Leto X.
V.b.b.
Donai, dne 22. januarja 1930
Št. 4.
Naroča se pod naslovom : nKoroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: OS — g Za Jugoslavijo
četrtletno:	Din. 25’—; celoletno: Din. 100'—.
BS
23
Primite tatu!
Svetovna vojna in povojne homatije so svetu in človeški družbi uničile mnogo, kar se bo dalo za silo popraviti in nadomestiti le tekom časa potom resnega dela in ljubezni med narodi. Državne večine postajajo napram svojim manjšinskim sodržavljanom vedno bolj nestrpne, ker napreduje presnavljanje prepočasi, ter jim zato otežkočajo mirno sožitje in gospodarski razvoj v okviru skupne države. Mirovna konferenca pred desetimi leti in blestečo načelo samoodločbe narodov ni več predmet nove človečanske politike, potom katere naj bi se prerodila mlada, enakopravna Evropa. Ostalo je več ali manj vse samo besedičenje in neka prisilna zunanjost, iz katere iščejo državniki izhod na škodo ljudstva.
To novo skrajno nasprotje se morda v nobeni evropski državi ne kaže tako kvarno in Pogubno kakor ravno v naši mali republiki, ki se zvija še sedaj v krčih operacije, ki se je bila izvršila pred desetimi leti na stari, bolni Avstriji. Vsi vemo, da je naša mlada republika država dobro plačanih uradnikov in država organiziranega delavstva. Oba ta tabora sta takoj ob Pričetku napela vse sile, da se ohranita na površju, pa ne morda za to, da rešita državo ter doprineseta in zagotovita svojim enakopravnim državljanom miren, zdrav gospodarski raz-i voj, zadovoljnost in zaupanje do vlade in drža-L ve. Vsaj v resnici nobeni dosedanji vladi, pa piai je bila ta meščanska aii delavska, ni bilo dosti mar za državo, ker niso verovale v njeno vstajenje in še sedaj ne verujejo. Socijalisti so , sanjarili o splošnem boljševizmu, meščanske stranke pa so se jasno izrekle proti Avstriji in na svojih zborovanjih javno zahtevale združitev s svojimi rajhovskimi brati. In pri zasledovanju teh ciljev se je popolnoma pozabilo in zanemarilo bistvo in jedro vsake države, to je srednji stan, kmečki stan. Kmet in sploh, kmečki stan vsaj pri nas ni tako izobražen in tudi ni politik kot’so naši uradniki in kapitalisti, in tudi ni tako strogo organiziran kakor naši delavci, ampak je takšen, kakršnega so vzgojili ljudje, ki so mislili, da je kmet neumna igrača, ki se do zadnjega da izkoriščati. Priklenjen na svojo Srudo in zaljubljen v svojo staro navado, je niirno dal za časa vojne svojo kri in imetje za tuje cilje, umiral na bojnih poljauah ter stradal na svojih domovih in pri tem še vzklikal in molil. naj „Bog obvari...“ Ko je prišel polom, mu niti kri ni zavrela, četudi je izprevidel, da so ga Jnieli vsi za norca in igračo; mirno je sekal Sozdove, ter vdano plačeval vsake kvatre nove davke, ki jim niti imena ni vedel in katerih niti gospodje po pisarnah ne znajo raztolmačiti.
Pri takih razmerah je morala priti gospodarska katastrofa. Zamajal se je oni važni, a vendar pozabljeni steber, na katerega so po-uinoževale armade uradnikov vsako leto svoje Procentne doklade in plačo trinajstega meseca. Nagnil se je temelj, na katerega so stranke na-valiie visoka socijalna bremena; kmetski stan Se ie zgrudil, do kosti oglojen, na bolniško polnijo in z niim vred je prijela mrzlica celo državo.
, in prepirali so se ter se še prepirajo, mesto .a bi nudili hitro pomoč in rešili kmetski stan, *n kričijo po celi državi: ..Primite tatu!“ Celo 2° naših mirnih slovenskih vasi je pridrvel ta j kakor da bi bili mi česa krivi; mi, ki nas nm ne priznajo za narod, mi, ki nam niti ne £k5nai°» da je zemlja, na kateri živimo in ki jo endelujemo že tisoč let, naša in bo naša. A in r i^eio tudi med nami kaline, z denarjem u obljubami ter z visoko donečimi frazami. r ^?lj žalostno ie dejstvo, da imamo mi koški Slovenci kljub temu, da smo majhen na-
rodič, ki bi morali kot en mož biti složni, še | vedno toliko brezznačajnih in lahkomiselnih j ljudi, ki ponovno nasedajo na limanice. Mi jih sicer pomilujemo in se nam smilijo, saj so ! končno vendar le naši ljudje z našo krvjo v žilah in z našo besedo na jeziku. Ampak tekom desetletja so jih tako vzgojili in sedaj so kakor igrača, od katere imajo dobiček — list v vetru.
Pismo Iz Jugoslavije.
Marsikaj se je spremenilo v teku preteklega leta. Začetkom januarja je izšel proglas kralja Aleksandra na ljudstvo, s katerim je ukinil ustavo in stopil sam na čelo vlade. Novo imenovani ministri so začeli hitro s potrebnim delom reforme in ni dolgo trajalo, pa so bile vse politične ustanove razpuščene. Vsa društva političnega značaja, vse politične stranke so bile razpuščene in s tem je padel takorekoč glavni faktor prejšnje nesloge in strankarske bojevitosti. Škodo so trpeli mogoče edino advokati, gospodarstvo pa se je bolj kot prej prilagodilo razmeram. Časopisje je postalo črez noč državno in nehalo biti strankarsko, vsebina kulturnega naroda vredna. Ta sprememba je vplivala blagodejno ne samo na notranje, pod prejšnjim režimom skrajno razdrapano politično ozračje, ampak tudi na zunanji položaj. Ljudstvo je bilo veselo spremembe, o čemur pričajo mnogoštevilne udanostne izjave iz vseh krajev.
Začelo je deževati zakonov in tudi na kmeta, ki prej ni imel dosti zaslombe, se je smelo gledati. Osnovala se je pod jamstvom države Privilegirana agrarna banka s kapitalom 1 milijarde (vplačanih 700 mil.) dinarjev, ki preskrbuje kredit kmečkim zadrugam, katerim je posvečena prav posebna pozornost. Obrestna mera znaša napram zadrugam 8%, a te smejo računati posameznikom kvečjemu 10%, kar je vsekakor nizko, ako upoštevamo, da se suče privatna bančna obrestna mera za posojila v dravski banovini okoli 14%, v Srbiji 18%. Sprejel se je tudi zakon o napredovanju kmetijstva z jako razširjenim delokrogom, upoštevajoč vse panoge kmetijstva. Na vsakem srezu (glavarstvu) morajo strokovno izobraženi uradniki voditi in nadzirati gospodarsko delo, vsaka občina mora imeti svoje kmetijske odbore in skrbeti za strokovna predavanja ter si urediti poizkuševalna polja. V to svrho mora prispevati 10%. svojih dohodkov. V ministrstvu se osnuje poseben odbor za povzdigo zunanje trgovine in izvoz deželnih pridelkov, ki je naletel v zadnjem času do občutne konkurence s strani drugih držav. Posebna pozornost se obrača bosanskim slivam, nekdaj priznanem izvoznem blagu, koruzi, žitu, svinjam in živini. Sploh stremi gospodarska politika Jugoslavije za tem, da si pridobi za svoje agrarne pridelke dobre in stalne odjemalce — v tem mogoče malo nasprotuje vašim interesom —, gleda pa tudi na to, da se industrijsko osamosvoji in kaže v tem prav dober napredek. Letošnja dobra letina, zakaj ta najbolj vpliva na finance, je napravila ravnovesje v trgovinski bilanci in je tudi drugače odvrgla dosti prihrankov, ki se izkazujejo v naložbah pri denarnih zavodih.
Najvažnejši akt vlade pa je bil izdan dne 3. oktobra, ko se je postavil mesto prejšnjega naziva kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev v ljudstvu že ukoreninjeni naziv Jugoslavija ter se razdelila dežela v banovine. To ni bila malenkostna stvar, ako se upošteva, da so morali Srbi pri tem žrtvovati svojo ljubljeno in s krvjo priborjeno Srbijo ter jo črtati iz zgodovine na ljubo drugim bratom. To pomeni duhovno edinstvo za vsa slovanska plemena, pa tudi za neslovanske manjšine je velikega po-
mena, ker so postali tudi po nazivu drždve enakovredni. Razdelitev v 9 banovin mesto 33 o-blasti je pa tudi pozdraviti iz gospodarskega stališča, ker se uprava poceni in Beograd razbremeni, za Slovence pa je še posebnega pomena, ker so združeni v tej politični upravi pod dravsko banovino, kar so si že v začetku želeli.
Z zakonom O šolah se zadošča v polni meri tudi manjšinam, ki imajo ali dobijo na državne stroške svoje šole ali razrede povsod tam, kjer se pojavi najmanj 30 učencev narodne manjšine, v gotovih slučajih samo 25. Ker so n. pr. Nemci, katerih se šteje v dravski banovini o-koli 40.000, izredno narodno zavedni in stoje gospodarsko na jako trdih tleh, je jasno, da se poslužujejo teh pravic v poim meri. V tem je težko primerjati vašo in našo manjšino, vašo in našo državo. Kohkor ne doseže zakonito, dobi z denarjem, ker ima nemška manjšina v rokah dobro vpeljano trgovino, obrt in industrijo in se suče v njenih rokah ogromno kapitala, ki naravno premostuje malenkostne ovire. Omenil bi samo nagrade, ki se dajejo ob posameznih prilikah uradništvu in ki na ta način postaja sprejemljivo za nemške želje ali vsaj daje prednost. Ali n. pr. poglejmo kakšno nacijonalno prireditev, kakšen oficirski ples. Nemci pustijo izkupiti velike vsote in to ima za posledico, da se jih pri ocenjevanju smatra za lojalne državljane; baš radi tega so tako dobro zapisani v Beogradu in to jim mnogo koristi pri nacijonalnih zahtevah. Pri tem nf treba misliti niti na podkupovanje, niti na Lorupcijo, ampak je samo psihološki proces, da se pač ustreže bolj onemu, ki za to nekaj nudi. — Sploh je to najboljši recept za pridobivanjd simpatij. Ker se sprejemajo v službe samo, da zadoščajo zahtevam, se tudi nimajo nič pritoževati in je laž, ki se trobi po svetu o zatiranju. Imamo jih celo dosti med častniki, ko se pri vas ne sprejme niti mali uradnik nasprotne narodnosti. Ne govorim niti o privatnih jugoslov. podjetjih, ki se morajo spuščati že iz konkurenčnih razlogov celo tako daleč, da občujejo z nemškimi sodeželani izključno v nemškem jeziku in to v okvirju države. Pa poizkusite pri vas enkrat uveljaviti to in videti boste, kako se bodo pred vami zapirala vrata! Za vas ne velja to ne v državnem, ne v zasebnem uradu. Kot se iz tega vidi, je Nemec zmožen asimilacije v toliko, da se mu dobro godi, nikakor pa ne iz čustvovanja in prepričanja. On ostane to, kar je, in kot takšnega ga puste tudi drugi. Nihče ga ne sili do tega, da bi moral postati drugačen.
I POLITIČNI PREGLED j
Volilna reforma in drugo. Na dnevni red je prišla zopet sprememba volilnega reda. Prvo posvetovanje med nekaterimi ministri m zastopniki večinskih strank se je vršilo pretekli teden. Novi načrt predvideva 136 (zdaj 165) narodnih poslancev, ki se volijo v dveh skruti-nijih. Cela država se razdeli v 34 (zdaj ,25) volilnih okrajev, ki volijo pò 3 do 7 poslancev v parlament. Koroška bi se razdelila v 2 volilna okraja: 1. Celovec mesto, Celovec okolica, Rožek, Beljak, Šmohor, Koče, Oreifen-burg, Winklern, Zgornja ,BeIa, Spital, Pater-nion. 2. Breže, Althofen, St. Vid, Svinec, Krka, Trg, Gmiind, Millstatt, Sv, Lenart, Wolfsberg, Št. Pavel, Velikovec, Dobrla vas, Pliberk, Železna Kapla, Borovlje. Razdelitev Koroške je ponesrečena in stranke bodo proti temu gotovo ugovarjale. Koroška izgubi 2 mandata. Pri drugem skrutiniju dobijo pravico do mandata stranke brez ozira na to, ali že Imajo kakega poslanca ali ne, ki združijo na svoji listi vsaj 3 odstotke vseh oddanih glasov. Vezana kan-
didatna lista ostane. Vsak volilec pa ima pravico, da voli enega izmed kandidatov, ki je na listi, ni treba biti nositelj kandidatne liste, in če dobi dotični kandidat večino glasov, se smatra za nositelja liste in je izvoljen. Kršč. soc. tisk odklanja to volilno spremembo, ker pomeni poslabšanje, in zahteva za Koroško 9 mandatov in en volilni okraj. Sicer pa bodo o tem stranke šele razpravljale in ni dvoma, da se bo zakon razlikoval od predloga. — K predlogu dr. Seipla o stanovsko-gospodarski zbornici niti v vodstvu kršč. soc. stranke ni enotnega naziranja. Opažati je tudi močno gibanje proti temu načrtu v vrstah ostalih strank vladne večine, ki bodo pristale kvečjemu na polovično izvedbo načrta, ker bi imela zbornica večje pravice kot parlament Načrt namreč daje stanovsko-gospodarski zbornici skoro iste pravice kot jih je imel gosposki dom ter bi spadala v njen delokrog davčna in carinska ter socijalno-gospo-darska vprašanja, dpčim bi bil parlament pristojen samo za sprejem proračuna in obravnavanje prosvetnih ter zunanje-političnih vprašanj. — Do ustanovitve kmetskih hramb <Bauemwehren) je le prišlo dne 17. t. m. Za načelnikovega namestnika je bil izvoljen Josef Olančnik, načelnik koroškega Landbunda. V pismu na Heimatschutz pravijo, da land-bundovci v okvirju Heimatschutza ne morejo več sodelovati, pač pa jim prožijo roko za skupno delo proti ljudstvu in državi sovražnim elementom.
Haaška konferenca. Konferenca je končala svoje delo. Uspeh je samo deloma povoljen; z Nemčijo se le sporazum dosegel, deloma odprto pa je ostalo vprašanje vzhodnih reparacij. Reparacijska banka bo imela svoj sedež v Baslu m se ustanovi z domačim kapitalom 500 milijonov švic. frankov. Ko je prišel dr, Schacht v Haag, se je vmešal v politične zadeve in se izjavil proti temu, da bi se udeležila nemška državna banka reparacijske banke z vplačilom gotovega dela glavnice. Vsled tega je nastala v nemškem tisku proti njemu huda gonja. Nemški tisk zahteva, da mora dr. Schacht odstopiti in da se mora spremeniti tozadevni zakon, ki daje predsedniku neomejene pravice. Na pritisk javnega mnenja nemške in drugih delegacij je dr. Schacht popustil. Glede jamstev je prišlo do sporazuma. Sankcije se dejansko odpravijo, na papirju pa so možne, če bi Nemčija Youngov načrt samolastno raztrgala in neprizadeto razsodišče to ugotovilo, to je razsodišče v Haagu. Rešilo se je tudi vprašanje reparacijskega posojila. Za nemške in francoske potrebe se najame skupno posojilo. Radi nepopustljivosti Madžarske se je dosegel v
vprašanju vzhodnih reparacij le deloma uspeh. Do popolnega sporazuma ni prišlo. Zastopniki Francije, Anglije in Italije so soglašali v tem, naj bi komisija za vzhodne reparacije nadaljevala svoje razprave v Parizu, kjer naj se v roku 6 mesecev doseže sporazum v vseh spornih točkah, ki se nanašajo na države Male antante. Velesile so zajamčile državam Male antante njihove najnižje zahteve ne glede na to, kakšna bo rešitev vzhodno reparacijskega vprašanja. Reparacije vzhodnih držav se bodo stekale v poseben sklad. Madžarska mora dati toliko, kolikor morajo na drugi strani plačati države Male antante. Zastopniki Male antante so zaključni protokol podpisali pod pogojem, da se plačila Madžarske povoljno uredijo.
58. zasedanje Sveta Društva narodov je bilo otvorjeno v Ženevi 13. t. m. in je trajalo do 16. t. m. Četudi je bilo to zasedanje jubilejno, ni bilo opaziti posebnega zanimanja, ker večina zunanjih ministrov vsled konference v Haagu ni bila prisotna. Predsedoval je poljski zunanji minister Zaleski, ki se je v posebnem spominskem govoru spominjal pokojnega dr. Stresemanna. Na dnevnem redu je bilo veliko število vprašanj, predvsem razprava o angleškem mandatu za Palestino in o tamošnjih nemirih, o spremembi pravil, o carinskem premirju, o Iraku itd. Sklenilo se je, da se 17. februarja sestane konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju carinskega premirja. O raznih manjšinskih političnih zadevah in manjšinskih pritožbah je poročal Adači. Svet je sprejel za rešitev teh vprašanj razne sklepe. Pet pritožb so poslale narodne manjšine v Sleziji.
Londonska konferenca, ki razpravlja o pomorski razorožitvi, se je sestala včeraj in bo trajala več tednov ter je po številnih delegacijah ena največjih mednarodnih konferenc. Nekatere delegacije štejejo do 100 članov. Otvoritveni govor je imel angleški kralj sam. Če se o uspehu te konference dvomi, se ne čudimo, zakaj od 1. 1921 se je vršilo že več razorožitve-nih konferenc, a oboroževanje držav se ni zmanjšalo, temveč nasprotno še povečalo. Pa tudi vsa posvetovanja na zasedanjih Društva narodov niso prinesla nobenega zboljšanja in države še naprej tekmujejo v medsebojnem oboroževanju. Gotovo je, da popoliie razorožitve na morju ni mogoče doseči kar čez noč. To tudi ni njen cilj, tenjveč prenehanje tekmovalnega oboroževanja vsaj med velesilami. Zaenkrat se skuša doseči le to, da ne bo ena velesila gradila novih bojnih ladij zato, ker jih gradi druga, temveč vsaka država bo omejila svoje oboroževanje, ker ga bo omejila druga. Ta cilj pa bo londonska konferenca vsekakor dosegla,
PODLISTEK
Kovač Franc:
Zadnji čarovniški proces na Važen-bergu.
(Nadaljevanje.)
Teden dni je že prezebal Peter Enei v va-ženberški temnici In pričakoval vsak trenotek, kadar so zaškripati zarjaveli ključi v ključavnici, da ga izpustijo na zlato svobodo. Tuhtal in premišljeval je, zakaj neki ga je dal gospod Sigmund zapreti. Saj je vendar pošteno in točno odrajtovai desetino, šel vedno na tlako, kadar je bil pozvan, nikoli se ni pritoževal ali zabavljal čez gosposko. Biriča Engelberta, ki mu je donašal slabo hrano, je rotil in prosil, naj mu pove vzrok, a birič je položil prst na usta in mu pomenljivo namignil, da že sam dobro ve, zakaj da so ga zaprli. Čelih osem dni, dolgih kakor večnost, je presedel v mrzli ječi, kamor je prihajalo samo skozi ozko, zamreženo okno pod stropom nekaj svetlobe. Tu pod oknom je stal po cele ure in zri v košček vedrega neba. Sanjaril in premišljeval je o domačih; prijetno in zadovoljno je živel, skromno, a srečno — šele sedaj sé je prav zavedel tihe sreče pod domačim krovom. In med delom v skrbi za družino mu je mineval čas — tu pa v negotovosti in brezdelju umira od dolgega časa. Zakaj vendar? Kaj je neki zakrivil? Dnevi so mu potekali silno počasi, hitreje je minul doma en mesec kot tu en dan. Vsak dan se ga je bolj polaščal obup. Spomnil se je pripovedovanja starih ljudi, da je že marsikdo šel v grad, a se ni več vrnil. Mogoče ga pa mislijo potisniti; med
vojake, a tedaj bi ga takoj poslali v Celovec. Niti od daleč ni slutil, da je obdolžen čarovniške hudobije.
Tisto leto je bilo na dan sv. Antona Puščav-nika silovito mrzlo. Kakor običajno vsako leto, so se tudi na ta dan podali v Mali Št. Vid ljudje od blizu in daleč, da dostojno proslave sv. Antona Puščavnika, katerega kip se nahaja na levem stranskem oltarju. Cerkev je bila nabito polna pobožnih vernikov: prišli so iz šentjurske in šmarješke fare, nadalje iz Št. Lipša, Št. Janža in celo tja gori od Svinca počastit mogočnega priprošnjika, da ga prosijo naklonjenosti v dušnih m telesnih potrebah, za srečo pri živini in dobro letino. Kljub mrazu so ljudje vstrajali pri šestih sv. mašah. Na današnji dan pridejo v Mali Št. Vid gospodje duhovniki iz vseh sosednih župnij : iz^ Št. Janža, Št. Lipša. Št. Valburge, Svinca, Št. Jurja in Šmarjete. Mežnar Matevž je imel danes mnogo posla. Cerkvena ključarja Mertl in Fajdl sta stala zunaj v cerkveni lopi ob darilniku, na glavi s črno volneno kučmo. Prestopicala sta z ene noge na drugo, da se nekoliko ogrejeta in tiščala roke v žepih. Pobirala sta darove za cerkev. Vsak je vrgel novčič na darilni kamen, kamor je mežnar postavil velik kip današnjega gc-di-telja, sv. Antona Puščavnika, in poleg njega lesenega, neokretno izrezljanega tolstega prašička, ki je grdo gledal pred se in kazal ostre čekane. Marsikateri gospodar se je spomnil, da mu je Bog dal lansko leto srečo pri živini, in položil k nogam svetnika nekaj klobas, kračo, če je bil posebno darežliv, celo gnjat. Poleg darilnika sta bili postavljeni dve kadi, v kateri so gospodinje vsipavale iz robcev s seboj prinešeno žito — vse dar cerkvi.
(Dalje sledi.)
ker se je dosegel v tem pogledu vsaj med Ameriko in Anglijo sporazum. Vsled dragega oboroževanja vse države silno trpe. Po dvajsetih letih so skoraj vse bojne ladje zastarele in je zato treba graditi vedno nove in nove, da je brodovje moderno. To pa zahteva ogromne izdatke, ki ne prinesejo prav nobenega dobička, razen seveda težka industriji, ki bogati vsled visokih mornariških proračunov posameznih držav. Ker se je bala težka industrija za svoje dohodke, je že enkrat preprečila sporazum v ženevskih pogajanjih. Zato bo tudi važno vprašanje, kako zaposliti težko industrijo.
DOMAČE NOVICE

Radiše. (Božična prireditev m ...) Izobraževalno društvo na Radišah je nameravalo prirediti na Štefanovo božični večer z igro in drugim primernim sporedom in dobilo za to dovoljenje od okrajnega glavarstva. Proti prire- , ditvi se je pritožila občina, ker prostori ne odgovarjajo predpisom in prireditev v zadnjem trenutku prepoved^H Društvo je vzelo dopis občine na znanje in igro odpovedalo. Precej pred tretjo uro sta bila na mestu dva orožnika iz Žrelca: rev. inšpektor in g. Mikula. Ker je bila igra prepovedana in vsi člani o tem niso mogli biti več obveščeni, se je zbralo pred društvenim prostorom veliko članov. Za te člane je hotelo društvo izvesti ostali del programa:	predavanje o božični družinski misli,
deklamacije in petje, ker po zakonu mesečnih sestankov za člane ni treba prijavljati oblasti. Odbor se je postavil tedaj na čisto zakonito stališče. Drugega mnenja sta bila orožnika, ki sta izjavila, da je prosilo društvo samo za dovoljenje za igro in to je občina prepovedala, sedaj pa hočete iz igre napraviti kar zborovanje. „To lahko napravite na svojo odgovornost, a povem vam, da je v tem slučaju ta prireditev zadnja na Radišah.“ Iz teh besed zveni neka grožnja. Na pojasnilo, da sestankov ni treba prijavljati, smo dobili odgovor, da je treba imeti za vsak sestanek dovoljenje. „Posebno pa je vaše postopanje danes nepostavno, ker hočete napraviti iz igre kar „političen“ sestanek. Iz daljšega razgovora smo mogli sklepati, da orožnikom niso jasni pojmi ..političen shod''-'' in ..društveni sestanek". Tega bi od čuvarjev zakonov pač ne pričakovali. Ali si je mogoče predstavljati, da da orožnik na pojasnilo sledeči odgovor: „Vsako tako zborovanje ima politično ozadje!" Predavatelj je hotel dati koncept svojega predavanja orožniku na vpogled, kar je ta seveda odklonil in naprej govoril P politiki, postavi itd. Odbor sc je moral udati sili in poslati člane domov. Pa to še orožnikom m bilo dosti. Eden od njih je začel rabiti raz-žaljive izraze in razburjati navzoče. - Le razsodnosti članov se je zahvaliti, da ni prišlo do prerekanja. S strani orožnika Mikule so padle besede: „Vi mlečnozobnež" ali „Vi delate jugoslovansko propagando lahko v Pliberku!1' Napratn slovenskim prireditvam se neopravičljivo nastopa. Radovedni smo na rešitev tozadevne vloge.
Dobrla vas. (Bridke misli ob lOletnici plebiscita.) Vse tarna o slabih časih in to tudi po pravici. Splošna beda in pomanjkanje ne vlada samo v naši lepi Koroški in Avstriji, ampak kar po celi Evropi. Še sedaj se čutijo strašne posledice svetovne vojne. In najsiromašnejši med vsemi evropskimi narodi je menda koroški Slovenec. Njega naprej zalezuje nesrečna usoda. 2e narava sama, zemlja peščena, razne uime, suša, toča itd. ga neprenehoma ubijajo-Kmetski stan v Avstriji je splošno najbolj zapostavljen in zanemarjen. In med vsemi kmeti je zopet slovensko-koroški najzadnji, najsiromašnejši, kakor smo posneli iz poročila o zadnjem zasedanju deželnega zbora. Država, dežela, kulturni svet, vsi ti nas poznajo samo tedaj, kadar je treba kaj plačati. Poleg tega Še bolniška blagajna in poselska zavarovalnica-Niso zadovoljni z njo ne posestniki in ne posli-Plačati mora večinoma celo zavarovalnino J11 prispevek posestnik sam. Posledica tega je, da se posli odpuščajo, da bo brezposelnost vedno večja. Splošno mnenje je, da izhaja še sam0 tisti posestnik, ki ima svoje ljudi ali ki vse sam opravi, to je oni, ki gara noč in dan kot čm^ živina. V drugih deželah se menda ta postav® ne izvaja tako strogo. Ponekod imajo občinski bolniške blagajne. Delo se poceni in dobioc^ ostane doma v občini. Letos se bo slovesno otT hajala lOletnica plebiscita. Ali moremo kaj Prl'
rokovati od koroške vlade? Za nas je od najlažjih do naj višjih, to je onih, ki so plačani tudi ,z našim, trdo prisluženim denarjem, samo zatilje, zaničevanje, posmeh in krute psovke, kako lepe obljube leta 1920, in kako stojimo danes!
Bilčovs. (Ljudsko gibanje.) Ne vemo, 'kaj Porečejo čitatelji našega lista na naše poročilo, koto je minulo in gotovo bo marsikaterega zajemalo, ali smo napredovali ali nazadovali. Naj o° danes naše poročilo prav kratko, saj se jih gotovo še več oglasilo s svojimi poročili, wjenih je bilo 41 otrok, od teh 27 fantov in 14 so jih prišteli ženskemu spolu; zakonskih 33, ^zakonskih 8. Umrlo je 26 župljanov : 14 moš-km, 12 žensk; 17 odraščenih in 9 otrok. Od ?mrlih je dosegla najvišjo starost Urša Jesenko lz Spodnje Vesce, ki je doživela 84 let. Poroče-jeh je bilo 6 parov v fari in izven fare en par. kakor vse kaže, bo letos število porok naraslo "Oudi lahko, ko je pust tako dolg in poleg tega Pnde še marsikateri do prepričanja, da ni '‘dno biti puvbč koj sam.
Pliberk. (Sv. Treh kraljev sejem.) Ob zelo godnem vremenu se je dne 13. t. m. vršil se-sv. Treh kraljev. Iz bližnje okolice je pri-s*° Prav mnogo ljudi, da opravijo svoje opravke in nakupijo 2 svinji in več konjev. Volov se Je dosti prodalo za ceno 1,30—1,50 S; krav Pekoliko manj, cena 1,10—1,30 S; mlada živina 1)0 1,10—1,30 S. Prihodnji sejem bo v sredi »osta.
Llbuče pri Pliberku. Zopet se je prekmalu »oprl pred nami svež grob, v katerega smo kodnji dan preteklega leta položili vrlo Močil-»'kovo Mojcko k večnemu počitku. Močilnikovo družino je v preteklem letu dvakrat obijala brezmejna žalost, ko so na spomlad iz-^ohili očeta, zdaj pa pridno in od vseh, ki so jo Poznali, priljubljeno hčerko in sestro. Na Sil-'jostrovo, na dan selitve, se je preselila v boljšo ?°movino. Želimo večen mir in pokoj njej, ža-°storm domačim pa izrekamo naše odktrito-Srcno sožalje!
Drobne koroške novice. Deželno vodstvo Vsenemške stranke je imelo 12. t. m. v Celovcu |^ojo sejo. Dr. Angerer je govoril tudi o Stalinu vsenemcev napram šoli. Vsenemci stoje na fklišču, da se mora vršiti verouk v istem jeziku kpkor ostali predmeti. Da se izvede to načelo i jezikovno mešanem ozemlju, se izvede akci-od katere se pričakuje uspeh. Pravica star-rev mora biti odločilna pri vprašanju učnega ]ezika. (Pričakujemo, da bo cerkev odklonila ^JPešavanje v svoj delokrog.) — Število pod-»lrPnih brezposelnih je 11. t. m. doseglo 9156 iSe!b, pomnožilo se je v enem tednu za 549 de-avcev. — Zlati mašniški jubilej obhaja letos > msgr. Ivan Držanič, bivši župnik na Suhi, petni mašniški jubilej čgg. Primož Matevžič, pPpnik v Slovenjem Šmihelu, msgr. Valentin ^gorc, stolni kanonik, Matej Ražun, župnik p Pokoju, 30letni mašniški jubilej čgg. Vinko pijanec, župnik v Škocijanu, Franc Uranšek, .'PPnik v Žvabeku, 251etni mašniški jubilej čgg. ,Van Sekol, župnik v Pečnici in Tomaž Ulbing, aPnik v Skočidolu. — Dne 23. januarja je razdana župnija Slovenji Plajberk in do 13. fe-ruarja župnija Strmec. — Občinske volitve Otoku se ne vršijo 26. t. m., temveč šele po-jP!, ko reši ustavno sodišče Walcherjev pri-iv. — Konkurz je napovedala gostilničarka Fajnik v Svečah. — Na cesti pri Vetrinju 12. t. m. trčila skupaj dva prometna avtoma. Potnikom se nič ni zgodilo, pač pa sta bila pomobila močno poškodovana. — Herman rePl iz Važenberga je služil pri posestniku jprenčiču v Homcu pri Velikovcu in mu u-ft^del 120 kg ajde, 60 kg pšenice in eno okoš. ^ojen je bil na 2 meseca pogojno.
|g-	un im o	[Ju-^ujitu.
Cjpruštveni vestnik
Karntens Herzogsfuhl.
,3o flndet man m den uralten Freiheiten, dass ein Herzog in Kàrnten in w i n d i-scher Sprache investiert und einge-setzt worden ist und dass ein Fiirst, wenn er bei einem romischen Kaiser und dem ganzen Reich angeklagt wurde, sich vor demselben anders nicht als in w i n d i-scher Sprache zuverantwortenhatte." Megiser ..Annales Carinthiae“, Leipzig 1612.
Ozka^1"0^ .severu od Celovca sc razprostira strari-r?vnilia’ Gosposvetsko polje. Na zahodni pi te ravnine, ob vznožju gore sv. Urha, pa

...in Zuoji otroci? Skrbi za nje pravilno in daj jim prijajočo, zdravo Oiathreiner 9ineipp~ovo sladno kavo.
stoji vas Krnski grad (Kamburg), kjer se še poznajo sledovi starodavnega gradu koroških vojvod. V bližini tega gradu je cerkev sv. Petra. Za njo je stal nekdaj napol v, zemlji zgornji del rimskega stebra, ki so ga imenovali knežji stol ali knežji kamen. Tisti dan, ko je imel biti vojvoda umeščen, je sedel na ta kamen svoboden kmet. Njega pa so obdajale ne- j štete množice ljudstva, pričakujoč novega vojvodo. Ta se je približal s sijajnim spremstvom, slavnostno napravljen, a preden je prišel h knežjemu kamnu, je moral odložiti praznično obleko in nadeti kmetiško nošo: suknjo, hlače in plašč iz sivega suknja, trde kmetiške čevlje in siv klobuk. V levo roko je vzel palico, z desno pa je vodil na vrvici dvoje živali, lisastega vola in lisasto kobilo, ki se še niso rabile za vprego. Tako opravljen se je bližal kamnu. Ko je kmet zagledal bližajočega se vojvodo, je zaklical v slovenskem jeziku: „Kdo je tisti, ki se tamkaj približuje?11 Ljudstvo mu odgovori: „Deželni knez je.“ Dalje vpraša kmet: „Je li pravičen sodnik? Ali mu je blagor domovine mar? Je li svobodnega stanu? Je li častilec prave vere?“ „Je in bode vedno!“ mu odgovori ljudstvo. Zopet povzame kmet:	„Pa
Sleckenpterd-LUienmilchcream :
Prvovrstna lepotilna krema z osupljivim učinkom ; ustvarja mehko, prožno kožo in nežno, mehko polt. (Tolščna krema za noč, suha krema za dan.)	ge
s kakšno pravico me more pregnati s tega sedeža ?“ Ljudstvo odgovori: »Odkupil ti ga bode s šestdesetimi vinarji, z lisastimi živalmi in z obleko, ki jo ima, in tvojo hišo bo oprostil davkov." Nato je kmet kneza lahko udaril na lice, vzel vola in kobilo in se umaknil s kamna. Knez se je vsedel nanj, mahnil z mečem proti vsem štirim stranem sveta in je obljubil, da hoče biti ljudstvu pravičen sodnik. Potem je še izpil iz kmečkega klobuka požirek vode v znamenje treznosti in zadovoljnosti s tem, kar mu daje domača zemlja. Pozneje, ko so bili Slovenci že kristjani, je šel knez s spremstvom vred čez polje v gosposvetsko cerkev k slovesni sv. maši. Šele po tej cerkveni slavnosti je knez slekel kmetiško obleko, se opravil po knežje in sedel k obedu. Popoldne pa je šel na polje, kjer stoji še dandanes iz nagrobnih ka-menitih plošč sestavljen vojvodski prestol z dvema sedežema. Na enega je sedel knez, sprejel poklon gospode in naroda, delil milosti, potrjeval stare pravice in svoboščine, poslušal prošnje in pritožbe in razsojeval prepire. Med vso slovesnostjo sta smela dva kmeta, Pa-tovščan in Gradekar, kositi travo, žeti, celo požigati in pokončavati, koder se jima je ljubilo. Na ta način se je hotelo narodu pokazati, kako bi se mu godilo, ako ne bi imel vladarja, ki mu varuje svobodo, življenje in imetje. (Iz »Zgodovine slovenskega naroda", dr. Josip Gruden.)
Ni to nikaka basen, bratje in sestre! Še danes stoji na Gosposvetskem polju stari vojvodski prestol, ki nosi naslov »Karntens Her-zogstuhl". In v celovškem muzeju, takoj na desni ob vhodu, stoji knežji kamen z imenom »Furstenstein". Ta starodavni obred ustoličenja vojvode — ni je enake primere v svetovni zgodovini — je torej kos naše zgodovine, del življenja naših davnih prednikov. Kako velika je morala biti njihova samozavest, da niso klonili glave pred gospodi! Kako globoka je morala biti njihova »Heimatliebe" in »Heimat-treue", da se ji je uklonil celo deželni knez! In se vam li ne zdi danes vsem, da ne sledimo svojim prednikom, če hladnokrvno izdajamo svojo domačo grudo, če se sramujemo naše preproste domače besede in jo pačimo z vsemi !
mogočimi tujkami, če posnemamo svet gospodov v njegovi navadi in razvadi? Kamni nam govore in nam očitajo!
Prireditve. Razstava in priredi-t e v kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Železni Kapli se vrši v nedeljo dne 26. t. m. Razstava j se otvori ob 8. in zaključi ob 6. zvečer. Ob 2. popoldne v kino-dvorani prireditev z bogatim sporedom. Železniška zveza z Železno Kaplo je izredno ugodna. — Dne 2. februarja se vrši v gostilni Faštl na Dobravi pri Rudi razstava in prireditev gospodinjskega tečaja. Glejte oglas na zadnji strani lista! — Izobraž. društvo »Kočna" ima v nedeljo dne 26. januarja ob 3. popoldne pri Keznarju v Svečah svoj redni letni občni zbor. Poleg običajnega sporeda tudi petje. — Dne 26. januarja ob 7. zvečer ponovi izobr. društvo »Gorjanci" pri Ilcu v Gorjah narodno igro »Naša kr i". — Čebelarsko društvo v Železni Kapli ima v nedeljo dne 26. januarja pri Kolerju svoj redni letni občni zbor. — Občni zbor izobr. društva v Globasnici se vrši na svečnico dne 2. februarja ob 3. uri popoldne pri Šoštarju. Spored običajen.
Št. Jakob v Rožu. (Igra in občni zbor.) Naše izobr. društvo je 26. in 29. dec. priredilo igro »Pozna pomlad". Udeležba izredno dobra. Veseli nas, da vse ljudstvo rado poseča naše prireditve in v bodoče se hočemo potruditi še bolj. — Dne 6. t. m. se je vršil obč. zbor društva. Splošna slika dela je bila: Sestanki društva razmeroma dobro obiskani, a hoteli bi ■ jih mnogo več. Novoustanovljeni dekliški odsek živahen, a brez prave zveze z osrednjim odborom. V bodoče hočemo več skupnega dela! Društvene igre so prinesle popolen uspeh, a treba nam bo z njimi na druge odre. Knjižnica naša vse premalo zadostuje potrebam. V sledečem razgovoru so člani društva izrazili svojo skrb za naraščaj našega društva. Društvo, ki je slovensko in katoliško, ki hoče združiti vso našo, šoli odraslo mladino, hoče tudi, da bo ta mladina res kedaj zmožna slediti kulturnim ciljem društva. Člani so z veseljem siprejeli misel, da se naša narodna igra »Miklova Zala" priredi v doglednem času z moderno režijo in v večjem stilu. V prihodnjih dneh naj se prireja tudi več sestankov. Pri volitvi novega odbora je bil na splošno željo izvoljen stari odbor, ki ima izkušnje za seboj in smer ter voljo za pošteno delo tudi v bodočnosti. Želimo novemu odboru mnogo uspeha! Za zabavo pri zborovanju je skrbel naš pevski zbor in pa desetletna umetnica na citre, gdč. Ančka Noč, ki je že pri zadnji igri s svojim lepim citranjem razveselila vse poslušalce. Hvala ji! — Novi odbor že pripravlja sestanek na svečnico popoldne in veseloigro za pust.
II NAŠE KNJIGE 1
Dobri pastir. Premišljevanja o življenju našega gospoda Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov. Spisal dr. Ciril Potočnik, semeniški spiritual v Ljubljani. I. zvezek. Založila prodajalna K. T. D. H. Ničman v Ljubljani, Krekov trg. Cena broširane knjige Din 38 in poštnina za inozemstvo Din 4. Knjiga, ki je bodo slovenski duhovniki in vsi, ki jo bodo dobili v roke, res veseli. V kratkih, jedernatih premišljevanjih nam podaja novi testament do vključno pridige na gori. Imajo gg. duhovniki morda slične nemške knjige, a zdi se mi, da te naše ne bo nobeden rad pogrešal. Ko bo delo celotno, bo res prvovrstna knjiga. Oblika je izredno lepa, nekako večji molitvenik (velika 16). Za uvod je podan način premišljevanja in molitev pred premišljevanjem. Ob teh toplih sestavkih se človek res še sam ogreje. Vzemite, berite, premišljujte.	F. K. M.
Presv. Srce Jezusovo. Ta molitvenik je izšel 1929 pri „Družbi sv. Mohorja11 kot doplačilo. Pobožnost do presv. Srca Jezusovega je dandanes najbolj razširjena povsod, da se po njej mrzla srca vnamejo za Kristusa, za Boga. Knjižica pouči vsestransko o češčenju presv. Srca, govori o apostolstvu mož, o božjem Srcu posvečenih družinah. Zato naj bi jo naročila vsaka krščanska hiša. Dobi se pri „Karitas-sekretarijatu“ v Celovcu, Viktringerring 26, in stane en izvod z rdečo obrezo 3, z zlato obrezo pa 4 S.
ZADRUŽNI VESTNIK |
Varčevanje! Ali naj varčujemo? In kako naj varčujemo? To so vprašanja, ki se ne tičejo samo splošnega gospodarstva, marveč vsake družine, da celo vsakega posameznika. — Namen varčevanja je za vsakega posameznika jasen; on dobi za denar, ki ga je dal na razpolago posojilnici, večji znesek nazaj. Vzemimo na primer obrestno mero 5% %. Kaj pomeni to? Ako vloži kdo 100 S, tedaj dobi po dveh letih 110 S 77 g, po 8 letih 150 S 59 g in po 20 letih 278 S 12 g. Ako naložimo o priliki novorojenčka za tega gotovo svoto, tedaj dobi ta no 20 letih, ko postane polnoleten, trikrat toliko nazaj. Se veliko hitreje pa raste kapital z obrestmi vred, ako se vlaga vsako leto gotov znesek. Kdor dene vsak mesec 2* S 50 g na stran, je to v enem letu 30 S, in ako imamo pri naši posojilnici obrestno mero 5% in ta znesek redno vlagamo, tedaj dobimo po 20 letih 1000 S nazaj, kar pomeni prav lepo doto za kako hčerko. Zato je potrebno, da varčujemo in da navadimo že zgodaj tudi naše otroke na to. Treba pa je tudi, da se zavedamo in da nalagamo Slovenci denar v svoje domače posojilnice, od katerih imajo zopet le domačini korist in ne tujci. Nikdar še ni bilo slišati, da bi krahirala kaka domača posojilnica, zakaj pri teh ni tako kot pri bankah. Pri naših zadrugah je neomejeno poroštvo, to se pravi, vsak član jamči s celim svojim premoženjem, pred vsem in v prvi vrsti pa odborniki. Denar, ki ga zadruga izda, se posodi največ in skoraj izključno samo na posestva in tam je denar brez dvoma najbolj varno naložen. Zato: Naš denar v naše domače posojilnice!
GOSPODARSKI VESTNIK 1
j mogoče dobiti od države povračilo voznine, bi se Iju-| dem lahko plačevala še boljša cena. Voznina na Dunaj pride zdaj na 25 g kg.
Ferlič želi, da se podpore za kmetijske šole raz-dele enakomerno. Vsak učenec naj plačuje Mt, V2, *ls doneska za prehrano, brezplačno pa naj se ne sprejme nobeden.
Ričer se zavzema za to, da bi se delavna doba, ki daje pravico do brezposelne podpore, podaljšala na 25 do 30 tednov, sezijski delavci pa naj bi se izvzeli. V Špitalu se je lani pozimi pri železnici potrebovalo ljudi za kidanje snega, a niso šli in morali so priti kmečki fantje iz okolice. Kadar se potrebuje drvarja, se ta izgovarja, da nima cepina, drugi pravi, da hlodov ne more spravljati. Ljudje se s takšnim podpiranjem 1 demoralizirajo in kmečki hlapci pravijo: „Kaj bomo mi delali, ko drugi igrajo na ledu!“ Podpiranje brezposelnih se mora drugače urediti.
Dvorni svetnik Mazer poroča o deželnem gozdarstvu. Za vzgojo gozdnih sadik se je dalo v proračun 142.000 S. V .Št. Vidu ob Glini se snuje nov vrt za vzgojo gozdnih sadik. Popraševanje po sadikah je od leta do leta večje. Letos se jih je oddalo 4.6 milijonov po znižani ceni in kulturni svet jih je naročil 800.000, da so posestniki gozdov dobili 5.4 milijonov gozdnih sadik. Uspeh je razveseljiv. Za gozdne sadike se je letos izkupilo 33.000 S, za vrtove pa se je potrebovalo 1 10.000 S in je morala država doplačati okrog 80.000 S. Za gozdarske tečaje se je vpostavilo v proračun 8000 S. 4000 S je vpostavljenih za pridobivanje gozdnega semena in za podpiranje pogozdovanja 1 1.000 S. Najboljše je delati s premijami za izvršene nasade. Gozd je danes za kmeta tako velikega pomena, da je treba tudi za večje kmete napraviti načrte gozdnega gospodarstva, kakor jih imajo veleposestniki. Če se napravijo takšni načrti, bodo ljudje šele vedeli, koliko je vreden njihov gozd. Sicer pa pride bržkone postava, ki bo uredila tudi sekanje kmečkega gozda. Za gozdna pota je vpostavljenih 35.000 S. Koder je bilo mogoče napraviti pot v jarke, so bili posestniki zelo zadovoljni in so imeli od tega veliko koristi. Vsega se zahteva za pospeševanje gozdarstva 248.000 S. Predvidoma se toliko ne bo odobrilo, ali trdno se pričakuje
vsota 180 do 190.000 S.
Deželne podpore služijo za potovalni pouk ter za gozdarske tečaje, kjer se poučuje, kako se meri gozd in kako se naj z gozdom gospodari. Udeležencem tečajev so se delile poučne knjižice. Poleg tega je oddajal kulturni svet po znižani ceni klupe za merjenje lesa. Tudi motike za nasajanje gozda so se dajale po znižani ceni.
RAZNE VESTI

Drobne vesti. Na Dunaju so v pretcklen1 letu zabeležili 2974 samomorov. — Grčija; Razbojniška tolpa je napadla na albansko-grsKi /neji potnike šestih avtomobilov in ubila 9 potnikov. — Strašna nesreča se je pripetila na očesni kliniki v Atenah. V sobi, kjer so bivali prej bolniki z nalezljivimi boleznimi, je bil° nastanjenih 40 otrok z raznimi očesnimi boleznimi. Zaradi neverjetne neprevidnosti so se vsem otrokom vnele oči, tako da so po kratkem do zadnjega oslepeli. — Angleška: Strašen vihar je divjal 12. t. m. nad Anglijo in RO' kavskim prelivom. Vihar je dosegel hitrost 181' km na uro. Ponekod je vihar odnesel strem vseh Poslopij. Drevje je lomil kakor slamo.v predmestju Londona je podrl stolp cerkve, ki sr je sesul na sosedne hiše in 2 porušil. 15 oseb jr bilo pri tem težko ranjenih. Zaznamovati je se mnogoštevilne druge človeške žrtve in več PO' topljenih ladij. — V bližini Marblearcha bodjj zgradili največji hotel v Evropi, ki bo imel 200v sob in kopalnic. V hotelskem poslopju bodo 4 gostilne, kino in velika trgovina. — Ostae države: Nova nemška lokomotiva je prestam prvo poizkusno vožnjo. Stroj je izdelan tako. da njega kurjenje ne povzroča nič dima ali saj; Njegova gonilna sila znaša 1200 konj. sil. Tim1 ne potrebuje nikakega tenderja. v
Listnica uredništva.

Tišler, Tržič: Kakor dogovorjeno, tako ostane tudi v bodoče. — Wallar, Zg. Dobje 1: Do 30. VI. 1931 doplačate še 10 g. — MelvKe: Z ozirom na naš položaj objava dopisa ni opo1/ tuna. Vedeli boste uporabiti učinkovita prof1' sredstva. — Naročniki, ki naš list shranjuje)0, še lahko reklamirajo za manjkajoče številke la|!' skega letnika.


Seja deželnega kulturnega sveta, dne 18. decembra 1929.
Kmetijska razstava se v letu 1930 ne vrši, ker ni bilo mogoče dobiti zadostnih sredstev na razpolago. — Glede bolniškega zavarovanja prihajajo stalno pritožbe, posebno iz vrst kmetov, ki imajo drvarje. Ne sme biti, da se plačuje za drvarja, ki dela samo 5 dni v nevarnosti, nevarnostna doklada za cel mesec. — Predsednik se zavzema za enotno ureditev pričetka šolskega leta. — Spomladi so dobili kmetje umetna gnojila za krompir, Umetna gnojila bi morali plačati v jeseni, ko se krompir proda. Letos pa se krompirja ni moglo prodati. Zato se bodo posojila podaljšala in dobila v bodočem letu nova. — Kmetom, ki pridelujejo žito, hoče vlada dati 20 milijonov S. Podpora se bo delila po obsegu obsejanega polja. Na Koroško odpade 430.000 S. Ta denar se porabi za pospeševanje prodajanja v tej obliki, da se podpre zadružništvo. — Ministrstvo namerava dati 250.000 S podpore za dobavljanje stelje. Da bi ljudje ne obsekavali smrek, bi ,se dal prispevek k voznini, ako naroče šoto ali slamo. To se pri nas ne bo obneslo. — Uvozna listina se uvede tudi na mleko in mlečne izdelke. Uvedla se bo tudi za konje, kar bo v prid koroški konjereji.
Dr. Stotter poroča, da radi najemnikov na Koroškem ni več težav, ker se za polja in travnike ne tepejo več in je tudi najemnina tako urejena, da ni bilo prepirov. Vse te odredbe se podaljšajo za eno leto. — Po novem letu se bodo odlikovali posli, ki služijo nad 20 let pri istem gospodarju. Vsak dobi diplomo in 50 S v zlatu. — Na nekem zborovanju se je lani sklenilo, da se ustanovijo kmetijske nadaljevalne šole tudi v krajih, kjer je vsaj 10 učencev.
Dr. Scheuch govori o prodaji svinj na Dunaj. 2e več transportov svinj je šlo na Dunaj in so se tam prodale za 3 S kg. Labudčani tlačijo ceno, ker prodajajo svinje po 2.40—2.60 S kg. V Celovcu so dražje. Z dovozom na Dunaj je mogoče kmetom zajamčiti ceno 2.65 S, izplačalo pa se je 2.80 S. Če bi bilo
Uspeh kmetijskih nadaljevalnih šol je zelo po-voljen. Ljudstvo se za šole vedno bolj zanima. Splošno pa se toži, da ni potrebnih učnih pripomočkov. Izrazila se je tudi želja, da bi se prirejale javne izkušnje, kakor nekoč v starih časi po vseh šolah.
Mednarodna situacija na tržiščih kož divjadi kaže tendenco navzdol. Glavni vzrok tej depresiji leži v ameriški denarni in borzni krizi. Amerika je največji kupec kož divjadi iz vseh delov sveta. Vsled tega je težko verjetno, da bi se cene kožam na svetovnih tržiščih v doglednem času stabilizirale. Ni pa izključeno, da bodo cene kožam najvzlic temu porasle. Na kožni sejem, ki se vrši v Lubljani na velesejmu dne 27. in 28. t. m., pride mnogo domačih in inozemskih interesentov-kupcev. Čim več blaga bo tukaj zbranega, tem ugodnejše prodajne cene bo mogoče doseči, ker za malo množno blaga se tujemu kupcu pot v Ljubljano ne bi izplačala. Vsled tega naj lovci čimpreje oddajo svoje blago ,,Divji koži“ na velesejmu v Ljubljani, katere naloga je, da skrbi za ugodno vnovčenje blaga. Blago se sprejema do 25. t. m.
Celovški trg. Živina: plemenske krave 1,20 do 1,50, pitane krave 0,80—1,10, pitani prašiči 2,40—2,70, plemenski prašiči 3,20—3,50 S za kg. Žito: pšenica 31, rž 26, ječmen 27, oves 24, ajda 26, koruza 24 g, grah 1,40, leča 1,80 S, fižol 60, krompir 10—15 g kg. Krma: sladko seno 16, kislo 12, slama 10—12 S za 100 kg. Zelje 40—50, repa 20—40 g, goveja mast 6, čajno maslo 6, maslo za kuho 5, prekajena slanina 4,50, surova slanina 3, zaseka 3,20, sladka smetana 4, kisla 2,40, skuta 1,40—1,60 S, mleko 42—46 g za kg. Trda drva, 30 cm dolga, 7, mehka 5,50 S za meter. — Cene živine v celovški klavnici za kg mesne teže: voli 3,20 do 3,40, telice 3—3,20, mlade krave 2,90—3,10, starejše krave 2,60—2,80, pitani biki 3, biki za klobase 2,80—2,90, drobnica 2—2,30, mesne svinje, žive dobavljene, 2,60, mrtve dobavljene 2,70, teleta, mrtva dobavljena, 2,80—2,90 S.
, ,	11	ŽALUJOČI OSTALI. fe;
SLOVENSKA KRŠČANSKO-SOCIALNA ZVEZA ZA KOROŠKO vabi vse somišljenike in prijatelje naše domače misli k
RAZSTAVI IN PRIREDITVI
gospodinjskega tečaja na Rudi.
Razstava in prireditev se vršita V nedeljo« dne 2* februarja (svečnica) v gostilni FaštI na Dobravi.
SPORED :
Razstava se otvori ob o:mih zjutraj in traja do šestih zvečer. Predmeti so v prid tečaju na prodaj in se oddajajo ob šestih zvečer-
Ob treh istotam prireditev.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav pokrovitelja,
2.	Nastop škocijanskega zbora.
3.	Deklamacije tečajnic.
4.	Govor Zvezinega zastopnika,
5.	Prizori „Na preji", »Planšarica", „Piskro* vez".
6.	Kuplet „Kavericau.
11	OSREDNJI ODBOR-
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k Tiska Lido va tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky),
o v s k y Josip, typograf, Dunaj, X . Ettenreichga*** Dunaj, V., Margaretenplatz 7.