DOMOV
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 122
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 24TIl/l932
LETO XXXIV— VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Mr. Jakob in Mrs. Manca Tomše sta v Valley, Washing-ton, obhajala pred kratkim svojo srebrno poroko. Manca, rojena Torkar, je doma iz vasi Pirni-Če pri Medvodah. V Ameriko JtP dospela pred 25. leti. Jakob Tomše je pa doma iz Radovljice na Goernjskem, in jS prišel s starši sem, ko je bil star 7 let. V istem mestu je nenadoma preminul rojak Primož Logar, rojen v Goricah na Gorenjskem leta 1871. V starem kraju zapušča dva brat?, in eno sestro.
V Sherwood, Oregon, je po dolgotrajni bolezni umrl Mihael Jakšer, doma iz vasi Loče, fara Prečna. V Ameriko je prišel leta 1898, in se štiri leta pozneje poročil z Rozalijo Kulovič, doma iz Vavtevasi. Pokojni je bil dolgo časa šolski odbornik v Sherwoodu, skrben oče svoji družini. Zapušča soprogo, 5 sinov in 4 hčere.
Pevski zbor v Sharon-Ferrell, Pennsylvania, namerava uprizoriti 28. maja tridejnnsko igro "Tri sestre." To bo prva prireditev pevskega zbora v Slovenskem Domu v korist pevcev.
Tednik "Slovenski Dom," ki je izhajal v Buenos Aires," Argentina, je potem, ko so izšle tri števiike, prenehal izhajati. V Buenos Aires izhaja še "Slovenski Tednik." Ena najstarejših slovenskih
Policijske plače.
Pri sinočnem zborovanju je mestna zbornica prav na kratko odglasovala, da se znižajo policijske plače, kot tudi plače ognjegascev za 10 procentov. Petnajst councilmanov je glasovalo za znižanje in devet proti. Ker predlog ni dobil triče-trtinske večine, gre v veljavo šele 1. julija. Ako bi predlog dobil 17 glasov, tedaj bi šel v veljavo takoj, in bi se plače policistov in ognjegascev znižale že pri prihodnjem plačilnem dnevu ter bi se prihranilo nekako $50,000. Predlog je stavil župan Miller, ki je izjavil, da mesto ne more balancirati svojega proračuna, ako se ne znižajo plače. To znižanje plač ognjegascev in policistov bo prihranilo mestu $335,000 na leto.
Ruski kmetje so začeli prinašati svoje poljske pridelke na javni
trg
Moskva, 23. maja. Nedavno je sovjetska vlada izdala ukaz, da smejo ruski kmetje od kolektivnih zadrug prinašati na javni trg več pridelkov in mesa, kar so kmetje z veseljem pozdravili in se hitro oprijeli te prilike, žita zaenkrat še ne sme nihče prodajati, dokler ni letošnja žetev končana, toda cele trope kmetov ro-
ma proti malim in večjim me-nasel jenk v Milwaukee^ Wise on- stom> kamor vozij° mlekarske
sin, je te dni za vedno zatisnila svoje oči, in sicer Marija Miklič. Stare je bila 63 let, in je dospela v Ameriko pred 34. leti. Doma ie bila iz Bitovske gore pri Tre-belnem na Dolenjskem. Zapušča moža Antona, dva sina in eno hčer, ki so že vsi poročeni, v Ca lu metu, Michigan enega brata in v starem kraju enega.
V Port Washington, Wisconsin, je preminul John Trep"el, tajnik društva "Luč Slovencev," doma iz Gornjega Grada na štajerskem. Zapušča soprogo in dve hčeri in enega sina, v domovini pa starše in nekaj bratov in sester.
Slike iz Minnesote
izdelke, meso in zelenjavo. In "kot se poroča, bo tozadevno kmetom dana 'še večja svoboda. V Doneč distriktu je bil prirejen 18. maja prvi ja,vni semenj, in nič manj kot 5,000 rudarjev in kovinskih delavcev je posetilo tržni dan, da kupijo meso, sir, mleko in zelenjavo. Kmetje so vse prodali. Cene so sledeče: 10 jajec 50 centov, kvort mleka 17 centov in pol, meso 50 centov 1'unt, 36 funtov krompirja 32 centov, funt sira 28 centov. Ni čuda, da so bili kmetje pri takih cenah zelo zadovoljni s prodajo. Toda ko bodo kmetje obdelali več zemlje in dobili tudi več pridelkov, je pričakovati, da bodo cene padle.	*
o-
Dnevne vesti iz delavskih krogov. Boljša hrana se zahteva za brezposelne
Oakland, California. Radi demonstracije brezposelnih pred uradom Oakland Associated Charities, so obtoženi štirje delavski zagovorniki, da so brez dovoljenja imeli govore. Obtožene bo sodila porota, kot so sami zahtevali. Zahtevali so boljšo hrano za brezposelne.
Santiago, Chile. V bližini tega mesta se je porušil tunel trans-andenske železnice, pri čemur se je ponesrečilo 52 delavcev. Niti enega niso dobili živega iz tunela.
Ferrol, Španija. 3,000 delavcev v vojnih arzenalih v tem mestu je odšlo na štrajk. Odpuščenih je bilo 100 delavcev od dela radi pomanjkanja dela, a ostali delavci nato niso hoteli delati. Vojaštvo je zastražilo plinarno, elektrarno in vodovodne naprave.
New York. — Gradbeni delavci so se sporazumeli s kontrak-torji in s tem je štrajk stavbin-skih delavcev v mestu New York končen. Nova plača bo znašala $10.00 na dan, dočim so doslej dobivali $13.20.
New York. — V Manhattan okraju mesta New York se je splošno razširil štrajk brivcev. Nad 3,000 brivskih pomočnikov se nahaja na štrajku. Od preko 1,000 brivskih mojstrov je že ugodilo zahtevam unljskih brivskih pomočnikov in podpisalo pogodbo. Unije zahtevajo sledeče: Najmanj $22.00 na teden, potem pa 50 odstotkov vseh dohodkov nad $42.00 na teden od brivca. Nadalje zahtevajo priznanje unije in enajsturno delo, vklju-čivši eno uro za. počitek in hrano.
Rio de Janeiro. — Iz San Je-ronima, kjer se nahajajo veliki premogovniki, prihaja vest, glasom katere je bilo ubitih tam večje število premogarjev v rudniku, kjer je nastala eksplozija.
Socialisti so imenovali Norman Thomasa za predsedniškega kandidata
Milwaukee, Wisconsin, 23. maja. Norman Thomas iz New
Lindbergh ne bo nastopil proti John Curtisu, ki ga je speljal na led
Hopewell, 23. maja. John Curtis najbrž ne bo kaznovan ra-Yorka je bil imenovan za socia- di svoje potegavščine, katero je lističnega predsedniškega kandi- i povzročil Lindberghu, ko je tr-data od socialistične stranke.; dil, da je na sledu pravim ban-Pred konvencijo je izjavil, da bo ditom, ki so odpeljali njegovega brez odmora se boril tekom po- otroka. Tako se je izjavil zago-litične kampanje proti republi ■ | vornik Curtisa, Edward Pender, kanski in demokratski stranki ki je rekel, da. niti Mr. Lind-in proti "kraljestvu beraštva." j bergh niti njegova soproga ne Thomas je bil predsedniški kan- j bosta prišla na sodnijo pričat didat stranke tudi v letu 1928, in ■ proti Curtisu, in če teh dveh je dobil sedaj nominacijo z vzkli-J prič ne bo navzočih, tedaj se kom. James M. Ma.urer, 16 let obravnava ne more vršiti. Cur-predsednik Pennsylvania Fede- tis bo pripeljan jutri pred veli-ration of Labor, je bil imenovan ko poroto, kjer bo zaslišan, do-
za podpredsedniškega kandidata. Tudi on je bil izvoljen enoglasno, potem ko je Mrs. Victor Berger odklonila nominacijo. Thomas je dobil nominacijo potem, ko je bil poražen predlog, da se konfiscira, glavne ameriške industrije, kot prvi korak k socializaciji države. Predlog so stavili socialisti iz Calif or ni je. Thomas je izjavil, da on nikakor ne bo kandidat stranke, ki zahtevajo konfiskacijo industrije. To bi največ škodovalo socialistični stranki v času, ko se je začela ugodno razvijati. Celo komunisti ne zagovarjajo konfiska
čim se bo njegov odvetnik posvetoval z generalnim pravdnikom. Kljub temu, da je Curtis priznal, da je potegnil Lindbergha, in da je vse njegovo iskanje za banditi, bila navadna sleparija in fantazija, pa Curtis ne more biti obsojen, ako Lindbergh sam ne priča tozadevno. Medtem pa se vrši iskanje za banditi brez prenehljaja naprej. Upanje je nastalo, da bo dr. J. C. Condon, ki je plačal banditom $50,000, kar je dobil od Lindbergha, da se vrne otrok staršem, spoznal v galeriji zločincev sliko nekega Skandinavskega Johna, ki je ba-
cije privatne lastnine, in enaka je prejel denar iz njegovih rok zahteva od strani socialistov, bi Nadalje so prišli na sled nekemu pomenila popolen poraz stranke, gangežu v Baltimore, ki se je dva Socialisti so sprejeli načrt, da dni prej, predno so našli truplo države prevzame industrije, to-i otroka, izjavil, da leži truplo
Nemir s komunisti.
Delegacija kakih 600 komunistov, ki je prišla sinoči k seji mestne zbornice, je tako nadlegovala councilmane, da slednji niso mogli v redu zborovati. Ko so komunisti začeli prihajati pred City Hall, jih je že čakalo 100 policistov. Slednji so komuniste spremljali v dvorano' mestne zbornice, in ko je tu se-
Tudi poslanska zbornica kongresa se je izjavila proti upeljavi pive
za-
W a s h ington, 24. maja. Po-jslanska zbornica kongresa je enaka, senatni zbornici, ko je v j pondeljek odgasovala proti pivi. i Predlog se je glasil, da se računa 3 cente davka od pinta pive, ki ima 2.75 odstotkov alkohola. 228 poslancev je glasovalo proti predlogu in le 169 za. Da, pred-
•število
dežev zmanjkalo, so ostalim	. , , .,
branili vhod. Po končanih urad- lo,g -,e df1} celt\,ma"fS nih opravilih, je predsednik jiff8^J^Z^ii "S?? zbornice, John D. Marshall, iz javil, da je v zbornici ljudi navzočih, ki bi bili
da se sprejme resolucija, da se
, . |kongres izjavi, da odredi splošno 'j.; g 1 a s o v a n j e glede 18. amend-
zaslišani. Vstal je komuni mrata" T«daj ^ /asovalo 227 Cowan, ki je izjavil, da komu- ^ l>^dlogu, 1loda 187 za. Pri nisti zahtevajo, da plačuje me IP^deljkovem glasovanju so mo-
sto vsaki brezposelni družini $15 na teden in nadalje $3 za vsakega otroka in da dobijo vsi zastonj zdravniško postrežbo. Cowan je bil zelo glasen in je zapovedal, kot bi lastoval mesto. Zbornica je nadaljevala s svojim poslom, pri tem so pa nekatere ženske začele kričati. Marshall je dal povelje policiji pognati ženske iz dvorane. Policisti so odpeljali štiri ženske in pet moških, med njimi Co-wana. Ko so komunisti videli, da je šel njih vodja, so tudi ostali zapustili zbornico. Nastal je mir.
Jutri večer se bodo kazale v Grdinovi dvorani ob 7:30 zvečer najnovejše slike, katere je Povzel Mr. Anton Grdina tekom svojega bivanja po slovenskih pionirskih naselbinah v Minnesoti. Stotine sorodnikov iftiajo Clevelandčani po Minne-soti. Mogoče boste zazrli ob-raz svojega prijatelja na teh slikah. Na razpolago bo tudi-
V znak prijateljstva
Precinktni načelniki 23. varde in drugi aktivni delavci pri volitvah so v soboto večer priredili zanimivo "surprise party" v po-čast Mr. Frank J. Lauschetu, svojemu voditelju. France je bil zelo presenečen, ko so ga zvabili na večer v dvorano, kjer je vedel, da ni nobene prireditve. Ko so mu po prihodu v dvorano
ftekaj najnovejših slik iz Jugo- podarili krasne šopke cvetlic in Zavije. Prijetna godba bo;kompleten set golf potrebščin, spremljala vse kazanje slik, in j se je razvila med prijatelji prav Po slikah se boste pa lahko ma-j živahna zabava. France je zar-to zavrteli pb ljubi volji. Polo- del v lica kot 16 letno dekle, ko vica vseh dohodkov se izroči za se je naenkrat znašel v krogu to-
dobrodelne namene. Vstopnina k bogatemu programu za jutri večer je samo 25 centov.
liko svojih prijateljev, ki so mu vsi čestitali.
Obravnava proti Martinu
Obravnava proti Hymie Mar-Zopet doma	tinu, gangežu, ki je bil obsojen
Iz bolnice se je povrnila na v dosmrtno ječo, ker je umoril svoj dom Mrs. Karolina Bresk- Wm. Potterja, bivšega republi-Var. Prestala je težko operaci- kanskega councilmana, se bo za-srečno in bo morala biti še!čela prihodnji torek. Nova ob-Precej časa pod zdravniško oskr- ravnava je bila dovoljena, ker ')0- Prijateljice jo sedaj že la- so se baje pojavile nove priče, hko obiščejo na njenem domu, ki bodo pričale, da Martin nika-l84l2 St. Clair Ave.	kor ni mogel biti navzoč v Cle-
Otrok umorjen
V nekem cestnem jarku na Clay Road so dobili včeraj truplo 3 letnega Howard Morris, ki je sin znane Morris družine iz Geneva, Ohio. Oče otroka je iz-\ javil, da- je otrok zginil z avtomobila, ko se je oče nahajal na obisku pri nekem prijatelju v East Trumbull. Otrok je spal na prednjem sedežu ,ko je šel oče v hišo in ga oče ni hotel zbuditi. Ko je oče prišel iz hiše, otroka ni bilo nikjer več. Njegovo truplo so našli 12 milj proč od hiše, kjer so ga zgrešili. Truplo otroka je našel John Pinter Jr., sin znanega slovenskega farmarja v Genevi.
Pozneje pa, ko so 28 letnega očeta podrobneje vpraševali, se je Morris podal in izjavil, da je otrok padel z voza, ko je z avtomobilom zavil na ostrem ovinku. Ker je oče mislil, da je otrok mrtev, ko je padel z voza, je peljal kar naprej, in je otrok ležal v jarku 12 ur, predno so ga našli. Očeta so zaprli. Bil je pijan, ko je vozil.
Demonstracija barve
V trgovini z železnino, Jim Sepic, 16009 Waterloo Rd., se vrši ta teden demonstracija BPS barve. Demonstracija se vrši
da lastnikom slednjih se plača v bondih za slednje. Bondi se plačujejo z zaslužkom industrij. -o-
Rusija popušča napram nekdanjim caristom
Moskva, 23. maja. Sovjetska vlada je nekoliko odnehala v svojih strogih odredbah napram bivšim caristom. Prvič odkar so :ioljševiki prišli na krmilo vlade 30 dovoljeno nekdajnim pleme-nitašem kupovati v komunah za minimalne cene. Doslej so sme-1 li kupovati za te cene samo do-aro stoječi komunisti, ki so imele posebne tozadevne izkaznice. Prej so smeli kupovati samo v vladnih trgovinah ali v privatnih, kjer so pa< cene skoro 100 procentov višje kot pa v komu-
otroka pet milj od Lindbergh posestva. Jutri se bo zbralo zasedanje državne postavodaje v New Jersey. Zasedanje bo razpisalo $50,000 nagrade za prijetje banditov. Medtem pa odvetnik Curtisa išče varščino za. svojega klijenta. Dasi znaša varščina samo $10,000, pa je nihče ne-če položiti, ker se boje, da bo Curtis storil samomor, kakor hitro bo spuščen iz zapora.
-o--
Uiroril ženo John Porgit, 40 let star, je po [dolgem prepiru v nedeljo ustre-llil svojo ženo Ano v hiši na 3022 I Nursery Ave. Potem je pa tudi
kri zgubili 18 glasov. Senatna zbornica je že zadnji teden zavrgla davek na pivo z 61 glasovi proti 27. Resnica je, da je poslanska zbornica glede prohibi-Icije bolj liberalna kot senatna zbornica. Kongresmani so izvo-: ljeni vsaki dve leti, dočim so senatorji voljeni za šest let, in je j v senatu še mnogo takih senatorjev, ki so bili izvoljeni radi I svojega, prchibicijskega stališča. Očividno je, da morajo mokri j dobiti v poslansko zbornico še najmanj 40 svojih pristašev, predno bo mogoče vsaj misliti za ! odpravo prohibicije. Mokri pričakujejo, da se bo to zgodilo le-.. I.1	It os pri volitvah v novembru. 11
rrancija pofl novo VlaGOikongresmanov iz države Ohio je
tudi ne bo spremenila sta- klas0Tval° proti p*.™ 7
..w	r v v... za. Iz tega se vidi, koliko je
lisca napram Nemčiji vredno kričanje od zadnjih pri-
„ . _	imarnih volitev, ko so trdili, da
Paris 23. maja. Edouard Her- - država 0Wo mokra
not, ki bo v novi francoski via-	___
di najbrž francoski zunanji minister, se je te dni izjavil, kar se tiče vojne odškodnine, vojnih Zvezni prohibicijski agenti so dolgov, reparacij in razorožitve, I vdrli v prostore Poljskega na-da bo ostalo, kar se tiče Franci-! i odri e ga doma na 7205 Fullerton je, vse po sedanjih načrtih. Her- Avev kjer so zaplenili tri sode in riot kot Lebrun, novi predsednik i pol dobre pive, v trenutku, ko francoske republike, sta se izja-Uo se vršile slavnosti pri razvit-vila, da bo Francija krepko so-!ju nove društvene zastave. Ta-delovala v prizadevanju resne ko mirno so prišli suhfški agen-j probleme sveta pripeljati k sko-iti na delo, da stotine oseb v pora j šn j i rešitvi. Herriot, vodja Islopju ni vedelo, kaj se godi v radikalnih socialistov, ki je pri kleti. Ivo so agenti pivo zaple-zadnjih volitvah dobil lepo zma- nili, so zaklenili spodnje prosto-go, bo najbrž postal ministerski jre, kjer se je točila pijača. Are-
Poljski narodni dom
Darovi
Društvo Jugoslav Camp, št. 293 W.O.W. je darovalo $2.00 za Jugoslovansko šolo moderne umetnosti. Mr. Frank Somrak je daroval $1.00 za Mladinsko šolo, ker se ni mogel udeležiti
odškodnine, se mora ista nada-jimeti govor.
ljevati, ker ne bo pripustil, da se j	-
Francozom davki povečajo, ako!	Smrtna kosa
odpade odškodnina. V pondeljek popoldne je v St. ■ -o--John's bolnici preminula Fran-
Oče, sin in hči	ces Filipič, rojena Furlan, stara
Družina Anton Krupansky, |30 let, stanujoča na 3147 W. 2931 Woodhill Road, mora biti; l'0?rd St. Tu zapušča soproga prireditve. V imenu Prosvetne-' pri prohibicijskih agentih zelo in dva otroka, stara 7 in 2 leti,
Mladi učenjaki
Več kot 6,000 dijakov in dijakinj bo graduiralo tekom prihod-
II	jih treh tednov iz višjih šol v Clevelandu in v predmestjih. 5ed njimi je par sto Slovencev
III	Slovenk.
velandu, ko se je umor pripetil
Zaposljena sodnija
Danes se sestane zvezna velika porota, ki ima na vrsti 177 slučajev, in izmed teh jih je 155, ki so obtoženi kršenja prohibicije.
samega sebe nevarno ranil, ko
se je hotel ubiti, žena mu je ne - j ^sednik ali^ lunan jT mini- j ti^an 7e " biT Boleslav St^eski, prestano očitala, da ima se eno! ster lzjavii j e, da so glavne to-j bartender, in neki Constantin nalnih trgovinah. Med te ljudi l^eno na mjskem. Fred kratkim čke fratK0S^ea poiitičnega pro-: Michalski, katerega so pa spusti-spadajo bivši duhovni, profesor- Je dobila razporoko od njega. 1 a «<Varnogt pogajenja in li, ko je povedal, d& je boter noji, inteligenti, pleme nitaši in Mrs. Progit je imela štiri otroke rMorolitev » Kar se tiče vojne | V3 2astave in da mora v dvorani enaki.	i iz prejšnjega zakona.
Roparji ubili policista in odnesli $23,000
New Castle, Penna., 23. maja. Ob poldeveti uri zjutraj so trije roparji napadli dva bančna uslužbenca in policista Campbell, ki jih je spremljal, ko so dobili iz banke $23,000 za. plačo železniškim uslužbencem. Banditi so policista ustrelili in iztrgali uslužbencem vreče z denarjem ter se odpeljali z avtomobilom po route št. 18 proti Ohio. Njih avto je imel ohiosko licenco in je nosil številko 282-348.
Ladija, ki je bila zadeta
od lastnih strelov
San Pedro, California, 23. maja. Na vsak način je gotovo nenavadna vest, če je ladja zadeta od svojega lastnega topa. Ta slučaj se je pripetil na ameriški oklopnici West Virginia. Ko so streljali s topovi na morju, je ne-
dobro zapisana. Pred so aretirali očeta in
14. dnevi 18 letno
očeta Joseph Furlan, dva brata, Joseph in Adolph in sestro Ma-
ga odbora iskrena hvala! John Tavčar, tajnik.
Walsh se obesil	'hčer Ano, ki študira na univer-lry, omeženo Nagode. Ranjka je
Michael Walsh, dobro poznan Očeta so obdolžili, da. je imel bila rojena v Clevelandu. Po-v demokratskih političnih kro- |v svojem restavrantu malo koli- |gi*eb se vrši v četrtek zjutraj
do sobote. Vsak odrasli dobi en ki 5 palčni top zadel 16 palči top,
vzorec barve zastonj; otrokom se vzorcev ne daje. Kdor kupi ta teden pri Jimu za celo hišo barve, dobi pri isti 10% popusta. Obiščite torej ta teden še-picovo trgovino. * štatistika kaže, da. živijo duhovni najdaljšo dobo.
ki tehta 70 ton. Poškodovan ni bil nihče, toda top je razbit. Al pa znajo ti ameriški mornarji streljati!
Najdena knjižica
Našla se je hranilna knjižica rojaka Frank Hočevar. Dobi se v našem uradu.
gih in bivši državni poslanec, se je obesil v ozadju svoje hiše v Bedfordu. Njegova žena je izjavila, da je storil čin iz finančnih ozirov.
Preselitev
Croation Book Store, katerega lastnik je Mr. N. Popp, se je preselil v nove prostore na 6702 St. Clair Ave.
Avto nesreče
Preteklo nedeljo so bile v državi Ohio v raznih avtomobilskih nezgodah ubite tri osebe, dočim jih je bilo 9 ranjenih.
Pozor, avtomobilisti!
čino žganja, hči je pa bila obto-ipod vodstvom Jos. žele in Sino-žena, da je transportirala žga- vi pogrebnega zavoda. Prizade-
nje. Včeraj pa je bil aretiran sin Ferdinand, pri katerem so dobili le par kapljic žganja. Kmalu potem so pa tudi očeta ^ že drugič aretirali.	za
tim sorodnikom naše globoko so-žalje!
Listnica uredništva
Naročnik. Ne zmenite se nič vsebino pisma. Vrzite ga v
25 letnica
priljubljenega slovenskega farmarja v Madisonu so prijazno vabljeni na. obisk.
Dan zastave
Dne 14. junija se bo v Cleve-Opozarjamo na oglas garaže landu praznoval dan ameriške Rich in Barman, kjer se zdravi- zastave. Priredi se parada, ka-
; peč. Enakih sleparjev je več v
javnosti. — A. L. Najbolje, da Pri Frank Bereticu bodo pra- sc oglasitG pri dobrem slovenskem zdravniku. Urednik ni študiral medicine. — Naročnik. Poštnina za Kanado je bila zvišana od 16. februarja pa do 1.
znovali na Decoration Day 25 j letnico poroke. Prijatelji tega
jo pohabljeni in nadušljivi avtomobili poceni in garantirano.
tere se bo udeležilo najmanj 50,-000 ljudi.
maja, ko je prišla zopet stara poštnina v veljavo, dočim se je za, Evropo, kar se tiče časopisov, zvišala 1. aprila.
* V devetih državah je prepovedano pogrebnikom služiti kot I porotniki.
U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays
naročnina:
Za Ameriko in Kanado na leto 0S.SO Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po po&tl, pol leta $3.60 Za Cleveland po raznadalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; Četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka S cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: AmerlSka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0638
JAMES debkvec and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Of&ce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879,
No. 122, Tue., May 24th, 1932
AMERIŠKE RAZMERE IN STARA DOMOVINA
Najhujše gorje današnjega časa je kriza duše in srca. Ljudje so pregnali vsa plemenita čustva iz svojih src, njihovo čustovanje je postalo stroj, ki je poznal samo dve besedi: dobiček ali zguba. To je bilo prvo, to je* evangelij da našnje dobe, vse drugo pa je za — stare babe in za v peč!
Vendar — prihajajo že dnevi, ko ti človeški stroji bridko občutijo, da njih bogastvo ni vse, ko bi dali mogoče polovico ali celo svoje premoženje, če bi uživali lahko več ljubezni in manj razkošja. — Jaz gledam s te strani, na primer, tragedijo Lindberghovega otroka in se prav nič ne čudim. Saj je vendar čisto naravno, da so nenaravne razmere rodile rudi nenaravne ljudi. Po eni strani preobilica blagostanja, po drugi strani strahotna lakota — to vendar ni naravno.
In če tako nenavadno razmerje privede do strahotnih duševnih zablod, je to samo logična1 posledica. Škoda le, da je s človečanskega stališča postala ta tragedija prava sramota za Ameriko, ki si ne zna pomagati iz te zadrege. Časopisje v Ameriki niti v Evropi ne more razumeti, da je varstvena oblast čisto odpovedala, in da se kliče bandite na pomoč.
Če bi bil jaz Lindbergh, razdelim še danes svoje premoženje med reveže, obdržal bi si le toliko, da bi mi zadostovalo kot podlaga za nadalnjo delo —i in prepričan sem, da bi me simpatija in ljubezen mojih sodržavljanov varovala mnogo bolje, kot vsi plačani detektivi, ki v svojem srcu morda mislijo: "Le plačuj in poskusi tudi ti malo kaj je trplenje."
Prav kakor s prohibicijo delajo menda tudi s kazenskimi paragrafi. Vsak drži s tistim, ki mu bolje plača in sovraži onega, ki ima več. Ali razumete, kaj hočem reči? Malo več duhovnega čustva in manj materialnega, to bi nas rešilo vse. Ko bi se našel Mesija, ki bi znal vplivati na ljudi, da bi se zdramili in delali kot veleva ljubezen do bližnjega, in v par mesecih bi nihče več ne vedel, kaj je to: kriza.
Denarja, blaga, živeža — vsegaje dovolj, le razdeliti bi se moralo pravično. Toda nikakor ne z gesto: tu imaš, berač! Ampak s srčno toploto: Vsemi brat — vesel bom, ka dar boš ti vesel! In potem bi — peli, peli!"
Ji:	:!<	S<
Potem pa isti pisec posveti nekoliko pozornosti dogodkom v naši ožji naselbini, Clevelandu, in omenja med drugim tudi sledeče:
"Čitali smo o vaši politični zmagi v Clevelandu in uži vali z veliko slastjo. Pošiljam vam izrezke iz našega največjega dnevnika "Jutro," da vidite, kako se domovina zanima za vse te dogodke. Pri nas je zdaj stalna rubrika pod naslovom: "Naši v Ameriki." In največkrat so to ponatisi iz Ameriške Domovine. Vaše veselje je naše veselje, vaš ponos, je naš ponos.
Jaz uživam take dogodke še vse bolj globoko, ker poznam nekoliko vaše razmere in vem, koliko dela in truda je treba, predno se pride do take zmage. Zdi se mi, da ima pri tem precejšno zaslugo France Lausche. Njegovi članki so bili jedrnati in prepričevalni, ne samo strankarski, kot so navadni članki v političnih listih. Mislim, da je bila obenem tudi zmaga dobrega diplomatskega tona, ki je zlasti našemu narodu tako silno potreben! In ravno radi te dostojne taktike sem vam hvaležen, da ste se zavzeli za svoj rod. Moja srčna želja je, da bi še nadalje delovali s svojo slovensko dušo in s svojim kozmopolitskim razumom, da bi vodili narod po potih edino prave človečanske politike. Verujem, da so se nasprotniki jezili, a to je pri vsaki stvari. Prešern je zapisal: "Le na visoki vrh lete z neba strele. Saj je to povsod enako: v politiki, v umetnosti, a povsod poštenje najdalje velja!
igro iz kmetskega življenja. Hvala vam vsem, ki ste nas po-setili na omenjeni večer. Posebno pa smo hvaležni rojakom iz Collin woda, za njih trud v uprizoritvi igre. Ker v taki igri, kot so nam jo oni predstavili, morajo biti igralci dobro izvež-jani, da izvršijo svoje vloge točno in pravilno.
Zelo dobro se je odrezal ženin Jakec s svojim šaljivim nastopom in pa s svojo "račka na vodi" je napravil toliko smeha med navzočimi, da smo se še en teden potem smejali. Da smo pa to igro videli, se moramo zahvaliti našemu rojaku in delničarju doma, Mr. John Korošcu, ki se je potrudil, da je nagovoril igralce, da so prišli k nam, četudi v precej oddaljeno naselbino. Za njegov trud bi moral biti uspeh veliko večji, toda krive so sedanje slabe delavske razmere, deloma pa tudi malo nespora-zumljenje- pri sodelovanju. Je pač umevno, da se dnevno dogaja, da gotova oseba žanje čast in pohvalo za trud drugih. Tisti pa, ki se trudijo za stvar, da bi bil uspeh tem večji, pa morajo biti zadovoljni s kritiko.
Ravnokar sem dobil obvestilo iz Fairport, O., da so bili rojaki iz te naselbine pripravljeni, da se odpravijo na pot k nam, da se udeleže predstave, pa se je zadnji trenutek pripetila nesreča,
da si je najmlajši sinček Mr. in Mrs. John Zalarja zlomil nogo. Podrobnosti o nesreči niso poro-čane. Toda to je preprečilo njih udeležitev in zamenjalo veselje s žalostjo in skrbjo za otroka. Hvala vam vseeno za dober namen in želim, da bi sinček kaj kmalu okreval in se zopet rado-val v lepi prirodi.
Torej še enkrat najlepša hvala dramskemu društvu "Anton Verovšek" iz Collinwooda in obenem se vas prosi, da ako se kateri izmed vas ni počutil domačega med nami, naj nam blagohotno oprosti, ker se gotovo ni pripetilo namenoma.
Hvala, vam vsem, ki ste se te predstave udeležili in nam tako pripomogli do boljšega uspeha.
Rojakom iz širne okolice, ki se zanimajo ža predstave in ki žele videti zanimivo igro, pa priporočam dramsko društvo "Anton Verovšek" s predstavo "Trije vaški svetniki" in videli boste ,da ima župan v tej igri veliko težjo vlogo kot pa župan kake občine v starem kraju.
Končno pozdravljam vse čita-telje Ameriške Domovine, listu pa želim, da se razširja in tako donaša nebroj novic in lepega čtiva med rojake po naselbinah in obenem pripelje več novih članov pod okrilje naše matere, Slovenske Dobrodelne Zveze.
Frank Ponikvar.
VENTRILOKIZEM° ALI TREBUŠNO GOVORJENJE
Ventrilokizem je že jako star, trdno prepričani, da zna pes go-
DOPISI
Girard, O.—Dosti naših rojakov se oglaša po časopisih o naših sedanjih delavskih razmerah, zato naj tudi jaz malo popišem, kaj delamo v naši naselbini. Sedaj se bolj malo dela, pa upam, da bo kmalu kaj boljše. Toda kakor se je malo delalo, pa smo se precej zabavali skozi celo zimo z veselicami in igrami. Še danes nam odmevajo v naših srcih lepe pesmi, katere nam je tako milo zapela pri zadnji predstavi Mrs. Mitzi Grdina iz Clevc-landa.
Nadalje opozarjam tudi vse tiste, ki niso še članice našega kluba, da pristopijo v naš krog in tako pomagajo naši skupni stvari. Pozdrav!
Katty Anžiček.
samo ga v starih časih niso smatrali za. zabavo, kot je to danes, ampak so znali spretni ljudje s tem prepričati lahkoverne ljudi, da res nekdo govori, ki se ga ne vidi, torej neka višja sila. Še do 18. stoletja, so ljudje mislili o človeku, ki je znal govoriti "s trebuhom," da je obseden od hudiča in da sam bogsivaruj govori iz njega, šele potem so ljudje splošno vzeli tako, govorico ža zabaVo in spreten ventrilo-kist je služil lepe denarje.
Leta, 1770 je baron von Men-gen na Dunaju prvič nastopil na odru s takozvanimi "pupami," to je lutkami, ki so bile napravljene v človeški velikosti, in katere je baron s posebnimi žicami lahko kretal, da so zgledale kot žive. Samo govoriti niso znale in to je znal pa nadomestiti baron s svojim izpremenjenim glasom tako spretno, da se j« videlo, kot bi lutke same govorile.
Ventrilokist vrže glas iz grla na tak način, da se sliši, kot bi glas prihajal iz daljave. Poslušalca premoti na ta način, da govori nekoliko z yišjim glasom kot navadno. Glas mora priti kolikor mogoče globoko iz grla. In kolikor globočje iz grla pride glas, toliko iz večje daljave se bo zdelo da glas prihaja.
Trebušna govorica, ali ventrilokizem ni človeku podarjena od rojstva, ampak se ji mora šele priučiti. Z dolgo vajo se temu lahko privadi vsak. Pravijo pa, da se temu najlažje priučijo ljudje, katerih materin jezik je angleščina in da so najbolj nadarjeni v tem Avstralci.
Kako daleč se lahko pride v tej umetnosti, pove sledeča zgodbica. Neki ventrilokist je navadil svojega psa, da se je ta na gotove glasove, ki jih je dal njegov gospodar iz grla, priklonil, stresel glafvo, pokaral zobe in tako dalje. To je napravil tako imenitno, da so bili ljudje
Warren, O—Well, pa smo jih res imeli tukaj za en večer, pa, še dobro so se postavili, namreč rojaki iz Collinwooda, Ohio, ki so nam predstavili eno najbolj humorističnih iger: "Trije vaški svetniki." Igrana je bila na 14.
maja v tukajšnjem Jugoslovan-Tukaj v Girardu smo pred par iskem domu, v največjo zadovolj-
meseci ustanovili Slovenski gospodinjski klub, zato vabim vse Slovence in Slovenke od blizu in daleč na našo veselico, ki se vrši 28. maja, to je na soboto zvečer. Pripravljena bodo vsakovrstna jedila, pa tudi za žejna grla bo fino mazilo. Kdor nas obišče ta večer, mu ne bo žal, ker deležen bo najboljše zabave.
nost vseh navzočih.
Kljub kritičnih časov, v katerih se sedaj nahajamo, je bila dvorana polna. Udeležili so se predstave tudi rojaki iz zunanjih naselbin, kot: Niles, Girard, Cleveland ln nekaj smo imeli tudi farmerjev, ki so od tukaj pre-
voriti. Nekega večera pride ta umetnik v gostilno s svojim psom, kjer je bil navzoč tudi bogat tujezemec. Najprej je pes, na povelje gospodarja, napravil nekaj trikov, da je zbudil pozornost pri navzočih. Potem se je umetnik vsedel za mizo in naročil telečjo pečenko. Pes se je vsedel poleg njega. Pes gleda svojega gospodarja zvesto v oči, potem pa dene taco na mizo, malo zarenči, pa, reče: "Tudi jaz sem lačen; še meni naroči kaj." (Razume se, da je te besede govoril umetnik, a se je zdelo, da jih izgovarja pes.)
Gospodar pa odgovori psu svojim navadnim glasom: "Ti pa že lahko malo počakaš; spravi se mi pod mizo!" Pes skoči pod mizo, a pogleda gori proti svojemu gospodarju in zasliši se glas, kot bi odgovarjal pes "Vedno praviš: počakaj, počakaj, nazadnje mi pa vržeš kakšno kost."
Domačini so se veselo zabavali pri tem prizoru, ker so poznali umetnika in njegovega psa, a navzoči tujec pa ni mogel verjeti svojim ušesom in je bili trdno prepričan, da zna pes govoriti Tujec sklene, da bo kupil psa za vsako ceno. Res ponudi visoko ceno zanj, a umetnik ga noče prodati. Končno se sporazumeta za neko vsoto in pes je bil last tujca. Ko bi pa moral tujec psa odpeljati, se' ta ni hotel ločiti od svojega starega gospodarja. Cvi-lil je in se mu dobrikal, naj ga nikar ne proda. Toda, ker je dobil gospodar zanj lepo vsoto denarja, se ni dal omehčati, zato se pes postavi pred njega in zasliši se glas: "Odslej ne bom spregovoril niti besedice več!' Tega se je pa tujec ustrašil in je odstopil od kupčije. Pes je ostal pa še nadalje pri svojem gospodarju, s katerim si je ta služil lepe denarje po raznih glediščih.
prostirajo steze za pešce, za jahače in za avtomobile. Na obrežju mrgoli nešteto senčnikov, pod katerimi se skrivajo pred pekočimi solnčnimi žarki kopalci. Tukaj se nahaja kino gledišče kar na prostem, kjer se kažejo slike, ko se stori mrak.
Tukaj je pravi paradiž za ženske, ki so se naveličale zakonskega jarma in bi se rade ločile od svojih slabših polovic, žena tukaj lahko dobi razporoko, ne da bi bilo za to treba moževega dovoljenja, ženska gre na sodišče trikrat zaporedoma, v presledku šestih mesecev in zahteva razporoko. Ko pride v tretje, se ji razporoka dovoli. Obratno pa dobi mož razporoko le, ako dokaže; da je njegova žena slaboumna, ali pa iz kakega drugega važnega vzroka.
ženske so v Uruguay jako mi-čne in se ne vtikajo v javno živ-jenje, oziroma v politiko. Njih glavno opravilo je skrb za družino, za obleko in pa poizvedovanje dnevnih novic pri sosedi. V celem mestu sta samo dve ženski zdravnici. Do par let nazaj žensk sploh niso zaposlovali v tovarnah. Prva je začela upo-sljevati ženske Singer tovarna šivalnih strojev, ki je brezplačno naučila šivanja 2,000 deklet in jim potem dala delo.
Glavno pravilo za stare in mlade tukaj je, da se ne sme nikdo pretegniti z delom, saj je jutri itak še en dan. Zato so pa tudi vse trgovine od poldne pa do treh zaprte in ljudje se po-razgube po restavrantih za kosilo. ženske sploh malo kuhajo doma in hodijo z družinami večinoma, v restavrante, kar jim gotovo mnogo prihrani na delu. življenske potrebščine so tukaj jako poceni in vpričo modrega morja, vitkih palm in cipres, jim pač redkokedaj pride na um, da bo morda današnja kriza,, na kateri trpi ves svet, nekega dne zadela tudi nje.
-o-
E. O. Hoppe:
Ob taboriščnem ognju ciganov
-o-
MESTO, KI JE RAJ NA ZEMLJI
Mesto, ki ima tudi v danšnjih, pisanega blaga, hodijo na trg, skrbipolnih časih veselo lice, je'ali pa se vozijo v svojih elegant-Montevideo, glavno mesto drža-jnih avtomobilih po mestu. Nič ve Uruguay. Po vsem mestu so; ni sledu tukaj po tistih veliko-zasajeni drevoredi platan in aka-1 mestnih kapricah in etiketi, ki cij, v katerih senci človek lahko j sicer predpisuje moškim in žen-hodi od enega kraja mesta dojskam promenadno obleko, drugega. Ako se hoče pa človek j V predmestju pa se nahajajo na tem izprehodu osvežiti, mu j hišice delavskega sloja vse na-nudijo na vsakem oglu prodajal- i pravljene po istem sistemu, z be-
ci sladoleda in mehkih pijač okrepčila.
Glavna "uniforma" ljudi v tem mestu čez dan so pižame (paja-csj oddaljeni, pa so vseeno pri-'mes), za moške in ženske. V tej šli, da vidijo to zanimivo šalo-' obleki, ki je delana iz navadne
lirni fasadami, rdečimi in zeleni mi senčniki pri oknih in malimi balkončki, rez katerih visi razno živobarvno cvetje.
Naj živahnejše življenje je pa na obrežju, ob katerem se raz-
Kot roji čebelic se dvigajo iskre nad ognjem in razbrzdan smeh se razlega po Vlaški planoti v topli avgustovi noči. Na programu je cigansko poročno slavlje. Nevesta je mlado, sila zalo dekle, ženin pa čvrst cigan, ki gode na gosli milozvočno pesem, s katero si odpira pot do srca svoje neveste. Par ur prej je izvršil poročne obrede poglavar ciganov. Nevesta je razbila lončeno skledo in spravila vse kose. Dokler bodo ti kosi v njeni posesti, toliko časa je poroka veljavna, če izgubi le en sam kos,- je poroka razveljavljena.
Taborišča ciganov je vedno najti v bližini kmetskih naselbin v Romuniji. Po njih veselem in brezskrbnem življenju in pisani noši, bi človek mislil, da žive cigani zavidljivo življenje. Ko pa stopi človek v njih taborišče, dobi šele pravo sliko. Stare ciganke, nepočesanih las, v brezzobih ustih neločljivo pipi-co, momljajoč nerazumljive besede, se plazijo med šotori. Možje pa polegajo okrog ognja in lenuharijo po ves dan, zanašajoč se na svoje boljše polovice, da jim bodo preskrbele živeža.
Ko je star ciganič osem let, je navezan sam nase, da se preživi. Ko dopolne 16. leto, se pa že ogleduje po družici za življenje in to največ' radi tega, da bo imel nekoga, ki mu bo skrbel za živež. Pri ciganih je namreč žena tista, ki skrbi za družino.
Do 20. leta so ciganke lepe, lepotici se kot pav z raznimi steklenimi okraski in poceni medenino. Kmalu po teh letih pa se ciganka hitro stara. Edino njeno veselje so otroci, katere ljubi prav iskreno. Stare ciganke pa pridejo zopet do veljave, njena beseda nekaj zaleže, vse se jo boji. Prerokuje vreme, ku ha ljubezensko pijačo, vedežuje babjevernim ljudem in zagovarja uroke po vaseh, služeč si s tem lepe denarje.
Cigani so se priklatili v Evro-
po pred kakimi 500. leti in še danes se ne more z gotovostjo trditi, od kje so ravno prišli. Cigani sami trdijo, da so njih potomci doma iz Egipta, toda razni učenjaki imajo o tem svoje dvome.
Cigan je brezskrbne narave. Godba in petje, pijača, smeh in ljubezen, za spremembo ukrade kako stvar — to so ciganovi principi življenja. Vražjeverst-vo in malikovanje je njih edina vera. Dasi ljubi cigan veselje, pa je sila prepirljiv in nasilen. Jako nerad dela in le kadar ga prižene k temu sila, bo delal nekaj časa, plete košare ali pa izdeluje kovaške stvari.
Cigan je že po naravi izvrsten godbenik. .Nikdo ga ne uči in igra samo na posluh komade, ki jih rodi njegova bujna fantazija. O ciganu se lahko reče, da je rojen z vijolino y srcu. Vzemi ciganu vijolino in njegovo srce je strto. Vsaka romunska vas ima svojo cigansko godbo, ki nastopi ob vsaki slavnosti.
Cigani so jako prevejani ba-rantači, ki se jih ne more preva-riti, pač pa sami marsikoga ociganijo," kakor pravimo. Cigani se drže njih starega izreka: "Ni dobro, ako si izbiraš nevesto ali blago za obleko pri sveči." Imajo še druge izreke, ki kažejo, kako cigani malo zaupajo drugim ljudem, na primer: "Vljudne besede te ne stanejo nič, ali pa jako malo." "Kdoi^ se ti prilizuje, te je uka-nil, ali te pa misli ukaniti, varuj se ga."
Cigani so danes razkropljeni po vsem svetu, toda vsi govore svoj poseben jezik, ki ga imenujejo romanski jezik.
-o-
V PREVELIKI GOREČ NOSTI
Anna Berdnick iz Chicaga, je neke noči zaslišala na ulici prepir. Pogleda skozi okno in ravno vidi, ko je neki moški spravil drugega na tla in ga obdeloval s pestmi. Anica je mislila, da je oni, ki je bil na tleh, njen oče, zato hitro zgrabi za neko težko steklenico, hiti na cesto in upili onega, ki je bil na vrhu po glavi, da se je takoj zgrudil na tla. Odpeljati so ga morali v bolnico. Ko hoče pobrati onega, ki je bil tepen in o katerem je mislila, da je njen oče, je videla, da je to neki tujec, ki ga ni še nikdar videla. Ančka hiti nazaj v hišo in tam vidi svojega očeta, kako spi mirno spanje v svoji postelji.
-o-
Ce verjamete al' pa ne.
STROGA KAZEN
Kogar dobijo v državi Texas, da ima pri sebi kvort žganja, je to zadosten dokaz, da ga je imel namen prodajati. In za ta prestopek je kazen pet let, nič več
in niči manj.
---)-
Farmarji si sposojujejo
velike svete
New York, 23. maj;; V: rnjai*-ji po vseh državah Uni ji> si 15. maja na račun prihodnjo >-ve sposodili od zvezne v!.-de $63,-902,000." Nekako 500,000 far-
marjev je prosilo za posojilo. Povprečno si je farmar, sposodil $126.00." Ta posojila morajo biti plačana do 30. novembra, letos. Vlada je najela 400 nadzornikov, ki bodo hodili po deželi in nadzorovali farme, da se je v resnici posejalo in da se obdelujejo farme, na katere se je dalo posojilo.
Zločinec, katerega so pozabili usmrtiti
Raleigh, North Carolina, že osem mesecev se nahaja Willie Rector v mrtvaški celici državnih; zaporov, d&si nima pravice do življenja. 2. oktobra bi moral iti na električni stol, toda so nanj pozabili. Ravnatelj zaporov je slišal, da je Rector vložil priziv, in ker ni dobil nobenih aktov od sodnije, je pozabil na jetnika. Sedaj bo najvišja sod-nija odločila o tem. Obsojenec je dobil že vse sive lase od strahu tekom osmih mesecev, ko je vsak trenutek čakal, da ga usmrte.
* Suhi ljudje bolj trpijo od vročine kot debeli.
Danes bom pa zapisal en zlat nauk, ki bo marsikomu prav prišel, če" si ga bo zapomnil in se o pravem času nanj spomnil. Saj veste, kako pride včasi do špeti-ra med možem in ženo in 99 krat izmed 100 slučajev popolnoma za prazen nič. Tako letijo največkrat kastrole, piskri in ponve po kuhinji brez vsakega vzroka in so čisto Nedolžne žrtve naglice. En tak primer bom tu-<ajle povedal, ne sicer o prepiru, vendar se lahko tudi v takem slučaju na znanje vzame.
V neki vasi sta živela dva soseda. Eden je bil strašanski skopuh, ki je vsak krajcar tako tiščal, da je cesarski odler na krajcarju kar žvižgal. Drugi sosed pa je bil veseljak, ki je živel od danes do včeraj in ki si je mislil, da je pač strašansko lepo življenje na tem svetu.
Nekega jesenskega dne je bil semenj v bližnjem trgu in naša soseda ženeta vsak svojo kravico na semenj, da jo prodasta. Skopuh je kravico kmalu prodal in prejel lepe denarce zanjo. Veseljak je šel pa na semenj bolj za kratek čas, da se je za tisti dan vsaj izognil delu na polju. Proti večeru se vračata oba soseda domov. Skopuh je nosil v žepu denarce za prodano kravico, veseljak je pa gnal svojo sivko domov.
Veseljaku ni ušlo, kako njegov ssoed skopuh željno gleda kravico svojega soseda, ker bi bil pač najraje imel kravo in denar. Pa, si je misli veseljak, da bo skopuhu eno zagodel na račun njegove skoposti, da ga bo ta pomnil.
Na cesti ugleda veseljak žabico, ki je skakala preko ceste, da se požene v bližnjo mlako. Veseljak ujame žabico, jo pokaže sko-pu in mu reče:
"Sosed, če tole žabico poješ, pa ti podarim mojo kravo."
Skopuh pogleda soseda, pogleda kravo in pogleda žabo. Popraska se za ušesom in udari sosedu v roko:
"Velja!"
Z največjim s a m o zatajevanjem se je spravil skopuh na čudno večerjo. Navihani sosed je pa s strahom gledal, ko jej.1 puh pojedel že polovico si misli:	v "i
"Strela božja, nemara jo i<a. res poje in jaz bom ob kravo."
Lakomnežev želodec se je začel krčiti od nenavadne hrane. Kakor se je trudil, večerja se mu je ustavila. Ampak priznati pa ni hotel, da mu večerja ne gre, pa reče sosedu:
"Veš kaj, da ne boš rekel, da sem tako lakomen na tvojo kravo, ti predlagam sledeče: če ti poješ ostalo polovico žabe, pa ti-krava ostane."
Hlastno je segel navihanec po žabi in jo spravil pod streho, vesel, d-a je tako poceni prišel nazaj do krave.
Ko je bil gotov, sta soseda obstala sredi ceste, se spogledala in oba hkrati rekla: *
"Čemu sva pa prav za prav jedla žabo?"
Da poplakneta, čudno večerjo, gresta v obestno krčmo in si naročita par litrov cvička.
Mala Mimica priteče k mami v kuhinjo in ji na vso sapo pripoveduje:
"Ma, veš kaj, ko dorastem, se bom omožila z našim dedom. Tako je dober, da si boljšega moža ne morem želeti. Vse, kar hočem mi da in kupi."
"Neumnica," odvrne mati, "kaj misliš, da ti bom dovolila vzeti mojega očeta?"
"Zakaj pa ne?" se začudi Mimica. "Saj si tudi ti vzela mojega očeta."
!li!iiiiiiiaiiiiiiiiiiis;!!!!!!'iiiiiiiimiiiniiin
Za naše gospodinje
»iiiiiminsiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiniimiimiiii
Kaclar vzamete perlculator, poln vroče kave seboj na piknik, zamašite z navadnim zamaškom ustje, da se kava ne poliva po avtomobilu.
POSLOVENIL DR. A. R.:
CARSKI SEL
Iznajdljiva gospodinja je vze-h pokrov stare kositrene poso-dv, ga pobarvala in postavila na vodovodno cev, katero je istota-ko pobarvala. Tako je imela lep okrasek na vrtu, kamor se hodijo ptički kopat in pit vodo.
Če ti razmere dopuščajo, daj svoji družini večkrat sladoleda. Tako dobe otroci riehote potrebno količino mleka v njih želodčke.
V ograjo, v katero denete otroka, da se igra in kjer je na farnem, položite debelo platno. Tega se lahko poljubno opere in otrok je vedno na čistem.
Razsvetljena okna zvezne kongresne zbornice, naznanjajo, da delajo poslanci tam tudi ponoči, cla bi končali zasedanje pred junijem.
ZOBOTREBCI
Polovico vseh zobotrebcev, ki Se jih proda v Zedinjenih državah, se rabi za vse druge svrhe kot za trebljenje zob. Rabijo Jih zdravniki, da natikajo na-bombaž za čiščenje ušes, ra-Kio jih v hotelih, da natikajo ftanje olive in še za tisoče dru-reči se jih rabi.
"Ali jih slišite?" je vprašal Alcide Jolivet.
"Da," je Odgovoril Mihael Strogov. "Toda Bog je z nami!"
Položaj je postajal vedno nevarnejši. Ako bi se plav moral ustaviti, bi begunci ne prišli v Irkutsk, ampak bi se morali celo izkrcati, ker bi led plav v kratkem stisnil in zdrobil. Vrbo-ve trte bi se potrgale, smrekovi hlodi bi šli vsaksebi in izginili pod ledom. Nesrečneži bi morali iskati zavetja na ledenih gručah. Ko bi se zdanilo, bi jih Tatari opazili in neusmiljeno pobili.
Mihael Strogov se je vrnil na zadnji konec, kjer ga je čakala Nadja. Približal se je mladenki, jo prijel za roko in vprašal kakor že večkrat:
"Nadja, ali si pripravljena?" Mladenka mu je odgovorila kakor vselej:
"Pripravljena sem!" Plav je prevozil še nekaj vrst sredi plavajočega ledu. Ako bi se Angara zožila še bolj, bi se led strnil v neprodiren jez in plav ne bi mogel nič več naprej, že sedaj je plaval mnogo počasneje. Vsak trenutek je zadel ob kako gručo ledu in krenil na stran. Tu se je bilo treba izogniti kakemu pomolu, tam zopet preriti se skozi kako ožino. Vožnja je bila zelo počasna.
Noč je mogla trajati samo še nekaj ur. Ako begunci ne bi dospeli v Irkutsk pred peto uro zjutraj, potem bi morali obupati, da sploh kdaj pridejo tja.
O poldveh zjutraj je plav vkljub Vsem naporom zadel ob debel in trden jez ter se ustavil. Led, ki je plaval za njim, ga je pritisnil ob zaporo in ga obdal od vseh strani. Ganiti se ni mogel nikamor več, kakor bi bil obsedel na kaki skali.
Struga Angare je bila tu komaj polo.vico tako široka kakor na drugih mestih. Zato se je ondi nakopičilo mnogo ledu, ki se je od velikega pritiska in hudega mraza polagoma sprijel in strdil v nepremagljivo zaporo. Pet sto korakov niže se je reka zopet razširila. Od ledišča so se odtrgavale posamezne ledene gruče in plavale naprej proti Ir-kutsku. Bilo je torej verjetno, da bi se reka ne bila zajezila, ako bi bila dovolj široka, in bi se bil plav mogel peljati naprej. Toda nesreča se ni dala odvrniti in begunci so se morali odpovedati nadi, da dosežejo svoj cilj.
Ako lw bili imeli pri rokah orodje, s kakršnim si navadno ribiči v Severnem morju naprav-ljajo pot skozi ledišča, bi bili morda šei pravočasno razsekali jez do tja, kjer se je reka zopet razširila. Toda imeli niso ne žage ne kopače, prav ničesar, s čimer bi mogli načeti led, ki je bil od hudega mraza trd kakor granit.
Kaj naj store?
V istem trenutku je na desnem bregu počilo več strelov in na plav se je usula toča krogel. Tatari so opazili nesrečne potnike. O tem ni bilo dvoma, kajti streli so se začeli oglašati tudi na levem bregu. Begunci so bili med dvema ognjema. Tatarski strelci so jih vzeli na muho in nekatere izmed njih ranili, čeprav so njihove krogle zaradi teme zadevale samo slučajno.
"Pridi, Nadja!" je pošepnil Mihael Strogov mladenki na uho.
Nadja ni odgovorila ničesar, ampak ga je molče prijela za roko.
"Ledišče morava* prekoračiti!" ji je dejal potihoma. "Vodi me, toda nihče ne sme opaziti, da sva zapustila plav!"
Nadja ga je slušala. V globoki temi, katero so tu in tam razsvetljevali streli, je z Mihaelom Strogovim naglo splezala na led.
Nadja se je plazila naprej,
Mihael Strogov pa za njo. Okrog njiju so padale krogle kakor toča in odskakovale od trdega ledu. Na razoranem in raskavem ledišču sta si sicer roke razpra-skala do krvi, toda vkljub temu sta se naglo pomikala naprej.
Čez deset minut sta bila že ob njegovem nasprotnem robu. Tu je bila voda Angare zopet prosta. Le tu in tam se je od ledišča odtrgala kaka gruča in začela po vodi plavati proti metu.
Nadja je uganila, kaj namerava Mihael Strogov. Zagledala je ledeno plojčo, ki se je komaj še nekoliko držala ledišča.
"Pridi!" je dejala Mihaelu Strogovu.
In ulegla sta se na ta kos ledu, ki se je nalahko zazibal in odločil od ledišča.
Ledena plošča je plavala po reki navzdol. Ker se je njena struga razširila, je imela prosto pot.
Mihael Strogov in Nadja sta poslušala ležeč obupne krike in divje vpitje Tatarov, ki se je oglašalo za njima . . . Polagoma pa so se tudi ti kriki, v katerih se j& izražala skrajna groza ali pa divje veselje, izgubili v daljavi.
"Ubogi tovariši!" je zamr-mrala Nadja.
Ledena plošča, na kateri sta bila Mihael Strogov in Nadja, je že pol ure naglo plavala po vodi. Vsak trenutek sta se morala bati, da se pod njima razdrobi na manjše kose. Ker je z vodnim tokom drčala po sredi struge, bi jo bilo treba obrniti v poševno smer, ako bi hotela pristati ob irkutskem obrežju.
Mihael Strogov je stisnil pesti, napel ušesa in ni spregovoril nobene besedice. Nikoli še ni bil tako blizu svojega cilja! čutil je, da ga kmalu doseže ...
Proti drugi uri zjutraj se je na temnem obzorju posvetila ob obeh bregovih Angare dolga vrsta luči.
Na desni strani so bile svetil j-ke v Irkutsku, na levi pa ognji v tatarskem taborišču.
Mihael Strogov je imel do mesta samo še pol vrste.
"Torej vendarle!" je zamr-mral sam pri sebi.
Naenkrat pa se je Nadji izvil grozen krik.
Mihael Strogov se je vzravnal na zibajoči se ledeni plošči in iztegnil roko navzgor po An-gari. V modrikasti svetlobi, ki ga, je obsevala, je bil njegov obraz videti strašno prepaden. In kakor bi bile njegove oči iznova postale občutljive za svetlobo, je vzkliknil:
"Ah!
Za časa odsotnosti Cali-fornijskega governerja Rolpha, je vodila vse državne posle njegova zaupna tajnica, Miss Betty Gerke.
ne Sibirije, ima navadno okrog 30,000 prebivalcev. Njegove cerkve, med katerimi se posebno odlikuje visoka stolnica, in njegove v slikovitem neredu razstavljene hiše stoje na precej
svojega neizmernega bogastva in vpliva pri trgovcih v vseh krogih zelo velik ugled.
Irkutska, posadka je štela tedaj en polk kazaške pehote, t. j. približno 2000 mož, in zbor domačih orožnikov, ki so nosili čelade in modre, s srebrom obšite kroje.
Zaradi izrednih razmer je bil v mestu tudi carjev brat, odkar je izbruhnil tatarski vpad.
O teh razmerah samo nekoliko besed.
Velikega kneza je v te oddaljene pokrajine vzhodne Azije privedla važna politična zadeva.
Prepotoval je vsa večja sibirska mesta ne kot knez, ampak kot vojak. Zato so ga sprem-ljevali samo njegovi častniki in oddelek kazakov. Njegova pot ga, je privedla tudi v zabajkal-ske pokrajine in celo Nikola-jevsk, zadnje rusko mesto na obrežju Ohotskega morja, je počastil s svojim posetom.
Ko je veliki knez prišel do skrajne meje neizmernega moskovskega carstva, se je obrnil nazaj proti Irkutsku, odkoder se je hotel napotiti proti Evropi. Tedaj pa je zvedel za nenadni tatarski vpad. Hitel je
visokem desnem bregu reke An- torej v glavno mesto in dospel
gare.
Ako potnik gleda nanj s pogorja, ki se kakih dvajset vrst od mesta vzdiguje ob glavni sibirski cesti, se mu zaradi kupol, zvonikov, vitkim minaretom podobnih stolpov in japonskih streh dozdeva, da ima pred seboj nekakšno orientalsko mesto. Tlakane ceste, hodniki, nasadi veličastnih brez, zidane in lesene hiše, izmed katerih imajo nekatere po več nadstropij, vozovi, taratajke, telege in razkošne kočije, ki dirjajo po cestah, končno številni prebivalci najrazličnejših stanov, ki so zelo napredni in poznajo tudi najnovejšo pariško modo, dajejo na pol bizantinskemu in na pol kitajskemu mestu popolnoma evropsko lice.
Ker so takrat v Irkutsk pri-bežali Sibirci z dežele, je, bilo mesto prenapolnjeno. Vkljub temu je bilo z vsemi potrebščinami dobro preskrbljeno. Irkutsk je pač skladišče za vse blago, ki se izmenjava med Kitajsko, srednjo Azijo in Evropo. Zato se v mestu niso bali niti selja-kov iz doline Angare niti Mongolov, Tunguzov in Buretov. Vsa dežela med mestom in sovražnikom se je smela spremeniti v puščavo.
V Irkutsku stanuje vrhovni
tja, ko je bila zveza z Evropo že deloma pretrgana. Prejel je še nekaj brzojavk iz Petrograda in Moskve ter mogel celo nanje odgovoriti. Nato pa je bila prerezana tudi brzojavna žica, kakor nam je že znano.
Irkutsk je bil ločen od ostalega sveta.
Velikega kneza je zadela naloga, da pripravi mesto za obrambo, česar se je lotil pogumno in. hladnokrvno, kakršnega se je bil izkazal že pri raznih prilikah.
Vesti o padcu Išima, Omska in Tomska so zaporedoma dospele v Irkutsk. Za vsako ceno je bilo treba obvarovati pred padcem vsaj glavno sibirsko mesto. Na skorajšno pomoč ni bilo mogoče misliti. Majhne čete, ki so bile razkroplj ene *' po' amurskih pokra j inah in v jakutski oblasti, niso mogle priti v tako velikem številu, da bi zadržale tatarsko vojsko. Ker se torej Irkutsk ni mogel izogniti# obleganju, ga je bilo treba predvsem utrditi tako, da bi se mogel držati vsaj nekaj časa.
Mesto so začeli utrjevati tisti dan, ko so se Tatari polastili Tomska. Obenem s to novico je veliki knez zvedel tudi, da vpadnike vodijo sam buharski emir in zavezniški kani. Vedel
vasi. Tiste, ki niso iskali zavetja v glavnem mestu, so poslali v kraje onstran Bajkalske-ga jezera, kjer so bili najbrže varni pred tatarskimi četami, žito in krmo so spravili v mesto in to zadnjo trdnjavo moskovske oblasti na skrajnem vzhodu preskrbeli z vsem tako, da bi mogla sovražniku kljubovati vsaj nekaj časa.
Irkutsk je bil ustanovljen leta 1611. in stoji na desnem bregu Angare tam, kjer se vanjo izliva Irkut. Dva lesena mostova na stebrih, ki se zaradi plovbe dasta odpirati, vežeta mesto s predmestjem, ki se razteza po levem bregu. Od te strani mesta ni bilo težko braniti. Predmestje so izpraznili, mostova pa porušili. Tatari bi tu, obstreljevani od oblegancev, ne mogli priti zlepa čez precej široko reko.
Prekoračil ipa bi jo lahko tudi nad mestom ali pod njim in £a napadli od vzhoda, kjer ni bilo obzidano.
Zato so prebivalci napeli vse sile, da mesto utrdijo. Delali so noč in dan. Veliki knez je videl, da je bilo prebivalstvo prav tako vneto pri delu, kakor je bilo pozneje pogumno pri obrambi. Vojaki, trgovci, pregnanci in, kmetje; vsi so se žrtvovali za splošni blagor. Osem dni prej, kakor so se Tatari pokazali ob Angari, so bili okopi že dovršeni. Pred njimi so izkopali glo-
Zahvala
V dolžnost si štejeva, da se zahvaliva vsem najinim prijateljem in prijateljicam, ki so naju tako iznenadili ob najini 25-let-nici poroke. Zahvaliva se Mrs. Sežon, ki me je naprosila, naj ji spečem potice in kar je treba, da bo napravila za moža surprise party. Rekla je, naj bi pri nas pekli, da se ne bo zvedelo in me je na ta način prav pošteno potegnila. Obljubim ji in res vse napravim, kar je treba. Kmalu zatem pride Mrs. Bač^r in mi pravi: "Poglej, kmalu bo osem ura, Mr. Sežon bo kmalu doma, pa godca še ni. Pojdi, ga grevi iskat."
Jaz hitro oblečem suknjo in hitro grevi po godca, katerega sva kmalu dobili. «Potem pa jaz rečem: "Moram iti še domov •po darilo, da ga bom seboj ne-slai." Ko pa stopim v kuhinjo, pa mi zadoni od vseh strani: Surprise in čestitke še za nadalj-nih 25 let. Tako znajo človeka potegniti za nos, da si človek vse sam napravi.
Hvala Mr. in Mrs. Jeleršič za njih krasno delo in lep šop rož in tudi za« drugi šopek, na katerem je viselo 25 srebrnikov. Hvala Mr. in Mrs. Zalar za lep keks. Hvala moji hčerki in njenemu možu, Mr. in Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. Jereb, Mr. in Mrs. Vodopivec, Mr. in Mrs. Sežon, Mrs. Bačar, Mr. in Mrs.
bok jarek in vanj napejali vodo Raddellj Mr. in Mrs. Bek, Mr
carski namestnik vzhodne Sibi- pa ni, da je namestnik tatarskih
rije. Podrejeni so mu civilni Tudi Bog sam je zoper 'poglavar, ki upravlja pokrajino, naju!"	I policijski ravnatelj, ki ima s šte-
DVANAJSTO POGLAVJE j vilnimi pregnanci vedno dovolj Irkutsk	l opravka, in končno župan, t. j.
Irkutsk, glavno mesto vzhod-j trgovski načelnik, ki ima zaradi
poveljnikov Ivan Ogarev, ruski častnik, ki ga je bil sam odstavil in ki ga osebno ni poznal.
Predvsem so morali prebivalci irkutske pokrajine, kakor smo videli, izprazniti mesta, trge in
DID YOU KNOW? ---By R. J. Scott


L
fcfcV,-./. • /.if?
^ ONLY SAVACjE in The WORLD who a PHOlb-ENGfcAVER/
J.HEESHEV LON^ENECKER. oF-THE AMERICAN PRESBYTERIAN MISSION, L.UEBO, BELGIAN couqo, AFRICA, TXuCHT* A
DUMASj
"-THREE MUSKElEERS HAD NIO AUTHOR !
H". HAD AUTHORS. ALEXANDER DUMAS HAD go COLLABORATOR.S IN -ftE PRODUCTION OF-HIS COUNTLESS NOVELS / WORKING "THEM LIKE. FACT&RY M EC-HAN ICC
MEMBER OF A PRIMITIVE TfelBE. To ET^H PiRinTTnC PLATES - -The P-LATfe-S ARE. USED To iJuL.UST*RATe_
EMails H , FRENCH, BALUBA ANO BUSHONCA books and booklet's . <.» • ^a^^sss^sstsr publiSHED a-rthe • .W^ms^r	MISSION
vSK"


(beujian coNqo WAS
ONCE ICMOWN a.S "da.r.KEST africa")
Copyright. 1932. by CeatraJ Pr«w Auociation. lab
iz Angare. Sedaj se mesto ne bi dalo zlahka osvojiti. Treba bi ga bilo oblegati.
Tretja tatarska vojska, ki je prišla po jenisejski dolini, se je pred Irkutskom pojavila 24. septembra. Polastila se je takoj zapuščenega predmestja, ki so ga Rusi sami porušili, da ne bi oviralo maloštevilnega irkut-skega topništva.
Tatari so se skušali utrditi in so čakali drugih dveh oddelkov, ki so jima poveljevali emir in njegovi zavezniki.
Vsi tatarski oddelki so se združili 25. septembra v taborišču ob Angari in se razen posadk, ki so ostale v važnejših osvojenih mestih, postavili pod poveljstvo kana Feofarja.
Ivan Ogarev je sodil, da pri Irkutsku ni mogoče priti čez An-garo. Zato je dal nekaj vrst niže napraviti most na čolnih in je poslal na drugo stran močen oddelek tatarske vojske. Veliki knez se njegovemu podjetju ni upiral, ker bi ga mogel samo ovirati, ne pa zabraniti. Bil je namreč brez poljskega topništva. Zato je ostal zaprt v Irkutsku.
Tatari so se torej polastili desnega brega in korakali proti mestu. Spotoma so zapalili letovišče vrhovnega carskega namestnika, ki je stalo v nekem gozdu, precej visoko nad Angaro, nato obkolili mesto od vseh strani in ga začeli oblegati.
Ivan Ogarev je bil spreten in-žener in brez dvoma sposoben, da vodi pravilno obleganje. Ni pa imel potrebnih sredstev, da bi ga hitro in uspešno dokončal. Sicer pa je trdno upal, da bo Irkutsk, cilj vseh svojih naporov, iznenadil in si ga z lahkoto osvojil.
Toda stvari so se zasukale drugače, kakor je pričakoval. Pohod tatarske vojske se je zaradi bitke pri Tomsku zakasnil in veliki knez je naglo dovršil priprave za obrambo. Zaradi tega mu je izpodletel njegov načrt. Bil je prisiljen, da začne mesto oblegati.
"mali oglasi ~
V	najem
se da štiri ali pet sob, porč na razpolago. Dobi se tudi garaža v najem. Vprašajte na 1086 E. 71st St.	(123)
V	najem
se da hiša, sama za sebe, 9 sob, krasen vrt, vsakovrstno drevje za senco, vinska trta, velika klet. Odda se družini, ki bi položila nekaj varščine. Rent samo $27.00 na mesec. Hiša se da v najem okoli 10. junija. Po-zve se na 1094 E. 66th St.
(May .24.27.)
in Mrs. čermelj, Mrs. Planinšek, Mr. in Mrs. Rožanc ,Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Globočnik, Mr. in Mrs. Tolar, Mr. in Mrs. Sušel, Mr. in Mrs. Debeljak, Mr. in Mrs. Gubane, Mr. in Mrs. Sintič, Mr. in Mrs Boldin, Mr. in Mrs. Dremel, Mr. in Mrs. Poznič, Mr. in Mrs. Telišman, Mr. in Mrs. Traven, Mr. in Mrs. Rup.nik, Mr. in Mrs Stradjot, Mr in Mrs. Vraneža, Mr. in Mrs. Jevnikar, Mr. in Mrs. Mavsar, Mr. in Mrs. Malečkar, Mr. in Mrs. Jerman, Mr. in Mrs. Tau-žel, Mr. in Mrs Levstek, Mr J. Kovač, Mrs. Milavec, Mr. in Mrs. Herick, Mr. in Mrs. čes-nik, Mr. in Mrs. Jurga, Mr. in Mrs. Zupane, Mr .in Mrs. Jerič, Mrs. Slanišič, Mr. in Mrs. Smu-nich, Mr. in Mrs. Turk, Mrs. Bradach, Mrs. Perman, Mr. in Mrs. Planinšek, Mr. in Mrs. Ba~ jec.
Hvala vsem še enkrat in tudi tistim, če sem katerega ime pomotoma izpustila. Vsem sem pripravljena o priliki povrniti.
Frank in Mary Intihar
426 E. 158th St.
Stanovanje
se da v najem, osem sob, hiša sama za sebe. Odda se tudi družini, če bi žena gospodinjila. V najem se dasti tudi dve sobi posameznikom. Vpraša se po 6. uri zvečer na 1235 Addison Rd.
(123)
Na povelje sodnije
se proda hiša za dve družini na 1082 E. 64th St. Cena je zelo nizka. Za pojasnila se obrnite na Mihaljevich Bros. 6201 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 6152.
(124)
Stanovanje
obstoječe iz 5 sob, jako pripravno, vse udobnosti, se da zelo poceni v najem. Vprašajte na 1046 E. 67th St.	(122)
V najem
se da farmo, 11 milj od mesta, ob glavni cesti, blizu Bedforda. Hiša 8 sob, garaža, elektrika, voda, toilet in kopališče. Veliko poslopje, primerno za popravljanje avtomobilov, gasolinsko postajo in prostor za mehke pijače, itd. En aker zemlje se odda po zelo nizki ceni pravemu rojaku. Več podrobnosti dobite pri
Frank Mervar
5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7123
(122)
Naprodaj je
slovenska mesnica in grocerija. Jako poceni. Zelo ugoden prostor. Pokličite KEnmore 3153.
(X);
MARIJA KUMIČIČ
Za "Ameriško Domovino" priredil M. D.
;»Sj£«rW<K<
"Nisem, ampak z nekim pobožnim popotnikom, zdi se mi,
da ie bil menih. Ne vem mu
* *
imena in tudi ne redu. Na dolgem potovanju ga je privedla žeja do mene — zaprosil me je, naj ga napojim in nasitim. Usli-šala sem ga. Popil je čašo ci-perskega vina, ki si mi ga poslal ti. Slavil je tvoje kreposti, želeč ti srečo. Naposled me je prosil, dokler me ni prepro-sil, da sem vadljala z njim za tvojo zmago. Dejal mi je, da je to običaj med vojniki, katere je češče srečaval na svojih potovanjih."
"Kako je pobožni samostanec našel vilo" se vmeša v pogovor Loredan. "Saj ne vodi nobena pot do nje."
"Ne vem," odvrne Grkinja. "Nisem ga vprašala. Sprejela sem ga pod streho, čeravno mi je bil zela nedobrodošel. Pripovedoval mi je pa, da nihče ne ve, kaj ga čaka, ker vodi usoda človekove poti, a prve vodi v raj, druge pa v pekel. On sam . . . o, kako me zopet nekaj tu notri peče in boli," je viknila nenadoma ter se zvila na ležišču. "Zdi se mi, da me) popada mrzlica —• a to je gotovo vsled izparine na lagunah! Bojim se hladnih me-gel!"
Malipiero sede k njenemu vzglavju ter nežno položi nje glavico na svoja prsa.
"Mrzlica bo minila, počij malo, tako," jo je tešil Caterino. "Zakloniti se moraš pred strupenimi meglami. Gotovo si predolgo sedela na obali. Dragica, pij nekoliko vina. Njegov ogenj
ga v glavi, a v prsih pekel, a ta pekel — oh, da si ga čul, kako je to izrekel — ta pekel je njega dostojen, ker je samo pekel njegova prava last, ker pekel je dragocenost, potrebna svetu, da se zamore kasneje veseliti v raju."
"Tako je govoril" vzklikne Malipiero. "Meni se zdi, da se vse njegove besede pusta prikazen, katero je zlorabil . . . Kaj ti je, Bianca? Bianca, duša, kaj ti je zop^t"
Grkinja se je zvila od bolečine ter se. krčevito oprijela Mali-pierovih ramen. Oči so se ji grozničavo svetile. "Pomagaj. Caterino! Daj mi roko! Položi mi jo na čelo!"
Loredan ni mogel več gledati bolečine. "Caterino, dovoli, da skočim v Benetke po zdifavni-ka!"
Bianca prestrašeno pogleda oba prijatelja ter zaprosi s tresočim glasom: "Ne zdravnika, sedaj ne zdravnika! Ostanita pri meni! Saj mi je že bolje. Mrzlica bo prešla . . . Kaj pa sem pripovedovala?"
"Pravila si nam o popotnem samostancu," odvrne Malipiero ter ji boža obraz, medtem ko ji je glava počivala na njegovem ramenu.
"O popotnem samostancu? . O kakem samostancu?" vpraša Grkinja ter upira svoje oči v tla, kakor bi nečesa iskala. "Da, da, o samostancu, ki nosi v sebi pekel, in s katerim sem pila vino, rudeče vino, na tvoje zdravje, Caterino! Da, sedaj vem, iz-nenada je nastal pred menoj ta ko črn. Prišel je izmed grmi-
piero. ' "V tebi besni groznica!"
Loredan pa, da umiri bolnico, izdere meč ter se postavi na rob terase, kakor bi jo hotel braniti: "Saj ni ničesar. Samo senca. Prisegam, da ni nikogar!"
"Je, je! že prihaja!" Malipiero se s silo obvlada ter položi Bianco na ležišče, tolažeč jo: "Loredan je pošast že pregnal!"
Bolnica pavje zaprla oči, ter si strašne bolečine stiskala čelo. Od časa do časa ji je telo stresel krč. Kraj nje pa je sedel Malipiero ter gledal mučeniško lice jubljenega dekleta. Naenkrat pa jo vpraša: "Bianca, kam je •šel samostanec? Samo to mi po-ej. Morebiti pa ni bil samostanec. Morebiti pa je bil kak uhovnik iz mesta?"
Ko je začula njegov glas, je obrnila izmučene oči k njemu, smehljaj se je razlil po njenem obrazu. "Ni ga več samostan-ca . . . Vidim samo morje, modro morje in vroč, solnčen otok. Oh, kako je vse krasno na njem!
. . Pojdiva tjakaj! Podaj mi roko! Podaj mi samo še enkrat tvojo milo roko!"
Bianca je otipala Malipierove prste. Oči zapre in glava ji klone na vzglavje. Caterino pa stisne nje male, tresoče roke v svoje. Nenadoma pa Bianca strašno vrisne, roke vrže kvišku, ka-<or bi se hotela nečesa oprijeti, da ne pade — a takoj ji zopet arez moči omahnejo. Ni se ganila več. Malipiero ji na prsih raztrga obleko, da sliši utrip srca. Poslušal je zaman! Nežno jo po-oži na ležišče.
Skoro brez zavesti se spusti Loredan na kolena ob Bianci nem ležišču ter skrije obraz v dlani, šele po dolgem času pogleda vprašujoč svojega prijatelja. Loredan ni razumel, kar je čul in videl, ustne so mu dr getale, a preko njih ni mogla iz prs, katera so bila prenapolnje na bolesti, beseda. Malipiero je stal nem, kakor mramornat kip Iznenada upre oči y eašo, iz ka
prav gotovo prežene mraz!" Malipiero natoči kozarec vina ter ga ponudi bolnici. Medtem ko je ona pila, je Loredan opazoval nje bledo lice. Smilila se mu je v dno srca. Ko pa je Grkinja izpila, je čašo prijel Loredan. Njegovi prsti so se dotaknili njenih in prvič sta se nju pogleda srečala. V tem pogledu pa je bilo spoznanje, nema bol, tajno razumevanje. Bianca je čutila, zakaj je Loredan tudi danes pospremil prijatelja. Nje drhteča roka se je naslonila ob njegovo, a on jo je nežno stisnil, žarko poljubil ter se plaho okrenil. Malipiero ni opazil, kaj se tačas okoli njega dogaja. Predvsem ga je zanimalo, kdo bi bil oni samostanec, ki' se je znal priplaziti do te, tako skrite vile. Bolezen svoje drage je smatral le prehodni mrzlici, katero je povzročilo nevarno izpareva-nje lagune.
Bianca je od časa do časa za-ječala bolesti. Malipiero pa jo vpraša: "Kak pa je bil oni samostanec?"
"Bled, rumenkast, vitek, temnih oči, nenavadnega pogleda. Zdel se. mi je jako truden, pač od daleč je moral priti."
"Je li govoril kaj o sebi ? Kaj je govoril"
"Dolgo me je gledal ponižno in mirno. Dozdevalo se mi je skoro,! da ga muči nekaka tajna. Kasneje pa mi je dejal, da ga strašno boli, ker nihče ne ve, kaj mu bodočnost prikriva, kaj komu prinese usoda. Imel je vsekakor dobro srce . . . Oh, strašno boli! ... Po vinu mi je še slabše, Caterino ! ... V možganih mi strašno razbija! . . . Kakor bi me nekaj grizlo . . . "
Malipiero ji je božal oznoje-no čelo. Bianca pa.se oddahne in nadaljuje: "Hvala, Caterino! Takoj mi je boljše, čim me milu-je tvoja roka • • . Samostanec, da, kaj je že govoril o peklu? ... Ne spominjam se! V glavi se mi vrti . . . Da, samostanec mi je dejal, da sem jaz ustvarjena samo za raj, da sem prenežna za svet. O sebi pa ... Da, o sebi je dejal, da nosi yra-
čevja. Cvetke so ga radovedno gledale . . . smejale se mu, ker je bil res smešen. Ogledoval se je ves čas, kakor bi se nečesa bal. Caterino, ti ne veš, kdo je tisti samostanec?"
"Bodi tiho, dete moje, ne go vori, počij. Iz tebe govori groznica, "jo je miril Malipiero, si leč se, da govori čim mirneje.
Bianca je molčala, a na čelu se je znova pojavljala znoj. Ne nadoma pa izpregovori: "Gorje meni! Nekaj mi gre skozi mozeg, kakor bi se niti vlačile po njem. Vse me boli, kakor bi mi razžarjeni noži rezali meso. Caterino, zakaj moram trpeti toli strašnih muk? ... Ne bil bi mi smel natočiti vina . . . Uboga moja glava! . . Ali se je kaj spremenila? Niso li moje oči izgorjene? Vse je sivo, vse v megli okoli mene Caterino, okoli mene rajajo rože! Padajo name, svoje trnje zabadajo va me . . . Osmanlije prihajajo! .. Zagrabili so me! Trnje se mi je zarilo V ude, razpadam ... Oh Caterino!" Vpila je na ves glas se stiskala k svojemu pri j ate lju, objela ga okoli vratu, a nje trepetajoče roke so se zakopale v njegov beli ovratnik. "Cate rino, pomagaj!"
Prijateljema, se je srce trgalo žalosti. Bledk kakor smrt sta stala ter se spogledavala. Na enkrat, sta ugledala, da je Bian ci prišla iz široko odprtih us' gosta slina. S silovito kretnjo je nenadoma stegnila desnico ter kazala v vrt, nad katerim je via dal mrak.
"Tam, tam! Ne vidiš, tam Primi meč, brani me! Glej tam tam stoji neka strašna prikazen glej! . . . Tam, tam! V zlati obleki, z jasnim kolobarjem oko li plave, poglej vendar! Roko dviga in kaže na svoje čelo! .. V glavi . . . kaka duplina!"
Malipiero se zgrozi ter z roko pokrije bolnici usta. Ona, pa se iztrga ter vpije na vse grlo "Enooki! . . . Enooki! Caterino, Njegovo ogrinjalo se vleče za njim po pesku!. . . Izderi meč!" svetnik je tam! Bliža se nam
"Molči, molči!" zavpije Mali-
tere je Bianca pila, dvigne jo ter se zagleda vanjo.
"Kaj je?" vpraša Loredan "Caterino, govori, kaj je??"
"Strup," odvrne Malipiero, a oči so mu odsevale obupa.
Loredan se zdrzne ter se zagleda v svojega prijatelja. Pri jateljev obraz je bil trd, nepre mičen kakor izklesan od kamna Bil je kakor zagonetni, mračni egiptovski kipi, ki jih po tolikih stoletjih izkopavajo izpod prahu in ruševin. Njegovo lice je bilo hladno, nedoumljivo, nepristop no. Samo iz _oči mu je žare strašen odsev . . .
Naposled položi Malipiero s trudno kretnjo kozarec na mizo Nekaj Biancinih služkinj je pri teklo iz hiše ter so obstopile nje ležišče. Malipiero ni maral za nje, ni pregovoril z njimi, a one so se umaknile korak za korakom za njegov hrbet. Tedaj se je šele sklonil k mrtvi ter se pri-vil k njej, kakor bi ji hotel nekaj pcšepetati. Zatem pa se je vzravnal, odpel si dragoceni plašč ter z njim pokril ljubljeno ranjko.
"Spavaj, Bianca!" zašepeta ledeno mirno. Nenadoma pa se vse njegovo bitje preobrazi, kakor da ne more več prenašati prisiljenega miru in ravnoduš-ja. Obraz se mu grozno preob-liči, a'medtem ko so se pred njim prestrašene služkinje stiskale v kote, dvigne pesti k večernemu nebu, drhčoč jada in besa.
"Usoda!" z a sika Malipiero. Krasna poteza na šahu! Ti si začela igro, a moja roka jo je oigrala, moja! Tvoje žrelo ne ai bilo nasičeno, da si sama odtrgala ta cvet, ne, to bi bilo pre-enostavno! Jaz, jaz sem ti mo-al pomagati!" Okrene se k prijatelju: "Giovanni, zakaj sem ji jaz ponudil vina? Zakaj baš jaz? Mar je moja roka prokle-ta? Reši mi zagonetko! . . . Giovanni, najdi mi onega samo-stanca, najdi ga, da se moja jeza nasiti z njegovo krvjo!"
Loredan, globoko ganjen, prime prijatelja za rame ter ga s silo odvede po stopnicah v vrt. Caterino, zavedi se! Misli na vojno! Venecija te potrebuje! Za njo čuvaj svojo moč!"
Malipiero ga je ubogal, šel je po stopnicah, a med hojo po vrtu je postajal mirneji. Naenkrat pa je sredi pota obstal, okrenil se, kakor bi hotel polete ti k mrtvi Bianci. Drgetal je po vsem telesu, zamolkel glas se mu izvije iz prs, kakor krik ranjenega leva. Loredan pa ga zagrabi za roko ter s silo vleče za seboj. Zakliče mu: "Misli na Venecijo, na njeno slavo!"
Malipiero se prime za čelo, še enkrat se okrene k vili, ki se je izgubljala v mraku. Nato pa gre proti obali.
"Giovanni, prav praviš,. Pojdiva! Igra je končana. Venecija me kliče!"
VIII.
Minulo je nekaj tednov izza poslednjih dogodkov, ki so si sledili drug za drugim kakor usodni oblaki. Niso še izvedeli, kdo je bil brezbožneš, ki je oskrunil svetnikov kip v cerkvi sv. Marcilijana, a istotako tudi še niso našli, kdo je ubil Bianco. Osumili in zaprli so dva židovska trgovca, vendar pa sta bila
kmalu na nepoznan način osvobojena iz ječe.
Blizu, grške, a samo par milj od turške obali se je vsidrala združena mornarica. Precej močan veter in razburkano morje sta se igrala že več dni z bro-dovjem. Malipiero in Loredan sta sedela v kajuti ter bila zatopljena v resen pogovor. Kar je Malipiero prerokoval, se je že prej začelo dogajati, nego pa se je sam nadejal. Izgledalo pa je tudi, da se bo zla prerokba, da bo vrgel onečaščeni svetnik nesrečo nad Venecijo, izpolnila. Med zavezniki so že nastali grdi prepiri.
"Zadeve našega mesta stoje jako slabo. Ne verujem v ta šiloma sklenjeni mir," je kimal z glavo Loredan.
"Tudi jaz ne verujem vanj. Zveza se bo razdrla, kakor se razleti na drobne koščke zrca-
"Vsekakor je bila zelo zgrešena odredba, da se nastavi na našem brodovju španske čete. Kdo ne bi predvideval, da pride vsled tega do prepira? Nepremišljen greh pa je tudi bil, da je dal Venier španske upornike in neubogljivce kar poprek obešati."
"Na njegovem mestu bi bil jaz storil isto," vpade v besedo Loredanu Malipiero. "Vojaška disciplina je temelj vsaki arma-
di'. Ako plovejo na naših bro-dih tujci, se pač morajo pokoravati našim zakonom. Mar ni nezaslišana drznost, da so izvlekli proti Venierjevim častnikom meče?"
"Ne oporekam temu. Vendar so bili oni španski vojaki in bi i bili morali vsled tega prepustiti : d on Juanu, da jih kaznuje."
(Dalje prihoinjlfi)
BRUSS RADIO SERVICE
G026 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 4324
Strokovnjaška popravila na vseh vrstah radio aparatov. Zmerne cene za garantirano delo. Odprto od 9. zjutraj do 8. zvečer.
^iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiititiiiiitifiiiiiiHiiiiiittiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiit1^
M
| Razpis službe	I
5» Upoštevajo?, želje, izražene po društvenih zastopnikih na zadnji	5
S konferenci Slovenskega Narodnega Doma, da se v bodoče razpiše	«g
E služba oskrbnika, je sprejel direktorij SND na svoji redni seji tega	g
E mesrca tozadeven sklep in tem potom razpisuje službo oskrbnika.	£j
Vsi prosilci morajo biti delničarji SND, .poročeni, sposobni opravljati vsa	3j
gospodarska poplavila, ki so potrebna pri SND. Od nastavljencev, moža in	g
m soproge, se zahteva skupno delovanje, da prevzameta vse čiščenje dvoran in	S «5 uradov, Ler da so marljivi, delavni, pošteni, in vljudni.
— Vse prošnje in kvalifikacije je poslati na urad SND, 6409 St. Clair Ave.	5!
~ najkasneje do 31. maja t. 1. Direktorij s tem razpisom ustreza le želji društev	Sjj
S in prevlada.jočemu sentimentu zadnje redne konference SND, drugače pa nima	--ZZ nobenega vzroka ali pritožbe napram sedanjemu oskrbniku in njegovi ženi^
|	Direktorij SND.
niiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
SLOVENSKA BR1VNICA 2 DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE.
1 DOBER PREMOG!	i
(§)	Točna postrežba 1	®
® The IIill Coal Co.	®
® 1261 MARQUETTE III).	® Stari CUnpermanovI pro»torl
^	HEnderson 57»R
li FRANK ARKO, zastopnik	jj
PRIPOROČILO
Vsem lastnikom avtomobilov se priporočamo, da kadar ni vaš avtomobil v redu, da se zanesljivo obrnite do nas. Mi vam popravimo avto ter ga pobarvamo, da bo funkcijoniral in zgledal kot nov. Vse delo prvovrstno in jamčeno. Cene najnižje. Kdor bo prišel k nam, bo nas z zadovoljstvom priporočal tudi drugim.
RICH & BARMAN
lastnika E. 61st St. Garage, vogal St. Clair Ave.
HEndersort 9231
F. ZAKRAJŠEK
POGREBNIK—INVALIDNI VOZ—NOC IN DAN 1105 Norwood Rd. ENdicott 4735
Ali vdihavate?

Meščani in meščanke, izberite dobrega župana in lepo
"7
"Miss Ljubljano"
4. in 5. junija, da nam bosta v čast in ponos
gXXXTXTTTTTTTTTTTTXTTXXXXX
HvViS
MtffoR
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave. XZZXZZZXZZZXZZXXXXZZXZZZZ2
Slednjič je odkrita razprava o predmetu, ki je bil dolgo "nedotakljiv"
PUSTI spečega psa!" Tako je rekla cigaretna obrt, ko smo načeli vprašanje vdihavanja. Toda izogibati se važni zadevi, ni pogoj Lucky Strike!
Ali vdihavate? To vprašanje je življensko važno . . . kajti sleherni kadilec vdihava vede ali nevede. Vsak kadilec ali kadilka vdiha del dima, ki ga potegne iz cigarete! Nežne glasovnice v vašem grlu zahtevajo, da je vaš dim popolnoma čist - brez gotovih nečistoč!
Ni čuda, če so si Lucky Strike
drznile načeti to življensko vprašanje! Luckies vam dajo zaščito, ki jo hočete .. . kajti Luckies slavni čistilni proces odstrani gotove nečistoče, skrite v vsakem tobačnem listu. Luckies so ustvarile ta proccs. Edinole Luckies ga imajo! 1
Zatoraj, če vdihavate vede ali nevede, zaščitite one nežne glasovnice!
"It's toasted"
Zaščito Vašega Grlo proti dražljajem - proti kašlju
cmr., 1032.
The Ainerli-an
tubami l'o.
O. K. AMERICA
NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 modernih minut z najboljiiml. plesnimi koncerti ni svetu in slavnimi Lucky Strike noticami vsak torek, četrtek in soboto zvečer po N.B.C. omreiju.