčcrjuli na vrtu kolodvorske restavracije. Z vlakom ob 7 zvečer so so odpeljali na Bled, kjer ostanejo jutri, v petek ves dan.
Pijanec umoril lastno mater
Gnusen zločin se jc pripetil pred dnevi v Štipu, zločin, ki sta ga izvršila dva ničvred-neža, da bi si preskrbela denar za svoja suha grlu. V štipu je živela vdova Teodora Zarkovič s svojim sinom Todorjem. Ta Todor jc bil jio-tepuli, ki ni hotel prav nič delati, temveč je samo posedal po gostilnah in pil. Seveda ni imel nikoli denarja; čc si ga ni mogel preskrbeti s tatvinami, ga jc zahteval od matere, ker je vedel, da ima muti prihrankov v vrednosti okoli 60 turških lir (18 tisoč dinarjev). Pred kakimi 10 dnevi je bil Todor Zarkovič zopet brez denarja, njegovo grlo p:i je strašno žejalo po mokroti. Ker mu niso nikjer več dali nič na kredit in jc njegova mati že odločno izjavila, da mu ne da denarja, je napravil Todor s svo jim ravno tako pokvarjenim svakom grozen načrt. Sklenila sta mater umoriti in si razdeliti denar.
Tako se je tudi /godilo. Prišla sta v hišo in lastno mater, oziroma taščo dobesedno raz-niesarila ter truplo zakopala v kuhinji. Nato pa stu s pepelom in kuhinjsko opravo zabrisala krvave sledi.
Nekaj dni sta nato veselo živela. Ker so ljudje mislili, da jima je dala Teodora denar, se niso zmenili zu njuno romanje iz krčme v krčmo, zlasti ker sta raztrosila govorico, da je Teodora Zarkovič nekam odpotovala. Tu pa je nastopil znameniti detektiv »slučaj«. Nekemu častniku je bilo ukradenih 2500 Din. Tatvine sta bila takoj osumljena oba ničvrednežn in bila sta aretirana. Oba sta odločno zanikala | tatvino iu izjavljala, da sta denar dobila od i Teodore Zarkovič. Policija jc hotela zaslišati | še to, ni je pa mogla nikjer najti. Istočasno J je prejel okrajni glavar v Štipu Todosič ano-i nimno pismo, da je bila Teodora Zarkovič j umorjena, kje se njeno truplo nahaja, pn da piscu ni znano. Takoj sc je pričela proti To-dorju Zarkoviču in svaku Sande Šalamanoviču stroga preiskava. Todor je kmalu priznal, da je umoril lastno mater. Komisija je kmalu našla zakopano truplo. Oba svaka sta bila radi groznega umora izročena sodišču.
M. K.:
Pravljica o čudodelnih gostih
(Konec.)
zid je ostal na mestu kakor pribit in ni zinil besedice vse dotlej, dokler mu ni hlapec povsem izginil izpred cči. Tedaj je začel kričati kskor obseden i
»Falot! Tat! Razbojnik! Le počakaj, kadar se spet srečava! Namlatim te, da boš črn!«
Ko je tako dal duška svoji togoti in se nakričal do mile volje, je jadrno ubral pot pod noge. Naravnost pred mestnega sodnika je prisopihal:
»Gospod sodnik, vi ste pravičen mož, pomagajte mi! Napadel me je ropar v šumi, me osuval z nožem po vsem životu, raztrgal mi obleko in vzel ves denar. Joj, prejoj, kaj bom zdaj revež počel, kod bom zdaj drugo obleko in suknjo vzel? Gospod sodnik pošljite orožnike za zločincem. Naj ga priženejo uklenjenega in obesijo na prvi steber!«
»Ali je bil vojak, ki vas je napadel?« je vprašal sodnik.
»Bog obvaruj!« je zakričal žid, >saj ni imel sablje; imel je puško in gosli pod pazduho. Sodim, da je divji lovec, hudičev muzikant in rokovnjač v eni osebi. Strašne zločine mora imeti na vesti.«
Sodnik je poslal četo orožnikov za nic hudega slutečim hlapcem. Ko so ga dohiteli, so mu vzeii mošnjo s cekini, puško in gosli ter ga uklenjenega privedli v mesto.
Hlapec ie imel mirno vest in ie sodniku deial:
»Vse življenje sem bil poštenjak in nisem nikomur skrivil lasu. Tega-le Žida se nisem dotaknil niti z mezincem, niti mu grozil z besedami. Denar mi je bil podaril pod pogojeni, da preneham s sviranjem na gosli, ker te vrste godbe on baje ne more prenesti.«
»Ni res, gospod sodnik, ni res!« je zakričal žid. »Lopov laže kakor star cigan. Napadel me je, oropal do zadnjega beliča!«
Sodnik je verjel Židu. Osorno je zavrnil nesrečnega hlapca:
»Nesramnež! Nedolžen si kot lahov koš. Povej, kdaj je že kak žid prostovoljno izročil komu mošnjo cekinov? Na vislice s teboj, falot!«
Odvedli so ubogega hlapca pred rablja. Že mu je slednji hotel položiti zanko okoli vratu, ko se je obsojenec zdajci nečesa domislil. S ponižnim glasom jc prosil sodnika:
»Gospod sodnik, uslišite mi samo eno željo še, preden umrem!«
»Govori,« je dejal sodnik, »da slišimo, čc je tvoja poslednja želja izvedljiva.«
»Samo enkrat bi še rad zaigral na gosli,« je inilo prosil obsojenec.
»Za Boga svetega, samo tega, samo tega mu nikar ne dovolite!« je zakričal prestrašeni žid
Sodnik pa je milostno dejal:
»Čemu ne? Ta želja je tako nedolžna in skromna, da mu jc nc morem odreči.«
»Potem me privežite k tlom, ojoj!- jc tuiil žid v strahu, da bo moral spet plesati...
Prinesli so gosli in jih izročili obsojencu.
Ko je ta prvikrat potegni! z lokom preko strun, so prisotni začeli nekam čudno omahovati in migati z ramami; ko je v drugič potegnil z lokom preko strun, so iim začele noče K.ir
same poskakovati od tal; ko je v tretjič potegnil z lokom preko strun — je že plesalo vse, kar je bilo živega na trgu: otroci in starčki, moški in ženske, bogatini in berači, debeluharji in suhci... Najbolj poskočno in hitro pa so se vrteli v krogu rabelj, sodnik in žid... Bil je kaj smešen in čudovit prizor ...
Ko je bilo sodniku tega prisiljenega rajanja več kot dovolj, je vzkliknil ves obupan:
»Fant, podarim ti življenje — samo nehaj s to strašno muziko!«
Hlapec se je udal. Stisnil je gesli pod pazduho in stopil izpod vislic naravnost k Židu, ki je ves upehan ležal na tleli ter z odprtimi ustmi lovil sapo.
»Povej zdaj po pravici, lopov,« je zagrmci nad njim hlapcc, »kod si dobil to mošnjo s ce kini in čemu si jo bil izročil meni — sicer ti zagodem takšno, da boš skaka! deset metrov od tal!«
»Ukral sem jo nekemu trgovcu,« je v smrtni grozi zaječijal žid; »ti pa si jo na pošten način dobil od mene.«
Ko je sodnik to slišal, je namignil rablju. Ta jc pristopil, zgrabil sleparskega Žida za rame, tiral ga pod vislice in ga obesil namesto nedolžnega hlapca.
Hlapec pa si je s čudodelnimi gosli in puško poslej prislužil mnogo denarja in ostal pošten in srečen do smrti.
Konflikt bi. Krizino v Zagrebu
najmoderneje urejen, sprejme na stanovanje in oskrbo akademike vseli fakultet. Prospekte po-šilj prof. dr. Ivnn llulenič - Zaereb - Mnričetava 7
POZOR !	POZOK !
V malo dneh izide :
Dr.nihael Opeha:
Jagflie feoiic
Dvan@!st govorov o dorllvl sv. maSe
Ta nova dr. Opekova knjiga utigne I iti zcziro na sodobno liturgično gibanje posebne vaniž uo>ti. zato poudarno nanjo naprej opozarjam-o
Osebne vesti
ir Slovenska karmeličanka v indijskih misijonih. S. Immaculata iz reda karmelifank na Selu pri Ljubljani je odšla te dni preko Pariza v Vzh. Indijo, kjer se bo udeleževala misijonskega dela. S. Immaculata je Goričanka, hčerka pok. goriškega odvetnika dr. Frankota. Bog ji daj svoj blagoslov!
ir S poste. Za pogodbeno pošlarieo v Dvoru ,>ri Žužemberku je imenovana Jožica Koščakova. — Premeščeni so: insp. 1. 5. dr. Franc Janžekovič i/. Skoplja k oblastni upravi v Ljubljani; tajnik 1. (i. dr. Metod Kirigin iz Zagreba k oblastni upravi v Ljubljani za vodjo osebnega odseka; služ. 2. skupine Konrad Mak iz Rogaševcev na mariborsko kolodvorsko pošto, Jožko Šiinonka iz Čakovca v Dolenjo Lendavo, Franc Kunstelj z ljubljanske ko-lodvorske pošte k oblastni poštni iu brzojavni upravi v Ljubljani in Anton Kastelic od oblastne poštne in brzojavne uprave v Ljubljani na ljubljansko kolodvorsko pošto. — pogodbena pošta-rica Katarina Hedjedova v Donjem Kraljevcu in pogodb, poštar Ivan Sr5a v Mali Subotici sta bila odpuščena. — Poroke: pb. ur, 11. 5. Janez Gsel-man v Ptuju se je oženil s telef. UL 3. Leopoldi-no Hladnikovo iz Ptuja, pogodb, poštarica Ivanka Staretova v Šmartneni pri Litiji se je omožila z Jožetom Ca.jhnom. — Za vodstvo pogodb, pošt so napravili izkušnjo: Silva Kremžarjeva, Rozka Za-krajškova in Helena Čehova.
Šolske vesti
ir Na osnovni šoli v Brežicah se začne pouk dne 113. i. m. ob 8 s službo božjo. Nato je vpisovanje 5e nepriglašenih učencev. Opozarjajo se stranke izven našega šolskega okoliša, da morajo plačati šolnino 250 Din. Ponovno se razpisuje služba šciskega sluge na osnovni šoli s sledečimi dohodki; mesečna plača 5<)0 Din, prosta kurjava, razsvetljava in stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinjo in pritiklin. Prošnje je vlagati do 1. novembra t. 1.
Druge vesti
ir Poštninska prostost okrajnih blapain. — Okrajne blagajne imajo glede na njih javnopravni značaj pravico do poštninske prostosti za službene in uradne pošiljke na i>odstavi členu 11., točke 7, zakona z dne 2. okiobra 1865. leta, drž. zak. štev. 108. Oproščene so torej navadne poštnine, ne pa priporočnine. Sploh uživajo okrajne blagajne ugodnosti poštninske prostosti v istem obsegu kakor občinski uradi.	c
■k Uradi komisarja oblastne samouprave ljubljanske oblasti v Kranjski hranilnici imajo od 13. septembra t. 1. dalje mesto starih telefonskih številk (2020, 3433, 2420) nove telefonske številke, in sicer: 2481. 2482, 2483, 2484 in 2485. Pripominjamo, da se nahajajo v poslopju Kranjske hranilnice poleg denarnega zavoda Kranjska hranilnica še sledeči uradi oblastnega komisarja: predsedstvo, občinski oddelek, zdravstvo in dobrodel-stvo, oddelek za socialno skrbstvo, oblastna finančna uprava, oblastno računovodstvo z blagajno, re-gistratura, ekspedit in ekonomat.
ir Abiturijentom in akademikom, ki bi želeli iti študirat v Prago. Kdor bi želel nadaljevati svoje študije v Pragi, naj takoj napravi prošnjo na prosvetno ministrstvo (opšte odelenje) za dovolitev študija v inozemstvu. (Natančnejše podatke zve pri šolskih oblasteh.) — Kar se pa tiče vpisa na univerzo (na češko .je lahek in Iraja do 5. oktobra, na nemško je teže, ker je numerus clausus), na,j se obrne na Jug. kat. akad. društvo >Krek . Praha II, Voršilska 1 (CSR) in sporoči točno dan prihoda. Eksistenčni stroški so približno isti ko! ua naših univerzah. — Želeti bi bilo, da bi jih prišlo čim več, ker ne gre za to, da si je morda mogoče pridobiti v inozemstvu večje strokovno znanje, temveč so višje naloge, ki jih mora mladina vzeti nase.
*	Smrtna kosa. Na Gornjem jezeru pri Cerknici je 11. t. m. umrl posestnik g. Matija Š k r b e c, oče kranjskega župnika gosp. Matije Skrben. Pogreb bo danes ob 9 dop. v Danah. G. župniku in vsem sorodnikom naše sožalje! R. i. p.! — V Gorici vasi pri Ribnici je umrl 9. t. m. g. Franc lic. N. p. v m.!
ir Umrl je v Tomačevem pri Ljubljani posestnik Blaž Jerneje, star 57 let. Pred kakimi tremi tedni je pri obedu nenadoma omahnil in se zgrudil na tla. Od tedaj mu je vedno bolj pojemal dar govora, ud za udom mu otrpneva!, a zadnji teden pred smrtjo se ni več zavedal. Trpel je mnogo. Rajni Jerneje je bil vzoren, trezen gospodar ter skrben družinski oče. Zapušča dvoje preskrbljenih otrok in žalujočo vdovo. N. p. v m.!
ir Odkritje spominske plošče padlim vojakom in blagoslovljenje vojno-spominske kapele v Dolenji vasi bo v nedeljo 15. t. m. ob 10 dopoldne s sv. mašo na prostem. Popoldne pa v Društvenem domu družaben popoldne, govori, petje in glasbene točke.
ir Potujoča higijenska razstava v Ljubljani opozarja interesente, da čimpreje vpošljejo prijave za namestitev, oziroma zahtevajo tozadevne pogoje, la bo vodstvu mogoča časovna razporeditev po želji prijavi,jencev. Razstava, združena s filmskimi predavanji ostane v vsakem kraju 8 dni. Za predavatelje, prevoz razstave in tiskovine skrbi Higi-jenski zavod v Ljubljani, na katerega je tudi naslovili dopise v zadevi namieslitve razstave.
ir Vreme je bilo včeraj v Ljubljani čez dan mirno in toplo (20.8 C), zjutraj megla. — V Mariboru večinoma oblačno, 22 C. — Tudi v Zagrebu je bilo oblačno, 25 C. — Jasno pa je bilo: v Belgradu (27 C), v Skoplju (30 C), v Splitu (28 C).
★	Dobitek 40.000 Din zadela dne 10. t. m. srečka Drž. razr. loterije št. 96.543 v 3. razredu 18. kola. ki je bila kupljena pri Zadružni Gospodarski banki v Ljubljani. — V 1. razredu je, kakor znano, srečka nabavljena pri tpj banki zadela Din 200.( KM).
-k Vlomilci na delu. Iz Ormoža 11. sept.: Nocojšnjo temno in nekoliko viharno noč so izrabili vlomilci in skušali_ vdreti na 3 krajih pri trgovcu Dogši. krojaču Zabavniku v Ormožu in kmetu Kečeku v Pavlovcih. K sreči so bili pravočasno prepodeni Pri Doaši so razbili veliko izložbeno okna.
ir Vinko Studen iz vasi Sebene, posta Križe pri Tržiču, star 28 let, majhne postave, črnih las in oči, oblečen v rujavo obleko, je odšel v pondeljek 9. septembra od doma, češ, da gre v deželno bolnico v Ljubljani. Ker se dosedaj ni zglasil v bolnici, se boje domači, da se mu e kaj pripetilo. Ce ve kdo kaj o njem, se naproša, da obvesti družino ' Studen-; na gornji naslov.
ir Šolska narodna pesmarica >NageljČkk, ki jo je izdal g. Ciril Pregelj, je prejela na podlagi sijajnih ocen, ki so jih oddali ministrski cenzorji, ministrsko aprobacijo dne 20. novembra 1928. O. N. br. 91583. Aprobacija se nanaša na vse tri dele. Cena za vsak del znaša Din 26. — Glavna prednost te najbolj priljubljene šolske pesmarice obstoji v tem, da nudi zelo bogato izbiro (okoli 230 pesmi) dragocenega narodnega pevskega gradiva za vse stopnje osnovnih šol. IILstopnjo te pesmarice so uvedle tudi srednje šole na podlagi ministrske aprobacije S. N. br. 27300 od 12. avgusta 1928. Vsebinsko podajajo pesmice vse, kar mlado Srce razvedri in razgiblje — nič ni narejenega in prisiljenega — solr.fna, vesela božja narava prikuka s temi pesmicami v šolsko sobo. Pesmarica je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
ir Brezplačno prejme po en letnik »Zdravja* od 1925 dalje, dokler traja zaloga, vsaka javna dniitrena knjižnica v Sloveniji. Za dobavo zadostuje dopisnica z društvenim žigom in podpisom predsednika, naslovljena na list »Zdravje«:, Zaloška cesta 2.
ir Staršem in dijakom se priporoča ob začetku šolskega leta pri nakupu šolskih knjig in potrebščin Nova Založba, r z. z o. z. (Kongresni trg 19.) Nudi Vam vse šolske knjige in potrebščine, bodisi pisalne bodisi tehnične, v vsakršni izberi. Antikvaritne knjige se dobe pri podružnici na Mestnem trgu 17. Dijaški koledarček brezplačno.
-k Pri slabem počutju je naravna »Franz-Josef«-grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josel«-vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in specerij. trgovinah.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Leustek na Resljevi cesti 1 in Mr. Bohinec ded. na Rimski cesti 24.
O Spremenjen sklep soc. političnega odseka. Listo novih okrožnih načelnikov, katero je soc,-politični odsek sprejel in smo jo objavili, je gosp. župan spremenil sledeče: namesto g. Kovača Jakoba, predsednika Vincencijeve konference v Šiški, je imenoval g. Josipa Mraka, železničarja v p., Srbska ulica. Spremembe je bilo pričakovati. Na seji soc. odseka je g. Likozar nekaj podobnega napovedal.
0 Za poštni urad v Dvorskem okraju. Že pred leti se je govorilo, da dobimo v Dvorskem okraju poštni urad. Žid, govorice so kmalu potihnile. S tem pa nikakor ni prenehala potreba po pošti. Dvorski okraj se vedno bolj širi, zazidavajo se pridno parceLe na Mirju, tja globoko v Mestni log. kakor tudi parcele ob potih v Rožr.o dolino, na Vič in pod Rožnik. Trgovin, kakor uradov, je v tem delu mesta vedno več, glavna pošta in pošta pri Sv. Jakobu sta pa od nas zelo oddaljeni in ne je, da izgubljamo mnogo dragocenega časa s potom, moramo še čakati na teh poštah včasih po celo uro. Zdaj se je zopet razširila govorica, da se nam obeta pošta, in prav radi tega opozarjamo merodajne faktorje na nujno potrebo poštnega urada v Dvorskem okraju, ker se bojimo, da bi to pereče vprašanje ne ostalo tudi zdaj nerešeno. — Prizadeti.
0 Snažcnje uradnih prostorov davčne uprave za mesto Ljubljano (Vodnikov trg št. 5) se vrši v dneh 13., 14., 16. in 17. septembra. Dne 13. in 14. septembra se čistijo poslovni prostori blagajne in dne 16. in 17. septembra pa priredbeni prostori davčne uprave. Zato posluje računovodstveno-bla-gajični oddelek dne 13. in 14. septembra in priredbeni oddelek pa dne 16. in 17. septembra le v nujnih primerih. Davčni zavezanci, ki hočejo dne 13. ali 14. septembra poravnati svoje davčne obveznosti, se vabijo, da to store polom poštnih položnic, katere dobe navedene dni pri davčni upravi.
© Na Miklošičevi cesti, na oglu Pražakove ulice, so začeli te dni kopati temeije za novo stanovanjsko hišo Tomažičevih naslednikov. Hiša bo imela troje nadstropij, spodaj bodo trgovski lokali, v gornjih nadstropjih pa stanovanja. Stavbo izdeluje tvrdka Battelino iz Šiške ter bo, ako bo ugodno vreme, v treh mesecih pod streho. Miklošičeva cesta bo tako zopet pridobila na živahnosti, ki sploh postaja v tem delu mesta vsak dan večja.
© Malega mucka velik uspeh. Včeraj popoldne je pod Zmajskim mostom padel v vodo mlad maček, ki se mu je posrečilo, da se je oprijel obrežnega zidu, na obrežje splezati pa ni mogel. Žalostno je mijavkal dolgo časa in vse je kazalo, da bo omagal in padel nazaj v vodo. Usmilila se ga je neka gospodična. Prinesla ie dolg drog in pritrdila na koncu ruto ter pomolila mucku. Ta se je nekaj časa obotavljal, nato se pa s kremplji krepko prijel za ruto, nakar ga je gospodična potegnila na obrežje, zavila v ruto in odnesla domov. Pri tej priliki se je proslavil znani ljubljanski »fir-bec«. Na mostu in na obeh bregovih se je zbralo več sto ljudi, ki so strme gledali v vodo in napeto opazovali muckov boj za življenje. Zelo glasni in živahni študentovski semenj pod kostanji pred Mestnim domom je utihnil. Sejmarsko občinstvo je hitelo gledat mačka in pustilo trgovske skrbi vnemar. Tako se je zgodilo, da je mali mucek v Ljubljanici celo glasnim študentom zaprl usta. Kljub vsemu temu pa bi bil mucek žalostno poginil, če bi ga ne bila rešila gospodična. Ali pa bi bil »firbec« še danes zjutraj stal na bregovih in cestah ob Ljubljanici ter zapiral promet. Mucek je bil majhen, firbec pa ogromen.
© Nesramen napadalec. Precejšnje razburjenje .je v sredo opoldne doživela delavčeva žena Marija čamič, stanujoča v barakah na Dunajski cesti. Okrog 11 je nesla možu v kemično tovarno kosilo, opazila pa je, da jo zasleduje neki neznanec, oblečen v rumene hlače. Ko se je okrog 1 popoldne vračata po Linhartovi cesti nazaj, jo je isti neznanec naenkrat napadel in jo podrl na tla. Med obema je nastala ogorčena borba, v kateri se je f'amieeva poslužila nohtov in jih zasadila napadalcu v obraz. Neznanec jo Je nato spustil, Catni-reva pa .je prestrašena pobegnila. Napadalca zasleduje policija.
© Težka nesreča na Dolenjski cesti. V sredo ob 7 zvečer se ie pripetila na Dolenjski cesti
blizu Rudnika težita nesreča. Pred hišo št. 28 v Rudniku sta stali dve ženski, vsaka s svojim otrokom. Preko ceste je pritekla mala 7 letna Silva Korošec, hčerka ključavničarskega mojstra, ki se nahaja sedaj v Franciji. Deklica se je hotela posloviti od malega otroku in je že vzkliknila: »Adijo Ivanček!< V istem hipu pa je pridrvel iz Ljubljane neki osebni avto, v katerem je sedel neki ljubljanski inženir. Avto je močno oplazil z zadnjim blatnikom malo deklico po glavi, tako, da se je odtis njenega čela še pozneje poznal na blatniku. Deklica je takoj omedlela, avto se je ustavil, dekličina mati in teta pa sta dvignili nesrečnega otroka. Avto je takoj nato odpeljal otroka v bolnišnico. Poškodbe otroka so zelo težke in si je najbrže razbila čre-pinjo. Upanja za otrokovo življenje že skoro ni nobenega več. Nesreče je kriv pravzaprav le slučaj, nikakor pa ne šofer avta, ki je vozil povsem po predpisih.
© Zastavljalnica je odprta. Včeraj je pričela v >Rdeči hišk na Poljanah poslovati mestna zastavljalnica. Ker je bila dva tedna radi selitve zaprta, je bil včeraj vse dopoldne naval na zastavljalnico ogromen in je v poslovnih prostorih vladala velika gneča. En sam pogled na to množico je zadoščal, da je v Ljubljani še prav mnogo revščine.
© Ravnik Anton, profesor konservatorija se je preselil: Poljanska 15 (mestna hiša) V. stop., pritličje.
© Kino Ljubljanski Dvor: Rif in Raf kot pilota. Vesela igra ameriških Pat in Patachona.
Ljubljanska porota
12. septembra, VAJENCI MED SEBOJ.
Danes stoji pred porotniki komaj 151etni Vovk Janezek, ki je kot mizarski vajenec letos 10. junija pol v šali pol zares sunil svojega tovariša Viljema tako nerodno z dletom v desno stegno, da je Viljem čez pol ure nato umrl vsled iz-krvavitve. Po opisovanju obtožnice in posameznih prič se je dejanje izvršilo približno takole: Prejšnjo nedeljo pred dejanjem sta vajenca obtoženi Janezek in pokojni Viljem nabirala nekje v gozdu jagode. Obadva fanta in še njunin tovariš Viljem so bili kot vajenci zaposleni pri mojstru Staretu Josipu na Rečici pri Bledu. Usodnega dne ob večeru, ko je bilo že delo končano in so vsi pomočniki že odšli iz delavnice, so imeli fantiči še skupno pospraviti mizarsko delavnico, kakor je to pri vseh mojstrih navada. Pri tem delu so se vajenci začeli pomenkovati o zadnji nedelji ter o že omenjenih jagodah. Filip bi bil rad zvedel, kje sta onadva jagode brala, da bi bil šel prihodnjič še on ponje. Fantiča pa mu sprva nista hotela tega povedati, kočno pa je to Filipu zaupal pokojni Viljem. Vsled tega je bil obtoženi Janezek hud, nakar sta se njegova tovariša hkratu začela norče-
vati iz njega ter ga zasmehovati. Janezek je po svoji naravi zelo hud«, vroče krvi. Takoj je razdražen in tako tudi tisti večer. Ko mu onadva le nista dala miru ter sta ga neprestano zbadala, je Janezek pograbil s police malo dleto ter bliskoma . z njim zamahnil proti Viljemu. Z dletom je pokojnega zadel v desno stegno ter mu tamkaj pre-rezal mišičevje in veliko žilo odvodnico. Odbil mu je celo košček kosti ter je bila krvavitev tako močna, da bi bila po mnenju sodnih izvedencev malo verjetna rešitev tudi tedaj, če bi bil takoj pri roki izvežbani kirurg. Obtoženi Janezek dejanje v celem obsegu prizna. Trdi, da je vse to storil bolj v šali in mladostni objestnosti, nikakor ni imel slabega ali celo nalašč hudobnega namena, Z dletom je sunil pač zato, da bi bil pokojnega Viljema, ki ga je dražil, nekoliko prestrašil. Takšnih groznih posledic tega na videz malenkostnega sunka se ni zavedal.
Porotnikom je sodni senat stavil eno samo vprašanje, katero pa so oni po krajšem posvetovanju soglasno zanikali. Vsled tega je sodni senat izrekel sodbo, po kateri se obtoženi Janez Vovk oprošča vsake krivde in kazni. Zasebni udeleženec, okrožni urad za zavarovanje delavcev, se zavrne s svojimi zahtevami po odškodnini na civilno sodno pot. Za preiskovalni zapor se obtožencu ne prizna nobena odškodnina. Na željo porotnikov je predsednik senata obtožencu razglasil, naj smatra to sodbo kot posebno milost. Naj v bodoče kroti svojo razdražljivo naravo, ker bo sicer prihodnjič občutil vso težo zakona. Sodnemu senatu je predsedoval sodnik okrožnega sodišča dr. Gaber, prisednika sta bila okrožnega sodišča Strasser in Štrukelj, Državno tožiteljstvo je zastopal g. Javoršek, obtoženca pa dr. Vrtačnik. Razprava je bila pred poldnem končana, nakar se je takoj začela sledeča razprava proti
JANEZU GRČARJU
461etnemu oženjenemu posestniku, še ne kaznovanemu, ki. je lani 21. okt. na Količevem udaril s sifonsko steklenico Janeza Svetlina tako močno po desnem očesu, da je istemu poleg več lažjih poškodb na čelu, desni strani nosnega hrbta in desni trepalnici prerezal celo steno roženice in beločnice, vsled česar je Janez Svetlin trajno zgubil vid na desnem očesu. Ta slučaj je že zadnjič obravnavala porota, toda vsled na novo predlaganih prič je bila razprava preložena.
Dejanje se je zgodilo lani na žegnanjsko ne-deljo v gostilni Vavpotič Barbare na Količevem. Najprej je med gosti začelo pričkanje, nato pretep, slednjič je vse skupaj tako razburilo duhove, da je obtoženec zamahnil proti Svctlinu z usodno steklenico in mu ranil oko.
Obtoženec dejanje odločno zanika, 24 različnih prič pripoveduje o dejanju zelo različno, vsak po svoje. Na podlagi pravdoreka je sodni senat obtoženega Janeza Grčarja oprostil.
Maribor
□	Veliki župan dr. Schaubach se je vrnil z dopusta ter jc zopet prevzel svoje službene posle.
□	Fidac v Mariboru. Kakor smo poročali, so v sredo popoldne prispeli v Maribor glavni predstavniki čeških bojevnikov, včlanjenih v mednarodni federaciji bojevnikov. Včeraj pa so potovali skozi Maribor z zagrebškim bizovlakom ostali češki bojevniki, ki so se zelo laskavo in pohvalno izrazili o kra"snein sprejemu in prijetnem bivanju v naši državi.
□	Vprašanje aeredroma v Mariboru se rešuje že leto dni in je splošno prevladovalo mnenje, da
i bo mogoče otvoriti aerodrom že oktobra t. 1. Radi i raznih težkoč pa se to ni moglo izvršiti. Pač pa | se je sedaj določil poseben odbor tukajšnjega Aero-kluba, v katerem so dr. Tominšek, inž. Dračar, Oset, dr. Šestan in Lcos in ki ima nalogo, da najde in i izbere primeren prostor, na katerem bi se zgradil | aerodrom in hangar. Nato se odpelje posebno za-i stopstvo tuk. Aerokluba v Belgrad, kjer bo predlo-| žilo načrt inšpektorju za letalstvo v vojnem mini-1 strstvu. Po odobritvi načrtov glede prostora za gradnjo aerodroma bo posebna komisija iz Belgrada še pregledala teren, nakar se bodo lahko pričela gradbena dela, ki se pa bodo očividno odlo-j žila do prihodnje spomladi.
□	V bc nicah v Mariboru, Celju in Slovenj-gradcu se bo napeljala centralna toplovodna kurjava.
: Inštalacijska dela je oblastna samouprava oddala i tvrdki Bačič v Zagrebu.
□	Na delovnem trgu. Takoj dobi delo preko tukajšnje Borze dela: 28 gozdnih delavcev, 30 rudarjev, 30 delavcev za ccsto, 2 tapetnika, 2 kleparja,
: 2 pleti ki, 1 kuharica, 2 tovarniški delavki, 4 kot-larji, 1 trg. vajenka, 2 zidarja in 8 mizarjev.
□	Orliški krožek ima svoj redni občni zbor j dne 18. t. m. ob pol 19 v Orlovski podzvezi. Za
članice je udeležba obvezna; vabijo se pa tudi sia-rešinks in podporne članice ter vse, ki se zanimajo za orliško organizacijo.
□	Smrtna kosa. Preminula je v starosti 79 let ga. Frančiška Wagner, vdova po pokojnem prof. glasbe na tukajšnji gimnaziji R. Wagnerju. Pogreb pokojnice bo danes ob 16 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Na tezenskem dirkališču so v polnem teku priprave za velike konjske dirke, ki se vrše dne 15., 21 in 22. t. m. Udeležbo so obljubili konjerejci iz Krškega, Sv. Jerneja, Bleda ter zlasti iz Ljutomera. Jesenske kasaške dirke, ki so se vršile letos v nekaterih krajih Slovenije, se zaklučijo z velikim jesenskim meetingom v Mariboru, ki je že od nekdaj središče konjskega športa v Sloveniji. Posebna dirka se prireja za premijo, ki jo dobi izžrebana vstopnica po 15 Din. Ta premija obstoja iz konja zmagovalca, ki se mora dati po dirki na dražbo in more pri tem tudi imejitelj srečne vstopnice dražiti. Od izdražbane vsote prejme lastnik izžrebane vstopnice znesek 5000 Din, ostanek pa pripada lastniku konja po odbitku 15 odstotkov za društvo. Občinstvo se opozarja, da si skrbno shrani vstopnice od vseh treh dni, ker igrajo vse. Ravno radi te novosti vlada med Mariborčani za dirko še prav posebno zanimanje.
□	Tombola, ki jo priredi tukajšnje Združenje iugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev in ki bi se imela vršiti v nedeljo, dne 15. t. m. na Trgu Svobode, se preloži na 6. oktobra.
□	Domovinski dan priredi kat. prosvetno društvo v Svečini dne 15. sept. Na sporedu so razne deklamacijske, glasbene in pevske točke, razen tega slavnostno predavanje, ki ga ima g. Franjo Zebot.
□	S kolodvorsko pošto je mogoče dobiti zvezo samo preko medkrajevne centrale. To pa radi tega, ker šc ni na kolodvorski pošti montirana avtomatična telefonska centrala.
□	Po pravici zasluži priznanje uionumentalni film »Štirje sinovi«, ki ga predvaja danes zadnji dan Prosvetna zveza v kmu »Union«. Številno občinstvo, ki je v sredo in včeraj posetilo filmske predstave, je navdušeno nad iepoiami tega iiima, zlasti nad izvirnim občestveniin in domačim življenjem na vasi (pošlar, župan, gostilničar, čestitanje za godi) ter nad mojstersko iem Driiaz'ie ma-
mice Berale. Dasi bi želela Prosvetna zveza predvajati film še jutri ter v nedeljo, se žalibog to radi ročno določenega termina ne more zgoditi; zato še prav jx>sebno opozarjamo na zadnji dve današnji predstavi vse one, ki filma še niso videli in ki tudi ne marajo zamuditi prilike, da si ogledajo res prvovrstno svetovno filmsko umetnino. Predstave ob tričetrt na 19 in tričetrt na 21.
P Za gozdarsko šolo v Mariboru. Ze delj časa ie načrt, da se v Mariboru ustanovi nižja gozdarska šola. Upamo, da se sedaj načrt bliža svojemu uresničenju. Oblastni komisar dr. Leskovar je na nedeljskem gozdarskem kongresu poudarjal v svojem pozdravnem govoru, da se bo oblastna samouprava z vsem svojim vplivom zavzela za to, da se v Mariboru osnuje gozdarska Šola. Ravnotako so tudi gozdarji sprejeli posebno resolucijo, s katero se utemeljuje potreba ustanovitve take šole v Mariboru, ki je središče bogatih in prostranih gozdnih gospodarstev na Pohorju in Kozjaktt. Prepričani smo,,da bo tudi vrhovna drž. gozdarska uprava pristala na uresničenje tega načrta, ki je za naše gozdno gospodarstvo v mariborski oblasti največje važnosti. Po dosedanjih načrtih bi bila omenjena gozdarska šola ustrojena po zgledu tukajšnje nižje vinarske in sadjarske šole ter bi upravo te šole prevzela oblastna samouprava.
□	Gostovanje ljubljanskega Ljudskega odra. Ponovno opozarjamo na gostovanje Ljudskega odra iz Ljubljane v mariborskem Narodnem gledališču v nedeljo 15. sept. ob 8 zvečer. Ljubljančani gostujejo z znamenito igro Gerhart Hauptmanna »Potopljeni zvon«. To dramatsko bajko prepletajo skoz in skoz krasni prizori ljubezni, sovraštva, moči in slabosti človeške duše. V pravljičnem štilu prikazuje igra vzpon in propast zvonarja Henrika. Sodeluje tudi godalni kvartet mariborskega Ljudskega odra. Občinstvo opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši vsak dan pri dnevni blagajni Narodnega gledališča.
□	Obvestilo dijaštvu! Lepe nagrade vsem ku-povalcem šolskih potrebščin delita prodajalni Ciri-love tiskarne.
□	Avtobusni premet na progi Maribor—Rogaška Slatina, ki se je vršil doslej ob nedeljah in praznikih, se z današnjim dnem ukine.
Celie
& Teharska orlovska mladina priredi v nedeljo dne 15. septembra 1929 ob 3 popoldne v prijetnem teharskem občinskem parku javno telovadbo in zabavo. Sodeluje celjska železničarska godba. Celjani, pohitite v nedeljo v obilnem številu v prijazne Teharje!
& Svojo prvo gledališko predstavo priredi celjsko Kat. prosvetno društvo v nedeljo 22. septembra ob 4 popoldne v celjskem Narodnem domu. Društvena gledališka družina, ki se je ustanovila kot plod gledališkega tečaja, vprizori velezabavno Gogoljevo komedijo »Ženitev«.
& Trta, ki cvete v septembru. Prijatelj našega lista nam je sporočil, da je prejel krasno cvetje vinske trle, ki se je sedaj v septembru razbohotilo na brajdi v vrlu trgovca g. Drofenika ob javni bolnici. Pojav je letn zanimivejši, ker je zadnja strašna teča brajdo sililo zbila.
•0" Občni zbor Strelske družine v Celju se vrši v sredo dne 18. septembra t. 1. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Društva, ki so prejela še posebna vabila, naj skrbe, da pride njih članstvo polnoštevilfio in točno na zbor, da zborovanje po otvoritvi ne bo moteno. Oni, ki žele stopiti v Strelsko družino, naj se zglasiju, pred zborom pri g. dr. Mejaku.
Državne nagradne strelske tekme v Mariboru dne 15. t. m. se je udeležila tudi celjska Strelska družina jio posebni delegaciji. Ker celjska družina letos ni absolvirala predpisanih vaj, Se nagradnega streljanja ni mogla udeležiti. Tradi-cijonalni strel v spominsko tarčo Strelske zveze je za celjsko družino oddal g. dr. Mejak.
^ Kolesarji in mestni park. Ni se zgodilo prvikrat. Kljub napisnim deskam ter zdravi pameti, s katero bi moral kolesar presoditi, da je park za sprehode in ne za kolesurske dirke, nekateri ko-
lesarji v grdi svoji navadi dirkajo kar po glavni
sprehodili aleji. Ce jih dobi paznik, jim ni dobro. Tako sta proži i torek prikolesarila po glavni aleji mesarski pomočnik iz Štor ter čevljarski vajenec iz Laškega. Paznik ju je ustavil in zahteval, da se legitimirata. Onadva pa, da ne. Med takim pregovarjanjem jo je eden popihal, paznik pa je zagrabil drugega, da ga predstavi na policijski stražnici, 'la so ni pustil kar kcj ukrotiti. Mahal je z rokami okoli sebe in še na stražnika bi so bil spravil, da ni bil ta močnejši. Prav s silo ga je ukrotil in spravil na Stražnico, kjer so ga natančno popisali. Oba bosta seveda dobila zasluzeno plačilo.
& Požar v ledenici. Včeraj blizu poldneva je uslužbenec hotela »Pošte« šel v domačo ledenico po pivo. Ko je v temni ledenici prižgal svečo, je nehote vrgel gorečo žveplenko na slamo, na kateri leži led. Ces nekaj časa so opazili prihajati iz ledenico gost dim. Pozvana požarna hramba jo po dolgem iskanju po zadimnjeni ledenici našla go-rišče in v kratkem požar pogasila. Slama se radi mraza in zatohlosti ni mogla vneti s plamenom, temveč je le tlela. Neposredne nevarnosti ni buo, ker je prostor dovolj izoliran in povrh še zalozen z ledom. Po mestu so se hitro razširile žaljivke kot
n. pr., da ima g. Rebeuschegg gorljiv led itd.
• «
Dopisi
MERLEBACH - FRANCIJA.
Naši fantje so sedaj razmotali in uredili knjige in časopise, ki smo jih prinesli s seboj iz domovine ob priliki našega poseta meseca avgusta. Celih osem zavojev jih je bilo in so namenjene predvsem našim bolnikom po tukajšnjih bolnišnicah. Strmeli smo, gledajoč, kaj vse smo pripeljali s sebo]. Koliko lepega in primernega čtiva za reveže, ki leze nekateri dolge mesece v bolniški postelji in si tako žele razvedrila in zabave. Solze stopajo siromakom v oči, ko vidijo naenkrat tako množino slovenskega čtiva pred seboj in zvedo, da je to vse samo njim namenjeno. Porabno je vse, ker vzame bolnik v roko vse, kar doseže, da si preganja dolgčas. Samo en kratek poziv v časopisu, pa se je precej našlo toliko blagih src, ki so žrtvovale toliko in tako lepega berila. Naj bo še enkrat tem potom izrečena vsem tem usinljenim dušam v imenu ubogih bolnikov najlepša zahvala in iskren: bog povrni! Hkrati si dovoljujemo prositi: zbirajte se naprej, da boste ob ponovnem pozivu zopet lahko priskočili na pomoč. — Anton Hafner, slovenski '■caplan v Merlebachu.
ZAJEČAR.
V nedeljo, dne 1. septembra so posvetili noro cerkev za katoličane v Zaječaru; posvetil jo je g nadškof iz Belgrada, asistiralo mu je 7 duhovnikov. To je prva katoliška cerkev na bolgarski meji. Potreba za njo je bila velika, ker je v okolici mnogo rudnikov, v katerih so povečini katoličani in v garniziji sami je blizu 1000 vojakov katoličanov. Cerkev je še brez zvonika, /.von9v iu notranje oprave, zalo prosi cerkveno predstojnišlvo vse dobre ljudi, ako bi mogel kdo kaj darovati za cerkev. Darovi naj se pošiljajo na Franca Pavlica, voj. svečenika v Zaječaru. — Za cerkveno predstoj-nistvo: Franc Pavlič, voj. svečenik; Vekoslav Sinit, upravnik pivovarne, Bela Šoltes, inženir, ključarja, j
Slovenska Krajina
Na pomoč! Prosimo vse gospode, katerim emo poslale srečke naše loterije, da nam čimprej nakažejo odgovarjajoči znesek. Vsekakor pa bi radi imeli pred koncem tega meseca že denar v rokah. »Vsaj ne gre ravno za to, da bi mi postali bogati s kupljenimi srečkami, temveč gre veliko bolj za to, da vsaj sedaj ob desetletnici pokažemo nekaj ljubezni tudi zapuščenim bratom in sestram v Slovenski Krajini.- Tako je pred kratkim povedal neki gospod v družbi, ko je nenapro-šen priporočal naše srečke. Razposlali smo srečko samo onim gospodom, o katerih vemo, da imajo razumevanje z našimi razmerami in zato pričakujemo še bolj, da nas boste prav kmalu vsi razveselili s poslanim denarjem. Bog živil — Odbora arlovske družine v Krogu.
Blagoslavljanje cerkve. V nedeljo bo imel Sveti Jurij velik praznik. Ta dan se namreč izvrši blagoslovitev nove cerkve. Blagoslovi jo prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Kaiiin, ki ob tej prihki ta mesec že drugič obišče Slovensko Krajino, kar si ves narod šteje v veliko čast. Kakor vedno, naj bo tudi sedaj prevzvišeni nadpastir med nami srčno pozdravljen.
Sprememba na orožniški postaji. Orožniška postaja v Murski Soboti je dobila novega komandanta v osebi g. Klanjščka, Prejšnji komandant je prestavljen v Tišino in je zasedel tam mesto gospoda Klanjščka.
V tukajšnjo bolnišnico so v ponedejlek pripeljali Fr. Štefana, ki je postal žrtev fantovskega pretepa v Bogojini. Rane, ki jih je dobil, so smrtno nevarne in je malo upanja, da bi jih prebolel.
Veliko tombolo priredi prihodnjo nedeljo orlovska družina v Črensovcih. Ker bo tombola bogata na dobitkih, že sedaj vlada za njo veliko zanimanje.
Kočevje
Živi mrtvec. Akademsko društvo bo v soboto zvečer vprizorilo delo Leva Tolstega »Živi mrtvec«, ki je eno izmed najboljših del velikega ruskega pisatelja. Dramo so igrali v lanski sezoni v ljubljanskem dramskem gledališču. »Živi mrtvec« bo topol prvič igran na diletantskem odru.
Iz seje okrajnega cestncga zastopa. Na zadnji seji okrajnega cestnega odbora, kateri je prisostvoval tudi oblastni komisar g. dr. Marko Natlačen iz Ljubljane, se je obravnaval^ uvrstitev bivših deželnih cest med oblastne. Sklenilo se je, da pride dosedanja cesta Koprivnik-Topli vrh-Ma-verle meti oblastne ceste druge vrste, docim bodo ostale ceste Stara cerkev-Mala gora, dolga 2700 m, Kočevje-Zeljne 3300 111 in spojna cesta z Nemško Loko, dolga 1 km, občinske. Ker ne bi bil ItuluK v našem kraju umesten, se ne bo upeljal. Ur. M. Natlačen je posebej povdaril, da se bo oblastni odbor zavzel zlasti za cesto Kočevje-Brod, 1« je edina cesta, ki veže po najkrajši poti Slovenijo z morjem. Iz 16 milijonske vsote. Id jo dobi oblast za zaostalo vzdrževalnino cest v ljubljanski oblasti iz Belgrada, bi odpadlo približno 957.000 Din na nas okraj. Iz tega denarja bi se nakupilo več cestmli strojev in poplačal dolg.
Pastoralna konferenca. V sredo 2. oktolna se bo vršila v Kočevju pastoralna konferenca za vso kočevsko dekanijo.
Fantovski pretep. V Slari cerkvi so se stepli za zaključek gasilske veselice fantje. Bil je boj na nož pri čemer je več fantov dobilo ureze v roko in nogo. Hujšega k sreči ni bilo.
Himni. V mestni župni cerkvi sta se porodit« 7oi67riKk i uradnik v Amstettnu (Avstrija) g. \Vittrech Franc z gdč. Burgi Macher, hčerko vele-upledne meščanske rodbine. Poročal je mestni župnik in dekan g. Ferdinand Erker.
Ježlca pri Ljubljani
Godba. Na seji odbora glasbenega odseka KPD so bili sprejeti važni sklepi glede organizacije godbe. Vse tiste, ki imajo veselje za sodelovanje pri godbi, vabimo, da se v najkrajšem času prijavijo pri kapelniku g. Cerarju, kjer bodo dobili tudi potrebne informacije. V prvi vrsti vabimo one, ki so že vešči kakega instrumenta. Glede nabave instrumentov so tudi že storjeni prvi koraki. Čim bodo opravljene še nekatere formalnosti, se prične takoj teoretičen pouk. — Odbor.
Šoštanj
Dekllika zveza je v nedeljo ponovila igro »Pri gospodi«, ki jo je uprizorila ob priliki izleta pri Sv, Frančišku. Opazili smo nekaj precej dobrih igralskih moči, ki prav nič ne zaostajajo za našimi starimi diletanti in bo treba z njimi računati tudi pri večjih uprizoritvah.
Umrl je pretekli teden Jožef Hliš, prevžitkar. N. v m. p.I
SREDIŠČE OB DRAVI.
Blagoslovitev rešilnega avtomobila. V nedeljo popoldne je imel naš trg zopet svojo posebnost. Požarna bramba si je nabavila osebni avto, ki so ga domači ključavničarji prav lično predelali, tako da bo zdaj služil v rešilne namene in kot vprega brizgalni. Ličen avto, okusno okrašen, je bil pri blagoslovitvi pred gas. domom obdan od številnega članstva in še številnejšega občinstva. Obred blagoslovitve je izvršil domači župnik č. g. Cajnkar, ki je v vznesenih besedah poudarjal njegov namen in nalogo. Izrazil se je, da naj bo ta avto kot usmiljeni Samarijan ljudstvu v blagor, a bližnjemu v pomoč. Moštvu sta častitala k lepemu uspehu tudi župni nač. g. Hanželič iz Ormoža in g. Kola-rič iz Središča. Tem častitkam se pridružujemo tudi mi, želeč jim, da vrši novi avto svoje visoko poslanstvo povsod, kjerkoli bodo iskali potrebni njegove pomoči.
Metlika
Kletarski tečaj priredi Oblastna samouprava tudi v Metliki in sicer v prostorih HiP že 1'-'., 13. in 14. t. 111. Zelo lepo zamišljen načrt je to od samouprave, loda ni gotovo, da bo imel svoj uspeh. Lepo je zato, ker je neposredno pred trgatvijo, a zopet težavno, ker ne bodo mogli kmetovalci pustiti dela, ki ga imajo sedaj v jeseni po polju in ker je ta tečaj delavne dni. Toliko smisla ne smemo pričakovati, ker marsikdo vidi najprej pred seboj nujno tekoče delo, pa sc bo nerad odtrgal nu kletarski tečaj. Želimo pa obilno uspeha tej prekoristni napravi.
gospodarstvo
Programi Radno-Lfahtiana:
Petek, 13. septembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert Radio-orkestra: Rosey: Kralj Karneval, Ferd-mann: Egiptovske noči, Beethoven: Tempo di Mi-nuetto, Bizet: Carinen, Aletter: Prijetna urica. 19.30 Gospodinjska ura: gdč. Krekova. 20.00 Pevski večer »Poljanskega okteta«: E. Adamič: Zdra-vica, Mangolt: Moj dom, F. Ferjančič: Sijaj solnce, Z. Prelovec: Nageljni rdeči, O. Dev: Pastirc pa pase ovce tri, Foerster: Gorenjci (Iz opere »Gor. slavček), Narodne: Tam na vrtni gredi. Kak lust-110 je polet', Sem šou čez gmajnico. 21.00 Koncert Radio-kvarteta: Schubertova glasba: 1. Rozamunda (uvertura), 2. Sonata za vijolino solo (prof. Jeraj), 3. Fantazija Schubertovih melodij, 4. Ti si moj mir, Ave Maria, čelo solo (izvaja g. Feršnig), 5. Trio b-dur 1. stavek, 6. Potpourri iz opere »Rozamunda«. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi >
Petek, 13. septembra.
Belgrad: 18 Prenos koncerta iz kavarne »Moskva;, — 20.25 Radio-kvartet — 21.30 Dnevna poročila — 21.45 Gosp. Slev. Nenadovič govori o Srbiji in Nemčijt in Jugoslaviji in Nemčiji. — Zagreb: 11.30 Plošče — 12 Zvonovi cerkve svetega Marka, nato plošče — 20.30 Lahka glasba Radio-kvarteta šidak — 22 Lahka glasba. — Varšava: 12.05 Gramofon — 16.30 Gramofon — 18 Popoldanski koncert 20.30 Simfonični koncert, posvečen VVagnerju — 22 Poročila. — Budapest: 12 05 Koncert' salonskega orkestra — 17.15 Koncert ciganskega orkestra — 19.20 Lahka glasba — 2 L Klavirski večer, nato čas, vreme, poročila in šali; zatem orkestralni koncert. — Dunaj: 11 Predp. glasba — 16 Popold. koncert — 17.45 Violinska akademija — 19.55 Čas, vreme — 20 Koncert dun. simfoničnega orkestra — 22 Večerni koncert. — Milan: 17.18 Radio-jazz — 20.30 Simfonični koncert velikega orkestra — 23.15 Radio-koncert. — Brno: 16 30 Koncert komorne glasbe — 21 Koralni koncert — 22.20 Koncert iz Joahimova. — Lan-genberg: 16.55 Rektor Simon: Repoštev, pravljična igra, spisal Oto Wollman — 21 Glasb, novela. Nato razna poročila, končno do 24 plesna godba.
—	Rim: 13.15 Radio-lercet — 17.30 Popold. koncert _ 21 Večer italijanske operete: Pietri: Pri-niarosa. - Berlin: 14 Plošče 15.30 špijonaža danes in nekdaj — 16.30 Zabavna glasba — 18.30 Klavirska ura — 20 vTrgovec s ptiči«, opereta. — Katovice: 16.20 Plošče — 18 Popoldanski koncert iz Varšave — 20.30 Simfonični koncert. — Toulouse: 18 Plesna glasba — 19.15 Koncert nato poročila, za tem pevski koncert — 21 Izbor iz »Hoff-manncvih pripovedk — 21.45 Simfonični orkester.
—	StuttfSart: 10.30 Plošče — 16.15 Radio-orkesler
—	18 Koncert radio-reklame — 20 Narodni plesni vcger _ 21 Ura zabavljic in zdravic — 22 Komorna clasba — 23 Zabavni koncert. — Praga: 16.30 Koncert Ondričekovega kvartela — 22.20 Jazzband iz Joahimova. — Torino: 17 Koncert radio-kvar-teta — 19.15 Koncert radio-kvinteta — 20.30 Prenos iz Milanske postaje. — M. Ostrava: 12.20 Orkestralni koncert — 19.05 Koralni koncert — 22 20 Prenos iz Joahimova. — Leipzig: 12 Plošče _ 13 Šlagerji na gramofonu — 16.30 Odlomki iz nemških oper — 20 Prenos: Razno za orkester — •»15 Poročila, nato plesna glasba. — Breslau: ia30 Simfoničen koncert — 19.05 Večerna glasba _ 20 Variete za orkester.
Cerkveni vestnih
Petdnevne duh. vaje za duhovnike bodo v Domu od nedelje zvečer 15. do 21. sept. Kdor se jih želi udeležiti, naj se brž oglasi, ker je še prostora. — Vodstvo Doma.
Orel
Redni letni občni zbor Orla Krakoro-Trnoro
se vrši danes v petek dne 13. septembra ob 8 zvečer v domu, Karunova ulica 14. Prosim vse člane, starešine ter podporne člane, da se ga polnošte-vilno udeleže. V nedeljo dne 15. t. m. članski izlet k Peričniku, zbirališče ob pol 5 zjutraj pred Trnovsko cerkvijo, udeležba obvezna. Bog živi! — Predsednik.
Hilarij Vodopivec:
Društvem davek
V smislu novega zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, spremenjenega in dopolnjenega z novelo z dne 28. marca 1929, podpadajo'davku na dobiček podjetij obvezanih javnemu polaganju računov ali tako zvanemu društvenemu davku sledeča podjetja:
1.	delniška društva, komanditna drušlva na delnice, društva z omejenim jamstvom, rudarska društva, zavarovalna društva in hranilnice, v kolikor so vse te pravne osebe obvezane javnemu polaganju računov in imajo svoje sedišče na ozemlju kraljevine;
2.	dobičkanosna ; jdjetja države iu samoupravnih edinic;
inozemske pravne osebe v pogledu njihovih podjetij odnosno njihovega posestva v kraljevini, ako imajo na ozemlju kraljevine predpisano registrirano zastopstvo (podružnico, agenturo, stovarišče itd.) ali ako imajo nepremičnine na tem ozemlju.
Od tega davka so oproščena (da navedemo najvažnejša) vsa državna podjetja, katera so osnovana na monopolskein pravu ali katera služijo javni upravi ali prometu, dalje podjetja samoupravnih edinic, kolikor služijo neposredno v svrhe javne uprave ali neposredno njihovim lastnim potrebam, inozemska podjetja po mednarodnih pogodbah, Državna hipotekama banka iu Poštna hranilnica, Direkcija za poljedelski kredit in Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vse zadruge (in agrarna udruženja) in njihove zveze, osnovane po zakonih o za-drugarstvu; kolikor za zadruge toliko tudi za njihove zveze velja davčno oproščenje pod pogoji, da je v njih včlanjenih najmanj 20 takih zadrug, da ne delijo dobička, da ne dajejo tan-tijem članom upravnega in nadzornega odbora in da se njihove rezerve ne morejo raz--delili med zadruga rje; dalje so oproščene davka nabavljaške zadruge državnih uslužbencev in njihova zveza, oblastne samoupravne hranilnice (čl. 76 zak.).
S členom 79 zak. je ministrski svel pooblaščen, da more oprostiti od plačanja tega davka popolnoma ali deloma, začasno, podjetja osnovana v javne, kulturne in dobrodelne svrhe občega značaja, ako la podjetja dajo samo neznaten dobiček, kateri v razmerju k drugim sličnini podjetjem ne pride v poštev.
Davčna podlaga je po odredbah tega zakona (čl. 80) izračunan letni dobiček po stanju, katero se pojavlja v bilanci sestavljeni za pretočeno poslovno leto. j Pri ustanovitvi davčne podlage ali osnove 1 *e (po čl. 82) ne morejo odbiti:
1.	neposredni davek te vrste, plačan po tej obliki, t. j. osnovni in dopolnilni davek odnosno v letu 1929 dosedanji društveni davek; morejo se pa odbiti plačane samoupravne doklade k temu davku;
2.	neposredni (uslužbeni) davek z vsemi dokiadanii, katerega je podjetje plačalo namesto svojih uslužbencev;
3.	poslovna izguba predhodnega poslovnega leta;	_	,
4.	v bilanci posebno zaračunane odškodnine ali koristi za osnivača ali druge člane podjetja; obresti ali dividende (prijoritetne dividende) na celokupni lastni kapital;
5.	povrnitev podpore (subvencije) prejete orl države ali samoupravnih edinic 111 povrnitev zajamčenega prinosa države in drugih javnih ustanov;
6.	pri inozemskih podjetjih vsaka obremenitev tukajšnje podružnice od strani glavnega zavoda kot delno povrnitev režijskih stroškov;
7.	darovi in nedogovorjene nagrade na-| meščencem ali drugim osebam in vsakovrstni 1 drugi slični neobvezni izdatki (razen ako so ' v neposredni zvezi s poslovanjem in se kre-| tajo v običajnih mejah);
! 8. tantijeme, dnevnice in drugo slične J nagrade članom upravnega in nadzornega odbora kakor tudi nedogovorjene tantijeme uslužbencem podjetja;
9.	vsakovrstni odpisi ali dotacije rezervnim zalogam razen onih, o katerih bo govor dalje spodaj glede dovoljenih odbitkov;
10.	prihod rudarskih podjetij od odškodnine za pomožne rove, za napravljene usluge in za rudniške uslužbenosti (servitute);
11.	vsote upotrebljene iz tekočih prihodov za povečanje imovine v katerikoli obliki.
Pri utrditvi davčne podlage ali osnove se (po čl. 83) morejo odbiti:
1.	višek vplačanja čez nominalno vrednost novih delnic ob priliki emisije;
2.	prenos v prejšnjem letu že obdačene-ga dobička;
3.	prihod od onih predmetov, kateri podpadajo kaki drugi davčni obliki (n. pr. zemlja-rini, hišnini) ali uživajo časno davčno olajšavo (nove zgradbe ali deli istih) v vsoti, katera služi kot podlaga za odmeritev davka po dotični davčni vrsti; sem spadajo tudi prejete dividende domačih delniških društev;
4.	prihod od obresti oproščenih od rent-nega davka, izuzevši obresti na celokupni lastni kapital;
5.	podpora (subvencija) države in samoupravnih edinic in garantirani državni pri-nosi;
6.	izguba neizterljivih terjatev, ako jo je odobril zbor delničarjev;
7.	vsote, katere so v bilanci odpisane ali vnesene v posebne rezervne zaloge namenjene za pokritje izdatkov ali izgub točno označene vrste;
8.	dotacije za penzijski zalog nameščencev dotičnega" podjetja, ako obstojajo posebna pravila za unravlianie lega zaloua. in vsi dru-
gi izdatki za nameščence (razen njihovega neposrednega — uslužbeniškega — davka z dokiadanii), ako in v kolikor jo podjetje na to obvezano po zakonu ali pogodbi;
9.	pri zavarovalnih podjetjih ona vsota, katera je vpostavljena v premijske rezerve po poedinili vrstah zavarovanja, kakor tudi obresti takih rezervnih zalogov in to tako dolgo, dokler se te vsole ne upotrebijo v druge svrhe;
10.	pri zavarovalnih podjetjih prijavljene in priznane, ali ne še izplačane terjatve od zavarovanja in
11.	vsaka izguba in izdatek, stavljen in> breme že obdačenega zaloga.
Razen teh odbilkov se priznavajo tudi kot izdatki plačani neposredni davki, pristojbine, carine, davek 1111 poslovni promet, dajatve za samoupravna dela, davčne doklade za obrtno, trgovinsko iu industrijsko zbornico, vse vrste zavarovanja proti škodi, pasivne obresti, najemnine, zakupnine in vobče v i režijski stroški, potrebni v dosego dobička, v kolikor zakon 110 odreja drugače.
(Dalje prihodnjič.)
Hrvatsko zadružništvo Hrvatska seljačka zadružna banka sklicuje občni zbor, na katerem se bo sklepalo o likvidaciji banke. — To pomeni nov udarec za hrvatsko zadružništvo, ki se je svoječasno v veliki meri naslanjalo na radičevsko gibanje. Banka je prišla do likvidacije deloma indirektno tudi zaradi insolvence zavarovalnice Previdnost . Zadnja bilanca banke (objavljena za 1929) izkazuje pri kapitalu 8 milij. Din 9.4 milij. vlog in 3 milij. upnikov ter 96.819 Din čistega dobička. Di-videnda pa so ni izplačevala že od 1. 1924. sem: ustanovljena je bila banka 1923.
Borza
Dne 12. septembra 1929. DENAR
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji čvrstejši. Promet je bil manjši kakor včeraj. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privat. blago.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280.50 bi.. Berlin 1353-1356 (1354.50), Bruselj 790.69 bi., Budimpešta 092.88 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 799.38—802.38 (800.88). London 275.55-276.35 (275.95), Ne\vyork 56.705—56.005 ( 56.805), Pariz 222.64 bi, Praga 168.09-168.89 (168.-19), Trst 296.53-298.53 (297.53) blago.
Zagreb. Amsterdam 2280.50 bi., Berlin 1353 —1356, Budimpešta 991.38—994.38, Curih 1094.40 —1097.40, Dunaj 799.38—802.38, London 275.55— 276.35, Ne\vyork 56.705—56.905, Pariz 222.60 bi., Praga 168.09—168.89, Trst 296.50—298.50.
Belgrajska borza danes ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 123.60, Budimpešta 90.625, Bukarešt 3.08125, Dunaj 73.12, London 25.17125, Madrid 76.55, Ne\vyork 519.32, Pariz 20.319, Praga 15.3725, Sofija 3.755, Trst 27.155, Varšava 58.225.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.4875, (valuta) 12.47, v Londonu, Ne\vyorku in v f'rag; neizpremenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 den., Praštedioiia 855 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., liuše 250—260, Stavbna 50 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 406.50— 407 (406.50), kasa -106—407 (406), termini: 12 417.50—418.50, 7% inv. pos. 88.50-89, agrari 53 —54. Bančni pap.: Hipo 202—203, Poljo 15.75—16, Kred. 93 d„ Jugo 81—83 (81). L j. kred. 123 d., Medjun. 56 d., Nar. 8200—8400, Prašted. 855-859 (857.50—855), Srpska 155, Zem. 127 131, Obrtna 32 d., Kat. 31—33, Etno 161 d.. Ravna gora 75 d. Ind. pap.: Guttmann 197—199 (198—197), Slavo-nia 110—130, Slave\- 97—99 (97). Danica 127 bi., Drava 430—460, Šečerana 420—425, Osj. Ijev. 210 —220, Brod. vag. 130 d., Union 160-167, Isis 17.50, Ragusea 405-430, Trbovlje 483-487 (485), Vevče 132 d., Nar. šum. 40—45, Piv. Sar. 205 1)1., Narod. mlin. 20 d., Oceania 195 d., Jadran, plov. 570 bi.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83.90, Wiener Ban k vere in 21.90, Bodencredil 99.80, Creditanstalt 52.50, Escoinpteges. 21.30, Aussiger Chemische 268, Ruše 31, Guttmann 23.50, Mundus 183, Al.pine 41.35, Trboveljska 59.80, Kranj. ind. 34.50, Ley-kam 6.50, Rima Murany 115.60.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: -1 vagoni žamane bukovine. Tendenca neizpremenjena.
Žito
Danes je slalo žitno tržišče v znamenju dviga ameriških tečajev v prijetnejši tendenci. Pšenica se je trgovala j>o 197.50—202.50 vagonsko blago, toda slepi so pri dokaj visokih cenah našli izredno dober odjem. Pariška veletvrdkn Drevfus & Co., ki ima ekspozituro v Belgradu, je po raznih sporočilih tekom enega tedna nakupila že do 900 vagonov pšenice za izvoz. Tudi v koruzi je bilo precej kupčije, le cena je ostala neizpremenjena, oziroma je ponekod še nazadovala. V ostalem je opaziti precejšnjo poživitev žitnega trga, dasi so cene zaenkrat ostale še neizpremenjene
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica bač., ban. 192.50—197.50, srem. 187.50—192.50, ladja Tisa 207.50—210, ov. 155—157, koruza 165 -170, ječmen 130-135, inokt 00 in Og 295- 300, št. 2 275—280, št. 5 250—255 št. 6 225—280, šl. 7 295—'200, št. 8 125—130. otrobi bač., ban. 110-115, fižol bač. 400—410. Promet: 108.5 vag. pšenice, 27 ovsa, 116 koruze, 3 otrobov, 2 fižola, skupaj 251.5 vagonov.
Budimpešta.. Tendenca omahujoča. Pšenica
oktober 22.85—22.76. zaklj. 22.71—22.72, marec 25.18-25.18, zaklj. 25.14—25.15, maj 25.92-25.90. zakli. 25.85—25.89. rž oktober 17.60—17.49. zaklj 17.42-17.48, marec 19.88—19.70, zaklj. 19.67-19.68, koruza maj 18.18—18.20. zaklj. 18.17-18.20,
Meh liv/hi
/ /
VGld IMGDI91D
O vohunstvu
Tekmovanje za Scbneiderjev pokal se je vršilo 7. septembra pri Covvesu. Gledalcev je bilo nad milijon. Zmagal ie angleški letalski stotnik Waghorn (v krogu), ki je dosegel hitrost 529 km na uro.
Vohunstvo je staro kot vojna. Ze Rimljani so imeli pri Frankih in Germanih svoje zaupnike. In kdor pozna zgodovino turških vojn, ve, da so izdajalci in uskoki tlačenih narodov, kakor tudi politični in strankarski nasprotniki v Madjarski Turkom vedno olajševali njihove zmage. Čim bojevitejši so bili časi, tem bolj sc je razvijalo vohunstvo do stalne obrti. Vohunstvo iz patriotizma je tako redko, da moremo komaj verjeti v to. Kakor vsaki obrti, tako je napredujoča tehnika tudi vohunski bratovščini otežkočila konkurenco. Odkar radio in letalo obvladujeta čas in prostor, odkar letalec lahko z visečine fotografira cele fronte, je vojaški vohun doigral. Njegova poročila, razen v gotovih slučajih, ko gre za res zanesljive in strogo zaupne podatke, prihajajo redno prepozno.
Toda ključ za dešifriranje sovražnih radio-jrzojavk je vendarle potreben, boste rekli. Tak
Novi nemški rekord v višinskem skoku na konju. Na furnirju v Koblenzu je Hans Korfer (Koln) skočil s konjem 2.08 visoko in s tem za 1 cm prekosil dosedanji rekord barona Buddenbrocka.
ključ je sicer res potreben in koristen - sicer je njih dobava naloga vohunstva v mirnem času —, toda ne za stalno. Kajti vsak ključ za šifriranje brzojavk se spreminja od časa do časa. Pravočasno in vedno znova si pridobivati nove ključe, pa je popolnoma nemogoče, toda tudi nepotrebno. Saj imamo mojstre v umetnosti šifriranja in dešifriranja, lahko jih imenujemo genije, ki na podlagi dolgoletnega delovanja v tej službi lahko iz vsakega zajetega brzojava v tej službi najdejo ključ za njegovo dešifriranje, pa naj bodo šifre še tako zamotane.
Koliko ljudi je bilo v vojni obešenih in zaprtih, ker so jih smatrali za vohune. Kako redko so se odločujoči vprašali, če je mogel ta in ta mež, vojaško popolnoma neizobražen, z obzorjem, ki ni segalo preko plota domače hiše oziroma vasi, sploh kaj slišati ali videti, oziroma zvedeti in izdati, kar bi bilo nasprotniku v korist. Tudi danes, ko časniki skoro dnevno poročajo v vohunskih aferah, zdaj v tej, zdaj v oni državi, se uporablja beseda vohun prenaglo. Če bi vedeli, kakšne zmožnosti, zveze in priložnosti so potrebne, če se hoče kaj izdati, kar bi nasprotnik že davno ne vedel, tudi brez vohunov, bi lahko skoro v vseh slučajih že po osumljenčevi esebi lahko sklepali, da gre za pomoto, često tudi za obrekovanje ali maščevanje.
Mirovno stanje armade ni nobena tajnost. V vsaki garniziji vedo dobavitelji, koliko mož in konj je treba prehraniti. Iz mirovnega stanja in vojaške službene dolžnosti, kar pač vsakdo ve, lahko sklepamo o vojnem stanju. Kolikšne čete so nastanjene v mestu, je zapisano na vojašnicah. Vsakovrstne vojaške zemljevide lahko kupimo v knjigarnah. Ce kdo zbira take podatke, opravlja popolnoma brezpotrebno delo.
Prevozna sposobnost železnic, ki je izredne važnosti za mobilizacijo in vojno, sc lahko razvidi že iz njihove mirovne frekvence in stopnje-valne zmožnosti. O vsem tem se lahko informiramo iz voznih redov in zemljevidov. V dopolnilo služi tudi kronika več ali manj pogostnih nesreč.
Prevelika gorečnost v zasledovanju vohunov se kaže najlepše v prekomernem nezaupanju, ki ga vzbudi v območju trdnjav in kolodvorov vsaka fotografska kamera. Marsikateri nedolžen amaterski fotograf je že padel kot žrtev take sumnje. Že kot pravilo velja, da dotični, ki je bil zasačen v takih slučajih pri fotografiranju, prav gotovo ni nikak vohun. Zakaj vsak vohun, ki se na svoj posel razume, ve natančno, da bo to, kar j: vojaško važno, veliko natančneje in predvsem popolnoma neopazno izvršil z notiranjem potrebnih številk. Ce je nakladna klančina (rampa) na kaki zapuščeni in brezprometni postaji izredno velika, je to znamenje, da se bodo v slučaju vojne tukaj izva-gonirale vojaške čete. Vohun si neopazno za-j z na mu je na robu časopisa, ki ga drži v rokah: 50 Din 40 par, to se pravi: rampa je 50 metrov i dolga in ima 4 premikalne tire. Ravno tako ni j potreben fotografski aparat za ugotovitev točke, kjer se je trdnjava na novo popravila. Zemljevid, kompas in štetje korakov zadestu-j jejo. Sicer pa morajo vohuni začeti s svojim de-| lom že pri gradnji trdnjave, ker vojaška oblast ; rabi prav za prav podatke v dimenzijah zidovja i in jeklenih kupci. O tem seveda ne more dati podatkov kak navaden zidar, ampak se je treba obrniti na kakega inženerja in ga podkupiti.
Kaj pa je najvažneje, kar hoče vedeti nasprotnik o nasprotniku? Strategični pokret, prostor, kjer se po končani mobilizaciji zbirajo sovražne armade! Seveda morejo dati take in-formacije samo generalštabni šefi, sodelavci na | izdelavi strategičnih načrtov, načelniki vohun-! skih uradov itd., ne pa kakšni polkovni poveljniki, ki navadno ne vedo drugega kot, kateri dan bodo njihovi polki odšli, kam — seveda ne vedo. Ravno tako je v vojaških delavnicah in arzenalih, kjer se izdelujejo novi tipi orožja, municija, strupeni plini. Tudi tu ne morejo dati pojasnil navadni delavci, laboranti ali celo kakšni prijatelji pisarniških slug, ampak samo oni, v katerih rokah se zbirajo niti vseh skrivnosti in ki posedujejo ključe do jeklenih omar, kjer so le-te spravljene.
Nasprotnik, ki vodi in plačuje vohunstvo, ni nikak človekoljub, ki podpira male, revne ljudi. On hoče imeti res dragoceno, četudi drago blago. Zato tudi ne pošilja ljudi v častniške kantine in vojašnice, ampak si izbira za vohunstvo osebe z dobrim poznanstvom in velikim vplivom, ki mu lahko preskrbe res važne podatke. Vohunstvo v malem pa se je že zdavnaj preživelo!
Najdeni os tanki ponesrečene ga aeroplana
Osem potnikov mrtvih.
Pred štirinajstim dnevi je brez sledu izginil veliki ameriški trimotorni potniški aeroplan »City of S. Francisco«. Dolgo časa so ga brez uspeha iskali. Po osmih dneh se je končno pilotu Georgeu Rice posrečilo, da je s svojim letalom našel ostanke ponesrečenega aeroplana in nedvomno ugotovil, da je »S. Francisco* z vsemi svojimi potniki postal žrtev strašne katastrofe v zraku. Rice je več čini letal nad Arizo-nom in nazadnje se mu je posrečilo, da je našel mesto nesreče. Teren je bil pa tam tako neprimeren, da Rice ni mogel pristati, marveč je tako nizko letal, da je na ostankih ponesrečenega aeroplana prečital številko, ki točno odgovarja matični številki »City cf S. Francisco«. Rice je izjavil, da so od velikega aeroplana ostale samo
Polaganje temeljnega kamna za novo palačo Društva narodov v Ženevi. Predsednik Društva narodov Guerrero (San Salvador) udarja s kladivom po temeljnem kamnu. Slika zgoraj kaže, kakšna bo palača, ko bo dozidana.
ruševine. Človeškega bitja ckoli aeroplana ni zapazil ter je prepričan, da se je vseh csein potnikov smrtno ponesrečilo. »City of S. Francisco« je bil last družbe, ki vzdržuje zračni promet med Albuquerque in Los Angelesom. V tej družbi je glavni delničar znani letalec polkovnik Lindbergh, ki je v spremstvu svoje soproge takoj cdletel na mesto nesreče.
Boj za evropsko prvenstvo v boksu. Pred 45.000 gledalci se je v Berlinu vršil boj za evropsko prvenstvo v boksu, v katerem je zmagal Pierre Charles (Belgija) proti Nemcu Francu Dienerju. — Slika zgoraj: Charles (levo) napada. Spodaj: Diener podleže.
Namesto k poroki v zapor
Na Dunaju so aretirali nevarnega sleparja, ki se je izdajal za ameriškega inženerja Pavla Jacksona, med njegovo prtljago pa so našli jugoslovanski potni list na ime Dušana Bogdanoviča iz Rume in še eno potvorjeno legitimacijo ncwyorškega avtokluba na ime Do-nalda Millerja. Ta Jackson-Bogdanovič-Miller je bil aretirani na prijavo neke bogate vdove iz Berlina, katera sc je pred nekaj tedni na Seme-ringu spoznala s tem »ameriškim« inženerjem, ki si je od nje izposodil 3000 mark. Ko se je vrnila v Berlin, jo jc ta njen znanec z Dunaja prosil, da bi mu posodila še 3000 mark. Sedaj je vdova zadevo naznanila policiji. Ko je bil Bogdanovič na Dunaju aretiran, jc dospela iz New-Yorka brzojavka, da je tam neki Donald Miller ukradel ček za 3000 dolarjev. Bogdanovič jc nato priznal to tatvino. S tem čekom je prišel v Evropo, ga vnovčil in nekaj mesecev razkošno živel v Parizu, na Setnmeringu, zadnje dni pa v Išlu. Tam se je zepet seznanil z mlado vdovo, s katero sc je hotel poročiti. Namesto pred oltar jc meral sedaj v zapor.
Grenlandija je rodovitna
Znameniti danski zoolog Petersen se ji po dvaletnem bivanju na Grenlandiji vrnil na Dansko in objavil zanimiva poročila o odkritju ogromnih rodovitnih ozemelj na Grenlandiji. V okolici Scoresbaya se razprostirajo 400 km daleč v notranjost dežele ogromna zemljišča, ki niso pokrita z ledom, kakor so mislili doslej. Zemlja je rodovitna in bogata na rastlLn-' stvu, gozdovih in živalih. Pasejo se velike črede moškatnih bivolov, posebno veliko je planinskih zajcev in drugih dragocenih lovskih živali. Petersen je našel ludi bogata ležišča premoga, ki sega prav na površje zemlje. S tega ozemlja je Peterson prinesel okrog 800 različnih redkih ptic za zoološki muzej v Ko-penhagenu.
Izsiljevalni poskus z golobom-pismonošo
Izsiljevalca so naš'i s pomočjo leiala.
Nedavno je prejel general, ravnatelj Patt-berg v Hombergu zaboj z golobom-pismonošo in pismom, v katerem ga pisec poziva, naj mu po golobu pošlje večjo vsoto denarja, sicer mu j ne bo dobro. Pattberg je takoj obvestil policijo, ki pa ni mogla ničesar ugotoviti. Preteklo nedeljo pa so pošiljatelja pisma izsledili s po-! močjo letala. Dva pilota sta z letalom krožila l nad Pattbergovo hišo, dokler niso spustili go-j loba. Letalcema se je posrečilo, da sta sledila golobu, ki je letel v Hochheide in tam takoj našel svoj golobnjak. Pilota sta dotično mesto fotografirala in že po kratkem času je ooliciia prijela izsiljevalca.
Smešnice
>Tako mladi ste še! Čudim se!«
»Čemu?«
;>Da imate že take izkušnje o zakonu. An ste že poročeni?«
>Jaz ne, pač pa moji slarši.t
iS
Soprog: >To služkinjo boš vzela? Ali ne veš, da je bila samo letos že pri desetih družinah v službi?«
Soproga: "Prav zato — le pomisli, kaj vse borno od nje zvedeli!«
*
»Ali je dobro uspelo Vaše znanstveno predavanje?«
»Poslušalci so ves čas sedeli z odprtimi ustmi.«
»Ze razumem, zdehali so.«
Pri zdravniku: Namesto sredstva proti kašlju sto mi zapisali čistilo: kako naj sedaj kaši jam
Za duha in srce
KoračV.s Povjest radničhog po-hreta a Hrvatshoj i Slavoniji
Zagreb, 1929. Izdala Radnička komora. Str. 294.
Zgodovina delavskega gibanjft je del socialne in polotične zgodovine vs*k;«a naroda, zato se mi zdi, da je skoro nemogoče naji-sati res dobro in izčrpno zgodovino kakega naroda, zfašti posle$ega stoletja, dokler nima raziskane in obdelane tudi zgodovine delavskega pokre a Iz-med jugoslovanskih narodov ni imel te doslej Se nihče D. Lapčevič, ki se je sicer lotil zgodovine
kopico neurejenih časop.smh m kn žmh izrezkov ,/jnu„ ui ie sam še ni ne doživlial, ne zaaosmo raziskoval doSim o novejši dobi, za katero ba lahko Soi iz svojih bogatih doživljajev, žal molči. I»to-časno s Kristanom sem se lotil te zgodovme tud, ,az a obdelal sem le del začetkov, o katerih ne vem če jih bom kdaj nadaljeval, čeprav imam za to zbranega mnogo dragocenega gradiva.
Hrvatje, kolikor mi )e znano, niso imeb do-slej Sc sploh ničesar, zato seže človek po Kora-čevem poizkusu s tem večjim zan.manjem in rado-vednostjo. Od konca prejšnjega stoletjai pa do po-voinih let je Stal namreč Korač v ospredju in dolgo let pole^5 pokojnega Bukšeka celo na čelu hrva-
P-edif lepo
d zato bi danes na Hrvaškem pač težko našli moža ki bi lahko izvršil svojo nalogo boljše in za-nimiveiše nego ravno Korač, kajti pri ala zgodo-viaTje človek bolj, nego pri katerikoli drugi, nave-ran na spomine svoje in svo„h sodelavcev, sa, se korespondence, arhili itd. navadno pogube pr. posameznikih in po polic miznicah. In c'st° "e
KS
gospodarskih prilikah banovine v drug. polovic, preteklega stoletja, pretežni del knpge )e pa vendarle posvečen gibanju, pr. katerem ie sam tako
tateDSede na" to Oračevo delo nikakor ni to kar obeta v naslovu, temveč skoro .zkl,učne, le zgodovina socialističnega giban|a na Hrvaskem. Prava-škega in krščansko-socialnega (p" tem 1«	in-
tenzivno sodeloval tudi naš Krek k. ga Korač 3£ ne omeni) se namreč koma, dotakne na pa, mestih čeprav priznava sam, da ,e v nekaterih UUhcelo » uklo« socialistično. Prece, poman,kl,i-VO SO obdelana tud, prva leta same a soc.al s č-neda gibanja, kajti nikjer ne .zvemo, kako m zakaj Te prišlo do prvih delavskih organ,zac, in nepo-uč« bralec mora dobiti utis, da so nastale kar sa^e od sebe', dočim je bil dejansko proces »ta, ETv slovenskih deželah, namreč le vpliv m odmev sličnega gibanja med Nemci. Točen naslov Koračevefia dela bi bil tedaj »Spomin,«, m kot S so tudi le dragocen, skoro bi reki. osnovn. prispevek za zgodovino ^vaškega delavske a g-V>ania njegova zgodovina pa ta knjiga se ni. rse dvomko TeŽ pa to® najboljše slično delo, k, ga premoremo daes Slovenci, Srbi in Hrvatje.	E.
Josef S<rrygott>sfii:
SfaroslouansKa amemos!
Die altslavisehe Kunsl. - Augsburg, Dr. B. Filser.
Kniitfe Strzygowskega so na polju umetnostne zgodovine enako prevratnega pomena kakor MUhlesteinove, H. Wirthove in Frob.niu.ove na polju obče zgodovine. Izzvale so seveda tud, živahen protest prestrašenih avtorjev,h strokovnih tovarišev zlasti pokojnega Dvoraka, Strzygowsk. e ne meneč se za lo, vedno bol, poglabljal svo,e teorije in zdaj jih utemeljuje, zbira,oč žetev svo-eT življenja v obsežnih zvezkih, katerih drug, je zgoraj navedeni. Dunajskemu raziskovalcu gre najprej za dokaz, da prevladuje v severnoevrop ki umetnosti, torej v prvi vrst, v germanski m slovanski, plastni, oziroma iz Az„e preneseni element dočim vidi priznana strup tu le predelano anHtoo dedščino. Kot značilnost, severnjaške umetnosti navaja avtor vporabo lesa ter v zvez. Hem kvadratno obliko, pozneje pokrito s kupolo, Lt temelj gradb; geometrične in č.sto estetsk.m ^v rh am slu že če okraske. Temu nasproti so zidali ljudje ob Sredozemskem morju kamnita b.vahšca n templje, krasili so jih s člove kun. podobami kipi) ki predstavljajo nekaj, torej ki so poučni. Pretežno skoro izključno pojavo severnjaškega načina v s aroslovanski, predkrščanski m zgodn,. krščanski dobi skuša Strzygowslu utemeljit, po-
tom kritičnega inventarja ohranjenih spomenikov, potom časih riskantnih tolmačenj sodobnih načinov gradnje ter potom srdite polemike. Obravnava predmeta trpi na ponavljanjih, pogrešamo pa tudi j<onciznosti. Zato se je na drugi strani avtorju popolnoma posrečil dokaz v bistvenem vprašanju glede zveze med slovansko in azijatsko umetnostjo, ki je trajala do krščanske dobe.
DROBIŽ IZ BELGRADA
Septemberska številka cetinjskih »Zapisov« prinaša med drugim nadaljevanje dr. St. Župičevc študije »Boginja Vladimira Vazora« in simpatično novelico mladega Nikole Šopa »Dolac«. Divni ste dve autibiografski pesmi Hasana Kikiča. Ljubomir V. Vušovič objavlja članek o krizi knjige.
Miljenko Vidovič je v Sarajevu izdal novo brošuro »Uzrocl dnševnog pada Evrope i vizije bu-dučnosti«. Tiskana je tudi v zadnji številki revije »Novi čovjek« (Sarajevo).
Arhitekt Žarko Tatič je izdal monumentalno delo »Tragom velike proSlosti o srednjevekovni umetnosti« z 230 slikama. Obseg 18 tisk. pol. Cena 150 Din.
»Srpski Knj. Glasnik« pripravlja prepotreben seznam vsebine vseh (200) dosedaj izišlih svojih številk. Rabil ga bo vsak kulturni delavec. Obsek
pet tiskovnih pol. Cena 10 Din.
*
Dr. Božidar Adžija: Od Platona do Marksa
(Razvoj socijološke ideje). Izdaja »Socijalne Misli«, ltnjiga 2. Cena 20 Din.
Stanislaus v. Dunin Borkovvski S. J.: Miniaturen erzieherischer Kunst. (Berlin, F. Dummlers Verlag.) V tej knjigi uživamo zrele sadove starosti, svetle zaklade modrosti. Plemenitaš duha nam govori v večeru svojega življenja o mojstrstvu vzgajanja. Iz obilice neštetih srečanj oblikuje svoie miniature. — Njegove trditve nikakor niso radikalne; pač pa srečamo tu pa tam smehljajočo se razbor-nost vedočega. Ne podaja nam abstraktnih teorij, toda bistvene stvari so začrtane z jasnimi obrisi. Pa vendar ne tako, kakor da je vse do malega jasno V vsej knjigi se očituje spoštovanje do tistega, kar je v človeku nedoumnega. Knjiga se giblje v sferi, ki je strokovni kritiki nedostopna. Le kdor je izgubil tenki čut tipanja, bo skusil knjigo »oceniti« ali »razpravljati« o nji. Mojster govori o mojstrstvu. Tu se spodobi molčanje — in kadar naletimo na kaj nerazumljivega (takega je tukaj nekaj) — previdno vprašanje.
Spori
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes trening skupine II od 17 dalje. — Odslej se prično treningi za vse skupine ob 17. — Načelstvo.
SK Ilirija — lahkoallcfska sekcija. Sledeči atleti naj bodo v soboto popoldne ob 2 brezpogojno na igrišču: Pavšič, Stepišnik I. in II., Vidmar, Habič, Kuiner, šoukal, Sponi, Pinla, Gre-gorka, Zupančič, Režek, Autrata, Banko, Dobov-šek, Jeglič, Rotar, Schiffrer. Režek B., Wildman, Rak, Ilovar, Smersu. Odbor apelira na vse člane, da bodo točni in disciplinirani!
SK Grafika. Danes, dno 13. sept. ob U se vrsi t ra i n ing, katerga se imajo brezpogojno udeležiti sledeči" igralci: Tršan, Kolarič, Kadunc, korbar, Pukl Skalar, Sterle, Urbančič, Seman, Stelir, Kmeti«, Bremen, Pelieon, Mihclič, Wolilmuth, Katavic.
Okrožni linale z tekmovanja za pokal LNP. V nedeljo se bo odigral finale ljubljanskega okrožja za podsavezni prehodili pokal. Po izpadu SK Ilirije, kar je čudno dojmilo ljubljanske športnike, sta so kvalificirala za okrožni finale SK Svoboda in ŽSK Hermes. Izločilna tekma med obema bi so morala odigrati prošlo nedeljo na igrišču SK Ilirije. Vsled odpovedi igrišča, se pa tekma ni vršila ter je u. o. LNP po pristanku obeh klubov sklenil, žrebati med njima onega, ki ostane v nadaljnjem tekmovanju. Pri žrebu je imel srečo Herines, tako da nastopi v nedeljski tekmi proti ASK Primorju. Soditi o Hermesovemu moštvu, bi bilo prezgodaj. Doslej je moštvo v zadnjem času nastopilo le v dveh tekmah. V prvi ni pokazalo ouega, kar se je od njega pričakovalo, pač pa je v tekmi proti Slovanu prav lepo in efektno zaigralo. Gotovo bo vložila Hermesova eaajstoriea tudi proti ASK Pri-morju vse sile v svrho dosege ugodnega rezultata. Tekma se bo igrala na igrišču ASK Primorja
Dunajski SK NicUolson v Ljubljani. SK Ilirija je sklenila za 28. iu 29 t. m. dve mednarodni tekmi s SK Nicholsonom, renomiranim klubom dunajske 1. profesijonalne lige. Na Dunaju je zgubila Ilirija proti Nicholsonu kot znano z 2:8. Navzlic temu razmeroma neugodnemu dunajskemu rezultatu upa Ilirija, da se bo mogla na domačih tleh uspešno upreti profesijonalom.
Lahkoatlctski dvomateh Ilirija : Primorje. V soboto popoldne in nedeljo dopoldne se visi na igrišču Ilirije lahkoatletski dvoboj med Ilirijo m Primorjem, med dvema najmočnejšima lahkoatlet-
skima kluboma Slovenije. Match bo sigurno vzbudil zanimanje naše širše športne publike, ki sicer ne zahaja k lahkoatletskim prireditvam v takem številu, kot bi ga ta grana športa zaslužila, že 7. ozirom na rivaliteto, ki vlada med obema kluboma; gotovo pa bo inatcli nudil tudi mnogo ostrih bojev v posameznih disciplinah, ker so moči obeh klubov precej izenačene. Program in natančno uro pričetka objavimo jutri.
Službene objave LNP. Iz seje posl. odbora z dne 11. septembra 1929. — Za nedeljo, dne 15. t. tn.. se določajo na igrišče ASK. Primorja naslednje tekme: do|>oldne ob 8.30 Slavija : Na. tukar (prv.), ob 10.15 Reka rez. : Krakovo rez. (prv.), popoldne ob 14.45 Reka : Krakovo (prv.) in ob 16.50 Primorje : Hermes (pokalna). — Služba: dopoldne službujoči odbornik LNP. g. Florjančič, h lupa j no SK. Natakar in po 5 reditelji vsakega klubu. Popoldne blagajniški nadzor s. inž. Kuljiš in ASK. Primorje, rediteljski nadzor g. dr. Gruden in po 5 reditelji vsakega kluba. Nastop službe pol ure pred pričetkom prve tekme. — V smislu sklepa uprav, odbora z dne 10. t. m. sta se kluba Hermes in Svoboda sporazumela, du namesto odigranja te pokalne tekme, ki je onemogočena zaradi pomanjkanja terminov — določi seniifinalista žreb. Vsled žreba izpade i/, nadaljnega tekmovanja SK. Svo-bodu. — Odobrijo se za 15. t. m. prijateljske tekme,: Anmter : Svoboda (Ljubljana) v Trbovljah in SK. Olimp : Železničar (Maribor) v Celju. Slednja se smatra kot druga poskusna tekma za sprejem SK. Olimpa kot rednega člana JNS-a. — Verificirajo se igralci: s pravico nastopa dne 21. t. m. za ŽSK. Hermes: Kaeič Milan, Umek Josip; za SK. Jadran: Masle \ndro; za SK. Krakovo- Pajnič Josip, Bajda Izidor; za SK. Natakar: Petrič Alfred; za SK. Svoboda (Ljubljana): Popovič Danilo: za Atletik SK.: Mešiček Milan. Dalje s pravico nastopa dne 14. t. m. za SK. Natakar: Pip Ivan. — Na podlagi S 10. o. n. JNS se dovoljuje z današnjim dnem igr. Hinko Glaviču nastopan je < prjiatelj-skih tekmah za ŽSK. Hermes. (Nadaljuj sklepi posl. odbora slede.)	Tajnik II.
RAZNE ŠPORTNE VESTI.
V nedeljo gostuje ljubljanska Ilirija v Celovcu. Igra revanžno tekmo s celovško Avstrijo, katera je v Ljubljani |>recej občutljivo izgubila. Ta tekma bo za Ilirijo nekakšna glavna po-skušnja zu prvenstvene tekme. Predvidoma bo nastopila v isti postavi kot bo igrala prvenstvene tekme. Celovški klubi so na lastnih tleh nevaren nasprotnik, vendar je pričakovati pozitivnega uspeha.
Ker so za nedeljsko prvenstvene tekme zahtevala inozemske sodnike le B. S. K. in Ha jduk, Jugoslavija in Cradjanski sta pa zadovoljna z domačimi sodniki, je upravni odbor zbora nogometnih sodnikov J. iN. S določil g. Jelu-čiča iz Osijeka k tekmi B. S. K. Gradjanski namestnika pa g. Vodišeka iz Ljubljane. Zanimivo jc dejstvo, da je imenovan namestnikom za isto tekmo Vodišek, pri kateri je priSlo med \odi-škoni in igralci Gradjanskega do konfliktov. Tekmo Jugoslavija Hajduk bo pa vodil g. Egri iz Zagreba. Radovedni smo. kako bosta na to odločitev sodniškega zbora reagirala B. S. K. in Hajduk. Znano jc. da sta ravno tu dva kluba kategorično zahtevala inozemske, neinteresirn-ne sodnike.
Udeležba naših atletov na Balkanski Olim-ptjadi, ki se letos vrši v prvič v Atenah, je zopet odvisna od podpor privatnikov. Država, ki je . nvavzaprav l>rvu dolžna podpreti reprezentanco ' narodne sile, je odpovedala svojo pomoč,
J. II. A. S. je od vseli športnih zvez najrevnejši in ekskui/.ijo 25 atletov ne more sum fiiiunsi-ruti, čeprav gre samo zu svoto "W.000 dinarjev. Sramotno bi pač bilo, ako nuši atleti radi tc svote ne bi mogli sodelovati, ko se Olinvpijflde udeleže Bolgari, Romuni, Turki in še celo Albanci. Naši atleti na ne bodo mogli pokazati, da »mo kulturno iu telesno najmočnejši na Balkanu.
V osiješki nogometni podzvezi je prišlo do lielepe afere. Veeina osjeških klubov je poslala J. N. S. spomenico v kateri obtožuje posamezne funkcijonarje podzveze, da so prejemali honorarje za svoje delovanje. Ako se to dokaže je to v državi že drug slučaj, prvi je bil v Sarajevu. Zadeva bo seveda hitro rešena, čim sc dokaže, du so funkcijonurji prejemali honorar. Blagajniška knjiga leži pri J. N. S., ki bo na prvi seji preisknl vso zadevo.
Drugo nedel jo se igra revanžnn medmestna tekma Belgrad : Zagreb. Vsled de.misije jkhI-zveznega kapetana so Zagrebčani v krbeli radi postavo.
PETDESET LET RAZLIKE.
Štiriiusedemdeset let stari bokser črnec Sani Cavil, iz Avstralije doma, se je boril pred par dnevi v Londonu proti Samu Shearsu, ki jc petdeset let mlajši od njega. Cavil je bil v prejšnjih letih prav odličen in zelo priljubljen bokser, a razlika 50 let Je vendar prevelika. Sicer so ga vsled diskvalifikacije Shearsa proglasili za zmagovalca, a videlo se je, da bi bil Shears že v prvih rundah lahko zmagal, če bi bil hotel. Očividno je starega bokserja |jardoniral. Vsekakor sta pa pogum in žilavost Ca-vila vsega občudovanja vredna.
Turistika
Zutvoritev koč S. P. D. Pisarna S. P D. javlja, da se s 16. septembrom zatvorijo sledeče koče: Koča na Koroški, Frischnufov dom na ()k reši ju in Koča na Kokrškem sedlu. Za po-setnlke Ojstrice služi sfulno odprta, »oskrbovana Kocbekova kočo na Mi,lički planini. Tiller-jeva in Piskernikovu koča v Logarski dolini ter Celjska koča v Celjskem pogorju so celo leto oskrbovane. Koča nn Kokrskem sedlu pa 1k> še nadalje oskrbovana ob lepili dnevih v sobotah in nedeljah ter praznikih.
Prireditve in društvene vesti
Anketa m furijoniranje vseli društev driav-nili upokojencev v Sloveniji, se vrši v nedeljo dne 15. t. m. v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti v Ljubljani. Začetek ob 10 dopoldne. Ker ni izključeno, da vzlic vsestranskemu poizvedovanju ni mogel inicijator — t. j. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani — dognati imena vseh društev upokojencev, ki mor da še obstojajo v enem ali drugem kraju Slovenije, se naprošajo vsa društva, tudi če niso dobilf pismenega povabila, da odpošljejo na anketo svojega pooblaščenega odposlancu.
Umetniško-zgodorinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo dne 15. sept. izlet v prekmurje. Odhod iz Ljubljane v nedeljo dne 15. sept. ob eni po polnoči z brzovlakom v Maribor. Odtod z avtobusom točno ob petih preko Slovenskih goric v Prekmurje. Pri Sv. Miklavžu v Slovenskih goricah sv. maša. Pot vodi preko Zg. liadgone—Tišine— Murske Sobote, Sela, Martjancev, Bogojine, Tumi-šča, Beltineev itd. v Maribor. Vrnitev s potniškim vlakom ob 10 zvečer v Ljubljano. Vodi g. spomeniški konservator dr. Stcle. Število udeležencev je že zaključeno.
.v'•£>■*;,V-' / •' '
V našo imjglobljo žalost je nemila usoda danes ob 17 po dolgotrajni bolezni v najlepšem cvetu mladosti v 21. letu iztrgala iz naše srede našo iskreno ljubljeno hčerko in sestrico
BETKO
Nepozabno spremimo k večnemu počitku v soboto, dne 14. septembra ob 16 iz hiše žalosti v Mengšu na farno pokopališče sv. Mihaela. Mengeš, dne 12. septembra 1929.
Žalujoča rodbina: Alojzij Kane.
Ji '5 -a <i I
K 5
w d 5)1-t>
a
-	..<5
o o.
-1 r-oa
" -a ,J».S
-	» i m So
° » S "o -2
« uf i c'
~ !_J nj
JD ~ gtO N
= S Si w
•— v (M « o »
' n a * . £
a * oi ■— .t aQ a u A. > o a nO
„ OuJ S ■ 1 £ N J" o .
> Ul W —5
a"Z
S 00 _ >
|9J
.N
C/1
JUi" J
iSili^
r—	rt) >
SZK« > l
J3a:0— Ji
<00 d «
SE2--5 2 %
<0 -riUJ
^ ^ '
I SSc
kJ H oo «	ra
Maurice Renard:	4
Sinja nevarnost
Orožnika in pariški reporter so se "taborili v grmovju blizu obeh Italijanov, si razdeli l nočno stražo in čakali. Komaj se je pošteno znocilo, je pa veS Italijan vstal, zbudil man šega m oba sta se od-nr avila po cest i dalje proti Culozu. Orožnik Geruzon ie drl za njima; bal se je, da bi se s hrupom izdal., £ bi tovariša budil, pa je sklenil delati na las no pest Mahnil jo je za njima kar po gozdni bližnjici. Ko na iu ie ravno imel doiti, ie naenkrat cul močan Sc kakor bi bil kdo zavpil hop!«. Ko je nato pre-Sno razgrnil vejevje in stopil na pot je ugledal k£ šestdeset mirov pred seboj oba P.jemonleza toda nikakor ne na cesti, nego - pe na i st metrov nad njo v zraku! Dvigala sta se vedno višje in višje in naprej v smeri proti Culozu. Geruzon ie videl še, da sta izginila za prvim
obronkom gore Colombier.	anntWh nričin in
Vse to se je zgodilo v nekaj trenutkih, prišlo in
končalo se je kakor misel. Orožnik je.sprva^karodreveni, potem pa je čisto brez sape h.telnaMjnpre budil oba tovariša, ki sta ga ozmerjala zakaj j n, vzel s seboj, da bi bila ie onadva videla cudez. -Končno pa so se sprli in onadva Geruzonu nista hotela verjeti. Vsi trije so nato culi se vso noč, meneč, da bo strašilo v Ch&telu, toda zaman. Vse je b.lo ,iiirno in nič se ni dogodilo.
Ljudje so poslej čisto verjeli, da sta Italijana onivaisa in javna tain^t ie bila, da so onivajgi me
več in nič manj kot leteči vragi. Kar trepetali so kmetje, če je kdo omenil vas Culoz, kamor sta Italijana odletela. In res, prvi voznik, ki je došel iz smeri od Culoza, je prinesel vesti o onivajgovskem pusto-
šenju tamkaj.
Kajpak, jasno! Zakaj bi iskali sledov teh ont-vajgov na tleh in po zidu, če pa lete? Nekateri seveda. niso verjeli nikomur, se smejali tem govoricam in postrani gledali orožnika Geruzona. Ta pa je peljal ljudi na sled obeh Italijanov in vsi so mogli videli, kako je ta sled hipoma prenehala na mestu, kjer ju je videl Geruzon že v zraku. — Reporter je slednjič verjel. Plačal je nekaj kolesarjev, naj iz-slede, kam sta Italijana iz Culozja odšla ali odletela in potegnil Geruzona iz gruče kmetov, katerim je orožnik na dolgo in široko razkladal stvar, pa mu je zabičal, naj takoj napiše ovadbo. Okrog poldneva so
se kolesarji vrnili.	,v
Nikjer ni bilo za Italijanoma najmanjše sledi!
Drugi dan je eden največjih pariških časopisov izšel z debelo tiskanim naslovom na prvi strani:
KONEC LETALNIH STROJEV!
AVIANTHR0P0S APTER0S - ODKRIT!
Tičja človeka v Bugeyu.
Potem je sledil popis čudovitega in skrivnostnega dogodka v Bugeyu: Neka postopaška družba da je rešila"vprašanje, kako brez kril leteti. Časopis je po-vdarjal žalostno dejstvo, da je takšna lepa iznajdba žal, v rokab vagabundov in je izrazil mnenje, da gre bržkone za »zmanjšanje telesne težec, za novo, izredno iznajdbo na polju fizike, ki pomeni wa2n trdne snovi nad zakonom težec itd. Članek je kon-
čal s pisanim opisom preplašenosti v Bugeyu ter zastavil vprašanje, ali bo opaziti zlikovce prihodnje dni v krajih ob Rhoni ali pa ob vznožju Colombierja.
Ta članek, ki je le tu pa tam še ubral bolj dvomeče tone, je mnogim nekaj časa veljal za navadno časnikarsko raco. Ljudje so zahtevali dokazov za ali proti in iskat dokaze se je napotilo nemara sto novinarjev, ki so kakor kobilice preplavili bugeyski okraj Prišli so iz Švice, iz Italije, iz Nemčije itd. v Culoz in se od tam razpršili poizvedovat na vse vetrove.
Toda onivajgi so kdovezakaj naenkrat ustavili svoje delovanje. Ali jih je ovirala pozornost orožni-štva, ali karkoli, niso se več pojavili.
Novinarji so se odpeljali domov in kmetje so polagoma začeli pozabljati na strahove.
Dne 26. aprila pa je dospel v Mirastol Le Tellier.
Grad Mirastel in njegovi prebivalci.
Od juga sem, od Bourgetskega jezera zgleda gori Colombier kot samotno stoječ, mogočen vrh, kakor orjaški brat malih holmičev, ki so okrog njega posejani kakor krtine. Colombier pa je sanio vrh in konec zelo dolgega gorovja, ki izvira celo iz jurskega pogor ja. Po njem se vrste majhni, a gosti gozdovi, skalnati prepadi in mehko vzvalovani planinski pašniki.
Na vzhodu obliva njegovo vznožje ovinek rek< Rbone. Na zapadu Colombier ne pada tako strmo: lani je visoka planota Valromey. Spodaj pa je v vznožji, gore veliko močvirje, ki ga zaliva 7. vodo Rbone. Nt tej strani, ob državni cesti, ki vodi iz Ženeve v Lyon leže raztresene vasi in gradovi in vasi Culoz, Neon. Luvrieu. Talissieu, Ameyzieu in Artemare. Med gra-govi v tej okolici nas najbolj zanima Mirastel.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstico I SO Din ali vsaka beseda 50 par.,
Najmanjši oglas - • >?- 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
(I V « • v v •
iluzbeiscejo

Mesto knjigovodkinje
ali blagajničarke išče gospodična s prakso. Ponudbe pod »Poštena in vestna« na upravo.
Absolventinja
meščanske šole, poštena, stara 20 let, želi name-ščenja kot začetnica v pisarni; gre tudi v gostilno ali trgovino. Naslov v upravi lista pod št. 10.108.
ilužbodobe
Kotlar. pomočnika
sprejmem. Jos. Otorcpec, Za Gradom 9.
Za angleščino
iščem učiteljico s poukom na bazi slovenskega, nemškega, francoskega ali italijanskega jezika za takoj. Ponudbe na poštni predal 153, Ljubljana.
Pouk
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova c. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. -Tečaji permanentni. Poučujem tudi privatno.
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9/1.
Vezilje
za ročna dela in tamburi-ranje sprejmem takoj. -Naslov v upravi lista pod štev. 10.018.
Sprejmem dekle
18 do 24 let staro, zdravo, pošteno, katera bi imela veselje do gostilne in trgovine na deželi. Dobre računarice imajo prednost. Ponudbe pismene na upravo lista pod »1. ali 15. oktober« štev. 10.043.
30 rudarjev
(kopače in učne kopače) v prvi vrsti samske delavec, sc sprejme. Vprašanja na Šentjanški premogovnik, Krmelj na Dolenjskem.
Delavca
sprejmem. Josip Otorepec Za Gradom 9.
Mlinarski vajenec
z vso oskrbo, se takoj sprejme pri F. in A. Le-ben, valjčni mlin in žage, Škofja Loka.
Varuhinjo
k dvema otrokoma do 6 let, rabim za takojšnji nastop. Biti mora zdrava, vajena otrok, zmožna malo šivanja ter nemščine. Ponudbe je poslati s sliko in navedbo plače -pod šifro »Stalna služba« št. 10.075.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
Zaslužek
Zastopnike (ce)
za obisk privatnih strank za prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din.
Stanovanja
Soba
lepa, solnčna, takoj ali pozneje v vili »Kras« Ple-teršnikova ul. 24 (blizu cerkve Sv. Krištofa) za stalno solidno osebo.
MU™
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Tovorni avto
»Avstro-Fiat«, 4 tonski v dobrem stanju, z novimi gumami (Vollgumi) - se proda. Naslov v ogl. odd. »Slov.« pod štev. 10.008.
Entel-šivalni stroj
za pletilje, sc ceno proda. Naslov v upravi št. 10.124.
Otroški voziček
dobro ohranjen, se proda. Pogleda se med 3. in 6. uro popoldne, Zrinjskega cesta 6-1.
Krmilno moho otrobe
in vse druge mlevske izdelke dobite najceneje pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Kupim FIŽOL in vse druge deželne pridelke.

Štedilnik
železen, močan, samo 1 leto rabljen, 110 X 75 cm, izdelek domačega mojstra, se zaradi velikosti proda ali zamenja za manjšega, dobro ohranjenega. Ponudbe na Franc Murnik, Kranj.
Pozor, peki!
ceno naprodaj: železne nečke, vrata za peč Tip-pel, mlin za drobtine, stiskalnice, parne peči, vsi stroji in pripomočki za peke in slaščičarje. — Na zalogi pri Ing. C. Kornfeld, Sušak, Račke-ga ulica št. 1. Zahtevajte ponudbe.
Jabolčnik
lanski, prvovrstni, se proda v malih in velikih partijah. Ponudbe na upravo lista pod »Cena skrajno nizka«.
Talarje
birete, šemisetc za veleč, duhovščino izdeluje Franc Himmelreich - Ljubljana, Pred škofijo 9-II. - Delo fino, cene nizke.
Krojači, šivilje,
gospodinje, ki nimate priliko obiskovati prikroje-valne tečaje, lahko dobite krojni pouk po pošti ali izgotovljene kroje po nizki ceni. Krojno učili-šče, Ljubljana, Stari trg štev. 19.
Žaganje drv
najceneje Uran Franc, Vilharjeva c. Tel. 28-20.
ftlinarfi!
Ki, proso, ajdo ln ločmen kupite najceneje pri
A. VOLK, LlUDLJANA
veletrgovina žita In moko
A.Sil. SIKAlBlimNI!
LJUBLJANA
Mlinarski pomočnik
mlajši, ki je vajen dela v kmečkem mlinu, se sprejme takoj pri F. in A. Le-ben, valjčni mlin in žage, Škofja Loka.
Vestnega žagouodjo
z večletno prakso v rezanju mehkega lesa, išče za takoj lesna industrija na Gorenjskem. Ponudbe
z referencami nasloviti na
*
poštni predal štev, 153, Ljubljana.
Stanovanje 3—4 sob
iščem v centrumu za oktober. Ponudbe pod »Do 2000 Din«.
Posestva
Pritlična hiša
krita z opeko, z elektr. razsvetljavo in vodovodom, zraven lep sadni vrt, se proda. Pojasnila pri Petru Šparovec, Stra-hinj nad Kranjem.
Dvodružinska hiša
z vrtom na lepem in suhem kraju periferije, dve stanovanji po dve sobi. -Cena 105.000 Din, naprodaj. Kupec dobi takoj eno stanovanje. - Vodovod v hiši. Avto postaja. Naslov v upravi pod št. 10.091.
Popolna oprema
za tovarno glavnikov in gumbov z motorji in transmisijo naprodaj radi rodbinskih razmer zelo poceni ali se da v najem. Ponudbe se prosijo na oglasni zavod »Reklam«, Novi Sad, pod šifro »Fa-brički uredjaj«.
M OBUPAJTE!
ako nimate vložka v hranil niei, kajti to ,1e mnogo manj neprijetno, kot Ce nimate
posteifnego
vlozha iz lice
ki ga dobite najceneje pri
fr. Stuplcl, Lfubliana
Gosposvetska cesta 1
Kotam dobite tudi kopalneo banje, klozetno garniture, vzmeti zamodroce, morsko travž imoin vso železriinino,'
Javna zahvala9
katero izrekam tem potom Jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« za nad vse kulanlno postopanje pri cenitvi moje požarne škode in pri hitrem izplačilu požarne odškodnine. Omeniti sem dolžan tudi, da mi ni omenjena zavarovalnica delala prav nobenih neprilik radi zelo zakasnele naznanitve škode ter jo priporočam najtopleje vsakomur kot znano, domačo kulantno zavarovalnico. — V Trbovljah, dne 12. septembra 1929. — Franc Kmet.
Sejmarjem
ni dovoljeno postavljati stojnic ali šotorov na cerkvenem svetu nikjer ob cesti pred cerkvijo in pred župniščem na Breznici. — Cerkveno predstojniitvo na Breznici, 10. septembra 1929.
I
S č E M
v vsakem kraju inteligentne dame in gospode, ki po možnosti razumejo tudi nemško, za pismena postranska dela. —■ Zaslužek po zmožnosti in delu do 150 Din in več na dan
v malo urah. Pisma na: E. Hundertmark, Abt. N. Berlin, VVeissensee, Lehderstrassc Nr. 65.
Štev. 32.439-29.
Razglas.
Kmečko posestvo
na Gorenjskem, Dolenjskem ali Štajerskem, — majhno v bližini cerkve, kupim. Pismene ponudbe poslati na: M. Zupančič, Strossmayerjeva ul. št. 5, Ljubljana.
Glasom sklepa upravnega odbora mestnih voženj od dne 23. avgusta 1929 razpisuje mestna občina ljubljanska
tovorne vožnje mestnega magistrata za prihodnje leto 1930.
v kolikor ne bo zadostovala priprega mestne pristave.
Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Šolski drevored 2-II.
Ponudbe je kolekovati s 5 Din ter jih predložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 18. septembra 1929 do 11 dopoldne.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 3. septembra 1929.
s,ter.i
II
Kupimo
Preddelavca
spretnega in agilnega za zgradbo vodovoda potrebuje gradbeno podjetje »Probuda«, Krekov trg štev. 10-1.
II »ttffi PHI
* 3H9IMl8cfiS!a*SfeXHEEffiHMK9i V
Dva ali tri dijake
sprejmem na stanovanje z zajutrkom. Razsvetljava električna. — Naslov v upravi pod štev. 10.064.
Dve dijakinji
se sprejmeta na stanovanje in hrano (poceni). Maribor, Aleksandrova cesta 12/11.
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje, Stari trg 9, pri hišnici.
Dva dijaka (-inji)
ie sprejmeta z vso oskrbo j bližini učiteljišča. Naslov v upravi štev. 10.128.
Železni štedilnik
že rabljen, kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Štedilnik«.
Sladkega sena
15.000 kg kupim franko Ljubljana. - Ponuditi pod »Sladko« v upravi lista.
Fižol, krompir
čebulo, češenj, zelje v glavah, jabolka in orehe kupi franko vagon vsaka nakladalna postaja. Ponudbe je poslati na Na-bavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, Šiška-Ljubljana.
201, KRONSKE BOHE
kupi
PuŽka štediona i založni zavod d. d.
OSIJEK - Desatičina ul. 27
Vsakovrstno
ZiafO bnnnje
po najvišjih cenah. CERNE, iuvetir. Llubljana. Wolfova ulica 5t 3.
V svojem imenu kakor tudi v imenu svoje matere, bratov in sester spe čam vsem sorodnikom in prijateljem, da je dne 11. t m. po dolgem in težkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, Bogu vdano odšel v večno življenje naš dobri oče
MATIJA ŠKRBEC
posestnik na Gornjem jezeru pri Cerknici
Pogreb blagopokojnika se bo vršil iz domače hiše v petek, dne 13. t. m. na pokopališče v Danah ob 9 dopoldne. Vsem prijateljem ga priporočam v pobožno molitev.
Matija škrbec, župnik.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, da nas je za večno zapustil naš neizmerno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod
Blaž Jerneje
posestnik v Tomačevem 28
Umrl je po kratki in mučni bolezni, previden s sv, zakramenti. Pogreb blagopokojnika bo v petek ob 5 popoldne. Tomačevo, dne 13. septembra 1929.
Ivanka Jerneje, hči. Ivan Jerneje, sin. Polona Jerneje roj. Dovč, soproga. Ivan, Jakob, brata.
Vsa lepota naših
divnih pokrajin
ie brez učinka, če nas boli glava.
Vzemi
Aspirin-tabicte,
in veselje do življenja in narave se kmalu povrne
Samo morate zahtevati ved no pristni zavoj "<3oye»" « modro-belo-rdečo znamko.
S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 73 let, vdano v božjo voljo 9. sept. t. 1. zatisnil svoje trudne oči iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, svak, stric, gospod
FRANC ILC
v Goriči vasi pri Ribnici
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Blag mu spomin!
Goriča vas pri Ribnici, dne 11. septembra 1929.
Marjeta, soproga. Franc, Andrej, Alojzij, Anton, Frančiška, Marija, Angela, sinovi in hčere. Alojzij, Andrej, brata. Janez, Marija, vnuka. Marija, snaha.