SnzelTeikanfsprels ВМ 0.15 НдшшдпкпБо(е Verlag und Schrlftleitimg: Kl&genfurt, Blimtrckrlag 18, Poetfaeh 116 / BeeufspreU (Im vorauf xahlbar) monatUch RM 1— frel Haui (elnechUeflUch RM 0.90 ZuatellfeWUir Abbestellungen der Zeltun* fUr den aachfolfenden' Mon&t werden nur acbiiltUcli und nur bls 26. dea laufendea aiosats angenomrnen вД- _Kralnbnrg, đ№ 18. Angust 1948.__8. Jmhrgmmg Torpedna lefala so nničila sovražni ifelehonioj 32 soTražnih ladij z najmanj 170.000 brt potopljenih ali težko poškodovanih Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. avgusta objavilo: Na kubanskem mostišču in ob srednjem Doncu so se izjalovili krajevni sunki sovražnika. V odseku Bjelgoroda so bili odbiti vedno se ponavljajoči napadni vali Sovjetov po naših grenadirjih v ogorčenih bojih od moža do moža. Nasprotni napadi bojnih skupin oklopnjakov vojake in Waffen-f| so vdrli globoko v boke sovražnih napadnih odredov, so obkolili njih večje dele in jih uničili. Medtem ko je v prostoru zapadno od Orla napadna moč Sovjetov popustila, so podvojili svoje napore, da prodro v odsekih Vjazme, Belija in ob Ladoškem jezeru z uporabo oklopnjakov, bombnikov in močnega topništva. Tudi tukaj so se izjalovili vsi napadi ob odločni obrambi naših In-fanterie- und Panzerdivisionen. Povsod, kjer ao napadli Sovjeti, so utrpeli tudi včeraj zopet najtežje zgube ljudi in materiala. Odstreljenih je bilo 193 oklopnjakov. Odredi bojnih in strmoglavnih letal ter bombnikov eo podpirali posebno na južnem in srednjem odseku v hudem boju se boreče kopenske čete z uspešnimi napadi pt4)ti nared postavljenim četam sovražni-кл in premikajočemu se sovražniku. Medtem ko ni prišlo na južnem odseku mostišča na Siciliji do nobenih bistvenih bojnih dejanj, se je pojačal pritisk sovražnika na severnem odseku. Kot je bilo že s posebnim poročilom jav-IJeno, je presenetljivo napadel v večernih urah 13. avgusta odred nemških torpednih letal pod vodstvom Majorja Kliimperja vzhodno od Gibraltarja močan konvoj, ki je plovil v Sredozemsko morje. S smelo izvedenimi napadi eo dosegle пабе posadke torpedne zadetke na 33 ladjah. Dva rušilca in štiri polno natovorjene velike trgovske ladje, med njimi ena petrolejska ladja, so se takoj potopile. O^em nadaljnjih ladij je obtičalo gorečih, močno nagnjenih na stran. Radi nastopajoče teme in močne protiletalske obrambe se zaenkrat ni moglo ngo-to viti usode ostalih torpediranih ladij. Stalno izvajano poizvedovanje pa potrjuje, da je bilo najmanj 170.000 brt iz konvoja potopljenih ali uničujoče zadetih. Sedem lastnih letal se ni vrnilo. Nemška podmornica je potopila ob severni obali Sicilije z drznim napadom eno Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. avgusta objavilo: ^ južnega odseka vzhodne fronte javljajo samo o krajevnih bojih. Velika borba v prostoru jugozapadno od Bjelgoroda se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Povsod, kjer so napadli SovjiEti, 80 bili krvavo odbiti. Na posameznih mestih so prešle naše čete v nasprotni napad in so razbile, podpirane po močnih odredih zračnega orožja, prodrle sovražne na-padne odrede. V bojnem ozemlju zapadno od Orla in na fronti južno in jugozapadno od Vjazme so se ravnotako izjalovili številni napadi Sovjetov v težkih bojih in z visokimi krvavim' zgubami za sovražnika. po rušilcih močno zavarovano severnoameriško križarko Brooklyn razreda. Pri sunkih sovražnih letalskih sil v obalni prostor zasedenih zapadnih ozemelj, so sestrelili v zadnjih 24 urah nemški letalci in protiletalsko topništvo 16 letal, pretežno težkih bombnikov. Nadaljnjih 5 sovražnih letal je bilo uničenih v zračnih bojih nad Atlantikom. Malenkostno število sovražnih motilnih letal je poletelo preteklo noč v severno ozemlje Reicha. Ozemlje vojne luke Portsm^th so uspešno napadli preteklo noč nemšKi odredi bojnih letal pri dobrem razgledu iz nizke višine t velikim številom razstrelnih in za-žigalnih bomb. Tudi južno od Ladoškcga jezera so se zrušili včeraj vsi napadi boljševikov. Sovjeti so zgubili včeraj 86 letal in 179 oklopnjakov, od teh 117 samo v območju severozapadno od Jarceva bojujočega se armadnega zbora. Na Siciliji je utrpel sovražnik pri močnejših sunkih na severnem odseku občutne zgube. En nemški lovilec podmornic je potopil na Sredozemskem morju sovražno podmornico. Na severno ozemlje Reicha so vletela preteklo noč samo posamična motilna letala. Spoznani svarilni znak! Pot Evrope v bodočnost F. H., Krainburg, 17. avgusta 194$. Samo ob sebi razumljivo je, da se poja^rt in živahno razpravlja v sedanjem ltNew York Times« je podal o priliki sestanka Churchilla in Roosevelta v Kanadi načelno stališče; »Niti bodočnost baltskih in osrednjeevropskih sosedov, niti govorica, da bi Amerika in Anglija sklenili ж reakcionarnimi elementi na zapadu kompromis, ne more postati resno sporno vprašanje. Amerikanci niti najmanj ne name^ ravajo prelivati svoje krvi za hranjenje me-' glenih narodnostnih zahtev.« Sedaj vedo evropske države, kako je к njimi. Carski morilci v Kremlju so že ob raznih prilikah podali svoje mnenje o svojih zahtevah gospostva, ki se ne nanašajo ntt vse zadnje na popolno gospodovanje nad. Balkanom. Podajači, ki m. dr. predstavljajo tudi na Gorenjskem sprednje četa boljševizma, si gotovo pravilno ne pred^ stavljajo tega, kaj jim bo v resnici cvetelo, če bi moč ne bila iluzija, kot sedaj,, temveč grozovita resničnost. Treba nam opozoriti samo na 25 letno boljševiška »vodstvo« v Sovjetski zvezi, ki je bilo, kot se danes vedno ponovno izkazuje; pravi pekel za milijone ljudi. »Nikoli ve6 pod korobač Stalina«, so vpili kmetje Vzhoda, ko so zopet zapustile* nemške čete zavzeto ozemlje, da se povle-, čejo na skrajšano frontno črto. Ljudje, ki so zopet enkrat spoznali, kaj pomeni človeška čast, so korakali v tisočih in tisočili nazaj, da ostanejo v varstvu nemške oborožene sile. Tako ravnajo oni, ki so obču-* til i Stalinove blagoslove na lastni koži. Evropa bo izšla iz te vojne, ki se more končati samo z zmago Nemčije, zedinjena. Prihodnja leta miru bodo utrdila skupnost vseh evropskih držav in izgradila celino vojaško in gospodarsko, da bodo za vso bodočnost lahko v miru delale. Ko je v Angliji vladala še pamet, je pisal liat »Pall Mali Gazette« leta 1883. za obletnico bitke-pri Sedanu: »Supremacija, kot jo uživa Nemčija nima primere in je še bolj svoje i vrstna glede načina, kako se izvaja. Večina mož, ki so zrasli v tradicijah nauia evropskega ravnovesja, bi rekli, da je me« mogoče, da ima ena sama vlada tako ne'* zmerno avtoriteto brez resne škode za mir, neodvisnost in splpšno blaginjo Evrope^ Toda po 13 letnem izkustvu novega položaja ne more noben nepristranski opazovalec podvomiti, da je bila nemška ргетоб v celem najbolj zdrav element evropskega položaja. Nemška politika je včasih napravila pogreške, kajti Nemci so umrljivi, kot drugi ljudje, toda v celem je koristila Evropi ta velika, neizmerna moč v njenem središču. Tako velikanska moč je bila red-'cokdaj tako dobro uporabljena.« Tako eo mislili v Angliji leta 1883., ko ni imel »hudobni mož« knez Bismarck v svojih rokah samo usode Nemčije, temveč tudi Evrope, čeprav porojena iz vojne, je vendar podarilo ddlo Bismarcka Evropi neprekinjeni mir, napredek in blagostanje skozi 45 let. Sovraštvu in zaslepljenju na&ih nasprotnikov, predvsem pa me^arodnemu lidov-stvu, se je posr^ilo, da so na to pozabili. Sedaj se spominjamo tega glasu, ker podaja notranje mišljenje, s katerim gremo z našimi zavezniki k novi ure&tvi Evrope nespremenjen polflični cilj Hrialske Nobene Mačkove politike s Srbi|o - Popolna jasnost med obema narodoma Budimpešta, 17. avgusta. Med sovražne načrte v slogu »Super-Versaillesa« spada tudi obnovitev Jugoslavije, čeprav se danes manj kot kdajkoli lahko računa samo » količkaj mirnim sožitjem med Hrvati in Srbi. Od srbske strani je bilo to že večkrat, poslednjič po srbskem ministrskem predsedniku, generalnem polkovniku Ne-diču, izraženo. Na Hrvatskem se v istem času opaža razvoj, da se premoste vsa notranja politična nasprotja in da se država v vsakem oziru utrdi. Če se sedaj peča najpomembnejši časo pis ustaškega pokreta, list »Spremnost . .« politiko bivšega voditelja hrvatske kmcč' '■ stranke, gre pri tem veliko manj za no tranje politično vprašanje, kot za nedvo umno odklonitev vseh načrtov, ki so zvezani s po nasprotnikih propagirano obnovitvijo bivše Jugoslavije. Hrvatska kmečka stranka se je namreč v dobi jugoslovanskega gospostva borila, da zagotovi hrvatsko avtonomijo, priznavala pa je vedno jugoslovansko državo, to je sožitje s Srbi. To je pft nemogoče, posebno po pripetljajih med Srbi in Hrvati, ki so se zgodili v mesecih po zlomu Jugoslavije. Cilj hrvatskega naroda je in ostane brezpogojna zagotovitev lastne izključno hrvatske državnosti. Tako piše tudi hrvatski vladni časopis v uvodniku, izišlem v torek zjutraj, da hrvatski narod ni doprinesel irtev premoženja in življenja med zadnjo svetovno vojno v bivši Jugoslaviji, prav ceW pa Se ne od ustanovitve samostojne države Hrvatske, da pride zopet pod tujo nadvlado. NeStevilne žrtve so tako poudarja list — služile samo edinemu cilju. namreč obnovitvi popolnoma svobodnega hrvatskega življenja in narodne svobode. Namera sovražnikov, da bi sc hrvatski narod podredil še enkrat tujemu gospostvu, je iluzija. To je dokazano že z ostrim bojem, katerega vodi Hrvatska že dve in pol leti za ohranitev svoje državnosti in svoje svobode. iiim, 17. avgusta. Katoliški časnikarski organi v Rimu govore vedno določneje o zaskrblj^nju radi boljševiške nevarnosti. Vatikanu blizu stoječa katoliška poročevalska agencija »La corrispondenza« navaja kot simptom te rastoče nevarnosti vrsto dokazov, tako uspeh komunistov pri zadnjih volitvah na švedskem, neovirano delovanje rdeče mednarodne, brigade v Maroku, komunistični značaj zadnjih nemirov na Portugalskem, rovarjenje Stalinovih agentov v Turčiji in boljševiško agitacijo v Londonu in Washingtonu. Bombe na Hovjetnke oboroževalne tov um e Velenapad ii« eno izmed največjih tovarn v sovjetukem zuledju je nameravan — Medtem ko se posadke letal i« Mucgovarjajo o posamP7.nont)b, etretno owbje pritrjuje težke bombe nm He 111 (PK-Aufnahme: Kriegpeberlchter Sledel, PBZ., M-) Nadaljnji silni boji pri Blelgorodn Težke zgube sovražnika na Sicili]! - Zrušeni sovletski napadi ob Ladoškem jezeru StraA 2. — Stev. 65. KARAWANKEN BOTE Sreda, 18. avgusta 1943. in ker smo prepričani, da bo izšel i% naše skupne zmage evropski mir, napredek in . blagostanje, ki daleko presega sadove Bis-marcjtove politike in, ki bo potem, ko bodo nekoč pozabljene telk^ žrtve te vojne, pri: znana kot zlata doba Evrope. Vsi narodi, kateregakoli tabora, danes vedo, da gre v tej vojni kratkoraalo za nji^ hov obstoj. Evropa je Zaključena celina z ReichoTB kot središčem moči, sovražniki Nemčije so pa izven evropskega središča moči. Amerika, Anglija iri soyjetska Rusija se ne zanimajo za Evropo, zato, ker da hočejo dati aarodom višjo kulturo, boljši gospodariki razvoj in stalen političen red, temveč esmo radi teg«, da ičitijo svoje lastne interese na svoj način. Anglija je zastopala stoletja načelo »ravnovesja, moči«, ki pa ni bilo nikdar mišljeno in v praksi-izvedeno v umislu pomlrjenja celine, temveč, nasprotno, v smislu stalnega notranje-' ga boja. V Londonu so smatrali evropske narode za nedorasle in se niso sramovali, da »se zavzamejo za nje«, da jih izigrajo med seboj. Amerika je daleč od naše celine. Njeni interesi so na zapadni polobli, katere meje pa vedno prekorači, kakorhitro se v medsebojnih bojih mre vari Evropa, iz česar vleče gospodarske koristi in si poskuša zagotoviti jamstva ža bodoči mir. Sovjetska Zveza ne pozna nič drugega kot proletarsko svetovno revolucijo, cilj, katerega pač hoče prikriti, katerega pa ni spustila iz oči v nobenem trenutku svojega boja. Evropa, ji obeta bogat plen, Evropa ima vse, česar v Sovjetski Zvezi nikdar niso poznali in v kolikor so imeli na razpolago, so medtem zapravili. Edina velesil a, ki je sedaj in-tereeirana na usodi Evrope v konstruktivnem smislu, jenem-š k i ^ e i C h. Za evropsko skupnost daje največji krvni davek, žrtvuje svojo najboljšo mladino, da bo za vse čase odločen boj za moč na tem delu zemlje. Naletel je pri tem 8 svojimi zavezniki samo ob sebi umevno na zedinjene nasprotnike reakcionarnih držav, ki vendar ne predstavljajo ničesar drugega, kot podajače mednarodnega židovstva, ki je vedno enako, vseeno, če sedi v Moskvi, Washingtonu ali Londonu. Mi to vemo in amo se zato že vnaprej pripravili na dolg in oster boj. Vsaka vojna je polna prememb. Enkrat napada ta stran,, drugič zopet druga. Nemčija in njeni za-veaniki pa imajo že danea toliko jamstev .. zanimago, da ji ne morejo biti nikdar več • iztrgana. Na tem dejstvu ne morejo nič ' spremeniti niti časovno omejeni uspehi na periferiji celine niti poklenska zračna vojna proti ženam in otrokom. Kaj pa vendar pomeni, če se mora sedaj na Vzhodu n. pr. izprazniti kako mesto, katerih -se ni niti zapazilo v silovitem prodiranju, ko so javljali dnevno o zavzetih mestih. Napori nasprotnika, ki napada nemške postojanke, pa niso v nobenem razmerju z njegovimi uspehi. Zgube ljudi in materiala na Vzhodu BO tako velikanske, da moramo vedno ponovno občudovati junaštvo, s katerim se upirajo nemški vojaki napadu sovražnika, ne da bi jih njegove maso in njegov material zmečkali. nadaliRje hnde krvave zgube Sovjelov Sovjetske zgube oklopBjakov stalno rastejo Oberkommando der Wehmacht je dne 13. avgusta objavilo: Medtem ko je na kubanskem mostišču sovražnik br$z uspeha, obnovil svoje po oklopnjakih podpirane napade sapadno Krimska je, je prišlo ob Miusu in ob srednjem Doncu samo do neznatnega krajevnega bojnega delovanja. V prostoru od Bjelgoroda so tudi včeraj zopet napadli boljieviki ■ močnimi odredi pehote in oklopnjakov. V težkih obrambnih bojih, ki so bili zvezani z nasprotnimi napadi, so bili neprestani napadi Sovjetov odbiti, več sovražnih skupin je bilo uničenih in sestreljenih veliko število oklopnjakov. Tudi sevcrozapadno od Orla in na fronti južno in jugozapadno od Vjazme so oetali sovjetski napadi brez uspeha. Južno od Ladoškega jezera je obnovil sovražnik po dovedbi novih sil svoje napade. P6leg težkih krvavih zgub so zgubili Sov-jeti včeraj na vzhodni fronti 380 oklopnjakov. Zračno orožje je razbremenilo, predvsem v prostoru Bjelgoroda, bojujoče se skupine z uničujočimi udarci proti sovjetskim odredom oklopnjakov, zbiranjem pehote in postojankam topništva. V zračnih bojih je bilo včeraj sestreljenih pri štirih lastnih zgubah 91 sovjetskih letal. Na Siciliji ni prišlo do večjih bojnih dejanj. Nemški odredi bojnih letal so napadli ponoči močno zasedena'letaliSSa sovražnika in 80 povzročili x razstrelnimi In zažigalni-xni bombami znatna razdejanja med razpostavljenimi letali in na letaliških napravah., V pomorskem ozemlju pri Cataniji je poškodovalo zračno orožje podnevi z bombami en sovražni rušilec. Pri . obrambi proti zračnim napadom na italijansko celino so zbili včeraj nemški lovci sedem letal na tla. V dopoldanskih urah 12. avgusta so vdrli sovražni letalski odredi pod varstvom oblakov v zapadno ozemlje Reicha in so vrgli na več krajih, posebno nad Bonom in Bo-chumom, razstrelne in aažigalne bombe. Prebivalstvo je Дте1о zgube. Sile za protiletalsko obrambo so uničile 37 sovražnih letal, v glavnem Stirimotorne ameriške bombnilte. Preteklo noč Je poletelo nekaj sovražnih motilnih letal v ozemlje Reicha in je povzročilo malenkostne škode. Nad zasedenim zapadnim ozemljem so setrclili nočni lovci in protiletalsko topništvo pet angleških bombnikov. V noči na 13. avgust so napadla nemška letala posamezne cilje v Jugovzhodni Angliji. Nemške podmornice so potopile v hudih bojih na Atlantiku in v Sredozemskem morju 6 ladij s 33000 brt in so poškodovale eno nadaljnjo s torpednimi "zadetki. Ioni je Anglije, so postale med tem neodvisne in samostojne. Napaka je v tem, da se niso bolj brigali za varnost, čast in dobrobit angleških dominfonov in da se Je odrekla bogastvom, ki so bila nakopičena v njih. Angleški imperij je radi tega na robu prepada. Če se ne posreči Angliji, da ne spravi svojih terjatev najmanj na višino obvez, potem lahko računa v bližnji bodočnosti s polomom. Angleški imperij na robn prepada „Statist" o katastrofalnih posledicah nepremišljene politike Anglije ženeva, 17. avgusta. »Pomisli mladenič, pomisli!« naslavlja angleški tednik „»Statist« članek, v katerem se na začudenje ugotavlja, da je eden izmed glavnih grehov angleškega državnega sistema ali mož, ki 80 odgovorni za državno vodstvo ta, da nikdar ne premislijo in si ne predstavljajo, kaj v resnici hočejo. Pri sedaj obravnavanih načrtih, da bi z nezadostnimi sredstvi izvedli nemogoče, pozabljajo zopet ugotoviti, kateri vzroki so bili merodajni za žalostne razmere, v katerih je vstopila Anglija v to vojno. Ze v prvem desetletju tekočega stoletja je bilo očividno, da je Anglija zopet zgubila pomorsko nadvlado, katero je pridobila pred napoleonskimi vojnami. Med prvo svetovno vojno ni bilo to dejstvo samo radi tega tako jasno, ker je bila Anglija takrat v zvezi z Japonsko, ki je ščitila an-gleško-francoske posesti. Vprašanje, katero si moramo v resnici sedaj zastaviti, je, kateri okolnosti se mora zahvaliti Anglija za njen sedanji položaj. Ali so to slučajnosti, ali načelni vzroki. Težko se je ubraniti vtisa, nadaljuje »Statist«, da ni tako zelo v zvezi izvršeni obrat v poziciji Anglije z dvigom drugih držav, kot s tem, da si je naprtila Velika Britanija obveznosti, ne da bi zavarovala ona, dobro-imetja, katera so ji omogočala izpolniti te obveznosti. One dežele, ki so bile poprej ko- 380 oklopnjakov v enem dnevu Nemške podmornice so potopile šest ladi] s 33.000 brt Oberkommando der Wehrmacht je dne 14. av!gusta objavilo: Te4iš6e bojev na vzhodni fronti je še tudi včeraj bilo v prostoru jugozapadno od Bjelgoroda. V sem in tja valujoči se bitki so utrpeli Sovjeti zopet zelo visoke krvave zgube. Na kubanskem mostišču je nftpadel sovražnik samo s slabejšimi silami. V prostoru zapadno od Orla kot tudi na fronti južno in jugozapadno od Vjazme je podvzel sovražnik številne napade, ki so bili odbiti v hudih bojih. Nepomembni vdo« ri so bili očiščeni ali zajezeni. Južno od Ladoškega jezera je nadaljeval sovražnik svoje napade, podpirane po močnem topništvu, "oklopnjakih in bombnikih. Tudi ti napadi so se zrušili z visokimi krvavimi zgubami za sovražnika. Sovjeti so zgubili zopet 273 oklopnjakov. Zračno orožje, ki je tudi včeraj posebno napadalo sovjetska zbiranja, topniške postojanke in zveze za nove pošiljke, je sestrelilo 65 sovjetskih letal. Na severnofinski fronti so ostali ponovni sovjetski nasprotni napadi na odseku Louhi brez uspeha. Na SIcUijI al prišlo do nobenih večjih bojnih dejanj. Pri prostem lovu nad-Atlantikom sta bila sestreljena en angleški bombnik in ena srelikt zračna ladja. Sovražne letalske sile so podvzele včeraj dnevni napad na jugovzhodno ozemlje Reicha. Radi odvrženih razstrelnih in zažigal-nih bomb so nastale v nekom kraju zgube ljudi in škode na poslopjih. , Odgovornost nosi Anglija Bangkok, 17. avgusta. Svobodni indijski radio v Bangkoku obravnava v nekem komentarju lakoto v Indiji. Nasproti ji postavlja več kot zadovoljiv položaj prehrane Thaia in Burme. Indijskemu prebivalstvu, posebno v Assamu, Bongaliji, Bi-harju in Orissi zelo primanjkuje riža, Thai in Burma imata pa riža odveč. Indijska liga neodvisnosti v vzhodni Aziji je pripravljena pomagati — nadaljuje radio Bangkok — in bo poslala velike množine tiža iz Burme in Thaia v Indijo. Vlade Japonske, Thaia in Burme so pripravljene dati svojo pomoč, če sprejeme angleSko-indijska vlada to ponudbo. Angleško-indijska vlada s sprejemom ^/Onudbe lahko dokaže, da res skrbi za dobrobit indijskega naroda. Odklonitev ponudbe pa prenese odgovornost za stalno naraščajočo lakoto na Angleže, Finska zvKu|p.,Wnl obrok Helsinki, 17. avgusta. Dne 16. avgusta bo na Finskem zvišan krušni obrok za 50 gr dnevno, tako, da bo dnevni obrok znašal zopet 250 gr. To povišanje se ima zahvaliti predvsem nemškim dobavam žita in dodatni dobavi posebnega kontingenta za zagotovitev finske prehrane do nove žetve. Nad 160 cerkva izročeno svojemu namenu Pleskovo, 17. avgusta. Tudi v severnem prostoru po nemških četah osvobojenega ruskega ozemlja so boljševiki spremenili cerkve v skladišča, garaže, kina itd. Sedaj je radi krepke podpore nemških vojaških oblasti ozročenih javnosti nad 160 cerkva v imenovanem ozemlju zopet za namene božje službe. Tudi starodavna znamenita katedrala v Pleskovu služi zopet svojemu prvotnemu namenu. Begunske vlade gredo v Moskvo Ankara, 17. avgusta. Sovjetska vlada pripravlja diplomatske korake, da povabi grško, češko in jugoslovansko begunsko vlado v Moskvo in jih pripravi do tega, da napravijo Moskvo za svojo stalno bivališče. Sovjetski zunanji komisariat je nadalje dokončal načrte za sklenitev pogodb z imenovanimi tremi begunskimi vladami, da jih spravi v ožje zveze s Sovjetsko zvezo in uredi tudi vprašanje teritorialnih novih ureditev. — Tja torej vede pot. Vlada mladega Petra se bo torej zaupala varstvu carskih morilcev. (Лато Komlilja B^vemoamerttkih senatorjev je dospela te dni v francoski Maroko; da potuje /po Severni Afriki- Gre za skupino židovskih trgovcev in denamikov, ki so skoro vei oiebni prijatelji Roosevelta in »o me podali v Afriko, da izvedejo tam velike Špekulacije- Prejšnji rabinrt Florence, Rima in nekaterih drugih Italijansklii mest, ki žive kot begunci v Palestini, so postali častni rabinci angleškega in severnoameriškega zračnega orožja na Sredozemskem, morju, ki operira nad tallijo- • Pri ■vojem napadnem poleta v noči od IS-na 14- avgust proti Gornji Italiji so prekrSila angleška letala neupc^tevaJoC vse proteste Švicarskega zveznega sveta zopet švicarsko ozračje- Kot izhaja Iz uradnega poročila, so letaia preletela zapadno Švico in kanton Tes-sin. Ob ttoletnlci rojstva Generalfeldmarschalla pl- Goltza se je podalo turško vojaSko odposlanstvo na nemško pokopališče junakov r Therapiji ob Bosporu, kjer je položilo na grob nemškega In turškega vojskovodje venec. Papež Pij ХП se je podal, kot javlja Bta-fani, v petek opoldne v pri zadnjem bombnem napadu na Rim težko prizadete mestne predele- Papeža je spremljal samo nadomestujočl državni tajnik Vatikana Montlnl. Japonsko čete eo začele te dni obkroževatl šansl v piejol pokrajini Hopeh, katera je organizirana po komunistični čungklnški vladi kot prehranjevalna baza in središče četnlštva. Romunska vlada je naznanila, da bo v vseh učiteljiščih Rumunije uvedena predvoJaAka vzgoja, ki bo kasneje razširjena na vse šole. Londonski Ust »Times« priznava, da Je ал-gleSka mornarica zgubila toliko ladij, da ne morejo več zaposliti angleSkih momarjenr na angleških ladjah- т Kot. ugotavlja letno poročilo anglo-egiptske trgovska zbornice, де je moralo prikrojiti e-glptsko gospodarstvo med vojno popolnoma na potrebe angleškega vojskovanja, ne da bi dobilo za to niti najmanjšo odmeno, razven lepih obljub za povojni čas- PotnJkl, ki so prispeli iz Brazilije v Lizbono, poročajo, da je zelo veliko nezadovoljstvo v severnobraziljsklh državah, pred vsem v Rlo Grande do Sul, radi žaljivega nastopanja ta ni nastanjenih severnoameriških čet. KnnadRkl ministrski predsednik Mskenzle King je doživel, kot poroča >Stockholma Tid-nlngen« iz New Yorka, pri zadnji torek Izvedenih dopolnilnih volitvah nepričakovan poraz-Vsi štirje vladni kandidati so propadli- Pred štirinajstimi dnevi je zgubila liberalna stranka Makenzla Kinga od 90 sedežev, 60 sedežev v parlamentu v Ontarlu- Severnoamerlška veletrgovina z antlkvlteta-mi Cadoorle et- Co., za katero se skriva Žid Plmpernell, je dala nalog za nakup vseh si-diskih antlkvltet, kot poročajo Iz Alžlra- Ta tvrdka je bila udeležena tudi pri svoječasnih kupčijah z umetninami, katere so bile ukradene v španski državljanski vojni. Kot poročajo Iz Riihata, se je pokazal De Gaulle ponovno kot velik prijatelj boljševizma, ko je izjavil, da vzdržuje dobre odnose do Sovjetske zveze- Imenovanje dosedanjega državnega podtaj-nika v severnoameriškem zunanjem uradu Summerja Wellesa za potujočega pooblaščenca Roosevelta z doslej samo zelo ohlaipno določenim delokrogom se smatra po poročilih Iz Washlngtona v prvi vneti za zmago Cordell HuUa nad Wellesom- , ; Po nekem Reuterjrv^m poročilu, se uradno sporoča Imenovanje Feodora Guzeva za veleposlanika USSR v AngUJl- , Guzev ' Je jjMled- nlk Majskija, ki je bil nedavno imenovan za nadomestujočega zunanjega komisarja- Star je 39 let in je bil do lanskega oktobra sovjetekl veleposlanik v Kanadi- V Tel Avivu izhajajoči časopis >Ha Arres« javlja, da odrede v kratkem Sovjeti odhod 50.000 poljsldh židovskih otrok v Iran in od tod v Palestino in na Ciper- Nežidovski Poljaki pa bodo »odpravljeni« v mnoštveoe gro- . bova Kalina. ^ Roosevelt je dal v petek filipinskemu na-rodu besedo, da bo pri njih ustanovljena republika »v trenutku, ko ijo uničena moč naših japonskih sovražnikov«, kot se je bahal- ■ Ob več prUlkiih Je bilo рогобапо angleškim oblastim, da tako židovske kot arabske organizacije v Palestini zbirajo velike množine orožja, kot poročajo iz Jeruzalema- To orožne zaloge naj služijo za to, da bodo uporabljene prt morebitnem kasnejšem obračunu med Arabci in židl- Kot poročajo Iz Mehike, ne more država izpolniti svoje obveznosti dobav v USA, ker nI zadosti prevoznih sredstev- Mehiškim železnicam predvsem zelo primanjkuje materials. V zvezi z razgovori z nemškim veleposlanikom Stahmerjem in italijanskim veleposlanikom Indcllljem je poročal japonski zunanji minister Sigemicu na redni vladni seji o ev-vropskem položaju- Sigemicu Je bil v petek sprejet tudi od TennoJa- Razgozdovanje Anglijo Je zadobllo tak obseg, da »Times« proglaša petletko, da se popravijo uničenja gozdov. Vest o prepovedi romanja Indijskih moha-medancev v Mekko, ki bi se moralo v nekaj tednih začeti, vzbuja med Arabci veliko ogorčenost Fo poročilih Iz Severne Afrike se vedno bolj večajo prehranjevalne težkoče- Od preložitve strateškega težišča komaj še dobavlja vkljub prejšnjim sporočilom USA, ker se temu ozemlju ne pripisuje nobene posebne važnosti- Eglptovska vlada je imenovala sedaj severnoameriškega sodnika Buntona iz Filadelije za predsednika apelacijskoga sodišča v Kairu. S tem je bil vprvič poklican Sevemoamerl« kanec na čelo tega važnega sodišča v Egiptu. »USA dO točno knjIžUe vse dobave In siceršnje dobave pod zakonom o posojilu in zakupu«, ugotavlja »Phlladephla Record«. »Cene postavljajo samo USA- Cel6 če gre za podporo, se knjižijo v breme posojilrih in zakupnih dolžnikov polne cene- »Stric Sam«, tako pour darja severnoameriški Ust, »strogo pazi-« Verlan umi Oruck NS. Osuverlag ond Druokerel KHrnien. GmbH- Klnifnifurt — VtrlMHlelur Dr. Krnil Ufiitjan Ош Webrdlenst), =• UaupN iSiVutWtM! ^r'eđrleh Horntiaann. -Aaseicenlistf Nr. 1 frntlfc-. 18. August 1943. K A R A W A NK E V BOTE 8«it« 8. — Nr. вб. Deulsehes Unlerseeboof versenkfe vor dmr Nordkfisff* SlxUlmns elnen USA-Кгшихшг Schwersie Sowjeiverluste an der ganzen Front 193 Panzer obgeschosseii — Im AhmchniH Bjelgorod grSftere Telle ieindlicher StoBverblinde einge-ichloBBen and vernichtet — Kriegihafen Porlimonth von denticheo Kompfiiiegern bombordiert Aas dtm Fuhrerhauptquirtier, 16 Aujiut. Dm Oberkommando der Wehrmacht gibt bckannt: Am Kuban-Briickenkopf und am mittlcren Donei idieiterten drtliche VorstSBc de« Feinde«. Im Absdinitt Ton Bjeljorod wurden die immer wicder anflutenden Angriffswellen der Sowjcts im crbitterten Nalikampf von unseren Grenadieren xu-Tudtgesdilagen. Gegenangriffe ton Panzerkampf-jruppen des Heeres und der Waffen-ff drangen lief in die Fianken der feindiUien Stoftyerbande «in, ndiloiisen groBere Telle топ diesen ein und rer-»iditeten ale. Wahrend im Raum westlidi Oref die Angriffakraft der Sowfcta naclilieB, verdoppelten ale ihre An-•trengungen, um in den Abadinitten тоз Wjasma, Belyj und am Ladogasee umer EInsatz топ Fan-sern, Sdilachtrliegem nnd starker Artillerie durdi-lobredien. Audi liier adieiterten alle Angriffe an Jell ti till J _ M v . hw. Stockholm, 17. August. (Elgcnbcricht.) Das ^eltjudentum bi^'t es In der letzlgco Phase plotzlich fiir ingebracht. wieder einmal etwas starker aus dem Halbdunkel bervorzutreten In dem sle ildi als die elgcntlldien KriegssdiDrer und NutinieRer vcrbor-Sen halten. Der Gnind 1st In den AbwchrraaBnahmen zahireidier Volker id endien. die den Juden allmSh-lidi die Betbehaltung Ihrer traditionellen Rolle himer den Kullsscn sehr sdiwer madien. Mandie der Sdhne Isaaks glauben. daB dem Umsldigrelfen der aktiven Judenfeindlidikcit nur durdi agltatorkdie Anstrengungen und ReglerungsmaBnahmrn groKten Um-fangea zu begegnen 1st In den Plutokratlen sind selt lingerer Zelt jiidisdie Komlteea ,.zur Rettnng der enropiisdien Juden" In TStlgkelt. die es *ldi zur Aufgabe gcsetzt haben. unier Mobillslerung nldit-liidisdier Elemente, die zu diesem Zwedt vorgesdio-ben werden. die ..Rettung" lener Telle des Welt-fadentums zn betrelben. die friiher Europa beherrsdit. «D9gesogcn und zum Sdilufi In den ictzlgen Kricg gestam haben. Roosevelta judenhorlge USA-Reglerung ateht na-tOrlldi diesen Elementen bereltwllligst %ur Ver- fiigung. AuBenmlnister Cordell, Hull toll demnadist wle aus New York gemeldel wird. Vertretei def ..auBerordentlldien Komitees zui Rettung der euro-piilsdien Juden" offlzlell empfangen. Sle wollen blebel die Forderung erheben. daB die USA Regie-rung sidi zum Organ fur die Inangriflnahme dieses Problems erklSre Fernet sollen- bevollmiiditlgte Beauftragte des Komitees mit UnterstOtzung der USA.-Reglerung — gewlssermaBen tis Ihr angeglie-derte halbofflzlelle Diplomaten — nadi der Tilrkel Palastlnt. Nordafrlka tmd In die neutralen Staa-ten (I) relsen. ..In dei Absldit. dort die M6gHdi-kelten fflr Zuflnditsorte fUt die verfolgten Juden zn nntersudien". Hinter dleser Tamnng verblrgt ildi natflrlldi wiedcrum ganz etwas anderes nSmlldi der groBangelegte Versndi. die wankenden Grnndlagen der Welrherrsdiaft des Judentums durdi den Versndi zu atUtzen die nodi In BlOte stehenden Flllileo der Judenherrsdiaft gegen BefrelungsmaBnahmen der be-t^fenden Vglker abzusdilrmen Ibren RlnfluP aus-zneaoen and neue Under hier auch lunger Nachwudis glanzend bewahrt. Der Sdilag gegen den Geleitzug Madrid, 17. August. Zu den Kimpfen zwisdien clnem deutschen Torpedofliegergeadiwader end dem cfigUscfa-nordaroerikanisdiett Geleitzi^ werden von der offlzielleo spanisdien Ageotur EFE an# Cartagena Bodi folgendc Einzelheiten gemeldet: Am Freitag* abend wnrde anf der HShe von Cabo de Palo# an dar spanisdien Levante-KQste ein Kampf zwisdien dent-schtn Bombcm end eln^m anglo-amerlkanlsdien Ga« leltzng, dtr von ZerstSrera und aoderen Krieg#* #diiff(n ge#ldiert war, beobichtet Wle die •pani#dic Agentnr welter mltteilt, komitca aus den Geleitzug allein zeha Sdiiff* tl# Ter#«akt f#*lg*#tellt werden. Versenkongen wirken sidi ans Tanger, 17, August. Die Ernithningltge det IifvasIoQstruppen in Sizilien iit leit einigen Tagen sehr gespunt, wit algerisclie Schiffahrt«-kreis« erfahren. Der gesteigerte Mangel an Le« bensmiitein sei vor allem auf die erhohte Ver« senkung von Transportern durch die Achienluft-waffa zurtickzufiihren. In Nordafrika fiihrte der Generalgouverneur von Algier eine rersch'arft« Rationierung ein, um Lebensmittel fiir den Transport nadi Sizilien {reirubekommen. Dlese MaS« nahme hat unter der einheimischen Bevolkerung heftigefl Wlderstand ausgelost. Briten versdiHrlen indisdie Hungersnot Bangkok, 17. August. Rege!mif51je umftnt-reidie Verschlebungen von Rel# tus Indlen In dje Siidafrikanlsche Union tragen dazu bd, dii Nahrungsmittelknappheit in Indlen Immer welter zu verscharfen. Die brltisch-lndisdie Reglerung versudit natiirllch, genauere Nachiichten Qbiir diese Exporte zu unterdriicken. In einer Massenversammlung In Bangkok vurde eine EntschlieBung angenommen, die dt# , Aufmerksamkeit der Welt auf die Tatsadie - \ lenkt. dafi Infolge der unverantwortlidien Aus-beutungspolitik der Engliinder das indlsche Volk ^ heute unter einer blsher nicht dagewesenen Hungersnot leide. Die Inder brachten Ihre on-erschiitterliche Entschlossenhelt zum Ausdruck, in der Hlnnahme alter Opfer am Endkampf fiir die <3efreiung des Vaterlandes mitzuhelfen. Bemerkenswerte tiirkisdie Stimme Istanbul, 17. August. Das turkische Blatt „Tas-viri Efkiar" schreibt, es sei geradezu, unbegreif« Itch, wle England, das die Vorherrschaft auf dem Kontinent Deutschland gegeniiber nidit verlleren wollte, dies den Sowjets iiberUfit, die ihre rote Fahne auf dem ganzen Kontinent flattern sehen vollen. Die deutsche Stadt Danzig solite den Deutschen nicht gehoren, schreibt das Blatt welter, aber man 1st heute bereit, den Sowjeti ganz Polen zu geben und den Balkan und den >. .' Nahen Osten sowie die baitischen Lander unt^r ■ »pwjetrussische Herrschaft zu bringen. Bilder aus der Heimat und топ der Front Urenadiere ! Aufeinander einKeschworen, wle ew der Kanipt von ihnen verlangft, etehen die Minner einer Oruppe der klelnsten Einhelt einer Kempanle kameradschaftllch ziMammen- Einer kennt den anderen und Rteht fUr Ihn ein, wenn der Kampf e* crfordert- (PK-Aufn.; ^^-Kriejreber. BUechel, AU-, M ), t I:;#;............. ' " 4- Uneere Ju II Ken In den L a g e r n der H J In \1elen Lagem verleben heut« tausende und aber tauitende dcvUcher Jungem Ihre Feriea. « »Ufh hier muS Ordnunf herrerhen. Uneer Blld rtigt die angetretenem Jungen iwm BUefelappell, den der LaferfUhrer neben mnderem AppeJlea Bei Bjelgorod Sowjettache Sch&rfAchUtami habem mib dlecier Bunkeretellung wledeAott Л» Flanto der w-gebendem deoteelwe Truppen beyhowa U«-ter der beheretee nUimng **me# tTnterofftete«* nnd etaer HandvoU GrenadJere wurde đwe» TI'WermtMideieet awgehoben und dleB««t*UBg gefwigtegenoewnee- Kri^er. B»u«r, HH, Reite 4. — Nr. 65. KARAWANKEN BCTE Mitlwocli, 18. August 1943. :ftški€tkaa!c omeriftaniscftec jl^đsidenten "Wie Sie ^пирНоп von Lincoln bis Harding Kin Kabinett von Sohlobern und 'Бгргс«негп. >Ihr habt so IsLoge geschoben und bestochen, bis Ich .gewfthlt worden bin. Du aus Ehrgela uiid "Daugherty mit seinejn Anhang aus Profit-gler.. .€ »Und das hast du jetzt erst gemerkt, War-len?« fragte seine Frau Ironlsch. >NeJn,< &chzte Warren Harding, »echon lange. Aber ich habe nlcht die Nerven, ea den Leuten ins Qesicht m sagen « >So7< ilttchelte seine .Frau. »Soviel'lch weiS, hast du eowohl Dairgherty wie delnem Innen-minister Fall gteagt, was sle fUr Schleber mind. 'Du "bast аиећ gedroht, dam Kabinett ru sKubem. Statt ee ш tun, fllehat du felgec »5a, well Daugherty und Fall mir geeegt habon, daB Ich genau so In dd« Scdiwindelelen verstricltt bin, wie #ie alle. Ich habe melne Unterschrift imter verschiedene Dokimiente gesetat, die inich reeUee 1»loBeteHen.< »Und warum hast du sie gegeben,' dlese tJnterechrtf ten ?< Man >bat aie mlr erg-listig entlooktU »ATgUstig memmst du das? Sei docb ehrllch, in tier Truntoucht bast 4u die Unterschriften Releistet, ohne au keen und ги Teretehec, was du UDteraohreibet, — und jetzt jammefat du wie eto altes Weft ■ •. Atoor genug dee Ge-jamnaere! Du blelbet auf delnem Posten und wBtm'.wir .BurilclUwhran und Ora* liber die Go-rUchte gewachsen Bind, dann wiiet du einen grUndlichen Wftchsel .im Kablnett vornehinen. Dann wird alles wleder gut.c ■»Und wer soil die Svmimen deck en, die ver-untreut worden sind?€ »Du wlrst dir irgend etwas ausdenken, wes-halb du elTK neue Steuer eriwben kaanst, dann wlrd ee schon werden«, sagte Frau Harding kalt, «rhob stch und zog sich In Ihr Schlaf-■ebteM curUdc. Zwel .aJarmlerende Telegramme Harding war In Alaska angekommen. Erl6st atmete er auf, der Đnick, der Ihm e.vct der Reele laetete, schien ^»n ihm ^nomraen. Ja, •hier wrUrrie er sich erUolen! Bin XrugsohluB, wie Harding bald ei-fahren solite- Der Mensch entellt sel nem Schicksal nicht... lEln Tetogpamm «us Waeliinigteo echeuchte -den iPifeitdenten aue'ielner Ruhe auf. Er las es und brach fast zusammen. Umgehend fuhr er mlt seiner Frau nach San Francisco- Am .29., Jull .traf er.dott ein uijd stleg Im Palaca Wotel ftb. Am anderen Tag wollte er naoh .Waeblflgtop .weitercelsQn, zu ret ten, was noch ,7.4 fiiettein waT. Doch es kam .nicht rerehr zu .dies^r iRelsie. Elp .peues Tel^gramm aus Washington — .und.elne Stun4e spS-ter weilte Warren Harding .nicht mchr unter den Lebenden. »Prtldldenten Harding elnem Schlaganfall erlegen!< meldeten die Bltttter. Aber bald tu-■»Aelte es -von alien Selten: Harding bat elch aelbet gerlchtet. -— Genaueres war nlcht zu erfahren- Der Arzt imd Frau Harding hlelten an der Version elnes .tchlagienfalle* lest- đPln Suutpf etinkt gcgen Jllmincl Dleee Angabe wurde »talk enechlittert, ale •kn Senat in Waahington scbwere Unterscftletfe entdeckt wurden- Es wurde eine Unteiawihung eii^geleitetj — das E^gebnls war niederschfnet-texod- Se stellte slcb heraue. daB Hardlngs Wahl 1Q20 von den groBen Olmagnaten be-zahlt worden war. Iniienmlnister Fall war von den ^etroleummagnaten'bestochen worden und fh*tte,dle dem-Staat gebOrenden OivoKkoinmen ЛП diese verkauft ,zur Ausbeutung. Forbes hatte Invalidengelder unterschlagen, Krlegs-minlster Weebs hatte am Aufbeu der buft- flotte imffeheure Scbmlergehler verđient und dem Generalanwalt Daugherty war zttr Last gQlegt worden, dafi er JPreleprtlclie und Gna-denerlasee verkauft und AHioholllzenzen gegen laiufende Zahluog vergabea habe. Ztn -wttstea Blld Ubelster Schieberelen! Die Schtildig^n wurden zur Reoheinechaft gezogea, nur Daugherty glug atraffrei aue, ihm hatte man nicht« nachwcieen koonen, er hatte reohtzeitlg seine Mitwiaser beiseite gebracht und die Unter-lagen, die ihm geftlhrlich werden konmten, vernichtet Sofort tauohten die QerUcbte vom Selbet-mord des Prasidenten wieder auf Er wurde beechuldigt, an dea Scbiebungen teiigenommen au haben. Frau Harding war wobl in der Lage, Beweise eu erbringem, dafi ihr Mann keine Scbiebungen mitgemacht, eondem nur aus Leichtainn gehandeit hatte- Aber .ganz rein wurde die Weete dee Prtwidentea oicht mehr und die GerUchte iibar den Selibstmord wurden inuner noch mehr oder minder geglaubt, zumal man erfuhr, daB das Telegramm, das er in Saa Frajudsco erhadteo hatte, meldete, daB die Scbiebungen aufgedeckt selen und' die TJnterlagen von den Gegnem des Prttsldenten dem Senat zur Untersuchimg zugeleltet wUrden. Bob behiilt recht Langaam wnchs Gras Uber die Gescblchte, aindere Škandale verdeckten clae haBllche Bild elner wUaten Korruptlon unter dem Prftalden-ten Harding. Der Reporter Bob hatte mlt selnen Berlch-ten, die er von den Verhnndlumgen gegen die ungetreuen Beamten geechrleben hatte, etoen groBeo Erfolg erzlelt- Wieder einmal kamen die belden Freunde die Treppe des WeiBen Hauses herab. Dieamal redete Bob eifrig auf selnen Freuod Bill ein, wKhremd Bill »chwedgsam blleb und sein Ge-sicht sich immer mehr verfinsterte. Bob hatte Qlbnlicb geaagt: »Ich habe melne Wette ge-wonnen und jetzt kdnnteat du deln Leben lang an den 500 Dollar abzahlen, wenn ich nlcht Mitieid mlt dir h&tte « Hnsa (kientieiungssinn / (Bude.) Wmum kSnnen wlr uns verliten? W#nn das Ange vosagt, laulen wii im Kreise Immer wieder horen wir aus Fuontberiiditen von Spahtnipptatigrkeit an elnlgen Aljschnlt-ten. Man liest allzu gem Uber aolche Elnaiel-untemetamuQgen uneerer ^oldaten hinweg, von deren Soh-wlorigjkeitein slch nlobt jeder eine« maciwn kamn Nefben »fut, Dratrf- g&ngertum und Tapfenkeit kommt es hler vor aJllem aucb auf den Orienttenmgeetnn en, da Brkundungseiktloinen mlt Vorlle/be im Sclratre der Nacht ausgefUhrt werden- Damlt liaben wlr ein Kapitel aufgegrlffen, das der medl-zinlschen Wlssenachaft noch manche B&tsol aufglbt- Wlr wWen ja alle eelbst, wie fichwer e# iat, beim Gehen etae gerade Ricbtung einzuhalten. vor allem dann, wenn man das Zlel nlcbt elchtbar vor Augen hat- Der Menacb hat nun eimnal das Beetreban, Jilcht gemdeaua, aon-dem im Kir.ciee berumzugehen. Diese Tateaob« 1st In der WUste oder auf Schneefeldem ecbon ao mancbem zum VerhtUag«l8 geworden, aber aucb Bet&ubte oder Betniakene beschrelbem faet stete, wenn ale von elnem Schauplatz flleben woUen, elnen Kreia, den sie manchmal •tundenlMig elnbalten, Immer wieder #uf ihre eigenen Spuren etoBend- Dle Forscher flihren dleee mefkwlirdlge und frtiher h&uflg angezwelfelte Ersciielnung twf die Tatsache nirUck, daS der menschllche Квгрег unaymmetrisch gebaut lat- Die Meseun-gen, die man vor einiger Zelt an 1200 Ver-aucbspersonen hinsichtlich ihres Korperbaus uad Nervensyatems vomahm, ergaben Uber-raechende Erpebatose. Die Hftnde elnes Men-achea waren in 98 Prozent aller FKlle ver-ađileden lang, der Unters,chled betrug zwi-achen 8 und 32 Millimeter. Desgleichen dif-ferierte die L&nge der Beine urn 3 bis 10 Millimeter- Auf jener Seite, auf der slch daa l&n-g*re Beln befindet, sollen auch Kraft und • EMpflndlichkelt starker ausgeblldet sein. Dar-aue Ziehen die Forscher den SchluS, daB man auf dieeer Selte welter aiusschreltet, wodurch der Gang allm&hlich bogenf6rmlg und schlleB-lich krelefCrmlg wlrd- Mlt geechlossenen Augen und mlt Ausschal-tune der WUlenskraft wUrden wir Menachen also mechanlsch elnen Kreis beechreiben- Nun hat aher jeder von una elnen mehr oder we-nlger gut auegeprftgten Richtimgsairai, der wie der Gleichgewichtssinn selnen Sltz Im Grfi&r-organ hat. In Verbindung mlt dem Auge und dem Denkverm»gen vermag dieaer Rlchtungs-ainn Erstaunllchea zu leleten, vor allem, wenn er, wie bel der Truppe, planmftBlg geechult wlrd Dtung macht auch hier den Melster — Im Geradea'UBgehein! Rosier madit Wi+ze Auf der BiiUue stand der Tieretlmmenimi« Шаг. Ich werde jetzt elnen Uahn nachmnchmc, sagte ,er, »das PubHltum kann waJalea, wel-«ћеп Hahn es zu boren wUuficbt — eduen grroCea Splelhabn oder -elnen Bergkr&ber oder elnen klelnen ohlneslscben Zwerghahn oder «inen Dorfhabn — welcben Haiin woUen Sle boren?« Rlef eine Stinune; »Elnen Gasbabn, НеггГ« Der Jftger von Wasserburg hatte elnen Hlrach zu HolzB geschossen- Stark schwelBend verschwond das weldwunde Tier In den Stan-gen- Tage spftter land man es verendet am Ufer des Inns-Der iBommerfrlscMer etaunte; »Blgenartig, wie die kranken Tlere immer das Wcsser .flndeJi!« »Der Instinkt, meln Lleher, der Instinkt!« Der Sommerfrlschler schnupperte: >WlrkUch? Der Inn stinkt? Ich rleche nichts!« * Fanny woUte Mhnatar werden. Fjuutya Мллп lat dagogen. Fanny senfzt; Mein 1плегез sagt lebhaft Ja zu meinem Plan!« Der Mann brunimt: >trnd deto Atifieres nift noch lebhafter Neln!« In die Apotheke Druat & Drtlb trat eis neuer Provlsor ein, Er bes ah dan traurigen Laden, die verstaub-ten Flaatshap. > ' >Was 1st dram la dieaer Flasche?« Der glebzigj&hrlge Apotheker antwortete; »Ich weiB nipht — sie steht noch von m elnem Vorg&nger da — ich nehme sle immer, wenn ich etwas auf elnem Rezept nicht lesen капл:. (Umu SCHAT2KftSTl.EIH Wer leben will »Der Mensch 1st dem Material Uberleg^en, wenn er Uun die groBe Haltung entgexenzu-»tellen hat, ujid kein MuB und VbcrmaB der ttuBercn Oewalten 1st denkbar, dem die seell-sche Kraft nicht gewachsen ware. Und dar-aus kaim jeder, der dazu fahlg 1st, den SchluB zibhon, daB im Menschen, Im wirklichen Meiischea, Werte lebendig sind, die nicht (lurch Gesohoeee und nicht durch Berge von Sprengetofftoonen aerstort werden konnen t Erntt JUng»r * »Keln Leid oder Gedr&nge und Tod калп Uberwunden werden mlt Ungeduld, Flucht luid Xrosteuchen, sondcrn alleln damit, daB man feat stUlsteht und ausharrt, ja, und dem UnglUck und Tod kUhn entgegengeht- Denn wahr 1st das Sprlchwort: ,Wer sich vor der HbHe flircht®t, der f&hrt hlnein!' Furcht tut nlcht gut Darum muB man frel und mutlg in alien Dlngcn sein und feststehen.« Martin Luther ■ »Wer leben will, der kUrapfe also, und wer nlcht strel ten will in dleser Welt dee ewigen Bingens, verdlent das Leben nlcht orfee- Leben »eigte sicb kaum in ilieeen OrUt^aften- HSchstens, daB eine №au }ilw elwm iBrunnenrad gebeugt war, dem EifiMriJACbetarreiK}, der — man vermelnte ea Ш bttreo -7- klirrend in die danunrlg kUhle Tiefe gUtt- SeJtec wareo dleee Bilder und im Nu wiWer lorigeechweramt, davcmffetragen wie won etoer Wqge, die UiSf in tier Ode \ver-epriJbt«- * Mlt 4en StMeln Uber dea Trittbrettern bawtietod, :eaS:tneio ia den weit aulgestoBenen W«e!goatUr«a BWiecijee jHfanterleten, Fliegern, .Fletowliiaten und PT-Mtonem — und die ' -Mwwcbeale««« URd jwstaltiose Ver^ssenbelt der iiwdechaft verhleB einem, der man ge-etwn tKler votgeeterp noch to den Zonen leu-rlg^r XJnrube-getWKlen ibette,-ewlge Raet Oes XJabeUetepen лИ Die (Nacht wcat, flic jtttgenid htaabsank In lelohter. durcbdT^bwer tDammerung. durcb die dw iQkkwkane -wie -ein sohasSgeacbultte-ner tiefachwatser FluB lief, die .Nacbt erst liiete die Lamdscbaft atua Ihrer namenlosen Stununbeit- Rieeige MUndun^feuer zUngelten pldtziUdi gegw *№ bobe Br&nde Mwktw ипј1 Yfirsbbtep, oaUlchblaue Feuer JoivteUf IW gMlne Leucbtzclchem verrie fqitQB, C^bUt^olVen wrmiechte «lob mil .Цат ,R9.Mcben und Sehlag«« uad StoBen dss Sekunden ^ebnten «ich zu Miimten, in јДжжр 41^ fkmuDctvle Penovame uette Narwae verblaBte, verd&mmerte hin-ter den blauea SEumen der WSUder? Der Zug lief wieder den endiosen Schienenweg, .um den slch hier so eeJten die HUtten und нкшег zu D6rg*m Oder StMdten eammeln wollen. Ir-gendwo hielt nachts die Lokomotive an. Der Scheinwerfer elner xlschenlampe tastete Uber dse StatlonieclUld: Mitau. Und man erinnerte ^ich ednes BrlefcS aus Mltau, der vlelleicht Um Ergreifendete ist, was je die Poet aus Mltau n&ch Berlin bracbte: »Mltau, 5 September 1768. Aber sagen Sie mir, llebster Sak-ken, wie war Ihnen ale Sie die Nachricht von dem Tode dea groBen KOnIgs erfuhren ? MUBte nicht billig die gauze Stadt eine gewiase eo-lemne ^tille feiena. wenn so ein Mann stirbt. — Das groBc Original. Ich muB Ihnen ge-stehen, daB ich in melnen frUheren Jahren in elner gewlssen Dlesonanz mlt dem KOnige stand. Alleln Gott vergab mir die SUnde; es werden tausend Jahre hlngehen, ehe ein nhhrr PHlrst wjeder erschelnt Wenn wlr ;T M^rCckgahen, so flnden wir la гс.Љ nloht Unter den alten kenne Ich keiner. als Casar, und doch war der nicht Friedrich. Dieeer exceliierte ja In allem. In der heutlgen Mitauer Gazette werden Sle el-tiif« Amekdoten von dem Tag* In Sanseoud und БеИГп flnden. Solche AUfftftff TPPBpptBTPh und rufen In melne Seele eehr laut: ttoeterb-llchkeit, Gott und Unsterbllchikelt. Der Кб-nig 1st auf eelnem Sofa mit entblbfltei* Haupte, In elnem zerrissenen, lieben alten Kamisolchem und mit herunterh&ngenđen Strlimipfen, ale Phlloeoph, ao fUr eich aUeln, sanft und selig eingeschlafen. Er hat allM vorher von slch entfemt gehabt, bIo8 ein Kammerdlemer und ein Kammerhusar ativd bel Ihm geweaen. Der Tod elnee solchen Mam-nes kommt mlr wie eine Sonmenflnetemie vor, und BO, giaube l(di, miuB auch in Berlin daa Blut im Menschen eine Zeitlaog etille geetan-den haben. Ich rechne auf Ihr Herz, mein liebster Sabken. Sle werden auch so eaiipfln-den, wenn Sle noch hle und da van Uun waa leeen werden.. •« * Endaussen, Geld eintauechm, UrlaubMcheln« stempeln lassen. Das waren die SchluBworte. Dahlnter standen Traum und Wirkllchkeit der Helmat, die man ein Jalir nicht geeehen hatte. Die Leute, die auf der ersten deutschen Station In den Zug dr&ngten, zur Arbeit fahrend, Oder davon heimkehrenđ, durchforechte lange der Blick der Soldaten; eie maBen lamge die Geeichter und beobachteten dae ertumme Geha-ben der Zugeetiegenen- Uod ee flel auf, dafi das Lachen seltener geworden let bel den Leur ten zu Haus, es lOste sich seltener aus den Ge-slchtern, die der Bmet dee Krlegee e K i: В o Т .Е Slmu 5. — štev. 63. (ђгепнрип&Ф doi V ianUu dneva Zopei primer moči Reldia Veliko delo iiroceno si/ojemu namenu Otvoritev velikega gradbenega dela na Gorenjskem po Gaulelterju in Reidisstattfialterjo dr. Friedrithu Rainerju Poseben dogodek za ozemlje KreUa 8tein In razen tega za celo Gorenjsko je bila dogoto-vltev pemembnega dela, ki Je bilo v nedeljskih dopoldanskih urah mvečano Izročeno mvojemu namenu. Mnogi častni gostje iz atranke, države in oborožene sile so bili te zbrani, ko je prišel Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Frledrlch R a I n e r a pristojnim Staatesekretirjem Krelsleiter Pg. Pil z Je pozdravil Gauleiterja in Staatssekretarja, da Ju popelje na mesto, kjer Je Javil BannfUhrer Huber Gauleiterju-Gauleiter je obšel nato ob rvokih prezentiitie koračnice nastopivAe formacije in vrste Be-trlebrfUhrerjev In uslužbencev tvrdk, ki so delo vršile. Na obeh straneh govorniškega odra ao se razvrstile Gorenjke v svojih narodnih nošah Prostorni prostor so obdali mnogi rojaki, ki so priflll radi tega dogodka. Potem ko je Krelsleiter Pilz otvoril slovesnost, je govoril najprej pristojni referent. Predvsem se je zahvalil Gauleiterju In Staatssekret&rju, s pomočjo katerih se Je moglo to delo dokončaU- Zahvalil se je pa tudi inženirjem in vsemu delavstvu, ki so bili z vdanostjo udeleženi pri napravi tega dela V svojih izvajanjih je opozoril prav posebno na težave, ki so vedno ovirale izgo-tovitev- Nato Je #topll Gauleiter na govorniški oder Ko sem prevzel pred dvema letoma, tako Je izvajal Gauleiter dr. Rainer, to owinlje kot Ч Chef der Zlvilverwaltung, ml je bilo povsem Jasno, da bo treba Izvršiti mnogo trudapolne-g« In z največjimi težavami zvezanega dela. Potem ko sem pred nekaj tedni že izročil po-m^»mbno delo svojemu namenu In kasneje tu- Жмк Шаитом Кгоши. (Smrtni primer-) Orlla MftttMue eden izmed petih bratov, o katerih јвпо te poročali, da bodo leto# «kupa] atari 438 let. Je nedadoma umrl. Ravno pred enim mesecem Je obhajal zdrav In čil avoj 89. rojstni dan . Mil ftM Stein. (Glas fronte.) Nedavno Je bila dvorana Kreleleitunge polno zasedena. Potem ko Je KrelakrlegerfUhrer dr RUhl pozdravil navzoče, Je opiaoval Gefrelter Schilfer ge-ogrraflčne razmere In boj naAih čet v ozemlju fronte ob Severnem morju In veliko tovarištvo med nemškimi In finskimi vojaki- Opisal Je tudi Norveško kt Laptpland in Je prikazal ilv-' IJenJe Norvežana In Lapplandca- lodMmlu kroniki b Sflraiisiie Stein- Rodili ao ae; Margarethe Hermine Mathllde Stuazl, Stein, Adolf-Hltler-Platz; Maria Muachitz, Podgier; WllUbald Kepltx, Podgier; СугШ Wodlan, RabenM>erg; Marian Burla, Breele; Peter Peatotnik, Podgier; Paul Peetotnik, Podgier; Gabriella Oeell, Peran; Peter Bemot, MUnkendorf; Marian Stele, Sal-lenberg; Viktor Tometc, Rabenaberg- — Umrli eo: Helnrich Schrtek, Schutt; Alex Laniechek, Thelnitz; Franzieka Seachek, Stein Stadt; Jo-hami FrOhlich, Thelnitz; Andreas Roemaan, Podgier; Maria lakra, Sduech; Franziska Krega r, Koaiache- RoU Lannar: 3% ki ki HitfOtfit HUMORiBTieaiN roman Mislil je, da se bo lahko smejal kot neprizadeti udeleženec, pa sta ga čisto navadno pustila kot plehko pivo. * V nato sledeči dobi za Anito Schwabeja ni na svetu; ne da mu dihati. Brez zraka pa so doslej še vedno vsi ljudje umrli. Avtomobil se vije čez planine. Werner sedi pri krmilu. Anita zraven njega. Schwa-be inm kot šofer premalo prakse za gore z njihovimi nevarnimi ozkimi vijugami, nenavadnimi vzponi in nepričakovanimi padci, tako da mu Werner vozila ne zaupa. Schwabe sedi osamel in zapuščen v ozadju, njegove (^i blodijo na levo in na desno po lepi planinski krasoti. Vozijo se mimo cvetočih, brenčečih, sočnatih planin, na katerih se pasejo rumene krave. Kadar pridejo skozi vasi z njihovimi mičnimi cerkvicami, stopijo okrogla dekleta plaho na stran, in pod zategnjenimi stezniki jim str-če pnd. Ce človek vse to gleda, mu je življenje sama radost in slast. V gostilnah pijejo vsi trije — vStevSi Anito — za zajtrk eno merico ali pa dve, polUterski seveda, in zmečkajo debele, s presnim maslom in gnatjo obložene kose Jcruha, in zvečer ee pogreznejo v peetre ka-rirane kmečke postelje, ki se bočijo nad njimi Uki xavaljeai oblaki, tako da jih človek kmalu sune odsebe na štren, in raje dl v Unterdrauburgu oddal svojemu namenu eno Izmed velikih obnovitvenih storitev, Je z izročitvijo tega velikega dela zaključen prvi del obnovnega odseka za Gorenjsko. Ce trosijo boji komunistov blodna gesla med te ljudi, govorimo mi x dejanji. Od vsega začetka mi je bilo Jasno, da bodo našli ljudje tega ozemlja manj z besedami, kot pa z dejanji pot do nas- Prebivalstvo Gorenjske mora pa s tem tudi spoznati, da mi nimamo samo volje, temveč tUdI moč, da začnemo velika obnovna dela vkljub vsem težavam In jih tudi dovršimo. S tem naj spozna, da prinašamo tej deželi delo in kruh, gospodarski podvig in kulturo. Da Je naš namen, da obnavljamo, da ničesar drugega nočemo, kot da v tej lepi pokrajini mimo med seboj tive Goreojci In Nem^i Reichsgaua in eden poleg drugega delajo za srečo in blaginjo naše domovine In s tem obenem za močno, mogočno evropsko osrednjo silo, to naj pove ta dan gorenjskemu prebivalstvu- Gauleiterju ao se živahno zahvaljevali za njegova izvajanjas StaatssekretKr se Je tudi Dn« 8 avgusta je bilo dve leti, Ito je HJ-KArnteti dobila nalog, da na Gorenjekem začne Ж mladinakim delom. Na fronti preizkuSeni Ш-FUhrerjl 10 bili poverjeni s to nalogo in bo šli na dek> c velikim idealizmom. Danes dela HJ na Gorenjekem v vseli večjih krajih Tokrat poročamo o ustanovnem delu v Bannu Krain-burg. Bilo Je trdo delo z nekaj Nemd Izvežbati mladino v Kralnburgu, Laaku in takrat Se h Kralnburgu ^adajcžem Neumarktlu. Vkljub velMtlm Jezikovnim težkočacn in dozdevno skoraj nerešljivim vprašanjem domov se je takoj začelo z zbiranjem in vežbanjem gorenjske mladine. Med prva službena opravila so v glavnem spadale redovne vaje in petje. Z^ačelo se Je nadalje tudi takoj z zelo uepeSnim Izobraževanjem PUhrerJev v Landakronu. Domačini •o začeli sami prevzemati manjše naloge vodstva. Zelo oiajAano je bilo delo z uvedbo mladinskih filmskih predstav. Trije Standortl v Kreisu Kralnburg Obstoje samo trije Standortl, tako zvana o^ISCa. Leta 194(2. so bili pritegnjeni tudi že drugi kraji k delu z izobraževanjem KUhrer-jerv, kot v St. Veitu an der Save, Sairachu, Zwlachenw&ssemu In Wartu. Iz teh krajev so bili poslani zopet novi mladeniči v tabdridče, ki so prisil ponosni domov v uniformi HJ. Ra-zumevno so imeli HJ-FtlhrerJi in F41hrerln s tem pionirskim delom mnogo opravka. Februarja 1942. izvedeno nabiranje za kmečko službo Je Imelo izvrsten uspeh Javilo se je 564 mla-denlčev in deklet Iz Kreisa Kralnburg. LBA vrSl pionirsko delo Aprila so priSli nemSki mladeniči v LBA-Krainburg, ki tvorijo HJ-Stamm-Kralnburg Ta nemSka ustanova vrSI radi vzglednega vodstva Izvrstno pionirsko delo. Nokaj mladeničev Je bilo uporabljenih za FUhrerJe v pri enotnem delu. SUčno delo vrSi vaJeniSka delavnica nekega oboroževalnega obrata, kjer se izobražujejo in vzgajajo gorenjski mladeniči, kateri leži odkrit v nočni srajci, kakor, da bi si naložil te gore v posteljah. Podoba je, da so kmetom postelje каббе za gosji puh. Tam se vsaj ne spridi. S Schwabejem Anita ne govori niti besede. Ona je prijazna z Wernerjem. Ta ji mora povedati imena gor, ki so posebno visoke. Večinoma jih Werner ne ve, ker jo v zemljepisju slab in ker ni nikoli pazil v šoli. Schwabe v ozadju bi s svojim zemljepisom lahko dal pojasnila. Toda njega nihče ne vpraša. Nasprotno še ne meni se nihče zanj. Ravno toliko, da mu še odzdravi na jutranji pozdrav. , Začetkoma je to razmerje Wemerju ugajalo. Kajti jezi se na Schwabeja, da je poljubil Anito, čeprav se je on, Werner, že davno spravil z Anito. Kaj pa je na tem. če se je dala enkrat iz nesmisla poljubiti po neškodljivem Schwabe ju! je izjavila Anita prezirljivo, ko jo je Werner prosil pojasnila, in je ponižala s tem zadevo na baeratelo. Eno žrtev pač mora Anita sedaj prenašati. Mora trpeti, da jo Werner tudi poljublja. Toda vsakokrat stisne pri tem trdno ustnice. Wernerju se to zdi krasno. Meni, da še sploh ne zna poljubljati, ta mala nedolžna Anita; gotovo tega ni velikokrat storila. In kateri mož bi imel rad, da bi bila njegova žena že prav pogosto poljublje-na po drugih! Toda sčasoma se mu Schwabe smili. »Torej Anita, daj vendar Schwabeju roko. Sklonita vendar zopet spravo. Navsezadnje eem bil pri celi stvari edini oškodovanec jaz, In jaz sem že davno pozabil na to mučno epizodo.^ zahvalil inženirjem in delavcem, ki so gradili to delo. Opozoril je na to, d& skoro vsak teden nekje v prostranih ozemljih, ki so danes pod nemško upravo, izroča nova velika dela svojemu namenu in da je iz tega razvidno, kako iz dneva v dan raste moč Reicha za bojujoče se fronto. Ravno prihajam, je izvajal, iz Vzhoda In sem na povratku lahko videl mesto grozot v Vinici. Vinica se mora nam vsem vtisniti v dušo, tako je zaklical, kajti koliko grozne boli je tu neStevllnim tisočem ljudi prizadejal boljševizem, mora biti vsem narodom Evrope neizpodbiten nauk Ne samo, da so pridne delavce In kmete kar najgrozoviteje pomorili, temveč so se celd povspeli do tega, da so nad mestom mnoStvenlh grobov napravili veselični park. Nato se je peljal Gauleiter s sv^lmi goeti v Littai, kjer so stale postrojene formacije stranke, obmejne carinske straže In železniške policije. Potem je po skupnem kosilu s samo eno jedjo zapustil s svojimi častnimi gosti Krels Stein, da ogleda razne javne naprave na Gorenjskem. so prevzeli krajevno vodstvo v svojih domačih krajih- Pri dekletih so zaposlene kot učiteljice stare BDM-Filhrerln, ki ee posvečajo vodstvu deklet- etovllna Šolanja v Altgami Ob obisku ReichsjugendfUhrerja Axsnaima je mnogo Krainburžanov lahko govorilo z Reichejugendfilhrerjem- Gorenjski mladeniči se izobražujejo pcdeg Sole v Landakronu tudi v GebietsfUhrerschute Velden, ali pa v kulturnih taboriščih HJ-Kftmtna- Tudi dekleta uživajo v Reifnitz, Heroldecku in ob Thumersee od-počitek In se izobražujejo- Ш je zblrdla z veliko vnemo divji kostanj In lipovo cvetje, pevski krožek pa od časa do časa poje v bolnici Gallenfels- V jesenskem časFU so nabrkljall mnogo igrač- Mladeniči Iz NPEA St- Vel t an der Save so bili i^orabljenl za zunanjo službo in so prevzeli vodstvo edinlc ob državni meji- Decembra 1942. je prodajala HJ nabrkijane igrače v korist WHW. Skozi celo leto so se ^iia Šolanja za FUhrerje- Gorenjskl mladeniči v taborišču za vojaško iisposobljenje Z novim letom so prišle nove naloge Organizacija se je morala razširiti, na novo so bili sprejeti kraji GroBgallenberg. Zlrkiach, Fltid-nig, HCflein, St Georgen in Mautechitsch-Prvič so prisil Gorenjci v taborlSče za vojaSko usposobljenje In vojaSlta taborlSča za smučko vežbanje, kjer bo bili Izvežbani skupno z nemškimi mladeniči. Ze dvajsetega aprila je bil sprejet po načrtu v HJ nov letnik. Veliko se je v preteklih dveh letih storilo vkljub praznini, ki je nastala radi večnih vpokllcov izkuSenih HJ-FUhrerjev k vojakom. Velike In težke so Se naloge, katere bo treba rešiti v bodočnosti. Hitler-Jugend mora tukaj pomagati in graditi, kakor je ukazal Pllhrer Gorenjska Hitler-Jugend ne zaostaja za mladinskim pokretom veiikcnemžkcga Reicha in bo dejansko dokazala, kar se od nje pričakuje, da se v zvestobi In tovarištvu skupno bojuje za zmago nemSke-ga orožja- V resnici se zadeva tudi kmalu pozabi, ker jo popolnoma izpodrine nekaj neverjetnega, kar dovrši Schwabe. * V Florenci oznanjajo kriSefii lepaki nek velik dogodek. S pomočjo svojega priročnika >1000 italijanskih besed« ugotovi Schwabe, da gre za konjsko dirko. Anita je navdušena za konje. Preskrbe si vstopnice. V dolgem ovalu se razprostira zelena trata pod južnim nebom. Ljudje so razgibani kakor r6ji čmrljeV: Nekaj konjev cepeta nervozno mimo, ko jih vodijo konjušnikl. Sicer pa ni nič posebnega. Vse še visi v zraku. Dirka se bo šele pričela. Schwabe lista v svojih »1000 italijanskih besedah«, se obrne do svojega soseda na desni s »signore« in pozveduje za favoritom dirke. »Jupiter, številka sedma.« »Najlepša hvala, tante grazie, »O, prego.« Pri totalizaterju stavi kot darilo za Anito 150 lir na »Jupitra«. Ker se na konje razume, se sprehaja po dirkalnih hlevih, da si ogleda italijanske kobilarne. Tega ne bi bil smel storiti. čeprav je dostop neupravičenim strog i prepovedan; E severamente proibito Г entrata ai non adetti al lavoro! Schwabe tega izveska ne vzame na znanje, ker je na tribuni pustil ležati svojih ^1000 besed«. Brez truda in, ne d& bi mu Arbeitszeitreg«lang fUr BautCD Un-Ullev delovnega си.ча тл stavbe Nadi einem Erlafi des Reiduarbelisministers flnden die Vorsdiriften der Arbeitszeltordnunj, soweit es sidi um die Dauer der werktagllchen Arbeitszeit handelt, fflr die auf Bauten besdiaf-tlgten mitnnlichen Gefolgsdiaftsmitglieder ilber 18 Jahre kttnftig kelne AnweOdung. D«r Be-trlebsfUhrer regelt die Dauer der ArbeitMelt ffir diese Gefolgsehaftemitglieder so, dafi die Ar-beitskriifte zw«r voli auigeniitzt sind, anderseit* aber nid)t so stark beansprudit werden, daft Gesundheit, Lcistungsvenndgen und Arbelts-willigkelt gefiihrdet slnd. Das gilt besondert audi fiir Betriebe, die im Leistungslohn arbeiten. Es dttrfen aber keinc Arbeltszeiten angeordnet werden, bel denen die Gefolgsdiaftsmitglieder keinen Mehrverdienst erzielen, da die mit dem Leistungslohn erstrebte Leistungssteigerung (onst gefiihrdet wfirde. Fliegergesch^gte haben Voraig PoSkodovnnct iz zraka imajo prednost Die Relchsstelle fUr teduiisdie ErzeugnisM hat mit Zustimmung des Reidiswirtsdiafts' ministers eine Anordnung iiber die Versorgung der fliegergesdiiidigten Bevdikerung mlt Haus-haltswaren, Ofen, Hcrden, Kodiherden und son-stigem Geriit aus Eisen oder Metali erlassen. Die Fliegergesdiadigten erhalten danadi ihre Bezugsaowelsung^n fiir bezugsdieinpfliditige Er> zeugnisse aus Eisen und Metali mit dem roten Aufdruck „Fl" gekennzeldmet. FI-Bezugsredite sind. wie die Anordnung bestimrat, vora Handel und von den Herstellem unter Zurildistellungr anderer laufender und bestStigter Bestellungen «u beliefem. soweit VorrSte — gleidigttlHg, fflr weldien Zwedt — (iberbaupt vorhanden sind. Eine Ausnahme bilden lediglidi Fliegersamnel-und Reidisstellenlager. die Waren nor auf Wei* sang der Relchsstelle fiir technisdie Erzeamisee abgeben dflrfen. Eine entsprediende Belieferung dee Handels mit Vorrang fiir Fllegergesdiidigte ist gleichfalls geregelt. Die Anordnung, die im „Reidisanzeiger" vom 7. August verSffentlidit wurde. tritt am 1. September 1943 in Kraft, Sle gilt fiir das gesamte Gebiet des GroBdeutsdien Reidies einsdiHeGllch der eingegliedertcn Oft-gebiete. Fr5hbezag von Dttngemittelit Zgodnji nakup gnojil Nadi der Verordaung des Minlsterrates fUr die Reidisverteidigung zur Sidierung der DUnge-mittel- und Saatgutversorgung vom 9. November 1939. RGBI. I, S. 2261, besteht fiir die DOnge-mittel- und Saatgutkredite ein gesetzliches Pfand-recht an den in der nachsten Emte anfallendeo FrUchten, wenn die Diingemlttel oder das Saat-gut in der fiir derartige Gesdiiifte Oblidien Art nadi dem 31. Oktober besdiafft und verwendet worden slnd. Zur Sidierung einer reditzeitigen Belleferung der Landwirtsdiaft wihrcnd der Dauer des Rrieges mit den fiir die Frtthlahrs-bestellungen erforderlidien Diingemlttel* und Saatgutmengen hat der Reidisminister fflr F.r-nKhrung und Landwirtsdiaft durdi dit rtcrte Verordnung zur Erieiditerung des Frflhbczuge« von Diingemitteln und Saatgut vom B. Jull 1943, RGBI 1. -S. 392. entsprediend deo in den Vor> jabren erlassenen Verordnungen, ledodi dicse« Mal tllgcmein fiir die Dauer des Krleges, den Stiđttag vom 31. Oktober wieder vorverlegt Et hat die Bestimmung getroffen, dafi das geww-lidie Pfandredit au* wegen der Anspriichc ans soldien Lleferungen entsteht, die nadi dem 31. Jull zur Steigenrag des Ertrages der ntdiitca Ernte besdiafft und verwendet worden sind kdo branil, pride v hleve in se po njih sprehaja. Kakor pred vsako veliko dirko, je tudi zdaj velik direndaj, in mali gospod z doko-lenkand je gotovo kak lastnik dirkalnega hleva, si mislijo ljudje. Tako se Schwabeju ne zgodi nič. Povsod pride mimo. Ko se tako šeta okrog, uvažujoč tu pa tam kakšnega konja, ki ga udari na zadnji del, se prerine skozi gestikulirajočo in pre-pirajočo se množico in stoji pred predelom hleva, v katerem se nahaja »Jupiter«. Na predelu je pribito svarilo: Pozor! Rita in grize! Za tistega, ki nI vešč italijanščine, jt »Jupiter« seveda najdobrosrčnejSa in naj« dobrodušnejša stvar, ki nikakor ne rita in ne grize. Tako tudi za Schwabeja. In od zadaj se konju tudi v resnici ne da ргат videti. Od tam so si na videz presneto enaki. Schwabe vstopi v predel, In »Jupiter« gm grdo gleda ter se čudi, da še vzlic svarilnemu napisu pristopi kak tujec do njega. Toda Schwabe ga zaupljivo prime ж ušesa in ga takole nagovori: »Kaj, ti stari »Jupiter«? Muhast? Se ne zmenim se za to! 150 lir sem vtavil, moj dragi. Glej, da mi ne bodo »odletele«! Daj, da »odletijo« drugim, prijatelj moj. Sicer se bova sprla, ti polbog.« Bodisi, da se je »Jupiter« saninud n tuje ljudi, bodisi da mu je bila pogodu b#* seda »polbog« — reagiral je prijazno. Rw Ketal je. Dve lell nspeSnega mladinskeqa dela na Gorenlskem Krels Kralnburg poroča - Gorenjska mladina ne zaostaja stran 6. — etev. 65. KA'RAWANKRN BOTE Sreda, 18. avsusla 1911. *.:Ф:<','.у :.y •*; ■ у.-.^. ;«•:#¥ «■_ h £ Rfićhsmarschnll Hermann Goring v Berlinu Rclchsmarschall se razgovarja na cesti v središču Berlina s težko ' ranjenim Oberfeldweblom. A Na levi: g: Šport in igranje na prostem že jata Zopet ena ladja gotova za splovitev i-sss^Be 4^4v'Jeirovo pogorišče je poljedelsko posestvo, ki je Izmed vseh tovrstnih olmtov pač najblUtje fronti... v dolgo raztegnjeni vrsti, e previdno prlhu-Ijeno držo. se podajo nosilci jedi v prve bojne črte. Preko cvetočih, zelenih travnikov pelje njihova pot, celo v ilovnatih brezupnih toka. vah cveto pisane rože in zelišča. Male konji. Cke, ki pripeljejo v vsem jutranjem miru svoje vozičke-, polno naložene s posodami za mleko v mlekarno, spremljajo živahna žrebeta. Iz zapuščenih, umazanih lop in koč nosijo mačke, veselo godrnjavo, Ciste mačice na sonce. In piščanci, ki tekajo in čivkajo okoli koklje, Izgledajo povsod tudi v tej deželi, kot mehke, srčkane prikazni Iz vate. Mlade, novorojene živalce — lepa slika, čeprav .da, čeprav Je fronta tako blizu, da bi resnično ne potreboval Ivan dalekometnih topov, če bi mu priSlo na misel, da posuje ta košček zemlje z granatami ... Bela, štlrioglata hiSa e kvadratnimi »te-nami In pločevinasto streho — mlekarna! Sezidana je iz kamenja, da se lahko samo čudimo. Nasproti mlekarne je graščina, čeprav Bkoro ne moremo govoriti o »poslopju*. Kaj pa je vendar rekel mož, ki je baje tu gospodar, ko je vprvlč zagledal »graščino« ? Veliko nI Izjavil. Začel je takoj z delom. »Graščina« je bilai takrat, ko se je vselil, odprta, hlevu podobna kolnica. Napravili so stene In vzidali vrata in okna. In če sedaj sedimo zvečer v sobi In če meče petrolejka pisane natiska s tirolskimi pokrajinami na belopobelje-ne stene, nas obdaja, čeprav uborna, pa vendar pristna nemška ugodnost. Gospodar redko lahko uživa tako ugodno uro. S sončnim zatonom leže, da ob zori lahko zopet začne z delom. Pred letom dni se je priselil, kjer je bilo vse zaraščeno z gozdom osata. Pokosil je osat, tako da so se naenkrat pokazali temelji hlevov in kolnic in tudi deli zarja\%Hh poljedelskih strojev. Počastil je svoje ime — piše se Neumann — s tem, da je zanemarjene njive in polja, na pol razpadlo graščino, poklical k novemu življenju In zbudil ves obrat iz boljševiškega spanja. Pred letom dni je prišel na uplenjenem tovornem avtomobilu v preraSčeno samoto. Sedaj daje mlekarna dnevno SO funtov presnega masla za bližnjo vojaško bolnico in odda okoli 300 litrov posnetega mleka In 60 kg skute Četi. Na vrtovih se prideluje zgodnja zelenjava, slaščice za vojake na fronti, kateri pretekle mcsece niso mogli ločiti pojma »zimska vojna« od pojma »konzerva«. Sedemsto hektarjev polja je posejanih e sveže zeleno se bleščečim žitom ali pa s krompirjem. In vse je tako dobro obdelano, da je nekdo, ki je šel tod mimo — znan strokovnjak na polju poljedelstva — imenoval tu za-poslenega rodjo poljedelstva s priznanjem »ve-llkega pana iz osatnega gozda«. Poljska beseda, ki so jo Nemci prinesli s seboj In katere ee poslužujejo sedaj prebivalci tega ozemlja. Dnevno oddrdrajo na polje trije traktorji, Ce se ne nahaja kak izmed precej pokvarjenih strojev v popravljalniol graščine. Dnevno gre na delo 20 konj. Lepo bi že bilo, če bi bilo več nemških plugov na dva lemeža! Toda mali konjički ali tukajšnji srednjeveški, tako zvanl »topnlčarski konji« Itak niso kos za težki, globoko orjoči plug na dva lemeža. Ali ne bi bilo priporočljivo, da se redi nova konjska pasma, aH da ae privedejo nemški kmečki konji v deželo, da se temeljito odpomore? Vodja poljedelstva se temu samo smeji. »Gotovo bi bilo to dobro, toda zaenkrat si moramo pomagati z domačimi sredstvi. Ce bi se te skupno z nemško spretnostjo organiziranja in nemškim strokovnim manjem uvedlo, bi šlo lepo dalje « In uspeh daje »grašča^u« prav; uspeh, ki j« na daleč viden. Nemško poljedelstvo v domovini prispeva, kajti pošilja seme. Nemški vojaki pomagajo, kajti začasno odlož« orožje, vprežejo svoje močne konje pred plug In orjejo. In če morda morajo tudi le pomagati, predno bo žito zrelo, vedo, da žito zori za njihove tovariše. Veliki »pan« sicer ne upravlja samo tega ^ posestva. Nič manj kot 30 vasi z okoli 40.000 orali, od katerih je večina oddaljena. Je podrejenih njegovim poljedelskim navodilom. Poglejmo, kako je, če »pan poljedelski vodja« obišče te svoje vasi: nizke, s slamo pokrite koče ob široki, prašni ali btatnatl cesti. Iz nizkih vrat stopi župan, starosta, rekoč: >Zdravstvujte, pan!« In potem povprašuje p»n o stanju poljedelstva, o skrbeh in težavah. Koliko hektarjev zemlje Je Izorane? Staro- ita pove Jn zve: >РоиејаМ morate fie dvajset hektarjev. njiv- Čim. večja je ploskev, ki jo obdelate, temvefi bo ob žetvi ostalo vađkl skupnosti.« Da, starosta' pritrdi. Prosil bo krajevnega poveljnika, da vojaki, ki znajo oratl, Iz-orjejo a svojimi konji Se ledino. Tudi tu bo poljedelski vodja posredovalec. Polja je dosti, semena tudi. Toda zgodi se. Čeprav redko, da Meni starosta, ki se ne more še otresti svoje običajne besede >nlčevo«: >Zadoetl smo obdelali zemlje. Za naie potrebe zadostuje « Ce potem sledi ustrezen odgovor z jedrnatim tirolskim poudarkom ^ kdo bi to zameril poljedelskemu vodji? Ve, da pridnost nI samo dobra, da premaga «tlsko. Ve ,da pridnost na-pravlja zalogo. Zalogo ne samo za bojujočo se četo tam preko na fronti, kjer ob večernih urah ekoro neprestano žari In ropota topniški ogenj, temveč tudi za domačine, ki lahko obnavljajo pod varstvom nemškega orožja, kar je uničila vojna ali pa še več: kar se je pod boySevlSklm fotpostvom počasi zdrobljevalo in propadlo. Tudi nI v večini primerov tako, da n« bi razumeli poljedelskega vodje. Vsekakor ga razumejo In se seveda tudi zna napraviti razumljivega. Kako da vzdrži, ko stoji kot poljedelec tako rekoč na prednji straži v tuji deželi, katere podnebje in ljudje so mu delali vedno nova presenečenja? Z železno voljo, ki jo pogosto ostro poskual, a humorjem In ne-porulljvlm veseljem do obnove: vse lastnosti, ki mu jih je dala na pot sem njegova domovina Ostmark. To je mož in vzgled! Pttrosli Onega-Ste » Qou/ji \Mnđbg. '""M '"'#'' Гу K«liniii 3aresi«r^ oskau 9пјерг-1в»мЛ- KamV .Witeb! SMiAsli ogilejf ^tasnsk' pet?^ Mitiehortnifc' OwP 3dW%,m№^ Kiei o T MtfyrktO o Bjtlgorcd lerilrtWiew^PoltoiMo og/w^w *(8£0sehiJ^i»inMl Sobasle {rnke hotejo poliabili Film zatiri razvado - Olras nstmc v afriškem grmovju Krememschug ^ Bnjepropetrow^ Stallno^ o®*^ Ssaponisi* Od« Mariupol Tag шт. Г.Ц1 Lizbona, julija 1943. Pojem >*oba8ta Cmka< je Evropejcu znan iz mnogih ljudskih razetav. Sedaj poroča portugaliko бавор1»је, da Izumira običaj ustnlfinlh količkov, enega izmed najbolj svojevrstnih običajev domačih plemen. In sicer je na nenavaden način film, katerega gledajo radi tudi pragozdu domačini, oni, ki je prl-vedei do tega prevrata- »Petele« imenujejo v jeziku afriških domačih plemen one ploščice In krclje lesa, kosti ali kamenja, kr so razfllrjeni kot okras pti domačih plemenih južne Amerike kot tudi pri afriških črnskih plemenih, posebno v koloniji portugalske Gvineje, V mladosti predre # šilom dekletom ustnice. Odprtino stalne razširjajo, dokler se vanjo lahko vtakne zatlk ali okreg-laet klin. Dobe se ozemlja, koder nosijo samo v zgornji aH spodnji ustnici en ali več klinov, p*a tudi taka, koder nosijo v obeh mamo po en klin. TI klini so večkrat veliki kot leseni krožniki, la čim večji je tak krožnik, ki ga nosi afriika lepotica v svoji ustnici, tembolj Je dragocena. Vaaj do sedaj je bil tak običaj. Portugalske oblasti v Bolaml, glavnem mestu portugalske Gvineje, so se mnogo let zastonj trudile, da odpravijo to rasvado. Kar se njim ni posrečilo, se je sedaj naenkrat posrečilo filmu. Domačini so videli v številnih filmih, ki so jih predvajali potujoči kini, kako beli mož ppljjubuje Izvpljenko avo- varnosti ,da ne bodo mogli omožitl svojih hCe-ra, kar W bilo zanj občutna škoda. Tako bo kmalu konec lesenih krožnikov v ustnicah deklet. Portugalske oblaetl pozdravljajo ta razvoj, ker je okras ustnic, ne glede na bolečine postopka, pogosto vedel do obolenj in spaCenJa obraza. Zemljevid k borbam na. Vzhoda. mi n UBite? M*l* хгсл19 $odohni M minul* prnvttt m civilhacije 2ivali lahko sporaiajo barve Medtem ko smo poprej po navadi odrekali veSlni živali zmožnost, spoznavanja barv, eo pokazala novejša raziskovanja, da je zelo raziirjen med živalmi smisel za barve. Ribe občutijo barve popolnoma enako kot človek. Ribe spoznajo vse barve bd rdeče do vijoličaste, občutijo rumeno kot najbolj svetlo barvo in imajo v področju rumene barve tudi najfinejšo zmožnost raz- - _ Ukovanja. Purpurno so občutile — ravno človek — deloma kot rdečo, de-loma kot vijoličasto barvo. Pri ptičih izpa- vedlo do tega, da je to način ljubimkanja, ki ga je vrcdnp poanematl. 2eno, ki noal v svoji ustnici, velikanski krožnik, se gotovo ne more poljubiti, tradicionalni okru ge je Izkazal, da onemogoča moderno nežnost. Zgodilo ae je, da tt dalje Caaa energično protestirajo mladi možje imenovanih plemen črncev proti preluknjanju ustnic avojlh nevest. Hočejo biti nežni na. evropski način In ne zahtevajo nerodnega okrasa, ki to onemogoča. Po navadi 80 preluknjali ustnice dekletom starši, včasih pa čarovnjakt plemen. Slej ko prej so za to, da se običaj obdrži, toda mladina zmaguje tudi tu, kot po .navadi — kajti končpo je odločilen le okus mladih, za zakon sposobnih mož, ki vendar morajo od« kupiti od staršev svoje neveste. Staromodni očetje, ki vztrajajo na okrasu ustnic, so v ne- dejo te vidnega dela spektruma modri in violetni toni. Modro zamenjavajo s sivim. Razlog za to so rumene in« rdeče oljnate krogle, ki leže v mrežnici pred celicami za vid, tako da vjidijo ptiči vse kot skozi rdeče-rumena o(ala. Čebele so za rdeče popolnoma neobčutljive, lahko pa zato ejpoznajo, ultravioletno barvo. Ali lahko »vohamo« kaže? АЦ lahko spoznamo kače po njihovem vonju? Različni raziskovalci poročajo soglasno, da oddajajo kače od sebe popolno- ma slaboten vonj, katerega lahko občuti samo izredno fin in izšolan nos. Kulturni človek našega časa v splošnem nima tega ostrega nosu in samo oni, kateri je z dolgim bivanjem v divjini svoje čute poostril, spozna to slabotno izpuhtevanje kač, ki sli« a nekoliko vonju po miših. Drugače Je • pripadniki naravnih ljudstev, ki imajo po navadi boljši no«. Posebno črnci lahko »vohajo« kače. ZanimiTOstI 1ж narave Kompas narave Na prostem imajo obrnjene marsikatera rastline pod vplivom solnčnih žarkov »roje liste v sevcrojužno smer. To se razlaga s tem, da bi se pri močnih solnčnih žarkih« kot ЖО v opoldanskem času, poškodovala substanca lista. Llstove ploskve teh rastlin se radi tega postavijo navpično in zavzamejo severojužno smer, tako, da opoldne-si je jo solnčni žarki mimo listov, dočim lahko dopoldne in popoldne žarki neovirano padajo na listove ploskve. To »rojstvo je bilo že dolgo časa znano lovcem: severnoameriških prerij pri takozvani »kompasni rastlini«, žc predno je bilo zna№ stvo na to opozorjeno. Sicer pa tudi т na-1 sih pokrajinah na solnčnih krajih rastoča divja ločika kaže to svojstvenost. Dt. F. J. LidcM AoMchaeldtnl Anftowalirail 27. n)ajd&jeli meiheM&eh and fitaJtliSjeh 201. STUNDE. 1. Auf dem Platze stand cine jroBc Men-scheiunenge und wartete auf die An- ■ fcunft dee Gauleiters. 2. Men gen Sle sich nicht in Angelegen-heiten, die-Sie nichts angehen! 3. Allen Menschen recht getan, ist eine Kunet, die niemand kann. (Sprich-wort.) f 4. Seit Menschengedenken hat man in dieeer Gegend keinen derartigen Sturm erlebt, 5. DaS man so etwas nicht macht, gibt einem doch der gesunde Menschenver-stand ein. 6. Merken Sle sich dag, was ich Пшеп jetzt sagen werde! T, Als er seinen Gegner das erste Mal von Angesicht zu Angesicht sah, wurde er merklich blaB. 8. Es ist sehr merkwUrdig, ДаВ Sie sich an nichts erinnern konnen! 9. Nehmen Sie bitte den MaSstab und messen Sift diesen Tisch ab. 10. Mit diesem MeBgerat konnen Sie auch die kleinaten Entfemungen meaeen. 11. Gold und Silber sind Edelmetalle. 12. Der Meuchelmorder wurde von der Po-lizei vefhaftet. 13. Die Meuterer wurden eofort stand* fechtlich erschossen* 14. Der Kranke schluckte die bittere Me dizin, ohno die Miene zu verziehen. 15. Бз bleibt mir nichts iibrig, als gute Mlene zum bttsen Spiel machen. 16. Da der Micter die Miete fiir die groBe Wohnung nicht bezahlen konnte, mie-tete er sich eine kleinere. 17. Unter dera Mikroskop kann man das' Leben der kl^insten Lebewesen be-obachten. 18. Der Wein ist die Milch der Greise, (Sprichwort.) 19. Ich mochte gerne drei Glvihbirnen zu 40 Watt au3 Milchglas. 20. Geben Sie dem Krankea eine Mor-phiumeinspritzung, damit wir seine Schmerzen mildem. 21. Trunkenheit wird vor Gericht nicht mehr als Mildcningsgrund bewertet. 23. Bevor diese Gebiete der Zivllverwftl-tung Ubergeben wurden, standen sie unter Militarverwaltung. 23. Sind Sie schon groBj&hrig oder sind Sie noch minderjiihrig? 24. Seien Sie Uberzeugt, ich finde Ihre XuBerung nicht 5m mindeaten beleidi-gend! Vor den deutschen Hafeo wer4es von den Minenlegent Minensperren ausge- legt 26. Machen wir eine Partie Tarook. M-Bchee Sie Wtte dia Kerteul _ Wle schmeckt Ihnen diese Mischung? Ausgezeichnet! , 28. So leid es mir tut, aber ich muB Ihre Handlungsweise mlBbilligen. 29. Der Stadter mochte die modemen Be-quemlichkeiten nicht mehi* missen. 30. Schiller sind geme geneigt, den MiB-erfolg bei einer Prlifung dem Lehrer anzulasten. Kaufmannischer Briefwechsel An Herra Karl B i e s 1 • r Krainburg, 15. Juli 1943. Klagenfu.rt, Adolf-Hitler-Platz 22. Ihre Bestellung vom 12. ds. M. haben wir erhalten. Zu unserem Bedauem mUssen wir Ihnen mitteilen, daB wir die bestellten Wa-ren zur Zeit nicht Hefern кбппеп. Sobald eine neue Sendung eintrifft, werden wir Sie davoa verstindigen. Heil Hitler! Fritz Ziegler. Werter Mensch (m) — človek Menschenmenge (w) — množica ljudi, merklich — znaten, očiten merkwUrdig — znamenit, nenavaden meseen (etwaa abmessen), ich maS, ich habe gekieseen — jneriti MeBgerat (s) — merilno orodje Meuchelmorder (m) — zavratni morilec Meuterer (m) — upornik Mlet« a»jen»t oajeawin* .g. Mieter (m) — najemnik Mikroskop (s) — mikroskop, drobnogled Milchglas (s) — motno steklo mildern — lajšati, blažiti, znižat! Milderungsgrund (m) — olajševalni TW log Militarverwaltung (w) — vojaSka uprava minderjahrig — nedoleten Mine (w) — mina, podkop Minenleger (m) — polagalec min Minnensperre (w) — zapora z win ami mischen — mešati Mischung (w) — mešanje, miBbilligen — ne odobravati, grajati missen (etwas) — pogrešati kaj, biti breg česa MiBerfolg (m)' — neuspeh Bedewendungea sich in Angelegenheiten mengen — vtikati se v zadeve alien Menschen recht getan — vsem Ijudeat ugoditi seit Menschengedenken — odkar pomnijo ljudje der gesunde Menschenverstanđ »— idrat človeški razum Merken Sie sich das! — zapomnite ri to! jemand von AngesicJ^t zu Angesicht seheai — koga videti iz obraza v obrai ohne die Miene ru verziehen — n$ Дж W trenil g obrazom gute Miene zum bSsen Spiel machen , n# kazati nevolje, molče požreti picht im mindesten niti najmanj, pral Wk. nlj S'— " 63. KARAWANKEX BOTE Srgda, 18. avgusta AMTLICHE BEKiNNTMACHlNGEN Ausgabeyon Zuckerwarea in der 63. Zuteiluiiesperlođe — „Dp Ivandes»rnahruii?sanit KSrnten giht fUr den Reichsgau "U" .^1: Referat ErnS-hrunc und Landwirtschaft de« CdZ. fUr die beseliten Gebiete K8rnteii» und Krtine folgendee bekannt: In der zweiten HSlfte des Mnnate Septeniber 1943 gelaneen jn.sanjtliche Kinder und .JuRendlichen der Alter«(truppen von n—18 Jahren 200 Gramm Zuckerw«ien lur Auscabe. In An-betracht einer treordneten VerteUumj.smBglichkeit Tst wieder sine vorbpstellunK vor^esehcii. weshnlb die Inhaber dtr rosa Niihr-mittelknrtcn von 0—S .Jnhren und von 3—18 Jahren, die rait Kl»t. una Jifd. Rpkennnzpichnetcii Kinzelabechnitte N KB der 53. Zu-teilunKsperiode dafilr zu vprwetiden haben. Bei den in der Alters- etllndliehen Karte fUr die SS. ŽnteilutiBsperiode m verwpnden. Aachdem bci d en blnuen NStirmittPllcnrten SV/O eine Unter-teihinjf nach den _ Akerssruppen von 3 bis 18 .Tnlirim ninht anf-*chemt. milseeii sich diose versbrKrnijrsliereclitiKteii von ihrer zu-jtandiKcn Kartenaussrahpsielle unter Voitage eincs Piitspreclien-den Nnchweises bescheinicen lassen, ilaB der Kartoninliaher dam 18. Lebensjnhr noch nicht (IberschrittPn hat. Die Knrtpnaustrabe-atelle versieUt nach der Alter.'ifeststellunir din г.чг Vorbeetetiung voriteeohencJi Einzelahschnitte N 1^5 und N 30 mit dem Gemeiiide-»ieirel. welchc erst dnrch diese Kennr.eichnnnjr fUr die Vorbestel-lunjc GUitiBkeit criangen. In der Zcit vom August his 4. September 1843 hat die Vorbostellunjr dnrch Abtrennen der oben an*ef(lhrt«in Einzelabschnitto der in Betracht komin?iidpn Nilhr-mittelkartcn seitene der LebensJnitteleinr.elhKndler bzw. Kon-ditoren *11 erfolsten, die KieichzcitiK die Vorderseite dea Stamm-»b*chnittee in it ihrem Firmenstempel lu yersehen haben. Die Teraorgnngmberecbtigten diescr Sonf'err.uteibine haben die Zucker-waren bei jenem Vurtciler zn heziehen. 'joi dem die Vorbestellnntr erfolgte. Rs orjritit 'irh. daher die Notwendijfkeit. den mit dem Firmenstempel vprwehenen Stammabjrhnitt der NKhrmittel-karte 53 Mr den Rpzus aufzubewahren. Dim Abgabe der Ware muB Tom KlPinverteiler Szw. Kondltor anf der Rilckseite dee St&mmabaohnittem dnrch Anfdruck des Firmenstemppls beeohei-niet werdfin, worturch ein DoppelbeziiB vermieden wird. Filr Kinder nnd .Inirendliche von 0 bie 18 Jahren. die sich in Gemein-srhaftsverpflPKnnp irKendwelcher Art befinden^und daher nicht im Besitze von NHhrmittelkarten sind. stellen die Ernilhrnnt«!-Smter. Abt. B. Beznesoheine B atis, woboi die Anzahl der Kinder umS JuKendlichen von 0 bis 18 Jahren jedoch genaneet fcstsfestellt werden mufl. Die Helrae geben die Krstsclirift des BezuK-ecbeinea B zur Vorbestellune bei einem Kleinverteiler ab. welcher srteiohzflitiif die Vorderseite der Zweitsdirift mit seinem Firmen-»tempel versieht. Die Zweitschrift 1st beim Bezutr der Zucker-Tvaren abzugeben. Klajtenfnrt den 14. Aumuit 1948. LandesernHhrnntfsamt KKrnten. Ausgabe топ Spaisafriihkartoffala Das LandeeernSliranKBamt KKrnten jfibt fUr den Reichssau K9rnten nnd rIs Referat Krnaiinin« nnd IjaniUvirtschaft des CdZ. fttr die besetzten Gobicte Kfirntcne und Krains foltcendee bekannt; Dor Wochenratiomwat* nn Spetsefrllhkartoffeln 1st anch filr dia Woche der 52. Ziitelliingsperiod*, das ist ftlr die Zeit vom 18. August bis 22. August 1943. glelchbleibend, und zwar: 1. Normelverhranrher (Inhaber des Be^iigsanswelses filr Sneise* kartoFfeln) auf don Ahsplinitt IV—52 des Bc*ugsaus\veises 2li kg. soweit die FrOhkartoffeln nicht hereits ira vofaum hezogen wiir-den. Die Beliefcrung erfolgt durch die Kleinverteiler oder. wo die# gestattet ist, durch die Erzeuger. 2. GroBverbrancher: Auf Grund von Be*ugscheinen B (ntis-MSteUt vom zustiindigen BmKhningsamt. Abt. B). und zwar: Gjaneinschaftslager und Strafanstnlteij 7 kg ie Vprptlcgspprson, Werkktlcherl, Kantlnen. Gastatiitten. Heime. Anstalten und der-gleichen 8 kg je Verpflegsperson. Die Bellcfernng erfolgt bus-«ehU«etieh nnr dnreli die GroBverleiler. In besonders hertlok-sichtigungswardigen FSllen kfinnen die Wochenrationen liei be-stlramten Anstalten. wie Nntionalnol. Kriiehungsanstalten. Inter-naten. Erholungsheimcti und dergleiohen, auf Antrag durch d.is jtustSndige BrnHhrunesamt bis zu 5 kg je Vcrptlcgjper«on erhbht warden. 8. Untertaeearbelter: Zusatzration 2% kg ie Person und Woche. Klagenfurt, den 14. August 1948. LandesernKhroDgxamt Kiirnt^n. Kundmftdtung Auf Antrag hatte der Chef der Zivilverwaltung In den besetzten Gebleten KJlrntens und Krains mlt dem Schvclb?n vom 20. Jull 1043 meinem Antrag auf Anderung des Gemelndf amtes Breenitz in >Scheraunitz« unter Zahl 1 Gem. 1584;43 etattgegeben. Die Gemelnde BreeRjtas hat somlt aufgehSrt zu esqetieren UBd bwttht als Gemelnde >Schera'unitz« welter. Scheraunltz, den 0. August 1943. Gemelndeamt Scheraunltz, Kreis Radmannadorf, Oberkraln-Der BUrgermeister: ■ Rmzglm# Po nalogu Sefa j;lvllne uprave za zasedeno ozemlje Ко-roSke in Kranjske se je z dopisom od dne 28. julija 1943 ugtKfilo mojemu predlogu za spremembo imena občinskega urada Bresnltz v »Scheraunltz« pod St. I Gem 1584/43. . Občina Bresnitz ne obstoja več In se odslej Imenuje »Scheraunltz«. Scheraunltz, am 9. August 1949 Gemeindeamt Scheraunltz, Kreis Radmannadorf, Oberkraln Der BUrgermeister; Achtung! Im Inserat K. B Nr. 64. vom 14. 8. der Firma Franx Crobath, Kralnburg, Wilschenfabrlkatlon — Manufaktur — GroBhandel, soil der letzte Absatz In slowenischer Uber-■etzung folgend richtig lautem: V Inseratu tvrdke Franz Crobath, v St. 64. od 14 8 se z&dnji odstavek pravilno sledeče glasi; Pozor! Perilo In manufaktiim ee proti čeku pik normalno, kot do sedaj, prodajata naprej, neglede na odredbo, ndl pik, za trgovine na drobno- \f&tk (ilidi M 1мееи»џшви! ш[Дж1 OfllSS 10 more. Гакој