C. C. patisti*. — .Ene» ogni giovetil mettine.
Potamela iftvilkt 30 »tot., stare 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in uppa» va sta v Gorici via Mameli 5: telefon št. 308. — Poduredni» st v o in podružnica uprave v Vrsti) via Va idi rivo 19/111; te» iefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, poslana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 23.................... V GORICI, ČETRTEK 29. AVGÙSTA
...	im. mMMMII—a——aBM iiaiMMBawiriiiilÙM IILIU<^SkJlWÌM<aUM^a<ai»>tIllÌCTgCtfMBÌMÌ
Tedenski koledar.
30. avgusta, petek: Roza Limanska, devica; Feliks (Srečko), mučenec. —
31.,	sobota: Rajmund (Srečko), s po* znavavee; Izabela, devica. — 1. seps tembra, nedelja: 15. pobinkoštna. An* gelska. Egidij (lijj), opat; Verena. —
2.,	ponedeljek: Stefan, kralj ; Maksi* ma, mučenica. — 3., torek: Evfenija, Tekla, Erazma, Doroteja, device muč. — 4., sreda: Rozalija, devica; Ro* za Vit. — 5., četrtek: Lavrencij Just., škof; Viktorin, škof.
V torek dne 3. septembra je mlaj; vreme lepo.
Novice.
Pri načelniku vlade.
Zadnje tedne sprejema načelnik vlade Mussolini prefekte vseh pokra* j in, da mu poročajo o položaju in raz* merah v njihovih deželah in da slišijo navodila za nadaljnje delo. Dne 22. t. m. so bili pri načelniku vlade prefekti iz Trsta, Zadra, Pulja in Vidma. O sprejemu goriškega prefekta poroča* mo na drugem mestu.
Za domač izdelek.
Notranje ministrstvo je dognalo, da se ponekod bore malo zmenijo za to ali se kupujejo domači izdelki ali tuji. Zato je dalo prefektom navodila, naj skrbe.'da se tozadevni_oklic zlasti pri krajevnih upravnm telesih tudi res* nično izvede.
Goriški prefekt
se je vrnil iz Rima na svoje mesto. Bil je pri vladnem načelniku in mu je po* ročal o gospodarskih in političnih raz* merah v naši pokrajini.
Zveza narodov.
V Ženevi so se že začele -priprave za 10. zasedanje Zveze narodov. V odposlanstvu jugoslovanske države je tudi Slovenec dr. Andrej Gosar, bivši socialni minister.
»žeppelinova« pot.
Polet nemškega zrakoplova »Zep* pelina« okoli sveta bo kmalu zaklju* čen. Iz Friedrichshafena v Nemčiji je letel do Tokia, glavnega mesta Japon* ske, od tam pa čez Tihi ocean v Zdru* žene države severne Amerike, kjer je pristal v Los Angelesu. Iz Tokia v San Francisco v Ameriki je zrakoplov po* treboval 67 ur in 49 minut. Kmalu nato se je ustavil v Los Angelesu. V to* rek 27. avgusta pa se je dvignil k zad* njemu delu poti, namreč Los Angeles — Lakehurst, odkoder se je polet za* čel. Kakor poročajo naj novejši listi, se polet v redu nadaljuje. —- Žani mi* vo je, da potniki med poletom čez ozemlje Združenih držav, kjer je v veljavi prepoved točenja in pitja al* koholnih pijač, ne smelo piti vina. Ameriški cariniki so jim pred odho*
dom vse zaloge zapečatili. Šele ko bo* do prišli na odprto morje, si ga bodo sm'eli zopet privoščiti.
Zborovanje manjšin.
Po italijanskih listih posnemamo, da se je 26. t. m. pričelo v Ženevi v Švici zborovanje zastopnikov narodnih manjšin, ki bo trajalo tri dni. Na kon* gresu so zbrani zastopniki 30 narodnih manjšin iz štirinajstih držav. Našo narodno manjšino zastopata dr. Be* sednjak in dr. \Vilfan, ki kongresu na* čelu j e.
Moderni križarji.
Ko niso križarske vojne v srednjem veku mogle iztrgati svete dežele iz rok nevernikov, se je dvignilo na ti*
: oče otrok po vsej srednji Evropi, da gredo v boj za krščanstvo. Nekaj po* dobnega, a ne v duhu oborožene bor* benosti, marveč v duhu pomirljivosti med narodi, se godi danes. Znani fran* coski borec za mirovno gibanje Marc Sangnier je vrgel v svet misel, naj bi se mladina vseh narodov, zlasti pa goz* dovniki, zbrali ob meji Francije in na dano znamenje začeli miren pohod proti Parizu. Tam naj bi se s svojo ve* ro vrgli v boj za mir med narodi. Bog jim daj uspehov!
Povodenj na Bolgarskem.
Pretekli teden so bili na Bolgarskem hudi nalivi. Posebno je trpel okraj Ra* domir. Petdeset hiš je voda porušila, mnogo pa hudo poškodovala. Blizu sto ljudi je utonilo; povodenj je prišla prenaglo in ponoči, tako da se niso mogli rešiti. Utonilo je tudi nad tisoč glav živine, to je skoraj vsa živina okraja. Ceste so razdrte, zato je vsa* ka pomoč skrajno otežkočena. Vlada je poslala na pomoč čete, ki so rešile, ; kar se je rešiti dalo. Bolgarija ima res vsako leto kako hudo nesrečo.
Tudi v Stari Srbiji so bile hude po* pia ve. Mesto Skoplje je bilo pod vodo.
Beg z dežele.
Pri nas navadno s skrbjo gledamo, kako kmečko prebivalstvo zapušča rodno grudo in se seli v mesta, v to* varne. V Ameriki jih pa ta pojav ne skrbi, čeprav je v zadnjih 20 letih padlo kmečko prebivalstvo od 32 na 27 milijonov. Glavni vzrok je v tem, da so začeli zemljo obdelovati večino* ma s stroji in so- človeške roke za ob* delovanje zemlje že skoraj nepotreb* ne. Vsi, ki so na deželi brezposelni, beže v mesta. Pa bodo tudi Američani kmalu videli, kam jih bo to pripeljalo.
Železniška nesreča.
Danes teden se je na turski železni* ci (proga, ki pelje od morja čez visoke Ture proti Pragi) pripetila huda ne* sreča. Jutranji brzovlak iz Trsta je med postajama Schwarzah in Loifarn trčil v osebni vlak. 5 potnikov je mrt* vih, okoli sedemdeset pa ranjenih.
1929.
LETO I.
Ponarejen denar.
Policija v Livornu je zaprla dva člo* veka, ker sta na sumu, da sta penare* j ala srebrne novce po dvajset in deset lir. Ti novci so bili tako spretno pona* rejeni, da jih je prav težko spoznati. Samo barva je za spoznanje temnejša kot pri pravih. Policija je preiskala stanovanje zaprtih, a ni ničesar našla. Vendar je oba zaprta obdržala v za* poru, kajti mnoge okoliščine govorijo proti njima.
Igra narave.
V neki srbski vasi se je porodilo dete, ki je popolnoma zdravo in ži* vahno, a je brez rok.
Z brivno britvijo.
Delavec Pij Vianzone iz Turina se je- že precej časa kregal s svojo ženo Katarino. V nedeljo zvečer je pri?el malce vinsko navdahnjen domov. Par ostrejših besed je zadostovalo, da je Pij poklical svojo jezikavo Katarino
v	spalnico. Ko sta bila izpred oči otrok, je mož potegnil ostro britev in z njo krepko potegnil po ženinih pr* sili. Močno ranjeno so odpeljali v bol* nišnico, delavca pa v zapor.
Žene za mir.
24. avgusta so se zbrale v Pragi za* stopnice ženstva vseh narodov na 6. mirovno zborovanje. Zborovanje je sklicala »Ženska zveza za mir in svo* bodo«. Bog ve, če bodo ženske imele kaj več uspeha kot diplomatje.
Ubežnikovi napadi.
Te dni je »Giornale d’Italia« krep* ko napadel bivšega ministrskega pred* sednika Nittija, ki je bil v listu »Cri* tiča« iz Buenos Airesa napisal tri članke proti fašizmu. Med drugim trdi, da je gospodarska politika fašizma povzročila tako propast, da jo bo tež* ko popraviti. Potem pravi, da je v dr* žavi 800.000 brezposelnih, v resnici jih je po državnih podatkih 202393. Na* to napada po vrsti finančno politiko vladavine in slika vladnega načelnika Mussolinija kot tirana, ki ga čuva 30 tisoč oseb.
Virginij Gayda, glavni urednik »Giornala«, ki odgovarja Nittiju, pra*
vi	ob sklepu, da je Nittiju vseeno, če ves narod pogine, da se le on maščuje za svoj politični polom.
Tržaški žeparji.
Da tržaško mesto vredno tekmuje z drugimi velikimi mesti, za to skr* bijo tudi žeparji. — Preteklo soboto je pomorski kapitan Šime Kozulič dvignil v »Ameriškoritalijanski ban* ki« 10.000 lir. Pri blagajni se je drenja* lo polno ljudi. Naenkrat začuti kapi* tan precej močen sunek. Pa je menil, da ga je kdo le v dren ju po nesreči su* nil. Čez nekaj hipov pa le seže v žep in opazi, da je listnica z bankovci zgi* nila. Tat je bil že seveda daleč. Poli* cija je brž začela delati, da predrzne ga žeparja.ujame.	j ^	^
1929 cmjttl0}
Socialna ustanova.
Občinski svet v Nottinghamu na Angleškem je nastavil posebnega ob* tinskega čevljarja. Ta ima nalogo ho* diti v zimskem času po šolah in pre* gledovati ali imajo otroci neraztrgan obutek. Raztrgane čevlje mora pobra* ti in jih popraviti. Račun za revnejše poravna občina.
V goriškem malem semenišču se otvori s prihodnjim šolskim letom prvi razred liceja, ki odgovarja nek* danjemu šestemu gimnazijskemu raz« redu.
Železniške olajšave so dovoljene udeležencem jesenske velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septem* bra. Naša država je dovolila 30% po* pust. Za prevoz razstavnega blaga ve* lja razen v Nemčiji 50% popust.
Kolera v Indiji.
V	Indiji je reka Ind prestopila bre* gove. Velikanske pokrajine so pre* plavljene. Kadar je pa tam doli povo* denj, izbruhne navadno tudi huda ko* lera. V 14 dneh je že poldrugtisoč lju* di umrlo.
Dober plen.
V	naj živahnejšem delu Pariza so v noči od sobote na nedeljo drzni tatovi vdrli v neko zlatarno in jo naravnost izpraznili: odnesli so dragocenosti v vrednosti poldrugega milijona lir.
Zadnje dneve so neznani tatovi vdrli v zlatarno Guindani v Milanu. Nakradli so verižic, ur in prstanov v vrednosti 225.000 lir.
Na dva kosa.
V	neki veliki žagi blizu Varšave se je pripetila strašna in obenem prav čudna nesreča. Velika žaga je zgrabi* la nekega 18*letnega delavca in ga živega na dvoje prežagala.
Literarni kredit.
V	Parizu je neki založnik ustanovil posebne vrste banko. Dajal bo poso* j ila mladim pisateljem, ki bi radi piša* teljevali, a jih skrbi za vsakdanji kruh Pri tem ovirajo. Najbrže bo moral kmalu svojo banko zapreti.
Svojevrstna reklama.
Neki Parižan je prišel na duhovito misel, kako z vzbujanjem pozornosti delati reklamo. Pritrdil je na letalo 300 kvadratnih metrov širok kos plat* na, ki je bil popisan z velikimi črka* mi. Ko se je letalo jelo dvigati od zemlje, se je platno začelo odmotava* ti in kmalu je plavala po zraku velika rjuha, vsa popisana z vabljivimi re* klamnimi besedami, katere je v nedol* gem času lahko prebral ves Pariz.
Konkordat v naši pokrajini.
Tržaški list »Piccolo« z dne 28. av* gusta piše pod zgornjim naslovom dolg članek o latinščini in italijanščini v cerkvah.
Člankar izhaja od čl. 22. konkordata, ki pravi, da morajo župniki govoriti’ italijanski jezik. Prav! V drugi polo* vici članka pa prehaja na obravnavo o pridigah v slovenščini in nemščini. »Latinski obredi«, pravi, »ni potreba, da bi se spreminjali, toda obredi in listine v tujih jezikih morajo priti za
obredi in listinami v italijanščini: to* rej pred vsako pridigo, vsako molitvi* jo v nemščini ali slovenščini, mora biti pridiga ali molitev v italijanščini, in smejo biti zgolj prestava te.«
»Prestava pridig v tuje jezike se sme v Italiji trpeti le tam, kjer starejši lju* dje ne razumejo še dovolj italijanšči* ne. Zato se pa ne sme čakati za po* splošenje italijanščine in latinščine v cerkvah Italije kakih 40 ali 50 let, do* kler sedanji rod ne izmre; treba je to takoj uvesti in prestave v tuje jezike v italijanskih cerkvah smejo imeti le prehoden značaj.«
»Rimska cerkev mora pomagati pri pobratenju in duhovnem zlitju enega naroda.«
Ob koncu je še povedano, da je zla* s ti po Krasu in v obmejnih krajih do* s ti Italijanov krščansko katoliške rimske cerkve, ki hočejo pravico ho* diti v cerkev in poslušati razlago evangelijev; Cerkev da jim pač tega ne more zabraniti.
Čudna smrt.
Trgovec z živino Srb Milkovič je spremljal v ponedeljek en vagon ži* vine proti Vidmu. Sedel je na vratih tovornega voza. Lepa, mirna noč ga je uspavala, a za večno. Na neki po* staji se je vlak sunkoma ustavil in ne* srečnega trgovca je vrglo pod kolesa. Vsega zmečkanega so ga potegnili iz* pod vlaka.
Stara ljubezen.
Ženin Bucco, doma nekje v Furia* ni ji ima že 77 pomladi na hrbtu. Pa jih rad nosi kot se vidi. Oni dan je obljubil zakonsko zvestobo 56=letni Irmi Piazza. Cerkev je bila natlačena radovednežev, ko je duhovnik poro* čal »mladi« par.
Sreča v igri.
V slovitem morskem kopališču Deauvilleju (Dovilu) na Francoskem je angleški poslanec Walter Deirece priigral čez 2 milijona frankov. Igral* nico bodo morali kar zapreti, ker so se blagajne izpraznile. V zastopanju svojih volivcev pa tisti gospod nemara nima tako srečnih rok.
Težka nesreča.
Brzi vlak, ki veže poljsko glavno mesto Varšavo s francosko prestoli* co Parizom, je vozeč skozi Nemčijo v bližini Kelmorajna skočil s tira. Stroj in 6 vagonov se je prevrnilo. Iz* pod razbitih voz so potegnili 10 mrt* vih in 13 težko ranjenih.
Malajske navade.
Moderni kazenski zakoniki ne po* znajo tako naravnih kazni za zločince kot prebivalci Fidži otočja. Če koga obsodijo na smrt, mu zvežejo roke in noge, močan rabelj ga zgrabi za noge in ga vihti v kolobarju po zraku tako dolgo, dokler ne trešči obsojenec z gla* vo ob skalo in si razbije črepinjo.
Doktorska razprava.
Te dni so na univerzi v Chicagu pro* glasili za doktorico študentko Nellie Vedder. Za svojo doktorsko razpravo si je izbrala nalogo: »Kako se pomiva in čisti posoda«. Za to svoje izvirno delo se je trudila, pravijo, več ko pol leta.
Mesto Kamnik
praznuje letos 700*letnico ustanovit* ve. Slavje bo lepo in prijazno gorenj* sko mesto slovesno obhajalo. „
Naši vodovodi.
Tržaški vodovod.
Trst dobiva potrebno vodo deloma iz Nabrežine (vodovod Aurisina), de* loma iz Žavelj. Dosedanja razpolož* ljiva količina pa ne zadostuje za potre* be tržaškega mesta, posebno ne v po* letnih mesecih, ko ostanejo višje le* žeči deli mesta in zgornja nadstropja hiš brez vode ter pridejo v poštev zo* pet stari vodnjaki.
Že leta in leta, tudi pred vojno, se je proučevala in razmotrivala naprava novega vodovoda. Načrtov je bilo mnogo, in vsak načrt je imel svoje zagovornike in protivnike, dokler ni sedanji župan Pitacco celotno vpraša* nje odločno rešil ter zaukazal graditi novi vodovod, ki začenja pri izlivu Ti* mava (Reka) pri Štivanu (Devin) in sledi deloma cesti v Nabrežino, potem pa krene na desno v velik rezervoar, desno od postajališča Bivio, kjer vo* dovod doseže najvišjo točko. Vodo od izliva do rezervoarja bodo dvigale sesalke, naprej pa bo tekla voda sama.
Delo zelo hitro napreduje in bo kmalu dovršeno. Pravijo celo, da bodo pili Tržačani že pred zimo vodo iz no* vega vodovoda.
Goriški vodovod.
Tudi Gorica je slabo preskrbljena z vodo. Sedanji vodovod iz Kronberga že davno ne zadostuje, posebno ne po lanski in letošnji suši. Pritisk vode je tako slab, da teče voda zelo neredno v višje ležeče dele mesta, kot so grad in Rafut.
Zdi se pa, da bo tudi Gorica kmalu imela dovolj vode, ker se tudi tu dela. Prvotni načrt, po katerem naj bi do* bili Goričani vodo iz Hublja, bo naj* brže opuščen, ker bi izvedba načrta požrla okoli 16 milijonov. Zato se sku* ša rešiti vprašanje vodovoda na ta na* čin, da se vjame voda pri izlivu Mrzle* ka v Sočo (med Solkanom in Plavmi), da se jo potem s sesalkami dvigne v rezervoar visoko pod Sv. goro in po* tem napelje v mesto.
Sedaj se resno proučava izvedba tega načrta, ki bo skoraj gotovo odo* bren, ker stane izvedba mnogo manj in ker je voda prvovrstna, predvsem mnogo hladnejša kot sedanja kron* berška.
Istrski vodovod.
Zgradba velikega istrskega vedovo? da se bo pričela 21. aprila prihodnjega leta. Gradbeni stroški so preračunani na 160 milijonov lir. Vodovod bo da* j al vodo 26 občinam. Na vsakega pre* bivalca bo prišlo 161 litrov vode, seve* da je v tej množini všteta tudi voda, ki se rabi v gospodarstvu. Vodovod bo dobival vodo iz studencev v Čiča* riji, ki so zelo hladni (stalno 12 sto* pinj) in voda zelo okusna. Veliki ba* zen, v katerem se bo voda zbirala, bo imel za 5 milijonov kubičnih metrov prostornine.
Kako je s politiko.
Židovska domovina in boji zanjo,
Iz Palestine prihajajo vesti, da so se v zadnjih dneh nasprotja med Arabci in Judi silno zaostrila. V petek 23. t. m. so v Jeruzalemu izbruhnili nemiri, ki so se razvili v pravo pocestno bitko med Arabci in Židi. Boji so se razširi* ii tudi na ostalo Palestino. Arabske čete so napadle naselbine, ustanovlje* ne od cionistov, posebno Tel Aviv. Mrtvih je menda 600. Angleški vr* hovni komisar je razglasil v Je* ruzalemu in okolici obsedno stanje. Po 6. uri zvečer se nihče ne sme pri* kazati na cesti; več ko štiri osebe se ne smejo zbrati zunaj hiš. Nad Jeruzale* mom krožijo bojna letala in vlaki vo* zijo vanj vojaške čete.
Zakaj ti spori? Zakaj se svetovna javnost tako živo zanima za te narod* ne in verske boje v Palestini?
V času, ko so se po jeruzalemskih ulicah valile razljučene množice in so pokale puške in samokresi, se je v Cu* rihu zaključilo svetovno zborovanje židovstva. In na tem zborovanju so židovski veljaki napravili sklepe, kako naj se razširi in utrdi židovska domo* vina v Palestini. Arabske narodne stranke v Palestini pa so sklepale, ka* ko naj se židovsko naseljevanje v Pa* lestino ustavi in židovski vpliv uniči. Boj gre torej prav na življenje ali smrt enega izmed obeh narodov v Pa* lestini.
Narod brez domovine.
Če naj palestinsko vprašanje prav ra* zumemo, moramo poseči nazaj v zgo* dovino. Židovski narod je bil stoletja razpršen po vsem svetu. V Palestino so navalila druga ljudstva, slednjič so jo zasedli Arabci. Židje so begali po svetu, včasih preganjani in izobčeni iz krščanske družbe; v osamelosti se je izkazala silna inteligenca in žilavost judovskega plemena. Polagoma so prodrli v trgovino, postali močni v bankarstvu; mnogi vladarji so bili ži* dovskim finančnikom dolžniki. Ko je zavladalo načelo verske enakoprav* nosti, so se Židje brž povzpeli do ne* navadne moči. Tako so na primer v bivši »katoliški« Avstriji imeli Judje v rokah najvplivnejše časopise, Židje so odločali v avstrijskem bankarstvu in so imeli glavno besedo na vse* učiliščih, kjer je bil velik del profesor* jev židovskega rodu. Znana je beseda cesarja Franca Jožefa I.: »Moje mi* nistre imenuje Benedikt.« (Benedikt je bil žid, lastnik in ravnatelj velikega dnevnika »Neue Freie Presse?). In prav javno je prišla do izraza moč av* sirijskega židovstva, ko je cesar ime* noval Žida Rotschilda, čigar ded je bil cunjar, za barona in člana avstrijske gosposke zbornice. Pa ne samo v Av* striji, tudi v Franciji, Nemčiji, na An* gleškem in v Ameriki so se Židje po* vzpeli do mogočnega vpliva. Protiži* dovsko (antisemitsko) gibanje, ki se» je sprožilo okoli 1. 1890., je bilo tako bedno in ozkosrčno, da napredovanja Židov ni moglo zavreti.
Toda mogočni židovski narod je
brez domovine. Narod brez domovine pa je le tropa popotnikov, ni pravi na* rod, ki mora biti z žilami svojega bitja vkoreninjen v domačo grudo in de* želo.
To so spoznali cionisti. Teodor Herzl, njih vodja, je po 1. 1880. začel oznanjevati, da Židje niso samo pri* padniki posebnega verstva, ampak da so udje samobitnega narodnega telesa. Treba je utrditi vezi med Judi raznih dežel, zato treba izgraditi posebno ži* dovsko kulturo. Ognjišče vse židovske kulture in idealna domovina vsega ži* dovskega naroda bodi Palestina, pra* stara zibelka izraelskega ljudstva. V Palestini naj se naseli jedro Židov* skega naroda. Židje drugih dežela bo* do iz materinske dežele črpali Židov* sko kulturo in dobivali moči, da osta* nejo zvesti židovstvu. V Palestini naj se osnuje samostojna židovska drža* va. Po drugih deželah pa naj Židje uživajo široko zaščito kot narodna in verska manjšina. To so načela in na* črti cionizma. Oblikovali in potrdili so jih na prvem cionistovskem kongresu 1. 1897.
Cionistično gibanje si je z velikimi težavami in žrtvami delalo pot. Cio* nisti so le majhna, a zelo borbena in delavna manjšina med židovstvom. Saj je med 15 milijoni Judov komaj
140.000	organiziranih cionistov. Ven* dar so cionisti želi uspehe. Nabrali so velikanske svote za naseljevanje ži* dov v Palestino. Poglavitni uspeh pa jim je prinesla svetovna vojna. Cio* nisti so znali izvrstno izrabiti položaj, ki je nastal med svetovno vojno. Po* nudili so angleški vladi pomoč Židov* skega finančnega sveta in židovskega časopisja,— če Anglija obljubi, da bo v Palestini obnovila židovsko domo* vino.
Palestinska država.
Anglija se je v tej stiski odločila, da Izpolni sanje židovskih narodnjakov. Dne 2. novembra 1917. je angleški zu* nanji minister Balfour izdal deklara* cijo (slovesno izjavo), v kateri je an* gleška vlada obljubila, da bo po kon* čani vojni ostvarila v Palestini »narod* ni dom židovskega naroda«, pri tem pa bo varovala pravice drugih narod* nih in verskih manjšin. Po Balfourjevi izjavi so se cionisti odločno postavili na stran Anglije in zaveznikov. Židov* sko časopisje in vplivni finančni krogi nevtralnih držav so začeli odločno podpirati angleško politiko.
Po končani vojni pa se ta zadeva ni rešila povsem tako, kot so cionisti upali in želeli. Pri sklepanju mirovnih pogodb so zmagovalci določili, da se ustanovi palestinska država, ki naj jo po naročilu (mandatu) Zveze narodov upravlja ena izmed velesil. Za Pale* stino sta se zanimali Anglija pa tudi Francija. Italija, ki bi bila po zgodo* vini in veri imela največ pravic do Pa* festine, je tistihmal imela vezane roke, ker je bila zapletena v dolgotrajna pogajanja radi Reke in jadranskega vprašanja sploh. Tako je zamudila le*
po priliko: mandat za upravljanje Pa* festine je dobila Anglija. Dejansko v Palestini gospodari angleški višji ko* misar svojimi uradniki.
Angleži so izpolnili Balfourjevo de* kiaracijo še v tem, da so z vso dobro* hotnostjo podpirali naseljevanje ži* dov v Palestini in njih gospodarski in kulturni podvig. Zveza narodov je vrhu tega določila, naj se ustanovi Ži* dovski vrhovni svet, ki bo imel pra* vico, »sodelovati z angleško upravo pri reševanju gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj, ustanavljati in vo* diti javne naprave, zavode in urade in razviti naravne vire dežele, v kolikor tega ne bo delala uprava sama.« Tako je v ustanovni listini palestinske dr* žave določeno, da imajo Judje v Pa* lestini posebne politične pravice, ki jih grudorodni Arabci nimajo. In an* gleška uprava se je tega vestno dr* žala in krepko podpirala Žide.
Domačini in prišleki.
Palestinska država je bila ustanov* Ijena — zdaj je bilo treba še naseliti Žide vanjo. Zakaj ob koncu vojne je bilo med 730.000 prebivalci Palestine
600.000	mohamedanskih Arabcev,
70.000	kristjanov in le kakih 50.000 Židov. Svetovna zveza cionistov je za* čela po velikanskem načrtu naselje* vati Žide v Palestini. Zbrala je milijo* ne dolarjev, nakupila zemljišča, zgra* dila poslopja, ustanovila nove našel* bine, opremljene z modernimi polje* delskimi stroji, delavnicami, čitalnica* mi, šolami in sinagogami. Po letu 1920. do lani se je v Palestini naselilo okoli
110.000	Židov. Mnogi pa niso uspeli in so odšli, tako da šteje židovska manjšina v Palestini 140.000 duš. Ta manjšina skupaj z Angleži vlada nad vso deželo. Arabci se seveda temu od* ločno upirajo. A tudi kristjanom, ki jih je sicer malo, a imajo močno sta* lišče, ker se krščanski svet zelo zani* ma za »sveto deželo«, ni nič všeč, da Židje uživajo posebno vladno podpo* ro. Zato je dežela polna nemira in ne* zadovoljstva.
16. cionistični svetovni zbor.
Posebej pa so nasprotja narastla po 16. cionističnem svetovnem zborova* n ju, ki se je vršilo letos v avgustu v Curihu v Švici. Na zborovanje je pri* šlo nad 300 zastopnikov židovskih združenj iz 40 dežel. To zborovanje je za ves židovski svet silne važnosti. Na njem se je namreč izvolil Židovski vr* hovni svet, ki ima na podlagi mirovnih pogodb pravico, da zastopa židovski narod pred Zvezo narodov in Anglijo, in sicer glede Palestine pa tudi glede židovskih manjšin v drugih državah. V tem židovskem parlamentu imajo polovico mest cionisti, polovico necio* nisti. Zborovanje je sprejelo sklep, s katerim poživlja angleško vlado, naj krepkeje podpira Jude v Palestini, da bodo iz manjšine postali večina.
Krvavi spopadi in sledeče obsedno stanje v Jeruzalemu pričajo, da Arab* ci niso nikakor voljni, kar na lepem izročiti Palestine Židom. Boj bo v Pa* lestini šel naprej.
Ko pa gledamo prve velike uspehe židovstva, ki si je ravnokar izbralo
svoje mednarodno priznano predstav» ništvo, moramo priznati, da so Židje dosegli, da se je po vojni njih položaj s čvrsto energijo in vztrajnim delom v svetu izboljšal in utrdil.
Angleška trdovratnost v Haagu.
Pogajanja med Anglijo in štirimi za» vezmsKirni državami radi razdelitve vojne odškodnine so se v torek 27. av» gusta v načelu zaključila. Bila so zelo dolgotrajna in mučna. Posebni poro» čevaiec »Piccola«, A. Belletti, piše dne 23. t. m. iz Plaaga:
»V splošni zmedi in neredu je samo to jasno, da hoče angleški finančni mi» nmter ùnowden imeti zahtevanih 48 milijonov zlatih mark 1^225 milijonov lir). Un hoče denar italijanskega ko» va in v majhnem ueìu tudi francoski uenar. ivo je ònowoen napravil raču» ne, je presenečen ugotovil uve dejstvi: da hoče Anglija imeti še 48 milijonov zlatih mark m o a znaša svota, ki jo je Italija aobila navrh kot odškodnino za vzhoane reparacije, 42 milijonov, 'takoj je bnowcien zakričal: »Glejte, kuo je oonesel denar Angliji! Torej lovimo Italijo!«
Ker že okus ne dovoljuje, da bi brez vsakega odpora sprejeli take preveč priproste zaključke in tudi iz strahu, da bi tem zaključkom ne sledili drugi takega kalibra, so štirje zavezniki se» eli za mizo z namenom, da poiščejo denar, ki ga zahteva Anglija, ne da bi pri tem ranili svete in nedotakljive pravice Italije, loda Snowden tolče s pestmi po mizi in ne neha vpiti: »Ho» čem denar od Italije.« Njegovi mož» gani mislijo samo na to.
Medtem pa tečejo dnevi, ne da bi kdo vedel, kako in zakaj. Popoldne se je imela sestati finančna komisija, ki bi, kot so naznanjali, zadevo odločila. Vsa srca so se odprla upanju: slednjič se bo vendar odločilo! Toda Snowden je našel način, da je to sejo pognal v zrak. Zjutraj je izročil belgijskemu ministru Jasparu pismo, ki je pravi ul» timatum (zadnja beseda). Zahteval je, ali bolje rečeno, ukazal, da naj mu zavezniki do 16. ure današnjega dne pismeno sporočijo, koliko so v teh dneh popustili. Snowden se bo seje fi» nančne komisije, ki je bila napoveda» na za 18. uro, udeležil ali pa ne, kakor mu bo odgovor všeč. Snowden ravna, kot je videti, z zastopniki velevlasti, kakor bi bili njegovi služabniki.
Belletti zaključuje: »Tako ne more in ne sme iti dalje. Konferenca postaja tragična burka, v kateri se igrajo za bodočnost Evrope. Če štirje zavezniki ne izvijejo Snowclenu iz rok inicijati» ve, če mu še dopustijo ukazovati, bo Anglija slednjič vse spravila pod svoj jarem.«
Tudi drugo italijansko časopisje ostro napada trmoglave Angleže in jim očita, da radi svojega pohlepa spravljajo evropsko ravnotežje v ve» liko nevarnost. Istega mnenja je tudi vatikanski dnevnik »Osservatore Ro» mano«. Anglija pa enoglasno znova in znova poudarja, da za nobeno ceno ne popusti.
Nekateri listi so namigavali, da ho» če angleška delavska stranka, ki je
socialistične in demokratične smeri, nagajati fašistovski Italiji. Italijanski veleposlanik v Londonu pa je zadevo postavil v pravo luč, ko je objavil čla» nek, v katerem ugotavlja, da si v Haagu ne stojita nasproti fašizem in socializem, marveč Italija in Anglija. To je jasno, saj stranka ni država.
V soboto so štirje zavezniki poslali Snowdenu nov predlog; v njem so mu ponujali znatne poviške in sicer vse štiri države približno sorazmerno. Italija je izjavila, da odstopi Angliji kredit, ki ga ima nasproti Češkoslo» vaški za vojni materijal, in sicer v zne» sku 750 milijonov lir. Ponujani po» viški znašajo 60 odstotkov svote, ki jo je zahteval Snowden; ponudili so mu 28 milijonov zlatih mark na leto. Snowden je predlog zopet odbil. An* glež zahteva, da mu zavezniki popol» noma ugodijo.
Sporazum dosežen.
Vse je kazalo, da se bo konferenca brezplodno razbila. Italijanski in fran»
coski zastopniki so že spoznali, da je skrajni čas, da se negotovost konča, pa naj bo odločitev taka ali taka. Za» htevali so torej od predsednika kom ference Jasparja, naj skliče odločilno sejo, v kateri se bodo pomenili, ali je sploh potrebno, da se konferenca se nadaljuje. Jaspar jim je ugodil. Isto» časno je dospelo Snowdenovo pismo, v katerem prosi tudi Snowden, naj se stvar odloči. Snowden je tudi pred» lagal, naj se za drugi dan skliče pie» nama seja konference.
Jaspar je sklical sejo v torek ob pe» tih popoldne. Seja je trajala do četrt na tri zjutraj. Okoli polnoči so prišli ven Nemci in rekli radovednim časni» kar jem, da je led prebit. Kolikor se se» daj da ugotoviti so Angležem ugodili 75 odstotkov njihovih zahtev. Te dni se vršijo podrobna pogajanja za iz» vedbo Youngovega načrta. Važno pa je to, da se bo Youngov načrt izpeljal in da Evropa ni izpostavljena nejasni bodočnosti.
Kulturni vestnik.
Stoletnica slavnega Goričana.
16. julija 1829. se je rodil v Gorici v Židovski ulici Graziadio Izaija Asco» li, eden najslavnejših italijanskih jezi» koslovcev. Njegovo ime je šlo preko Evrope. Ascoli je bil profesor na aka» demiji v Milanu. V svoji učeni zbirki »Studi orientali« je zastopal mnenje, da imajo vsi jeziki svoj izvor v a zi j» sko»semitskih narečjih. Od 1. 1861. do 1877. je izdajal »Archivio glottologico italiano«. Posebno pa si je ime po» vzdignil s knjigo »Fonologia compara» ta«. V njej se je obširno bavil s primerjajočim glasoslovjem. Druga Ascoli jeva važnejša dela so »Lette» re glottologiche« in »Saggi ladini«, kjer je preiskoval ladinska narečja v Kami ji. Dosti del je prevedenih v nemščino.
Gorica se pripravlja, da dostojno proslavi zaslužnega rojaka.
O šolstvu v sovjetski Rusiji.
Pariški štirinajstdnevnik »Revne des deux mondes« (Obzornik dveh svetov) je v svoji številki od 1. avgu» sta 1929. objavil razpravo »La ruine morale au pays des soviets« (Nravni propad v sovjetskih deželah) s poseb» nim ozirom na šolstvo. Napisal jo je W. N. Kokovcev. Podatki so vzeti, kot trdi pisec, iz sovjetskih uradnih poročil in vzgojeslovnih listov (Revo» luci j a in kultura, Na potih nove šole, Učitelj (sovjetski listi) in Ruska šola v inozemstvu, ki izhaja v Pragi).
Člankar izvaja: Opis pekla zapušča* ne dece je najtemnejše poglavje ruske mladine pod bolj še viško vlado. Prav tako žalostno je stanje javnega pou» ka. Res da je na zunajj dosti boljše od prejšnjega, toda vsebina je strašna, ker gre za cel nov rod, za nravne in razumske moči Rusije, za bodočnost dežele.
Boljševizem hoče narediti iz šole mogočno orodje za propagando, ho» če boljševizirati deco in mladino. Le» nin je rekel: »Odkrito izjavljam, da je šola, ki se ne bavi s politiko, laž in
hinavstvo. Naša naloga je v šoli ista kot povsod, namreč, boj za uničenje huržoazije.« In A. Efremin, pisec ne* kega političnega abecednika, je rekel: »Izkušen vzgojevalec bo meščanske pojme učencev stopnjema nadomestil z revolucionarnimi in bo v njihove duše mesto meščanskega rodoljub ja vcepil ljubezen do delavskih misli.«
Naj več , a sovražnika, ki sta bila so» vjetski vladi pri uresničenju tega p? o» grama na poti, sta bila družina, čuva fica morale in starih običajev, ter prejšnji učiteljski zbor, ki je stal nravno in strokovno precej visoko. Vodilna misel vseh sovjetskih vzgoje* slovnih učbenikov je odpraviti pravice in oblast^staršev. Posebno se pa to vidi v izjavi A. Goihberga, enega naj» odl čnejših sovjetskih pravnikov, ki je naredil načrte za sedanje družinsko pravo v Rusiji. Goihberg pravi, da mora mesto staršev vzeti država. Oa se namere niso čisto posrečile, je vzrok v nravni trdnosti družinskih ve» zi in v pomanjkanju novih učnih mdči.
Kakšne so bile šolske razmere pred oktobrskim prevratom 1. 1917. Na velikanskem ozemlju je bivalo 140 mi* lij ono v prebivalcev. Tq število se je vsako leto pomnožilo za dva milijona. Prebivalstvo je bilo po veliki večini kmetsko. Do 1. 1864. je bilo šolstvo v zelo žalostnem stanju* Istega leta pa so okrajni zbori (zemstva) dobili ne» koliko samostojnosti. Takoj so si po» stavili za najvažnejšo nalogo preme* ditev in zboljšanje šolstva. Oglejmo si razvoj. L. 1856. je bilo v Rusiji 8227 ljudskih šol, 1880. jih. je bilo 22.770. 1915. pa že 116.234 s 8,039.867 učenci. Napredovale so tudi učne metode, načrti, zbirke učil itd. Vse to je bilo seveda premalo za velikansko državo. Zato je vlada hotela vpeljati splošno šolsko obveznost. L. 1906. je tedanji •naučni minister Kauffmann predložil dumi zadevni načrt, ki bi se bil moral udejstviti najkasneje do 1. 1922. Spre» jeti so bili tudi potrebni krediti.
Sovjetska vlada je šolstvo hotela iz»
rabiti v svoje namene. Ljudski komi* sar za šolstvo Lunačarski je 1. 1918. se* stavil pravilnik enotne delovne šole, v katerem je zapisano: da mora sovjet* ska šola postati, vsaj kar se tiče načel, prva med omikanimi sveta. Šola naj bo enotna, pouk splošen, obvezen in brezplačen. Šola je skupna za dečke in deklice. Verski pouk je izključen. Šo* lo vodi odbor, sestavljen iz učiteljstva in učencev nad dvanajstimi leti. Samo splošno nadzorstvo je pridržano dr* žavi. Kazni so odpravljene, izpiti tudi. Šola mora nadomestovati družino.
Za izvršitev tega načrta so bila po* trebna velikanska denarna sredstva. Sovjeti se tega niso ustrašili. V okto* bru 1. 1918. je naučni komisar zahteval za šolstvo 250 milijonov rublov pred* vojne veljave. Ta svota bi zadostovala za pol leta. Komisija za pouk je ta zne* ek brez besede dovolila. Kljub temu pa se lepi načrti Lunačarskega niso izvršili, ker je Lunačarski na X. so* vjetikem kongresu 1. 1922. sam pri* znal: »Našemu šolstvu manjka gmot* na podlaga. Število šol je manjše kot pred vojno in nazadovanje se še ni ustavilo. Stanje učiteljstva je nravno in gmotno obupno.« Lunačarski je tu* di povedal, da so dejanski izdatki za šolo znašali le 36 milijonov rublov, mesto 500 milijonov, ki so bili dolo* čeni v proračunu.
Nravni propad je bil prav tako velik kot gmotni. Otroci so z raznimi zbo* rovanji in sejami izgubili večji del časa, ki je bil namenjen za pouk. Pre* zgodnji natančni spolni pouk je uničil vlak čut za nravnost. Pomanjkanje nravnosti pa zelo pospešuje protiso* eialne nagone, tatinstvo itd.
Spričo teh usodnih posledic je so* vjetska vlada 1. 1923. izdelala nov na* č"t ga šolstvo. Po tem načrtu je glavna naloga šole, ustvarjati dobre komuni* ste in Specialiste za razne panoge so* vjetskega gospodarstva. Pa tudi ta šola s svojimi novimi učnimi načini ni impela. Število učencev na ljudskih šolah je 1. 1927. znašalo 9.800.000. Mnogo je pa še analfabetov. L. 1926. je bilo še nad 57 milijonov ljudi, ki nir-o znali ne brati ne pisati.
Fr. Heller:
ODISEJ SE VRAČA.
Ri];, je v aprilu leta 1911. Zgodnja pomlad je s plohami, skrivanjem in zopetnim pokazanjem solnca., viharji in bedastimi aprilskimi oblaki že pred enim tednom slavila vhod v otoško kraljestvo. Vetrovi so v brezkončnih, pojočih tolpah šli preko dežele: prišli so od juga. Jasno ie bilo, da so došli od daleč in da so delali dolge dnevne pohode, kajti bili so zelo topli. Celo mastni tvorniški dim se je ob njiho* hovih alarmnih znamenjih v veselej* šem taktu dvigal kot sicer. Mestne ce* ste so se rjavosvetlo in čisto umite
Odisej jc znan grški junak, ki je s svojo zvi« tostjo odločilno vplival na zaključek desetlet» ne trojanske vojne. Od porušene Troje se je nas potil domov, a je deset let blodil po morju, preden je dospel do svojega rodnega otoka j Itaka (današnji Krf). — Op. prev.
Tako piše člankar. Mogoče je pre* črno narisal šolske razmere, kar je umljivo, ker je izseljenec, vendar bo slika v glavnem točna. Najvažnejšega pa ni poudaril, namreč pomanjkanja verskega pouka, ki šele prav vzporeja posamezne vednosti med seboj in da* je šoli šele pravi vzgojeslovni pomen. Šola brez Boga ne more imeti bodoč* nosti.
Bodočnost Europe,
Bivši avstrijski kancler (ministrski predsednik) dr. Ignac Seipel je dal du* najskim listom par zanimivih izjav o bodočnosti Evrope. V sledečih vrstah posnemljemo par najznačilnejših točk:
Seipel pravi: »Dvomi o prihodnjosti Evrope niso nič novega. Že davno pred vojno se je predvidevala amerikani* zacija Evrope, rumena nevarnost ali splošen upor črncev proti evropskim kolonialnim velesilam. To nedvomno črnogledstvo o evropski prihodnjosti je prav gotovo znamenje šibkosti sta* rega kontinenta. Najde pa oporo in razlago v celi vrsti dogodkov. Evropa je v primeri z ostalim svetom majhna. Ima tudi malo prirodnih bogastev, ki bi pospeševale gospodarski razvoj; istočasno pa ima tako številno prehi* valstvo, da se ne more prehraniti z do* mačim pridelkom. Vrhu vsega tega pa
bliščale in podeželje ceste so tako le* po vabile k potovanju kot samo v zgodnji pomladi.
24. aprila zvečer sta gospod Filip Collin in njegov zvesti tovariš La ver* tisse pripotovala v Sussex čez eno sta* rih rimskih cest. Za seboj sta imela dolgo dnevno pot. Za cilj sta si bila postavila majhno mestece ob Rokav* skem prelivu, čigar zvonik se je prav* kar pomolil kot pot kažoči prst preko peščene ravnine.' Hodila sta molče. To ie bil tisti molk, ki je za stare prijate* lje prav tako poln vsebine kakor ka* terikoli pogovor. Skupaj sta prekora* kala vso južno Anglijo. Na pot ju je deloma gnalo potovalno veselje zgod* nje pomladi, deloma pa upravičena že* Ija, da bi se zmešala sled detektivu Kenyonu in njegovim strokovnim po* magačem.
»Veste kaj, Invertisse,« je rekel Fi* lip Collin nenadoma, »med potjo sera se nečesa domislil, kar sem nekje
Evropa ni složna ko gre za težka vpra* sanja. Ne morejo se še zbrisati posle* dice velike vojne; zagrenjenost in nalaganje odgovornosti ter bremena vojnih dolgov le na ena ramena so ve* like ovire, da bi se porodila zavest ev* ropske skupnosti.
Toda kakor je brezmiselno vse črno gledati, tako je tudi napačno vdajati se varljivim nadam. Napačno bi bilo trditi, da se bo nevarnost sama po sebi razblinila in da nas čaka sijajna bodočnost brez našega sodelovanja. Nič pa ne prinese hujše škode evrop* ski skupnosti kot prepričanje, da je treba za varstvo miru svoje sosede pritiskati, v strahu, da ne bi postali nevarni.
Cankarjev »Hlapec Jernej« pri Rusih.
Sovjetska državna založba v Mo* skvi je 1. 1927. izdala ruski prevod Cankarjeve povesti »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Prevod je oskrbel L. A. Šeremetjev, predgovor pa je na* pisal Lel j. Pisec predgovora obravna* va Cankarjevo življenje od prvih po* četkov do smrti. Podatki niso vsi toč* ni; nekateri so celo pretirani. To pa ni nič čudnega, kajti Rusi nimajo na razpolago nikakih virov. — »Hlapec Jernej« je sedaj prestavljen v češčino, ruščino, italijanščino (dvakrat), fran* coščino, nemščino in romunščino.
bral; namreč, da so Pariz, London H osrednja Afrika edini kraji, kjer člo* vek lahko dobro živi. Zdi se mi, dr "e to zapisal nek; čudaški, lord v e" knjigi. Rad bi vedel, ali so tudi drugi tega mnenja.«
»Ne vem, profesor, ker nisem bil nikoli v osrednji Afriki. Kar zadeva mojo osebo, se mi zdi, da lahko po* vsod povprečno enako dobro živim.«
»Tudi meni se po navadi zdi tako. Toda včasih, n. pr. sedaj na pomlad, obrnem stavek in rečem, da človek povsod živi enako slabo.«
»Počakajte, dokler ne bova v kaki stari krčmi tam gori v mestu nove* čerjala; potem boste stavek še enkrat obrnili. Šest ur je že, odkar nimava grižljaja v ustih.«
Pozen mrak tistega večera je videl, kako sta Filip Collin in gospod Laver* tisse s prižganimi pipami postopalo no majhnem mestu ob Rokovskem preli* vu. Mesto je bilo še skoro neoblizano
Olcno v svet.
Spori se širijo.
Že delj časa je med Buharinom in oficielnim boljševiškim vodstvom via* dalo ostro nasprotje. Pretekli teden se je izvršilni odbor kominterne (vod* stvo komunistične stranke) odločil in je Buharina izključil iz stranke ter mu vzel vse službe. Buharina dolže, da je hotel uvesti kapitalizem v bolj* ševiški gospodarski red.
Poljske težave.
V poljski notranji politiki se na je* sen pripravljajo veliki preobrati. Splošno se govori, da bo maršal Pil* sudski zapustil politično življenje. Ba* ie ga k temu koraku sili slabo zdravje.
Drugi so pa mnenja, da ne bo šel le Pilsudski, marveč celo ministrstvo Svitalskega. Pojavljajo se namreč močne struje, ki niso zadovoljne s protiparlamentarnim delom vlade, v kateri sede večinoma polkovniki in generali. Ob nastopu Svitalskega, se* danjega poljskega ministrskega pred* sednika, ie Pilsudskijeva stranka, go* vorila, da se začne zdravo politično življenje v državi. Mesto tega pa je za* vladalo splošno razočaranje in tudi gospodarske krize. Toda ni dvoma, da se bo Poljaka, ki je do zdaj poka* zala toliko življenjske moči, tudi iz teh težav dobro rešila.
Nova politična sila?
Praška »Narodna politika« je pri» nesla dolg uvodnik o zbližanju Polj» ske in Češkoslovaške. V Varšavi so baje zelo pripravljeni skleniti tesne kulturne, politične, gospodarske in vojaške stike s sosedno slovansko dr»
žavo. S tako zvezo bi se politični ugled Male antante (trozveze med Češko, Romunijo in Jugoslavijo) moč» no dvignil. Beneš, češkoslovaški zuna» nji minister, dela močno na to, da bi se tudi Bukarešt in Belgrad približala Varšavi.
Tam so pridna in poštena dekleta,« tako so se pomenkovali nekoč fantje, ko so si prihajali k nam zbirat neve» ste.
In danes morda mislite, da nismo več take. Res je polno mlajših, ki s svojo nago modo in obnašanjem daje» jo vsa žabeljska dekleta javnosti v zobe. Toda so še druga. Res pa je zo» pet, da se ne mislimo oblačiti kot naše babice z visokimi ovratniki in krili, da so ceste pometale. Č. g. župniku damo popolnoma prav, da nas svari, a prve naj nastopijo pravo pot tiste, ki so ta» ke, a menijo, da so drugačne.
Iz goriške okolice.
Vrtojba. — V petek smo pokopali Fr. pl. Locatellija. Rajnik je bil nič manj kot 30 let župan naše občine. S svojim vestnim gospodarstvom in premišljenim nastopom si je pridobil spoštovanje vseh Občinarjev. To je tudi pokazal lepi pogreb, ki se ga je udeležila skoraj vsa Vrtojba. Mir nje» govi duši, družini pa naše iskreno so» žalje!
Vrtojba. — (Smrt.) — Dne 19. t. m. popoldne je vrtojbensko pokopa» lišče sprejelo v svoje naročje Anico Sobanovo, 16 letni cvet dobre krščan» ske družine. Že zgodaj je zagorelo v duši hrepenenje po vsem, kar je blago in lepo. in ko je v Vrtojbi vstala Ma» rijina družba, je Anica vsa srečna hi» tela v varno naročje njenega vrteča.
Ko je potrkala na vrata smrtna bo» lezen, so prišli na dan sadovi, ki jih rodi presv. Evharistija, sadovi, ki zore na gredah Marijinih.
Dne 26. t. m. je bila sveta maša za» dušnica. Dekliška in ženska Marijina družba sta se udeležili v polnem šte» vilu ter poklonili Anici dar, kakršnega ji svet ne more dati, dar vzorno»zbra» nega skupnega sv. obhajila.
Solkan. — (Žrtve Soče). — V zadnjem času je zahtevala naša bistra hči planin dve žrtvi. Dne 15. t. m. je nri kopanju vtonil 22»Ietni mladenič Stanko Strgar,, dimnikar v Tolminu. Par dni pozneie je pa Soča potegnila v svoje hladne valove 64»letnega An»
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Imenovanje. — Č. g. kaplan Janez Eržen je imenovan za župnega upravitelja v Lomu. Za kaplana v Idrijo pride novomašnik č. g. Ivan Budin iz Mirna. — Upamo, da bomo še nekaj tednov imeli priljubljenega g. Eržena v svoji sredi.
Osebna vest. — Glavni zdrav» nik bolnišnice g. dr. Braggion se je vrnil z dopusta in zopet redno po» sluje.
V kroniko. — V soboto se je v Idriji vršila prva poroka po novih predpisih konkordata.
Novi grobovi. — Umrli so:
Janez Jordan, rudar star 29 let. Gosp.
Alojzij Kosmač, rudn. poduradnik in posestnik, star 63 let. Anton Močnik vp. rud. voznik, star 77 let. — N. v m. p.
Ponovitev. — Konservatorist g.
Anselm Grand je tudi v nedeljo pri vseh sv. mašah sodeloval z njemu lastno izurjenostjo. Daši Idrija ni zadnja v glasbenem oziru, je vendar to izvajanje našlo dosti občudovanja.
Idršek. —- Zopet je odšel iz našega kraja en fant v Belgijo. Kmalu bomo imeli vse mlade moči v svetu. — Od» kar je dotični tat okradel posestnika Lapajneta, imajo mlekarji mir pred njim. Sedaj se je najbrž obrnil dru» gam. Iz tega pa je jasno, da je bil ve» dno eden in isti.
Sp. Idrija. — (Iz popotne tor» b e.) — V zadnji štev. je neki romar
opisal potek praznika v Sp. Idriji dne ___________v______________v_________
15. avgusta. Daši sem zelo oddaljen, | to m!) — »Bomo šli v Vel. Žablje!
sem se vseeno odločil proti Sv. Luciji v.Sp. Idrijo. Res, lepo je bilo in sklenil sem, da se te božje poti še udeležim. Vendar naj mi ondotni vaščani opro» ste, ako tu navedem neke nerednosti, ki gotovo niso v kras vasi in ne v va» bilo tujcem. Na Sredi vasi, na najlep» šem mestu je celo skladišče kot les, drva, oglje, pesek itd. Tisti prostor bi se uporabil in uredil v kak vrt ali dru» gačen okras. Na pokopališču sem opa» zil cele podrtije. Zvedel sem, da je del pokopališča pred tremi leti poškodo» vala velika povodenj, toda čudno —-še danes čaka na popravilo. Potem sem šel v gostilno, kjer sem precej časa čakal, da sem v gneči dobil kaj okrepčila. Poslušal sem, kako so se ljudje jezili zaradi vode. Kot sem po» vzel iz govorenja, bodo imeli v Sp. Idriji kmalu vso vodo gotovi ljudje v zakupu. Vaški vodnjak je pa baj'e vedno bolj črpan; včasih za nekaj ur sploh usahne. To se mi je pa zdelo čudno posebno vsled tega, ker sem s sosedne mize, kjer so sedeli baje Idrij» čani slišal iste pritožbe. To bi pa ne smelo biti, ker obča korist je pač več kot potreba posameznika. Svetoval sem svojemu sosedu, naj se za to stvar obrnejo na g. obč. načelnika in on bo gotovo potrebno ukrenil. To le mimo» grede, glede ostalih navedenih stvari naj pa prizadeti uplivajo, da se od» pravijo. Vpoštevati namreč morate, da boste imeli vedno ob praznikih dosti romarjev » tujcev, — dosti oči pa veliko vidi.	Popotnik.
Iz Vipavske dolžne.
Vel. Žablje. — (Besedo dekle»
od kulture, kajti kopališki gostje ga še niso bili odkrili. Ležalo je prav ta» ko sivo in neopaženo, kot je menda ležalo takrat, ko je Viljem Osvojeva» lec tam blizu stopil na suho. Srednje» veška cerkev je bila edina stavba, s katero se je lahko ponašalo. Vse ozke uličice so neizogibno peljale v prista» nišče, v katerem je bilo prostora za največ šest ladij. V njem je bila se» daj samo ena ladja in nekaj ribiških čolnov. Filip in njegov prijatelj sta malomarno pohajkovala po kameni» tem obrežju, dokler nista dospela do konca. Tam sta se ustavila in buljila preko preliva, ki se je zdelo, da se mirno in sivo izliva v neskončnost. Samo v dolgih presledkih se je po» svetilo ž neke ladje tam daleč zunaj.
Nenadoma je nekaj prekinilo mir aprilskega večera. Harmonika, prist» na švedska harmonika se je oglasila s svojim potegnjenim petjem na edini i ladji v pristanu. Filip je obstal in za» !
čel na vso moč buljiti v sivi mrak.
»Kak švedski mornar, seveda,« je mrmral, »ali... Lavertisse, to je, ka» kor resnično živim, švedska Udi'1! Albertina, Gothenburg.«
»A tako, iz vaše dežele, profesor?«
»Da, iz moje stare dežele. Kaj le igra? Ah, saj sem si mislili
»V globokem Rokavskem prelivu je jadrala ladja prelepa . . .e
Neizpodbitno resnično ...«
»Ali ni čas, da bi zlezla v posteljo, profesor? Jutri naju čaka hud dnevni pohod.«
»Počakajte še malo. mogoče bo še kaj igral.«
Harmonika na ladji, ki je za nekaj trenutkov utihnila, se je zopet oglasi» la. Lavertisse je poslušal, pol, ne da bi umel, pol zgrabljen, celo vrsto tujih, potegnjenih, otožnih, okornih, razpo» sajenih napevov. Sedaj so cokljali kot l težki čevlji po deželni cesti, sedaj so i
bučali in pometali kot krila čez pie» sišče, nato so tožili v prestankih, ki so ga silili k smehu, končno so divjali v brezkončnost po taktu, ki je njego» ve noge nehote potegnil za seboj. Fi» lip je nepremično stal na njegovi stra» ni in poslušal; oko pa je uprl v ladjo. Končno je tam zunaj utihnilo. Filip je odmaknil pogled od majhne ladje in se obrnil proti mestu.
»Kako gane majhna pesem srce,« je mrmral. »Pojdite, Lavertisse, greva spat. Jutri imava pred seboj dolgo pot, kot ste pravilno rekli.«
Kako bo ta pot dolga, je Lavertisse zvedel šele drugo jutro. Ob pol osmih ga je Filip zbudil.
»Predolgo spite, ljubi prijatelji. Ako hočete končati s pripravami za odhod, morate takoj vstati.«
Lavertisse je ves zaspan zrl v Filipa.
»Odhod?«
»Da. Ladja odide v poldrugi uri. In prej bova vendar zajtrkovala.«
dre j a Štrosarja iz Sedovca pri Ravni* ci. Pri »koritu« se je hotel iti kopat. Najbrže se mu je na skalah spodrsni* lo in je padel še oblečen v vaio v j e, ki ga je odneslo. Naj jima bo Bog milost* ljiv sodnik!
Iz Gor.
Tolmin. — (N o v i stalni uči* telji. — Elektrarna. — Novo županstvo. — Plesi.) — Pisme* no izkušnjo za stalne učitelje so na* pravili sledeči: Filli Andrejina, Moč* nik Herta, Rutar Ljudmila, Rutar Štef* ka, Rutar Mirko, Rutar Anica iz Ča* drga in Gabršček Ludvik iz Volč.
Tukajšnjo elektrarno je pred časom prodal g. inž. Oskar Gaberščik neki italijanski družbi v Rimu (Società anon. eletro * ferroviaria italiana). Od 1. avgusta dalje vodi elektrarno že nova tvrdka.
Urade županstva so že prenesli v novo poslopje, kjer tudi že uradujejo od 12. t. m.
Pri nas se vsako soboto, včasih še celo med tednom pridno prirejajo pie* si. Udeležujejo se jih pa po večini sa* mo letoviščarji, ozir. letoviščarke. Med domačimi dekleti so le redke izjeme.
Log pod Mangartom. — (Dve ne* sreči. — Odpuščeni dela v* c i.) — Dne 22. julija je 12 letni deček Vinko Domevšček nabasal steklenico s karbidom in vodo, da bi se igral. Ste* klenico je razneslo in mu razstrelilo trebuh, da so revčku visela čreva iz života. Peljali so ga v goriško bolnico — in fant je proti vsakemu pričakova* nju ozdravel. Tisti dan, ko so Vinka pripeljali domov, 17. avgusta, se je v Rablju smrtno ponesrečil 62 letni Ma* ti j a Černuta, cerkveni ključar v Logu. Bil je na mestu mrtev. Pogreb se je vršil v nedeljo v Rablju; mnogo Loža* nov in rabeljski rudarji so pospremili na zadnji poti moža, ki je bil eden naj* boljših očetov in gospodarjev v naši fari. — Ta teden so odpustili okoli 100 delavcev pri električni centrali. To je za mnoge družine hud udarec.
Ruti nad Volčami. — (Prvi glas.) — Iz naših hribovitih Rutov se ni še nobeden oglasil v »Novem listu«, po katerem tudi mi prav radi segamo. Zato nam bodi' danes odmerjen maj* hen kotiček. — Pred kratkim je umrl po dolgi bolezni šestdesetletni Jur* man Simon. Nekaj tednov pred nje* govo smrtjo je šel mladi gospodar v belgijske rudnike. Tudi več drugih go* vori o izseljevanju. Toda če malo po* mislimo, moramo reči, da je pri nas še dosti neobdelane zemlje in drugič, da bi se obdelovanje dalo po pamet* nih naukih in izkušnjah še dvigniti. O tem se raje pomenimo, ne pa o iz* seljevanju!
Šentviška gora. — (Gad jo je pičil.) — Predzadnjo soboto je 50= letno Katarino Makuc pičil gad. Ker je bila sama doma in si ni znala za* dostno pomagati, je prišla prepozno k zdravniku, ki je ni mogel več rešiti. V nedeljo ob 11. uri je nesrečnica med hudimi 'bolečinami umrla. Pokoj nje* ni duši!
Otalež. — (Zdrav rod.) — V do* polnilo je še treba povedati, da je pred kratkim umrli 93=letni Zaravnar kot 12 letni fantek nosil delavcem pri zidanju nove cerkve tobak iz Trat od sv. Antona. Zalagal je s tobakom vse dolge vrste nosačev, ki so v koših na hrbtu nosili v roboto pesek iz Idrijce do stavbišča. Preživel je šest duhov* nov, ki so službovali medtem v Ota* ležu. Za rajnim Zaravnarjem sta men* da najstarejša moža v fari Gregorc iz Lazca in Zimovc iz Otaleža, ki sta oba že v 88. letu in še vedno čvrsta in zdrava. Pa saj ni čudno, da je tako zdrav naš kraj. Moral bi kdo gledati samo ob košnji, ko vsak, kdor more gibati, gre v planino v Pluženjski in Bevkov vrh. Dolge vrste koscev in gra=, bivčen se premikajo po strminah in vlačijo po drastah do poti cele gore sena naloženega na vejah. Radi dela je zdravje in tako visoka starost.
Letos je košnja sena bogata pri nas, žetev pa srednje dobra. Je pozimi po
zbrisih mnogo ozimine pozeblo. — Pred mesecem so se spet nastanili pri nas orožniki v novi hiši blizu šole. Zadnjih par let so hodili sem iz Cer* kna.
S Pivke,
S Pivke. — (Popotni vtisi.) — Opravki so me zanesli na Pivko. Ho* teč si malo ogledati in spoznati ljudi, sem se zamudil nekoliko dalje. Preko* lesaril sem vso Pivko po dolgem in po čez. V Postojni, največjem njenem središču, imajo čedno cerkev, prijaz* nega gosp. dekana in pridnega kapla* na. Najkrasnejša se mi je zdela med več lepimi cerkvami cerkev v Št. Pe* tru, tem železniškem križišču južne kraške Pivke. Ravno to nedeljo 18. avg. se je vršila ljubka slovesnost od* kritja in blagoslovitve res prelepega kipa Male Cvetke v navzočnosti šte* vilnega ljudstva in vojaštva s častniki in polkovnikom na čelu. Isto nedeljo se je vršil shod Marijinah družb v Tr* nju. Vleklo me je tja .Hiša božja je bila v zelenju in cvetju, pred njo trije lepi mlaji. Nova prostorna cerkev pol* na skoraj samih Marijinih hčera s sve* tinjami in trakovi na prsih. Veleč. g. Cigoj iz Gorice je pridigal iz dna duše in srca kakor on zna. Častiti duhov* ščini in pridnim dekletom, ki so prir o* mala s cele Pivke od Bukovja in Stu* denega pa do Trnovega, Košane in Jelšan, vsa čast in hvala. Opazujoč ljudi, posebno mladino, žensko nošo, obnašanje, pobožno zbranost po raz* nih cerkvah in krajih sem se uveril, da so Pivčani od modernega sveta do* sti manj okuženi kot v bližini velikih mest. Videl sem, da je vsa duhovščina dobra, požrtvovalna, da vlada med n jo in ljudstvom prisrčna zveza. V tem se posebno lepo spominjam trnskega g. vikarja. V celoti so Pivčani moralno zdravi, verni in pošteni ljudje. Kra* ševci naj bi se raje tja gor ozirali, ne pa po tržaškem močvirju, katerega strup pokonču je zdrave sokove našega rodu.
»Ladja odide?« Lavertisse*ove oči so bile večje kot čajne čašice.
»Kot čujete. Danes zjutraj ob pol sedmih, ko ste še spali, sem najel »Albertino« iz Gothenburga. In točno ob devetih odplujemo na Švedsko.«
»Na Švedsko!« Lavertisse*ov obraz se je podaljšal, da je bil dolg kot de* žela, o kateri je govoril. »Pa vendar ne boste ... Pa vendar ne mislite ...«
»Pač. Nameravam potovati domov. Dolgo je že, odkar sem bil doma, in spremembe sem potreben. Ker pa ni osrednje Afrike ... ako mi hočete de* lati družbo, imate še poldrugo uro časa.«
Vožnja ladje »Albertina« se ni od* likovala po nobeni pomembni dogo* divščini. Severno morje je bilo pokoj* no. Solnce in beli pomladni oblački so se svetlikali in majhna ladja se je sa* mo toliko zibala, da se je Lavertisse po enodnevni samoti v kabini zopet lah* ko pokazal na krovu. »Albertina« je
bila namenjena za ribji lov. To pot je prvič vozila potnike. Ti potniki so vzbujali zanimanje v zelo visoki meri. Nobeno skoparenje pri plačilu, na* sprotno pa — vsaj pri enem potniku — nenavadno zanimanje za kuharjeve koncerte na harmoniko. Plavala sta v zlatu, pa sta si najela »Albertino«, me* sto da bi potovala z razkošnimi parni* ki. Mogoče je to naredila harmonika? Kapitan je sklenil, da bo takoj, ko do* spe domov, najel najbolj muzikalično posadko, ki jo bo mogel dobiti v me* jah svoje rojstne deželice, kajti tako prevažanje potnikov se je izkazalo kot desetkrat bolj dobičkanosno kot na prevažanje slanikov. Tako je »Al* bertina« polagoma (za kapitana pa, ki je potnikoma računal hrano na dan, še prehitro) dospela v Skagen in se zibala na kratkih, zelenih valovih Kattegata. In potem, deset dni po odhodu iz Sut* bury*ja, so se iz srebrnosive megle po* kazale sive skale Bohuslans*a in »Al*
bertina« je zajadrala proti Gothenbur* gu, medtem ko je kuhar na Filipovo zahtevo stal pri krmilu in igral gale* bom vse pesmi, kar jih je znal. Nepo* sredno pred solnčnim zahodom so pri* pluli v Gothenburg. Filip je stisnil ro* ko otožnega kapitana, ki mu je dal svoj natančen naslov, in po sedmih letih prvič stopil na zemlji svojih oče* tov na suho.
II.
»Strela, kakšna železnica je to, pro* fesor? Dvojni tir bi ne zavzel več pro* štora kot cestna železnica v Parizu. In zakaj sploh ne polagajo dvojnih ti* rov? Saj imajo vendar dovolj pro* štora, kaj?«
»Da, prostora bi že bilo dovolj. To* da, ali mi verjamete ali ne, vendar v moji deželi najbolj manjka prostora.«
»Vsekakor pa ne za smrekove goz* de, profesor!«
(Dalje.)
Iz Reške doline.
TrnovosBistrica. — (Popravek.) — V 21. številki »Novega lista« je bil objavljen dopis o slovesu č. g. dekana Janka Dolenca, ki odhaja iz fare. — Dopisnik je pisal, da je bil č. g. dekan priljubljen in da mu farani žele take* ga sprejema na novem mestu kot ga je bil deležen 6. junija 1. 1926. ob pri* hodu v Trnovo. Od zanesljive strani smo pa zvedeli, da je dopis, le ironija in da so preč . g. dekana tedaj vse prej kot lepo sprejeli, kar je bilo sad gonje od strani nekaternežev, ki so se v tisti dobi postavljali s svojim »liberali* zmom.«
Uredništvo torej prav gotovo ne privošči odhajajočemu gospodu take* ga sprejema nikdar in nikjer.
Košana. — (Zvonovi.) — Kosam ski zvonovi še zdaj ne pojo. Vliti pa so že in kadar jih vladna komisija po* trdi, da imajo lep glas in dober ma* ter i j al, jih bomo z velikim veseljem pripeljali v naše vasi. Nekateri jih prav nestrpno čakamo; stari ljudje pa Boga prosijo, naj jih pusti tako dolgo na svetu, da bi še enkrat slišali glas domačega zvona. Lepo je to hre* penenje po zvonovih, še lepše pa bo, če bo zvonov glas vsem starim in mia* dim tudi božji glas.
(Izraba vode Reke.) — Že več let merijo našo »velko vodo«, da bi izrabili njeno vodno moč v korist Trsta. Lani in letos pa kopljejo in na* pravljajo jezove in merijo, kako viso* ko bodo morali preložiti cesto in ko* liko naše rodovitne zemlje bo prišlo pod vodo. Sedaj delajo in betonirajo jez pri Fužinarju in kopljejo temelje pri Jesihu. Bojimo pa se, da nam vza* mejo naše parcele in ne bomo imeli nikogar, ki bi se potegoval za naše koristi.
S Krasa.
Temnica. — (Še ni previdno* s ti!) — Predpreteklo soboto popol* dne se je smrtno ponesrečil 25*letni Trampuž Angelj. Zbiral je staro že* lezje in strelivo. Medtem je bila tudi stara, že zarjavela granata. Po nesreči se je kapselj razpočil in je fantu od* neslo vse prste na levi roki. Zadobil je tudi po ostalih delih telesa več težkih poškodb. — Čudno je, da je ravno isti mladenič že lani pri podob* ni nesreči zgubil eno oko in tri prste na roki.
Iz gornjega Krasa. — (Goljufi* j a.) — Na praznik M. b. 15. avgusta se je pojavil v Danah in Kačičah pri Rodiku neki človek, ki se je predstavil kot zastopnik neke zavarovalne družbe. Korakal je zelo oblastno od hiše do hiše in zahteval, da mu gospo* darji izročijo zavarovalne police, češ, da po novem zakonu niso več veljavne ter se morajo nemudoma nadomestiti z novimi. »Kdor mi noče izročiti po* godbe in povišati zavarovanja« — je trobil nadalje — »bo hudo kaznovan«. Nekateri so mu verjeli in ga ubogali misleč, da je res ravnokar izšel kak tak vladni odlok. Ustil se je, da ve postave, da je bil v šolah ter da je doma iz Gročane. Nekateri pa pravi*
jo, da so tega človeka večkrat videli na semnju, ko je mešetaril pri kupčiji s kravami.
Št jaški Vrhovi. — (Kaj s e vidi in sliši.) Če nisi še imel sreče uži* vati kdaj lep razgled in dober zrak, pridi enkrat gori. Še vina dobiš, prist* nega vrbovca, prav za pasje dneve. Mi ga seve ne pijemo več iz raznih vzro* kov. Očka tam gori pod vejo so izna* šli en tak vzrok in tudi protizdravilo. Rekli so, ljudje ne pijejo, ker žvenka nimajo, da pili lahko bodo, naročimo jim vodo. Kaj ne, pametna misel in vsega posnemanja vredna. Vendar se dobi še vina, čeprav ga nekateri drže do zadnjega, ko ga bomo pili lahko zastonj. Upajmo! Saj pravi tudi gospa Neta, da jo drži upanje pokonci. Na* ša dobra trgovka namreč. Prej smo morali hoditi na vse kraje po tisto pest soli in moke in mrvo cikorije, se* daj se nas je usmilila ona in nam pre* skrbuje vsega, še več, kot smo želeli. Še čevlje dobiš, pa prav poceni so. Pete se prikrajšajo in za sedanje suho vreme imaš obutek kot nalašč. Še tisti predpasniki manjkajo iz vojnih let iz papirja, kateri so bili jako pripravni tudi za močnate skuhe.
Zadnjič enkrat je prišel doli eden, naj mu izmenjam 500 lir. Kaj je neki mislil? Pa mi jih posodi do jutri. Sa* mo ko bi jih imel, do jutri pa že. No, komaj sem se ga odkrižal, ti prileti onegava Mica: »Bognedaj mu kaj da* ti.« Ne boš nikdar več videl. Je že me* ne nasmukal. Tak je svet. Vse do ju* tri, kajti jutri je vsak dan, še sodniji se bomo izgovorili na jutri. Tako je recimo z denarjem. Z dolgovi? Bo, bo, bo, samo kdaj bo. Enkrat, dvakrat ne plačaš, dolg raste, in čudom se čudiš, kdaj ti je zrastel čez glavo. Je rekel zadnjič oni, ko so mu prinesli papir: »Za hudirja, kaj bom prodal kravo?« Raje danes kravo kakor jutri hišo. Žalostno je na naših Vrheh, da smo za take stvari kesni in nerodni. Za čik in kakšne neumnosti je denar, za potre* be pa ne. Je prav rekel na občnem zboru, da imamo hranilnico za kravo, ki bi jo radi samo molzli. Zakaj tako malo cenimo domačo zadrugo, zakaj ne nosimo denarja domov, ampak ra* je v banke, da se mastijo drugi, ko bi doma nrišlo marsikomu ob neugod* nem času za krvavo potrebo. To je krivo nezaupanje, ki se bo maščevalo.
Pretekli teden smo imeli mlatilnico v vasi. Čeprav so že prej večinoma omlatili, vendar je dal dobri Bog še vseeno toliko, da smo rabili tudi stroj. To so gledali otroci, kakor kako ko* medijo, seveda tudi veliki otroci. Kaj* ti v naši vasi je radovednost jako sta* ra navada. Ko je kaka poroka, se na* bere na glavnem trgu več ljudstva ka* kor ob največjem sejmu v letu; po vseh oknih, hodnikih in verandah, še celo po strehah jih je. Bale pa že celo ne smemo več po dnevu voziti skozi vas. Kaj niso zadnjikrat pogledali no* vemu Dolenjcu celo v posteljo, jeli notri volna ali morska trava. Saj je bila do nedavnega časa še razvada ho* diti pod okni poslušat, če se zvečer moli v hiši. Gorje jim, kjer niso zve* čer molili, če so koga opravljali.
Imeli smo zadnji čas tudi velik - kres tam Prek*sonca. Pravijo, da je zažgal za kratek čas in pa, ker je suša, da se ni moglo gasiti. Če mu bo šlo zmeraj tako po sreči, ga ne bodo nik* dar dobili, čeprav mora živeti prav blizu nas. Škoda, da . ni več tistih skopcev.
Pri nas popravljajo javna poslopja. V šoli so lepa nova zelena vrata, ka* terim se vidi, da so izvrstno delo, ki delajo vso čast mojstru, ne pa po* slopju. Popravili so tudi staro župni* šče. Namreč zidovje na dvorišču, v kit* hinjo pa še zmeraj teče. Kdaj bodo pa popravili stanovanje za kurata, se še ne ve. Zaenkrat še ni treba, ker imamo redno službo božjo kljub temu. Tudi pravijo, da bi sedaj stalo preveč. Eni pa, da ni treba, ker je že itak vse pod streho, kuhinja in sobe. Tretji pa ča* kajo, kdaj se bo samo začelo. Vsak ima svoje predloge in načrte. Upamo, da se bomo oprijeli enega ali drugega, posebno sedaj, ko bo Štjak povišan v župnijo. Sicer bi — po pravici rečeno
—	lepo župnišče popolnoma pokazilo naše lice. Bomo videli, kdo se bo prej naveličal čakati. Gospodu kuratu da* jemo pogum še zanaprej. — O razboj* nikih se pa ne sliši več, najbrže uživa* jo sadove svojih slavnih del.
Iz tržaške okolice.
Iz Brega pri Trstu. — (Naše kmetske razmere. — »V a 1 i«)
—	Že od pamtiveka imajo vasi Rie* man je, Log, Boršt, Bo (j un c. Dolina in Kraglje skupno ime »Breg«. Saj je znana naša vinska kapljica »brežan* ka«. Nekateri nas hočejo narediti zn Istrane, smo pa le bolj na Trst nave* zani. — Pa še par drobnih novic. V nekem dopisu iz Ricmanj se je bralo, da ni nobene kupčije z vinom. Nekaj je res, vendar ie naša »brežanka« v trza* ški okolici dosti vpoštevana. — Suša stiska tudi nas. Kaj bo? Včasih smo imeli dosti češpelj. Ljudje so jih po večini posekali, ker niso nič kaj ob* rodile. Hruške so pa no večini črvi spodjedli. Z drugim sadjem je po* dobno. — Večina naših njiv leži v nizkem svetu ob morju v tako zvanih »Valih«. Svet je nanosilo morje. Tam ie bilo včasih precej rodovitno. Danes je pa drugače. L. 1921. je tržaška mestna občina zgradila v »Valih« vo* dovod. Z mogočnimi električnimi se* salkami črpajo vodo in svet se je — posušil. Je ravno tako suho tam doli kot na vrhu. Morda bo boljše, če se bo Trst preskrboval z novim vodovo* dom in bodo naše njive v »Valih« zo* pet dobro namočene.
Sv. Ivan pri Trstu. — Pred več kot enim letom smo dobili električno luč samo v dveh ulicah. Zdaj raztezava j o električno luč po vseli svetoivanskih ulicah, in sicer za cestno razsvetljavo. Upamo pa, da bomo v kratkem rabili električno luč tudi v vseh hišah. •—"Na Bonom ovem zemljišču popravljajo staro tovarno, ki bo vnaprej vojašni* ca. K nam pride polk topništva skupno s poveljnikom apuljskim vojvodom (Duca delle Puglie), ki bo stanoval v gradu Miramar. Dne 9. avgusta se je
vršilo romanje na Barbano. S poseb« nim parnikom se je odpeljalo tja 206 oseb. Romanje je vodil domači g. župnik. Romarji so bili zelo zadovoljni.
Iz Brd.
Gor. Cerovo. — (P r v o o b h a. * j a n c i. — Cest e.) — V nedeljo 25. t. m. so naši malčki pristopili k prve* mu sv. obhajilu, in sicer 17 po številu. Otroci so bili po prizadevanju g. žup« nika dobro pripravljeni na ta pomen« Ijivi dan, ki zasadi tako globoke spo* mine v dušo prvoobhajancev in ki tu« di odrasle pripravi do ganotja. Pristopilo je k mizi Gospodovi tudi mnogo drugih ljudi, kar je tudi nekaj lepega.
Naše ceste so pa v takem stanju, da bomo morali spet po stari navadi v »koših« voziti. Nekaj smo popravili z robotami, koder je bilo najbolj po* trebno. Vsega ne moremo, ker ima« mo tudi svoje domače opravke. Zato se obračamo do gosp. obč. načelnika s prošnjo, da bi dal popraviti, kjer so popravila potrebna.
Preval pod Vipolžami. — V cerkvi na Prevalu imamo zelo star ki n Ma» tere božje na velikem oltarju. Pobožni častilci so sklenili, da bodo za ta kip kupili novo krono. V ta nam*1 n so Vi« polžani zbrali 115 lir, Kozanci in Ce rovci so dali tudi 56 lir in tako je bilo mogoče krono kupiti. Na Veliki Šma« ren je č. g. župnik iz Moše izvršil slo* vesno kronanje.
Iz Istre.
Flavije, — (Naše »š a g r e«), — Odločil sem se, da obiščem za opasilo tiste vasi. Že zarana jo maham, zalo« žen z dobrotami svoje Mice po Istrski poti. Ko prispem v Žavlje, opazim, da na desni strani mostu z mrzlično na» glico pripravljajo za ples. Prejšnjo nedeljo, sem zvedel, so plesali pa na levi strani mostu. Enkrat z dovolje« njem iz Milj, drugič iz Trsta. Reka Rosandra meji namreč obe občini.
PISMA ROJAKOV.
Parma, 17. avgusta. — Upamo, da bo koti» ček tudi za nas. Malo časa smo1 naročeni na naš »Novi list« in vendar se nam je tako pri» ljubil, da komaj pričakujemo, kdaj nam pride, da izvemo kaj iz naših krajev in od rojstnih ognjišč. Ali žalibog da ne prihaja redno!
Mi se imamo dobro, plavamo po zraku kot ptički (hočemo reči gledamo, kako se drugi vo« zijo po zraku). — Za sedaj dosti in v kratkem na svidenje! Pošiljamo pozdrave bratom, se« s tram, staršem, fantom in našim dekletom, ki sc tako malo zmislijo na nas.
Klaužcr Ivan, Godovič; Gerbec Maks, Ro« čin j; Peršolja Aleksander, Ozeljan; Volk Mir» ko, Gradi skuta; Velušček Stanko, Plave; Kos« mačin Alojz, Stanovišče; Lapanja Jernej, Ja» gršče; Gorjup Jožef, Kal; Požar Mihael, Koša« na; Sabotič Rajmond, Sedlo; Čermelj Viktor, Budanje; Kragelj Ivan, Dobi ar; Zlatoper An» d rej, Deskle.
Buenos Aires, 28. junija. — Pri nas sta sc poročila g. Kurinčič Franc in gospodična Luci» ja Fratnikova. Oba sta doma z Idrskega pri Kobaridu. Drugi par, ki je stopil pred aitar, je pa Gomilšček Franc iz Kobarida in Anica Vo» laričeva z Idrskega. — Obema paroma želimo
Preko hribčka sv. Ivana se mi odpre lep pogled na novo letališče. Pri Orehu grade nov most in bodo reko prenesli bolj na levo.
Ko prispem v Beloglav, ugledam na hribu pri Elerjih zopet zastave. Tam imajo tudi veselo šagro. Če se pa raz« govarjaš z ljudmi, pa vsi tožijo o rev« ščini itd. Prišedši v vas počakam v družbi mož pod košato lipo na sloves« no mašo. Vmes sem zvedel, da so v nedeljo poprej imeli šagro; so pa br» jarje in prostor za godce v naglici tako skupaj zbili, da so se godci naenkrat na tleh znašli.
V lepi, na novo poslikani cerkvi, vse je trud č. g. dekana osapskega, sem čul tudi lepo petje. Le več vaj in sloge!
Javorje. — (Neznana bole« zen. — Brici, pridite!) — Iz vseh krajev Julijske krajine čitamo v »Novem listu«, da se je izselil ta in oni v Južno Ameriko. Mi pa do sedaj te bolezni ne poznamo; še vedno nam nudi domača gruda kruha dovolj. — Sedaj bomo pričeli s trgatvijo češpelj, ki so letos zelo obrodile. Halo, Brici, ali vas ne bo letos? Oglasilo se je že več dunajskih trgovcev, vendar do se« daj nismo še sklepali pogodb.
Iz Popeter ori Kubedu. — (Di* v j a š t v o.) — V našo vas ne prihaja skoraj nóben časopis. Pa tudi zve se v svetu le malo o nas. Toda vendar : e zgode take reči, da se človeku lasje z ježijo. — Tam v prvi polovici avgu» sta smo imeli pri nas m latiini stroj. Vaški fantje, ki so pomagali, so do polnoči prepevali, potem so pa kar po tistih kupih slame polegli. Komaj so zaspali, jih zbudi pretresljiv krik. Kaj je bilo? Neki 18«letni fant, ki je že prej enkrat stal pred sodniki radi tat« vine, je z nožem zabodel v vrat spečega mladeniča Rožmana Rudolfa. Pore* zal mu je tudi več prstov na roki. Zlo« cinca so orožniki brž prijeli. —■ Tako je po vaseh, kjer je dobro in poučno čtivo nepoznano!
obilo sreče v tej daljni tujini, v kateri so si zgradili svoj mirni zakonski kotiček.
Uršič Franc, Fratnik Alojzija, Idrsko; Šarf Jožef, Uršič Ivan, Adolf Kurinčič, Vincenc Šlunder, Perinčič Franc, Kobarid; Franc Vola* riè, Svino pri Kobaridu; Franc Volarič, Ivan Melinc, Ivan Matajurc, Trnovo pri Kobaridu; Šturm Jožef, Volarje; Ignac Urbančič, Staro selo; Hrovat Franc, Žaga; Bernard Primožič, Madild Karmela, Pavlina Kruljac, Alojzija Ba* tič, Kristina Velikonja, Kamnar Edvard in so« proga Albina. — Obenem pošiljamo pozdrave uredništvu in vsem dragim v naše rojstne kraje!
Eouillet, Belgija. — Pri našem črnem rudar* skem poslu nas najbolj razveseli, ko čujemo kaj iz domačega kraja. In prav »Novi list« nam prinaša poročila o naših rojakih. Posebno dolg« čas nam je po vipavski kapljici in briški rebuli. Spominjamo se tudi naših domačih deklet, ki bi nam mnogo koristila tukaj v Belgiji. Pose» bej sc pa zahvaljujemo našemu kuharju Albi* nu Gantarju, ki se jc bil dobro izvežbal že v armadi. Prav lepo mu pristoja njegov posel. Pošiljamo lepe pozdrave vsem!
Franc Rojc, Anton Bevk, Anton Obid, Aloj« zij Seljak, Ivan Obid, Anton Radman, Peter ■ Drlink, Jakob Bevk, Jakob Oblak, Ivan Moš*
kat, Peter Bevk, Franc Mezek, Franc Lahaj» nar, Andrej Bevk, Ivan Rojc iz Cerknega; Ivan Vončina in Ivan Zlatoper iz Straže pri Cer« knem.
Meilebach, 22. avgusta 1929. Primorski rudarji, zaposleni v teh rudokopih, pošiljamo vsem v domovini tople pozdrave. — Zaslužek ni prav slab. Delamo na kontrakt. Dnevno ^c zasluži 35 do 70 frankov. Zabave in prostosti imamo dovolj. Le bojimo se, da so naša dc* kleta na nas že pozabila. — Fratnik Jožef, Fratnik Anton, Idrsko; Komac Anton, Lici Štefan, Šuler Avgust in družina Bizjak, Čez« soča; Štrukelj Jožef, Log pod Mangartom; Kravanja Florjan, Bovec; Kovačič Ludvik, Po* ljubin; Kemperle Ivan, Kal; Kobal Rafael, Ra v« niča; Mlekuž Ivan in Jožef, Kvcrh Jožef, Trenta.
Varstvo zvonov.
Zvonovi niso cerkvene klopi, ki stoje nepremično na svojem me» s tu; pri zvonovih se vse giblje in zib» lje. Ne bilo bi treba za to se brigati, če bi zvonovi ne bili tako težki in ko bi poleg tega še s silovitimi sunki ne kolebali. Tu vsak hip lahko kaj popu« sti, se zrahlja, podaljša, premakne, upogne, skrivi, vda, nalomi, itd. To se da začasa zapaziti in začetek večje škode in nesreče preprečiti le s pogo» stim opazovanjem, ogledovanjem in nadzorovanjem. To je dolžnost cer* kovnikova. S tem mu ne naraste delo! Potrebno popravo naj cerkovnik na« znani cerkvenemu predstojniku!
Vsak uslužbenec mora bjti v službi nadzorovan, tako tudi cerkovnik v zvoniku. Kdo naj to vrši? Poreče kdo: kdor vrši to v cerkvi. Torej bolehen, star duhovnik naj pleza po zvoniku? To pa ne. Naši gg. duhovniki so dovolj preobloženi z delom. Koliko župnikov upravlja dve župniji, koliko de kanov je brez kaplana! Tu pridejo na vrsto naši cerkveni ključarji, ki imajo doslej malodane le časten naslov. Ob nedeljah, ko jih ne veže delo na dom, ko morajo že tako k službi božji, naj si ogledajo v zvoniku, kako je poskrbi j e no za varnost zvonov. Zadostuje za m tako rekoč le en hip, ki bo gotovo pri Bogu štet kot molitev.	Iv. M—a.
Objave.
Mascagnisjev koncert v Postojnski jami.
Kakor smo že poročali, se bosta vršila v ne« d el j o 1. septembra v Postojnski jami prva dva koncerta pod vodstvom slavnega skladatelja M ascagni* j a. Vzpored teh dveh koncertov je sledeči:
L koncert — ob 13.30 uri.
1.	Rossini — Sinfonija iz opere »La Gazza lafra«.
2.	Verdi Preludij iz IV. dela opere »La Traviata«.
3.	Mendelssohn — Scherzo iz »Sogno d' una notte d’ estate«.
4.	Mascagni — Intermezzo iz opere »Gu* glieimo Ratcliff«. •
5.	Mascagni — Sinfonija iz opere »Le Ma* scherex.
6.	Wagner — Overtura iz opere »Tannhàu» ser«.
II. Voncert — ob 16. uri.
1.	Wagner — Preludij iz opere »I Maestri Cantori«.
2.	Čajkovski — Pizzicato ostinato iz IV. sinfonije.
3.	Mascagni — Notturno iz opere »Silvano«.
4.	Mascagni — »II Carnevale di Roma«.
5.	Brahms — »Due danze ungheresi«.
6.	Verdi — Smfonija iz opere »I Vespri si* ciliani«.
Da se olajša ljudstvu prihod, bodo vozili v Postojno s 50°/o popustom razen rednih vlakov še posebni vlaki, in sicer iz Trsta ob 8.10 uri, iz Gorice ob 6.57 uri, iz Vidma ob 6. uri, iz Pule ob 6.40 uri in iz Reke ob 8. uri. Ti posebni via» ki bodo spiejv mah potnike tudi po1 vseh vmes* ni h postajah, i i .Kerta se vršita ob vsakem vremenu, ker v jami itak ne dežuje. Vstopnice stanejo 12 lir za ..sebo in so v predprodaji v Gorci pri potovalnem uradu A. Le Lievre — Corso Vittorio Emanuele 9 in v Trstu pri in* formacijskem uradu kr. jame na Piazza della Borsa.
Razpis nagrad za ureditev kmečkih zgradb v tržaški pokrajini.
- Dne 24. avgusta je uprava tržaške dežele razpisala različne nagrade za ureditev krneč» kih poslopij, in sicer:
a)	4 nagrade po 1500 lir in 4 po 500 lir za preureditev hlevov;
b)	12 nagrad po 500 lir za zgraditev gnojišč ;
c)	4 nagrade po 1000 lir za nadomestilo slam» natili streh z drugimi trdimi;
č) 2 nagradi po 1000 lir za zgradbo silos*ev (naprave za okisanje krme).
Vse zgradbe, oziroma preureditve in popra» vila morajo biti dovršene do 24. avgusta 1930., prošnje za nagrade pa morajo biti predložene najpozneje do 4. septembra 1930.
Kdor želi podrobnejših pojasnil, naj se obr» ne na Kmetijski urad (Cattedra ambulante di agricoltura).
Le poglejte gospodarja, kadar resno Vam poudarja: »Žena moja, čuj nasvete: kupi samo »PEKATETE«, ki zavite so v pakete!«
novega posla, dokler se ne v jame ka» ka dolarska princezinja. Kako lahko znajo nekateri živeti!
Kraj iz Eneide odkrit.
Pred kratkim se je vrnila v Rim ek» špedicija starinoslovca Ugolini»ja iz južne Albanije. V posebnem poročilu opisuje učenjak in načelnik ekspedi» cije svoje uspehe. V tretji knjigi svoje Eneide omenja latinski pesnik Vergil, kako je dospel Eneas, ko je prevozil Jonsko morje, v Buthrotum, kjer je vladal sin Priama. Tu v tem mestecu je ostal Eneas dva dni. To poročilo je pripravilo Ugolinija do tega, da od» krije Buthrotum. Napotil se je v naj» oddaljenejšo in najmanj obljudeno pokrajino južne Albanije, kjer je kon» čno ob ožini Krfa odkril ostanke me» sta blizu vasi Butrinto. Lega starega mesta Buthrotum je bila zelo lepa. Ugolini je odkril tudi številne najdbe, ki pričajo o predzgodovinski in pred» ilirski naselbini. Helenski slavolok, vi» sok pet metrov, iz leta petega pred Kr. r. je popolnoma ohranjen. Nadalje so ohranjeni veliki zidovi, ki vodijo do javnega kopališča, pet mramorna» tih kipov, od katerih predstavlja eden nekega macedonskega vladarja. Iz bizantinske dobe je krasen mozaik, sestava štirinajstih medaljonov, v ka» ter ih se nahajajo živalske podobe. Ugolini namerava nadaljevati svoja dela prihodnjo spomlad.
Jamska hijena.
Zver, s katero se je moral boriti človek v kameniti dobi za posest jam, je bila poleg jamskega volka jamska hijena. V mnogih jamah je toliko hi» jenskih kosti in okamenelih odpad» kov, tako zvanih koprolitov, da lahko sklepamo po teh najdbah, kako zelo razširjena je bila v tedanji dobi ta ne» varna žival, koje meso je bilo popol» noma neužitno in koje šršava koža se ni dala uporabiti za obleko. Nobeno čudo, če niso bile hijene pri naših prednikih v čislih. Doslej imamo le malenkostne in slabe predzgodovin» ske risbe omenjenih živali. Radi tega moramo najdbo slike predzgodovin» ske hijene, o kateri poroča Norbert Casteret, smatrati kot obogatitev na» šega znanja o predpotopnem svetu. V jami pri Montespanu je našel razisko» valeč samo 5 cm veliko risbo jamske hijene, ki je bila s kresilnim kamnom včrtana v strop dotične jame. Kdor hoče to risbo opazovati, mora leči na hrbet, ker so tla in strop le en meter oddaljena drug od drugega. Podoba je pa tudi najmanjša doslej znana pred» zgodovinska stenska risba.
Od jajc do Muz.
Walter Lòwenfels je imel v koko» šjereji veliko srečo. Po celi Ameriki je razpošiljal sveža jajca, mastne pitke, pevce peteline, tolste kopune in podobno svojat ter je pri tem služil lepe denarce.
Nekega dne je Walterja pičila mu» ha, da je izjavil očetu, svojemu drugu v kupčiji, da je prodal zadnje jajce in da pojde v Pariz, ker hoče postati — pesnik. Oče se je te sinove odločno» s ti tako preplašil, da je sina dal skri» vaj opazovati. Toda zdravniki so iz»
Kaj se sliši po svetu.
Najmanjši list.
Najmanjši list, kar jih je kdaj izšlo, je bila posebna izdaja londonskega »Timesa«. Izšla je lani v marcu in je bila velika 16 kvadratnih centimetrov. Natiskali so jo prav posebej za igrač» ko neke kraljeve sorodnice.
Spoznal jih je.
Lastnik neke tvrdke se je baš raz» govarjal s trgovskim potnikom, ko so delavci prihajali v službo. Izkušeni potnik jih je pazljivo opazoval, ko so vstopali in je potem za vsakega pose» bej omenil ali je oženjen ali ne. Pri malokaterem se je zmotil. Gospodar je začuden vprašal, kako je mogel vse to pogoditi. »Enostavno,« odvrne vprašani, »oženjeni so si pred pragom čevlje osnažili, drugi pa ne.«
»Častna pijonirka«.
Na občnem zboru vseruske zveze »rdečih pijonirjev« (neke vrste goz» dovniki) so Ljeninovo vdovo Krup» skajo izvolili za »častno pijonirko«. V znak odlikovanja so ji podelili poseb» no vezeno rdečo ovratnico.
Bolgarske žrtve.
Po neki zadnji statistiki je imela Bolgarija 128.000 vojnih žrtev. 23.000 je vojnih vdov, 66.000 pa sirot, ki so jim očetje v vojni padli. Zdaj priprav» ljajo zakon, da bi se tem nedolžnim žrtvam odpomoglo.
S koprivami
po golih dekliških nogah je začel mahati oni dan neki zamorec v Novem» jorku. Baje je prepričan, da je ženska brez nogavic zelo nedostojna. Zato si je naredil nekako metlo s kopriv in se je vozaril po podzemski mestni že» leznici. Kjer je opazil katero brez no» gavic, pa jo je s svojo metlo ošvrkal. Na policiji je izjavil, da hoče ženski svet pripraviti k pameti.
Za lepoto.
Po nekih podatkih porabijo Angleži letno 65 milijonov šterlingov za osebno toaleto (milo, britje, striženje las, pu» der in podobno).
Hitrica.
Hitrica se ne omejuje le na avtomo» bile in zrakoplove. En primer, ki so ga naredili v Nemčiji: na njivi še valovi žitno klasje, žanjice je požanjejo, na» ložijo na avto, v mlin, k peku, v peč in 18 minut potem, ko smo še žito videli na polju, jemo prav iz istega žita spe» čene biškote. Ta poskus je naredil ne» ki nemški profesor poljedelstva. Za» nimivo je, da je še lansko leto rabil za isti poskus 41 minut.
Po afganistansko.
Novi afganistanski vladar Habib Allah tudi nima miru pred prekucuhi. Vedni prevratneži so ga tako vjezili, da je razglasil: Kdor bo širil v državi nezadovoljstvo, bo prijet, mučen in nazadnje do smrti razmesarjen. Bo pomagalo.
Pozabljeni otoki.
Na severu .velikega otoka Borneo v Tihem oceanu leži otočje Turtel z 220 prebivalci. Prvotno je spadalo k veli» kemu otočju Filipinov, ki je bilo pod špansko nadoblastjo. Ko je pa v na» riškem miru Španija odstopila Filipi» ne Ameriki, so na te otoke diplomat» je popolnoma zabili. Kasneje so otoke priznali Ameriki. Sedaj je pa nasto» pila Anglija in trdi, da ima vsled ne» kih prejšnjih pogodb s Španijo po» polno pravico do tega pozabljenega otočja.
Natakar št. 13.
V Luxemburgu so otvorili veliko trgovsko razstavo. Polno tujcev pri» baja. Vsi pa silijo v neko gostilno druge vrste in vsi hočejo sesti k mizi, kjer streže natakar št. 13. Ta se pred odličnimi gosti lepše obnaša nego ostali natakarji in tudi bolje ume svoj posel. Toda to ni glavni vzrok, da vse sili k njemu. Privlačno za odlične tuj» ce je to, da je pridni natakar sam Zubkof, svak cesarja Viljema II. Po» ročil se je bil s cesarjevo sestro, ki ima štiri križe na hrbtu več kot on. Pozneje se je pa ločiMn se lotil tega
javili, da je sin popolnoma pri čisti pameti. Z žalostnim srcem je oče-pu* stil v Pariz sina, ki je imel po njego* vem več talenta za koristno kupčijo z jajci ko pa za kovanje nekoristnih pesmic.
Tri leta je bil sin v Parizu. Pozabil je na jajca in pitke ter je izdal prvo pesniško zbirko. Imela je uspeh. Nato je začel skladati veliko delo »Križar* ji«. Slavni ameriški komponist Au* theil je je uglasbil. Mladi Lòwenfels je postal slaven.
Letos jeseni pojde po treh letih ob* iskat svojega očeta, ki še vedno pre* kupčuje z jajci. Morda bo oče zopet dal svojega sina pesnika zdravniško preiskati?
Nepotrebna okna.
Arhitektura v Ameriki in posebno v New Jorku postaja od leta do leta bolj fantastična. Sedaj je prispela do no* vega razvoja. Človeška bivališča ne bodo imela nič skupnega z zunanjim svetom in z naravo. Arhitekti bodo gradili v bodoče nebotičnike brez oken. Gradila se bodo ogromna pošlo* pja, do sedem sto metrov visoka, lah* ko bi se tudi zidala pod zemljo, kajti ona se odpovedujejo dovozu naravne svetlobe in prostega zraka. Ko je za* vladal v minulem poletju vročinski val, so ugotovili, da so bili najhladnejši prostori kinematografi, ki nimajo no* benih oken. V teh gledališčih je bila temperatura trajno znosna, zato se na* meravajo iste prednosti podeliti tudi pisarnam. Tako se približuje arhitek* tura vedno bolj onim fantastičnim na* pravam, ki bodo tvorile svet zase in ki bodo pripomogle človeku do večje ne* odvisnosti od narave.
Veda pozna dandanes sredstva in poti, po katerih dovaja človeku izbor* no umetno razsvetljavo, ki vsebuje ra* di svojih ultravijoličnih žarkov še po* sebne zdravstvene prednosti. Čemu to* rej okna, če pride lahko taka luč v po* ljubni količini v vse prostore? Grad* beni stroški se zmanjšajo, kajti na* prava oken je najmanj dvakrat tako draga kakor izključna uporaba opek ali betona, a je tudi zamudna. V take prostore se pa ne dovaja samo naj* boljša luč, ampak tudi najboljši zrak, ki je nasičen z aromatičnim duhom po gorskih smrekah in po morski soli. Blisk in grom ne bosta več motila prid* nega delavca, tudi izkušnjava, pogle* dati zdaj pa zdaj skozi okno na ulico, odpade. Uradnik sedi v prostoru, ki nima nobenih odprtin, v katerem so pa kljub temu dani vsi pogoji za nje* govo zdravje. Inženirji trde, da se bo* do ljudje, iti žive pri umetni luči in vdihavajo umetno izboljšan zrak, v kratkem času zelo dobro počutili. Že sedaj mislijo na pokrite ulice, kjer bo človek varen pred slabim vremenom. — Pa tudi pred popolno mehanizacijo svoje duševnosti?
Hi «saka sobota dan plačila.
Človek greši in kopiči krivde vrhu zločinov. Vse v lahki vesti, da se mu ni še nič pripetilo. Pa pride sobota, ko je za vse poplačan. Prav majhna okol* nost zadostuje, da se odkrijejo stari
grehi. Se zdi, da je tako kot pri onem cirkuškem jahaču, ki je čez šest parov konj skočil v smrtnem skoku, a si je po predstavi na nizki stopnici nogo zlomil. Par primerov:
Ni pozdravil.
V Monakovem na Bavarskem se je pripetil prav poučen slučaj. Že več mesecev so opažali na vseučilišču, da nekdo krade slušateljem površnike, ki so bili obešeni pred predavalnico. Ta* tu pa kljub vsej muji le niso mogli dobiti. Nekega dne pa gre par študen* tov na sprehod. Srečajo tovariša, ki na njihov običajni pozdrav ne odzdra* vi. To je bilo proti študentovskim na* vadam. Razvije se prepir, kjer oni nevljudnež prav grobo in neakadem* sko odgovarja. Študentje ga zgrabijo in peljejo na policijo. Tam se je iz* kazalo, da je ta oseba že dolgo iskani tat študentovskih plaščev. Kako maj* hna okolnost ga je izdala. Na vse je pomislil, le da bi se naučil običajnega študentovskega pozdrava, na to je za* bil in to mu je prineslo dve leti zapora.
Dva »šnofarja«.
Nekoč je udrl tat k nekemu študen* tu v Zagrebu. Ta je imel v svoji sobi polno škatelj iz pločevine. Ker je štu* dirai kemijo, je hranil notri razne praške in kemikalije. Tat, misleč, da so v teh škatljicah kake dragocenosti, brž eno odpre, toda, o joj, notri je bil tak prašek, ki povzroča močno kiha* nje. Ponočni gost je začel tako moč* no kihati, da je zbudil spečega študen* ta. Ko se ta prebudi, vrže tat v prisot* nosti duha še njemu prgišče prahu v oči. Tako sta oba začela kihati. V tej tekmi je pa vendarle študent zmagal, ker je bil praškom že vajen in policija je zgrabila tatu ravno, ko je najlepše kihal.
Zastrupljene hruške in čistilna voda.
Lepo past je nastavil n‘ekoč v moji vasi neki posestnik vaškemu dimni* kar ju. Kadarkoli je ta lezel v dimnik, da ga očisti, vedno je s kašče zmanj* kalo slanine, orehov, pšenice, sadja ali kaj podobnega. Nekoč je imel kmet na lesah prav sočne hruške. Dimnikar je pa tudi tisti dan ometal dimnike. Ko je svoje delo končal, stopi hišni gospodar prav nedolžno k njemu in mu reče: »E, ga bom jaz ulovil! Veste, mojster, vse hruške na kašči sem po* trosil s strihninom. Le povejte svo* jim učencem in delavcem, da se mi jih ne lotijo krasti kot po navadi.« Še ni dobro slišal tèh besed, že je črni mojster drl proti lekarni in od daleč vpil, naj mu dajo protistrupa proti strihninu.
Podobna se je pripetila pred leti nekje blizu Gorice. Neka družba to* varniških delavcev je udrla v ravna* teljevo vinsko klet. Do dobra so jo izpraznili. Tudi butiljke s kislo vodo so odnesli. Na zadnje so si privoščili še kar v kleti dober krok. Naslednje jutro so ugotovili, da so med drugim spili tudi par steklenic take mineral* ne vode, ki pošteno »čisti«. Eden iz* med detektivov si jo je kar brž zmi* slil. Postavil se je na stražo k strani* šču, kamor so hodili tovarniški delav* ci. Opazil je enega, ki ga je vsake če*
trt ure nagnalo. Evo, ta je pil tisto vo* do, torej je bil v kleti in v družbi uz* movičev. Kmalu so imeli v rokah vso družbo. Izdala jo je nedolžna čistilna vodica.
Ti bom eno povedal !
Lepo je Gabrovo,
mesto v Bolgariji. Jaz sicer nisem bil tam, pa mi je pravil neki mešetar na semnju, da je biUnjegovega soseda svak baje tam in je pripovedoval, da so ljudje v Gabrovem zelo štedljivi. Za dokaz je navedel sledeče:
Pozimi odrežejo mačkam repe, da ne bi bila vrata radi mačjega repa pre* dolgo odprta in da ne bi prišel mraz v hišo, če gre mačka iz nje. Pravil je tu* di, da v Gabrovem ustavijo zvečer budilke, da se ne bi črez noč izrabilo kolesje.
Tudi v Gabrovem so dame moder* ne' in na sprehod ne gredo brez pahlja* če, a da se ne bi pahljača izrabila, mi* gajo z glavo ob pahljačo in ne narobe.
Dotični svak je tudi pripovedoval, da je v Gabrovem nastopil službo ne* ki inženir. V mesto je prišel ravno ta* krat, ko so bili mestni očetje zbrani pri seji. Inženir se je vsem lepo pred* stavil in ko je bilo predstavljanja ko* nec, je župan ugasnil luč, češ, da se pogovarjajo lahko tudi v temi. Ko pa je bil pogovor končan in je hotel žu* pan zopet prižgati luč, je inženir za* kričal: »Počakajte malo!« Inženir se je namreč naučil mnogo dobrega od Gabrovcev in je med pogovorom sle* kel hlače, da bi se ne obdrgnile ob sto* lico, medtem ko je sedel pri pogovoru z mestnimi očeti.
* * *
V-Parizu so pred leti igrali neko igro, v kateri je nastopal Napoleon. Vlogo Napoleona bi bil rad igral zna* meniti igralec Berthier: dali pa so jo nekemu drugemu. Berthier je bil hud in je sklenil, da se bo maščeval. In se je tudi, a kako? V drugem dejanju je Napoleon bral neki proglas na voja* ke. Igralec pa je bil len in se proglasa ni naučil na pamet, temveč ga je ved* no bral s papirja, ki mu ga je priboč* nik prinesel. Pribočnika je pa igral Berthier. Nekega večera mu Berthier poda prazen list. Napoleon bere: »Častniki, podčastniki, Scorporali in vojaki...« nato se mu ustavi. List je bil prazen, znal pa tudi ni. Zadrega je bila velika, kajti zbrano vojaštvo je težko čakalo na besede svojega ljub* ljenega poveljnika. Tedaj se Napole* on obrne k Berthier*ju in zakliče: »Dragi vojni tovariši! Tu poleg mene vidite Berthier*ja, kateremu sem bil vedno naklonjen. Dal sem mu časti in visoke službe in slednjič sem ga ime* noval za francoskega maršala. Danes mu pa hočem izkazati naj večjo čast, namreč, da bo vpričo mene bral moj proglas. Maršal, berite!« — Berthier, ki se je na tihem že smejal, se je ob tem pozivu ustrašil. Teda ker ni bil baš neumen, je hitro odgovoril: »Veli* čanstvo, vesel sem velike časti, ki mi jo naklanjate, a vreden je nisem. Ker sem preprostega rodu in sem postal to, kar sem, po Vaši milosti, se Vam
ne bo zdelo čudno, ako povem, da ne znam brati.« In z odločno kretnjo je vrnil Napoleonu prazen list.
* * *
Na zborovanju.
Nace (ki nekoliko jeclja): P ... p . ■. p... pro ... sim z., za,., be .. be .. be .. sedo.
Predsednik: Samo Bog, moj dragi, vam jo lahko da.
Nace: Po .. po .. novno .. za .. za .. zahtevam be .. be .. besedo.
Predsednik: Torej povejte.
Nace: Go .. go .. go .. vornik, ki je pravkar go .. go .. govoril, je te .. te ..
Trg s kmečkimi pridelki ima v splošnem zelo slabo kupčijo to* liko v Trstu, kot v Gorici. Deloma je temu krivo pomanjkanje dobrega bla« ga (breskve in hruške), deloma je bla« go še prezeleno (namizno grozdje, pa* lestinka, češplje), deloma ker ni po* vpraševanja iz inozemstva (grozdje, češplje).
Grozdje: Žlahtnina gre po 1.20 do 1.50, palestinka po 2 do 2.20, rebula (rumena garganja) po 1.80.
Češplje so po 50 cent. do 1 liro za kilogram.
Hrušk je zelo malo, cene različne.
Breskev ni skoraj nič, cene od 2 do 4 lir.
Smokve gredo po 1.20 do 1.30.
Jabolka so večinoma iz Reške doli» ne: cena 1 do 1.20 lir za kg.
Krompir gre po 35, odpošilja se le v notranjost države.
Zelenjava: Fižol v stročju po 1.50, kumarice po 20 cent., koče po 60 cent, paradižniki po 20 cent. za kg.
Gospodarski koledar za september.
V	kleti začenjajo pripravljalna dela za trga« tev, ki bo letos v splošnem bolj zgodnja kot druga leta. Pravijo, da bo začela splošna trga« tev takoj po 20. septembru. Boljše bi bilo, če bi začela trgatev bolj pozno. Prodno pride novi pridelek v klet, mora biti klet dobro oči« ščena. Izginiti mora iz kleti vsa nesnaga s pajčevinami in plesnobo vred. Vse kletarske potrebščine in priprave naj bodo dobro opra« ne in to v vroči vodi s sodo. Celotno klet mo« ramo prebeliti, pod pa poškropiti z apnenim mle« kom, ki bo uničilo marsikatero glivico, ki bi moštu lahko škodila. Posebno pažnjo moramo posvetiti vinski posodi, o čemur bomo še piša« li. Iz kleti naj zgine vse, kar nima zveze z vinom.
V	hiši: Skrbna gospodinja se bo v zimskem času priljubila pri vseh družinskih članih, če bo vsako toliko časa prinesla malim in velikim otrokom kakšen sad, pa naj bo jabolko, hru« ško, suho smokev, suho češpljo, kakšen grozd, par orehov. Sadje in grozdje hranimo na lesali, spletenih iz vrbovja in srabota, in ne na de« skah. V prostoru, kjer je sadje, naj ne bo paj« čevin, ne prahu in ne zaduhlega zraku. Skrbna gospodinja, poskrbi za zimo in pribori si lju« bežen!
tepec in be .. be .. bedak. (Med občin« stvom razburjenje.)
Predsednik: Takoj vzemite te žaljive besede nazaj.
Nace: N .. n .. ne.
Predsednik: Zakaj?
Nace: K .. k .. ker sem ve .. vesel, da so zu .. zu naj.
* * *
Ladja se je potopila.. Velikanski kit je požrl nekega Juda, nekega Špan xca, stol in košaro pomaranč. Drugi dan so kitolovci kita ujeli, pa prevlekli na suho in razparali. Kaj so ugledali? Jud je sedel na stolu in pro« dajal Špancu pomaranče.
ma priučite hlevu in je ne zaprete kar nacn« krat, ker drugače bo postala živina otožna in otožnost je prva stopinja bolezni. Kdor ne bo imel več v jeseni sveže krme, temveč bo pre« šel k suhemu krmljenju, naj pazi, da bo pre« hod postopen in ne naenkraten. Isto velja tudi za prešiče, ki so dosedaj imeli obilo sveže kr« me. Proti koncu meseca začnemo polagoma prešiče pitati s koruzo in oljnatimi pogačami.
'V vrtu odstrani vsem paradižnikom cvete, da se bodo zarojeni plodovi odebelili. Kjer naj« deš v vrtu najmanjše mesto, vsadi še zimsko sol-v to in tudi sej še zeleni radič in špinačo; sedaj je skrajni čas za presajenje solate endi« vije.
V sadovnjaku obiramo sadje. Najboljše je, da je obiramo z roko, ker pri tem ne poškodu« jemo sadu, katerega potem kupec rad vzame. Dreves tudi ne sm'femo otepati s koli, ker s tem jih poškodujemo. Na drevesa tudi ne smemo laziti s čevlji, posebno ne okovanimi, ker s tem poškodujemo drevo, ki dobi rane in kraste, iz katerih se navadno razvije rak.
Z drevesa moramo pobrati vse gnile, piska« ve plode, ker so taki plodovi gnezdo še večje škode. Ko ješ piškav sad, ne zadovolji se s tem, da črva samo ogrebeš na tla, temveč po« hodi ga. Vsemu sadnemu drevju nalepi lepilne pasove.
Na njivi: Od koruze ne odstranjuj še zelenih listov in ne domišljaj si, da bodo klasi prej do» zoreli, če jim odrežeš vse liste z zastavo vreti. Z listi nabira koruza hrano, katera potem zleze v klas in zrnje. Če hočeš imeti manjši pride« lek, potem le poberi in odreži liste.
Ponekod bodo tudi v tem mesecu še kopali krompir. Pustite ga ležati par ur na solncu, da se nekoliko osuši, ker drugače bo gnil v shrambi.	»
Zelenjavi, ki je še na njivi, to je repi, kore» nju in zelju, odstrani plevel in ji še lahko po« gnojiš z gnojnico, katero razredčiš z vodo.
Na senožeti spravljamo zadnjo otavo, ker hočemo imeti pozneje še nekaj jesenske paše.
Mesec september je najprikladnejši mesec za gnojenje senožeti s Thomasovo žlindro in kalijevo soljo. Letos so ta gnojila posebno pc= trebna, kot smo pisali v zadnji številki.
V vinogradu moramo sedaj zaznamovati ti« ste trte, ki prav dobro in prav slabo rode. Od prvih bomo vzeli cepiče za suho cepljenje v zimskem času in prihodnjo pomlad za zeleno cepljenje, druge pa bomo precepili oziroma na«
Žitna bitka.
Že peto leto pozivajo osrednja vla« da in podrejena oblastva v posamez« nih deželah kmetovalce v žitno bitko.
Kakšen pomen pa ima žitna bitka za državo in posameznika?
Pomen žitne bitke za državo ... Italija si hoče z žitno bitko, ki je le del velike gospodarske bitke, zagoto« viti doma nujno potrebni kruh in se tako osamosvojiti od inozemstva, pri katerem je morala letno kupiti za dve do tri milijarde lir krušnega žita. Cilj žitne bitke je, pridelati doma dovolj žita za vsa usta. Je li to mogoče?
Če gledamo gole številke zadnjih petih letin ugotovimo, da je bil vsako leto pridelek pšeničnega zrnja višji. Gotovo je bil višji pridelek deloma posledica razširjenega ozemlja po« sejanega s pšenico, a dejstvo je, cla se je v zadnjih letih znatno povišal tudi srednji pridelek na hektar.
Srednji pridelek se je dvignil od prejšnjih 10 kvintalov zrnja na letoš« njih 13 kvintalov, kar pomeni poviša« nje za celih 30%. Mogoče je, da igrajo vremenski pogoji tudi precejšnjo vlogo pri povišanju pridelka, a vsak nepristransko misleč človek mora uvi« deti, da je sedaj sejanje pšenice mno« go bolj odgovarjajoče kot prej. Zem«
Iji se boljše in primernejše gnoji, ra« bijo se velike količine umetnih gnojil, sejejo se v mnogo večji meri izbrane vrste in odbrano seme, zemljo boljše obdelujejo, itd. Izsledki strokovnega kmetijstva se posplošujejo in z njimi se seznanjajo tudi stanovalci najza« kotnejših vasi.
Vse to mora imeti za posledico, da se srednji pridelek zrnja zviša, ker drugače bi morali vreči v koš vse stro« kovno kmetijstvo. Zato je gotovo, da bo žitna bitka uspela in da se bo sred« nji pridelek na ha še povišal, četudi ne bo tako hitro dosegel višine, kot je danes recimo v Belgiji, kjer pridelajo na ha do 30 kvintalov pšeničnega zrnja. Prej ali slej bo Italija gotovo pridelala doma dovolj krušnega žita in ji ne bo treba kupovati pšenice in moke v inozemstvu. Neodvisnost od inozemstva glede kruha- pa je za dr« žavo velike važnosti.
... in posameznika.
Tudi za vsakega našega posamez« nega kmetovalca je žitna bitka velike važnosti. Kot se skuša glede kruha država rešiti neodvisnosti od ino« zemstva, tako se mora rešiti tudi naš kmet glede kruha odvisnosti od trgo« vine. Vsak kmetovalec mora stremeti za tem, da pridela doma dovolj kruš« nega žita. Zato pa mora tudi naš kme« tovalec gledati, da z dobrim obdelo« vanjem, z uporabo umetnih gnojil, s sejanjem izbranih vrst in odbranega semena poviša pridelek žitnega zrnja.
»Novi list« je že pisal, da so neki kmetovalci dosegli letos v Vipavski dolini pridelke no 40 kvintalov pšenic« nega zrnja na ha. Pri tako visokih pri« delkih se sejanje pšenice in vse delo izborno izplača, doma pa je potem na razpolago dovolj moke.
Sejanje pšenice je pri nas važno posebno v vseh onih krajih in legah,
V hlevu: Kmalu bo nastopil čas, ko bo živi« na prisiljena stalno bivati v hlevu. Zato dobro domestili. Glede trgatve pa bodi poudarjeno, prečisti in pobeli hlev ter istega popravi, če je j da pridobi grozdje v zadnjih dneh največ na popravila potreben. V goratem delu dežele, sladkorju. Zato naj bo trgatev čim poznejša.
Za umnega gospodarja.
kjer je bila živina črez poletje na planinah, pa« zite, da živino po dogonu s planine le polago«
ki so podvrženi suši. Izkušnja zadnjih dveh let nas uči, da pšenica v glavnem uteče suši, dočim jo koruza trpi. Obt? n imo si v dobro to izkušnjo in sejmo več pšenice, a paziti moramo, da bo pšenica posejana vsaj do srede mese* ca oktobra, ker le tako se bo mogla dobro obrasti in bo prišla močna in krepka v zimo, ki ji potem ne bo to? liko škodila.
Državni ukrepi za žitno bitko.
Državna blagajna da vsaki deželi na razpolago gotovo sveto denarja, ki naj se uporabi za žitno bitko. Denar se, porabi deloma za podpore pri nas bavi sejalk, za oddajanje izbranih ses men po znižani ceni, za ureditev pos skusnih polj in razdelitev nagrad, za pouk itd.
Poleg tega pa država letno razpiše precejšnje število nagrad, katere dobe tisti, ki so se v žitni bitki najbolj iz? kazali, ki so zemljišče dobro obdelo? vali in dosegli mnogo višji pridelek kot okolica.
Za leto 1929.—30. je razpisala drža? va sledeče nagrade: 1. Za veleposest? va: prva nagrada 100.000 lir, druga na? grada 50.0000 L, tretja 25.000 jn četrta 15.000 lir. 2. Za srednja posestva: prva nagrada 80.000 L, druga 40.000, tretja
20.000,	četrta 15.000, peta 10.000 lir. 3. Za mala posestva prva nagrada
50.000,	druga 25.0000, tretja 15.000, če? trta 10.000, peta 5000 lir.
Za zgornje nagrade bodo lahko tek? movali le dotični posestniki, ki bodo dobili prva darila v posameznih deže? lah; dežele bodo namreč od svoje stra? ni tudi razpisale nagrade.
Škoda je le, da je skoraj celotno na? še podeželsko ljudstvo izključeno od zgornjih državnih nagrad, tudi od onih za mala posestva. Ena določba razpisa za nagrade pravi namreč, da se lahko udeleži natečaja vsak kmetovalec, ki poseje vsaj en ha s pšenico. Pri nas pa so zelo redki kmetovalci, ki bi lahko posejali en ha s pšenico, ker večina naših kmetovalcev niti nima vseh njiv za 1 ha (= 10.000 m = 22/3 njive). Za? to bi bilo treba vsaj deželne razpise nagrad drugače urediti in računati z navedenim dejstvom.
Žitna bitka v posameznih deželah se vrši pod okriljem Kmetijskih ura? dov (Cattedra ambulante d’ agricoltu? ra). Kdor hoče imeti podrobnih po? jasnil, naj se zato obrne na Kmetijski urad, kjer se lahko tudi naroči do 20. septembra seme odbranih vrst pšeni? ce. Tako bo v goriški pokrajini odda? nih po znižanih cenah 500 kvintalov (vsak kmetovalec bo dobil največ pol? drugi kvintal) semena naslednjih vrst: 200 kvintalov Mentana, 100 kvintalov Ardito, 100 kvintalov Villa Glori, 50 kvintalov Cotogna 12 in 50 kvintalov Todaro 48 (Gentile rosso). Kdor bo naročil pri Kmetijskem uradu, bo do? bil semensko pšenico potom Zadruž? ne zveze v Gorici, in sicer v Gorici, Krminu, Vipavi, Sv. Križu, Tolminu, Idriji in Cerknem, mogoče tudi dru? god.
Kot na Goriškem, tako bo razdeljc? no seme tudi v drugih deželah. Kdor se zanima, naj se oglasi, kot rečeno, pri Kmetijskem uradu.
! Zgoraj smo rekli, da je žitna bitka j velevažna za gospodarstvo cele drža? ve in za gospodarstvo posameznika, zato pa poskrbimo in napravimo vse ono, kar nam lahko zagotovi visok pri? , elek, ki je vsakemu kmetovalcu nuj? no potreben, posebno v današnjih hu? dih časih.
Kaj je z žganjekuho?
Iz Reške doline smo dobili sledeče vprašanje:
»Prosim pojasnila v »Novem listu«, j kakšne so nove postave glede kuha?
I nja žganja. Mislim na slive, za katere : se kaže v našem kraju še precej dobra | letina. Mislim za navadne kotle. Ko? j liko bo treba plačati?«
! Naj sledi odgovor na tem mestu:
I V vsej stari Italiji ne najdete niti e:;ega prenosljivega kotla, katerega i bi rabili za kuhanje žganja. Tam so le j velike žganjekuhe s trdo vzidanimi | kotli, kjer teče alkohol skozi posebno j pripravo, ki alkohol točno meri. j Umljivo je zato, da bodo tudi pri | nas. izginili vsi mali prenosljivi žga? j njarski kotli, ker ne morejo več ob? j stojati radi mnogih predpisov in toč?
! nih nadziranj od strani finančnih j oblasti. Bili smo tudi že mnenja, da ni ! v vsej naši deželi niti enega malega j žganjarskega kotla več, a zgornje j vprašanje iz Reške doline dokazuje, j da se še dobi kak mali žganjarski ko?
J tel in da še nekateri mislijo, da bodo 1 take kotle rabili.
Obrnili srno se zato na finančno in? ten .anco v Gorici, kjer so nam po? vedali sledeče:
! Prosilec iz Reške doline naj se obrne na finančno intendanco v Trstu, v ka? tere območje spada. Tam bo dobil po? trebna pojasnila. V splošnem pa je mogoče še vedno kuhati žganje z ma? limi prenosljivimi kotli, od katerih se plača taksa sorazmerno z njih veli?
| kostjo. Za vsakih 50 litrov, ki jih drži kotel, je treba plačati za 24 urno ku? kanje pri češpljah 345 lir, jabolkah in hruškah 135 lir, tropinah 255 lir, bri? n ju 1350 lir. Če bo šel vprašalec na in? tendanco ali ne, je njegova stvar, go? tovo pa je, da je usoda žganjekuhe z malimi prenosljivimi kotli že zapeča? tena. To so vinogradniki v Vipavski dolini, v Brdih in na Krasu tudi že uvi? deli in zato so nastale tu nove žganje? kuhe (v Dornbergu, Dobravljah, Vi? polžah, Komnu), ki odgovarjajo oblastvenim predpisom.
Kam pa bomo s češpljami?
To vprašanje, ki je predvsem važno za Reško dolino, res še ni popolnoma ugodno rešeno, a rešitev je treba iška? ti le v sledečem:
1.	Koliko-’ mogoče mnogo češpelj je treba prodati svežih. V tem oziru ni ravno slabo poskrbljeno, ker pri? ha j a v Reško dolino vedno več inozemskih in tudi domačih tr? govcev (Trst, Gorica) s sadjem, ki pokupijo mnogo vagonov blaga in jg večkrat češpelj še premalo. Seveda jih morajo kmetovalci lepo brati z roko in ne smejo dreves otepati s palicami, kot so delali prej.
2.	Mnogo češpelj pokupijo Brici za lupljenje.
3.	Zeto mnogo češpelj se da posušiti. V Šmihelu je že moderno urejena su? Silnica, ki daje prvovrstno in iskano blago in lahko posuši mnogo desetin vagonov češpelj. Če ne zadostuje ta sušilnica, naj bi podjetni ljudje zgra? dili kje v Trnovem ali mogoče v To? polcu drugo, nevarnost je samo v tem, da bi mnogokrat obe ne imeli zadosti dela.
Mnogo češpelj lahko posušimo tudi za domačo porabo. V zimskem času in tudi drugače bodo prav prišle. Po? sebno otroci jih bodo veseli. Mnogo bi jih lahko spremenili v dobro mezgo (peknez, povidel, marmelada), potem bi jih v gospodinjstvu prav dobro po? rabili.
4.	Kot zadnja rešitev pride v poštev žganjekuha in sicer moderna žganje? kuha, odgovarjajoča vsem predpisom, ki bi lahko porabila dnevno tudi sto? tine kvintalov češpelj.
Žganjekuha mora biti zadnja reši? tev zato, ker je žganje za človeštvo najmanj vredno in potrebno.
V splošnem se torej ni treba bati, da ne bi bito mogoče oddati vseh češ? pel j. Seveda ne smemo držati rok kri? žem. Predvsem pa je treba paziti, da se kupcem prodaja lepo izbrano blago z repi in ki ima na sebi še nekoliko na? ravne moke.
In drobne slive?
Pa bo rekel kdo iz Reške doline: A pri nas nimamo samo češpelj, temveč imamo tudi drobne slive, katere je ze? to težko ali sploh nemogoče prodati. Kam s temi?
Malovredno blago je pač malovred? no. Če sliv ni mogoče prodati, ne po? sušiti, če niso za nič drugega ko za žganje, naj se pač skuhajo. Če ni do? bre žganjekuhe v bližini, se je pač tre? ba pogoditi z eno obstoječih kje dru? god ter voziti tja s tovornim avtomo? bitom malovredne slive, ki niso ko za žganje.
Seveda bi bila to le začasna rešitev, končno bi morali iskati v opustitvi teh sliv, katere bi morali nadomestiti z drugimi, bolj cenjenimi. Dobrih sliv je na naših trgih odtočno premalo. Kdor noče gojiti žlahtnih in debelih sliv, naj pa goji češplje mesto malo? vrednih sliv.
Pri češpljah in slivah moramo tudi pomniti, da se nahajamo blizu Jugo? slavi je, ki razpošilja po celem svetu svoje znane bosenske in 'srbske češ? pije ter slive.
Torej gojimo le dobre vrste.
Uvoz semenskega krompirja za prihodnje leto.
Do 31. avgusta je čas vložiti prošnjo za uvoz semenskega krompirja. Proš? nja mora biti spisana na kolkovanem papirju za 2 liri in naslovljena na R. Stazione di patologia vegetale, Roma, via S. Susanna N.o 13. Vsak uvoznik mora uvoziti vsaj 500 kvintalov krom? pirja, za ogled na licu mesta pa se pia? ča 10 lir od vsakih 100 kvintalov. Po 31. marcu 1930. ne bo mogoče več uvo? ziti semenskega krompirja.
Iz Avstrije in Ogrske ni mogoče uvažati krompirja radi bolezni, ki tam divja na krompirju.
Nove postave.
Ženitna pogodba.
Z ženitno pogodbo si uredita žaro* čenča premoženjsko razmerje in sta* nje v bodočem zakonu.
Ženitna pogodba je toliko bolj važ* na, ker je po italijanskem civilnem zakonu (člen 1054) med zakonci med* sebojno darovanje prepovedano.
Pač pa se zakonska smeta obdaro* vati z oporoko.
Ženitna pogodba mora biti naprav* Ijena pred notarjem, in sicer pred po* roko. Razume se samo po sebi, da je ženitna pogodba veljavna le za slučaj, da je bil zakon v resnici sklenjen.
V	slučaju, da ni bila napravljena že* nitna pogodba, razpolaga vsak zakon* ski svobodno s svojim premoženjem. To pa ne velja za doto.
Kaj je dota?
Dota je tisti del premoženja, ki ga izroči možu žena sama ali pa kdo dru* gi za njo, da zamore mož lažje vzdr* ževati družino in prenašati bremena zakona.
Če da doto nevesta sama, jo mora označiti že v ženitni pogodbi pred za* konom in med zakonom je ne sme ne zmanjšati ne povečati. Če pa priskrbi doto kdo drugi in ne nevesta, se dota lahko poveča tudi potem, ko je bil za* kon že sklenjen.
Kdo je lastnik dote?
Lastnica dote ostane žena, mož ima samo pravico doto upravljati in uži* vati.
Le v izjemnih slučajih postane mož lastnik dote, in sicer:
1. če je bila dota dana v denarju; 2. če je bila dota dana v drugih premičninah, ki so bile cenjene v ženitni pogodbi; 3. če obstoji dota iz nenre* mičnin, ki so bile cenjene v ženitni pogodbi z izrecnim poudarkom, da postane mož lastnik istih.
V	vseh teh slučajih ohrani žena pravico do odgovarjajoče vrednosti v denarju, izgubi pa lastninsko pravi* cq na predmetih, iz katerih obstoji dota.
Nedotakljivost dote.
Rekli smo, da ima dota namen po* magati možu pri vzdrževanju druži* ne. Zato mora ostati dota, dokler tra* ja zakon, nedotaknjena. Mož dote ne sme prodati in je ne sme obremeniti s hipoteko.
Samo v dveh slučajih se lahko dota proda ali obremeni s hipoteko:
1.	če sta oba zakonska zadovoljna in je bilo to predvideno že v ženitni pogodbi;
2.	če je prodaja dote (ali hipoteka) res nujna ali koristna in če to dovoli okrožno sodišče (tribunal). Okrožno sodišče potem tudi nadzoruje, da se izkupiček uporablja kot dota.
Če bi bila dota v nevarnosti zaradi slabega moževega premoženjskega stanja, žena lahko zahteva od sodni* je, da loči doto od moževega premo* ženja. V tem slučaju pridobi žena pra* vico do uprave in užitka dote.
Štetje kmetijstev.
Kr. odlok od 28. julija 1929. št. 1451 odreja, da se bo v mesecu marcu 1930. izrvšilo po vsej državi štetje kmetij* skih gospodarstev. Istočasno se bo iz* vršilo tudi štetje kmetijskega prebi* valstva in živine.
Kdor bi se branil nuditi potrebne podatke ali kdor bi dal napačne po* datke, se lahko kaznuje z denarno kaznijo do 2000 lir. Uradniki, ki bodo izvršili to štetje, so po zakonu dolžni ohraniti tajnost o podatkih. Če bi po* datke izdal, mora plačati do 3000 lir kazni. O tej zadevi bo list še poročal, ko izidejo natančne odredbe.
Znižani in ukinjeni davki.
V »Novem listu« smo že poročali, da je mi* nistrski svet sklenil ukiniti ali znižati nekatere davke. Pred kratkim je izšel kr. odlok od 28. julija 1929. št. 1363, ki je izvršil sklep ministr* skega sveta. Novi odlok je znižal za 50 od* stotkov poslovno pristojbino (tassa di scam* bio) in registrsko pristojbino (tassa di regi* atro). Istotako je znižana za 50 odstotkov kol* kovna pristojbina od faktur in računov za upo* rabo plina in elektrike. 50 odstotno znižanje teh pristojbin stopi v veljavo s 1. sept. 1929.
Med ukinjenimi pristojbinami so pa najvaž« ne j še te*le:
1.	kolkovna pristojbina od računov v kavar» n ah, mlekarnah, pivarnah, gostilnah;
2.	pristojbina od šolskih izpričeval itd.;
3.	pristojbina za obisk muzejev;
4.	davek od šumečih vod (pokalic itd.);
5.	davek od uporabe acetilenskega plina.
Listnica uprave.
Pošten kmečki mladenič, ki je imel mali oglas, naj dvigne pri upravi odgovore.
A. Tr. 84: Do konca leta za v Ameriko 10 lir. Lahko pošljete denar skupno z Vašim.
Listnica uredništva.
P. S., Vrata: Ker je dopis nekoliko preose* ben in nam tiste zadeve niso dovolj znane, zato smo dopis izpustili.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 148: Podložila sem prav sveža domača in tuja jajca pod pet kokoši, pa niti eno se ni izleglo. Sosedi pa so se izvalila vsa jajca. Tudi pri sosedi ni moja kokoš ničesar izvalila. Kje tiči vzrok?
Odgovor: Kzrok more tičati le v tem, da ni* so bila jajca oplojena ali pa da niso kokoši ne* vzdržema ležale na njih.
Vprašanje št. 149: Ali tajnik Mlekarske za* druge, članice Zadružne zveze v Gorici lahko piše isti v slovenskem jeziku, ali je treba, pi* sati italijanski? Kakšen je njen italijanski naslov?
Odgovor: Seveda lahko piše tajnik slovene ski, saj je Zadružna zveza domača gospodar* ska organizacija. Italijanski naslov Zadružne zveze je bil prej »Federazione Cooperative«, se* daj je »Cassa Centrale delle Casse rurali della provincia di Gorizia«.
Vprašanje in odgovor št. 150: Prejšnji vpra* šalec. Je čisto naraven pojav, ki nastopi 3 do 4 tedne po otelitvi, traja 24 do 36 ur in se po* tem zopet pojavi v 3 do 4 tednih, če ni nasto* pila oploditev. Vsako zadrževanje je škodljivo.
Vprašanje št. 151: Kako' bi pregnali nadležne muhe, ki nas nadlegujejo po stanovanjih? S kakšnim sredstvom jih najlažje preženemo? Iz česa napravimo doma lepivo, na katero bi se lovile?
Odgovor: Velika čistost je najboljše sred* stvo proti muham. Kjer pa je hlev z živino in seveda tudi gnojišče, je težko zatreti mušjo zalego. Najboljše sredstvo proti muham je »Flit tox« (mušji strup), kateri se razprši po stanovanju. Domače lepivo lahko napravite iz sladkorja in smole, najboljše pa je, če kupite že gotovo lepivo, ki ni drago. Domače lepivo ne ostane nikdar mnogo časa lepljivo.
(Nadaljevanje na str. 15.)
Gospodinje ki si hočejo nabaviti dobrega blaga po nizki ceni, kupujejo pri
DLL’ Economa famibliare
Trst - Piazza Ponterosso N. 4
Poglejte par cen :
Platno Madonna težko od 2’70	Lit.	naprej
Jajčja koža (Pelle uovo) „ 2*75	„	„
Platno za rjuhe 150 cm. „ 4-50	„	„
Saten črni, dvojna visokost „ 2-50	,,	„
Batist barvan za perilo
na m. ,, 2.80	,,	,,
Obrisače lanene	„ 2.90	„	„
„ gobaste	„	V90	„	„
Srajce moške napravljene „ 10’—	„	„
Spodnje hlače, moške
napravljene „ 12'50	„	„
Halje ženske	„ 16•—	„	„
Svileno platno za halje „ 3*—	„	„
»	,, A pralno
enotne barve „ 5'—	„	„
Zelo bogata izbera pranega lanenega platna za perilo, maj, nogavic, žepnih rut, čipk in seznin. Odeje, pregrinjala, itd. itd. po najugodnejših cenah.
Obiščite nas četudi nič ne kupite.
Zobozdravniški
ambulatori)
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno 1 — Odprto od 9,—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10,—12.
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. RDM
TRST - Corso Garibaldi 35
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Florenc & C.o
Tt^ST, via Vietali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Vprašanje št. 152: Sejal sem seme akacije, a mi ni vsklilo. Kako in kdaj se naj seje to seme v svrho pogozdovanja naših goličav in prepa* do v?
Odgovor:	Ker ste blizu Vipavske doline, j
pojdite spomladi tja in skopljite mladik, kas terih Vam bodo kmetje prav radi odstopili na tisoče. Vsadite na vsakih 10 m eno akacijevo mladiko in prepričani smo, da boste za kakšnih 10 let akacijo že preklinjali.
Vprašanje št. 153: Kako bi dobil potni-list za v Jugoslavijo (ljubljanski velesejmi?
Odgovor: Teh vprašanj dobivamo na deseti« ne. Nesite na občino 4 slike in tam povejte, za kaj rabite potni list. Na občini izpolnijo po* sebno tiskovino. Nato boste morali placati na občini 58 lir za pristojbine. Ali'pa potni list dobite, je odvisno od političnega oblastva.
Vprašanje št. 154: V knjigi »Škodljive živa« j li« sem citai, da služi španska muha za neko bolezen. Knjiga pravi, da se napravi priščila iz stolčenih španskih muh, smole, voska in loja ter da se priščila prilepi za uho. Povejte mi, za kakšne bolezni se rabi ta priščila?
Odgovor: Tudi mi ne vemo, za kaj naj bi se rabila taka priščila, a nas tudi ne zanima zve« deti.
Vprašanje št. 155: Pravijo, da je neka stru* pena rastlina po imenu preobjeda, ki daje prav dobro zdravilo za kožne bolezni. Pojasnite mi, kako se napravi mazilo in za katere bolezni ; se rabi?
Odgovor: Če je rastlina strupena, potem jo pustite pri miru, da se ne zastrupite, Katera pa bi bila ta rastlina, ki ima ime preobjeda, tudi ne vemo, pač pa smo pripravljeni ugoto* viti, za kaj se rabi, če nam pošljete vzorec (ce* lo rastlino).
Vprašanje št. 156: V katerih boleznih se po* kladajo pijavke na kožo, da sesajo kri?
Odgovor: Če človeka zadene kap in pri vsa* ki bolezni, pri kateri ima človek preveč krvi.
Vprašanje št. 157: Imam na hišni steni raz« peljano plezalko, kateri ne vem slovenskega imena. Neki kosmati črvi so1 objedli plezalki skoraj vse liste in ne vem, kako bi jih pregnal?
Odgovor: Pošljite nam vejico plezalke in mi bomo ugotovili slovensko ime. Črvi so skoraj gotovo gosenice tega ali onega metulja in jih preženete na ta način, da črve oberete in rastlino poškropite s pol odstotno raztopino svinčenega arzenata ali pa tobačnega izvlečka.
Vprašanje št. 158: Čital sem, da je v Rusiji še ogromno število ujetnikov. Ali se jim ne more pomagati, da bi lahko pisali in ali jim ni mogoče poslati denarja, da bi sc lahko vrnili? Tudi moj sin je v ruskem ujetništvu.
Odgovor: Verjetno je, da je v Rusiji še obi* j lo prejšnjih avstrijskih vojnih ujetnikov. Mno* | gi od teh se pa nočejo več vrniti, ker so se j tam poženili. Nekateri bi se lahko vrnili, a ne i vedo kako. Poseben oddelek na italijanskem i poslaništvu v Moskvi skuša zvedeti za bivše avstrijske ujetnike in sedanje italijanske dr* žavljane ter jim omogočiti prihod domov. Gle* de Vašega sina pišite potom domače občine na italijansko poslaništvo v Moskvi. Javiti mora* te zadnje znano bivališče Vašega sina.
Vprašanje št. 159: Pri nas so nosili po vasi hišne številke, na pločevino napravljene, ter so rekli, da mora kupiti vsaka hiša svojo šte« j vilko. Ali je mogoče zahtevati nazaj denar? j
Odgovor: Nihče ni prisiljen kupiti hišne šte* j vilke, a če županstvo nekaj ukaže, potem je | mogoče le rekurirati na prefekturo. Na vsak | način pa je znesek 5 lir za številko mnogo pre« visok, ker se dobe take številke za ceno izpod j ene lire.
Ljubljanski velesejm.
IV. prireditev »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Splošni velesejm. — Posebne razstave: Polje* delski stroji, sirarstvo in mlekarstvo, vinarstvo, mizarstvo, radio, zdravstvo, umetnostna doma* ča obrt, razstava plemenskih konj. Razstava društva »Zoo«. Zadružna razstava. — Na ju* gosi. železnicah 50%, na italijanskih 30% po* pusta. Legitimacije za poset dinarjev 30.— ali 11 lir se dobijo pri Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65:1 Telefon N. 83:34. Jugoslov. vizum stane samo 20 papirnatih Din.

^ v	.g.	S*. A
ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
od 1©. - 12. in 15."- 1©. ure GORICA, Corso Vitt. Em. III. štev. 59.
W5*
'#vV'
^
Bi	Zdravnik	k
p dr. GRES1C EMILIO g
m	oče	gi
jNJ	sprejema
w v Gorici na Travniku §£
Ctl Piazza della Vittoria št. 5	^
(na isti strani, kot je cerkev). K
&2222222222222222222222322E1 Prva Kmečka gosp. zadruga v Selu
na Vipavskem, p. Cernizza^Goriziana, ima v zalogi
VEČ HEKTOLITROV PRVOVRSTNEGA BELEGA VINA
po znižani ceni.
Na zahtevo se pošlje odjemalcem tudi na dom. Priporočamo se za obi< len obisk.
Na prodaj je posestvo v Pudobu, Stari trg pri Ložu (prej last Rosina), obstoječe iz obširne enonadstropne hiše, gospodarskih poslopij, žage z vodno turbino, mlina, obširnih gozdov, travnikov in njiv. Natančnejši podatki se dobijo pri ravnateljstvu „VZA-JEMNE POSOJILNICE" v LJUBLJANI r. z. z o. j. na Miklošičevi cesti štev. 7, poleg hotela Union.
Josip Eerševani^ Gorica
Piazza Cavour štev. ©
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
iEehsmična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
W“* Bencin ,,Lampo* "Vi
Telefon St. 415,-Brzojavke: KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
giisgasssoesaieseais^aeeeBeg/aissaisszisssaisgaìs
S Tvrdka Teod. Hribar - Gorica |
H	CORSO G. VERDI št. 32	.g!
® priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh flg m vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ,*& platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. gu Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse M potrebno za njihovo popolno opremo.
fg BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, g
aBfMSMBČ®Sg@BlM8SS8BlČKSBSiaBifSS!SBSgigaB
Valuta — tuji denar.
Dne 28. avgusta si dal ali dobil	za:
1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	92.68	lir
100 dinarjev	33.62	lir
100 šilingov-(avstr.)	269.402	lir
100 čeških kron	56.60	lir
100 nemških mark	455.50	lir
100 švic. frankov	368.15	lir
100 franc, frankov	74.85	lir
100 belg. frankov	266.—	lir
Beneške obveznice 72.—; obveznice »Consolidato« 79.—.
Loterijske številke
v soboto 24. avgusta
Bari	9	14	71	57	75
Florenca	66	82	18	55	28
Milan	79	20	59	75	3
Neapolj	26	50	66	73	39
Palermo	46	80	66	57	24
Rim	49	69	64	74	22
Turin	44	54	14	19	29
Benetke	74	61	55	47	45
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 1. septembra:	Postojna,
Boljunec, S uta pri Komnu.
Ponedeljek, 2. sept.: Krmin, Cerkno, Kanfanar, Herpelje, Zrenj, Prem. Torek, 3. sept.: Pazin.
Sreda, 4. sept.: Dutovlje, Krmin. Sobota, 7. sept.: Vodnjan.
Doti BIOS, [OMEL
specialist za bolezni v
ušesih, lissu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brimetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po* pravila po naročilu.
Geriča, via MazZini 6 (ex via Municipio)
Se priporoča Petra Mozetičeva.
mali oglasi,
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Sprejmem v Gorici na stanovanje in hra« no 2 dijaka ali 2 dijakinji. Cena solidna. Na« slav pove uprava.
ÌSdetna izučena šivilja in pletilja bi se rada izpopolnila pri kaki šivilji v mestu. Na« slov pove uprava.
Vinotoč dobro vpeljan, predam radi bo« lezni v družini. Trst, via Udine 22.
26 Žnidaršičevih panjev čebel prodam po ugodnih cenah radi selitve. Devetak Aloj« zij, Dombrava, Volčjadraga.
Trgovski pomočnik s štiri in pol letno prakso išče službe. Naslov pri tržaški pod« upravi.
Priporoča se gostilna Mirkota Kobala v Idriji (via Trieste). Toči izvrstna vina iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi, podružnica v Idriji, in sicer: namizno, pineta, rizling, zelen in črni refošk.
Vrtnar za Z el en j ad in cvetlice, izučen v sadjereji, trtoreji, kletarstvu in ostalem kme< tijstvu išče oskrbniško mesto. Imam dobra spričevala. Naslov pove uprava.
Harmonij, amerikanski sistem, dvovrstni z osmimi spremeni se ugodno proda. Naslov pove uprava.
Prvovrstna domača vina oddaja po zni« Žanih cenah Kmečko del. gosp. zadruga v Do« bravi j ah na Vipavskem. Istotam je na razpo* lago tudi pristen tropinovec.
Orehove tropine dobite vedno pri Fran« tu Bergincu, Idersko 75.
Aparati posebni za vsako kilo«bruh, ži« votni pasovi za ženske, elastične nogavice za otekle žile. Naročila sprejemam vsaki ponede« ljek, četrtek in soboto. L. Zucchiatti, Gorica, Piazza Vittoria 18=1.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Modema zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze* lenjadnemu trgu).
Pohištvo Iu,di širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Brinje kupujem po najvišjih cenah. Korit« nik, Dolenja vas 50, Senožeče.
Gospodarski odsek v Vipavi opozarja posestnike,, kateri imajo živino na paši na Na» nosu, da pridejo po isto dne 10. 9. 1929. z ju« haj; plača se pri blagajniku g. Maksu Bratov« žu, trg. v Vipavi. Kdor rabi apno, ga je še ne« kaj v zalogi.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem» bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarskilist«.
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od« daj a po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco), Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Grozdne mline, Stiskalnice, slamorezni« co zn vse druge kmetijske stroje svetovno zna« ne tvrdke Mayfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Franc Saunig, Gorica, via Carducci 25.
Razprodam kakih 20 slamoreznic May« farth po zelo znižanih cenah. M. Križe, Po« stojna.
Kupujem prage, bukove, hrastove in do» bove, izgotovljene ali pa tudi sam prevzamem sekanje. Naslov pove uprava.
Krasno posestvo, četrt ure od kolodvo« ra v Poljčanah na Štajerskem, obstoječe iz vi« le s petimi sobami in kuhinje. Dve sobi sta popolnoma opremljeni, kuhinja je opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, ki je nekaj sekan za ceno Lit. 100.000. — Ponudbe na Desnica, Poljčane, Štajersko, Jugoslavija.
Penzijonistka ali zakonska penzijoniran« ca, po možnosti ne stara, brez otrok, dobita brezplačno stanovanje in dobičkanosno službo. Pisati A. Visentin, Portole 14.
Naročite se na mesečnik „Družino*!
ZDRAVNIK
Dr. L. SIMONITI
bivši asistent noriške bolnišnice
sprejema
vsak dan od 10 — 12 in od 3 — 5.
GORICA
Piazza Vittoria 22/11
(Travnik)
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva Piazzutta štev. 18.
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev.
trgovina čevljev SSti'"
Trpežno blago po nalnižilli cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ
NOVA
-,--------r
kega izdelka ||
Č & URŠIČ H
Gostilna Jlle Corriere'1
v Trstu via Romagna H. W (tik Caffè Faliris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istr» sle o vino ter kraški teran. Postajališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. Uljudno se priporočata
STRAN CAR in PERIC
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II. ,-—y~
Ob sredah in sobotah ordinifa
v POSTOJNI
NOVI list
1929 C\y\l\W
070(450.36=163.6)