Naročnina mesečno 12 Lir, ca Inozemstvo 20 Lir —> nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, e« Inozemstvo 50 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10349 za taaerate, Podružnioal Novo meeto. Izključna pooblaščenca za OglaSevan]« Italijanskega tn tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano, VENEC Izhaja vsak dan (jutra) rasen ponedeljka in dneva po praznika. Orednlitvo in apravai Kopitarjeva 6, Ljubl|ana. a Redazlone, Ammlniitrazlonei Kopltarleva 6, Lubiana. | Telefon 4001—4005. i AbbonamenHi Mete 12 Lire) Eatero, me« •e 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo* namentii 10.349 pet le interzioni. Filiale« Novo meetot Concessionaria escluslva per la pubblicita d! provenlenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana Sv A„ Milano. Puntate a sud di Bengasi respinte II Quartier Generale delle Forze Armate comunica: Puntate di mezzi corazzati a sud di B e n g h a z i sono state respinte dalle nostre truppe. Nulla d'importante da sognalare sul fronte diSollum e Bardia. Apparecflii nemici hanno bombardato alcune localita della Libia e lungamente Tripoli ; sono segna-late alcune vittime e danni di scarsa impor-tanzn. Un velivolo avversario c stato abbattuto in combattimento, un altro dalPartiglieria controaerea di Z u a r a. In A11 a n t i c o un sommergibile al co-mando del tenente di vascello Lenzi ha affondato il piroscafo armato inglese »Larrina-ga« di circa 6.000 tonnelate. Odbiti napadi južno od Bengazija Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Napadi sovražnih oklepnih sredstev južno od B c n g h a z i j a so bili od naših čet odbiti, Nič posebnega na bojiščr pri S o 11 u mu in B a r d i j i. Sovražna letala so bombardirala nekaj krajev v Libiji in dolgo Tripoli; nekaj žrtev in malo škode. V boju je bilo sestreljeno eno sovražno letalo, eno letalo pa je sestrelilo protiletalsko topništvo v Z u a r i. Na A11 a n t i ku je podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Lenzija potopila oborožen angleški parnik »Larrinaga«, ki je imel približno 6.000 ton. Božična darila vladarice ranjencem Rim, 27. dec. AS. Njeno Veličanstvo Kraljica in Cesarica je poslala božična darila junaškim vojakom, ki so v bolnišnici »Principe di Piemonte«. Larila je razdelila dvorna dama. Pri delitvi daril so bili navzoči predsednik in zdravniki bolnišnice. Bolniki so ponovno izrekli svojo zahvalo visoki Vladarici in izražali svoje veliko spoštovanje na njen naslov. Božični nagovor sv. očeta Na božični predvečer je imel sv. oče svoj običajni božični nagovor, ki ga je razširila vatikanska radio postaja in ki so ga objavili tudi nekateri italijanski listi, med njimi »L'Avvenire d'Italin<-V naslednjem prinašamo besedilo papeževega božičnega nagovora. »Ob zori one luči, ki razsvetljuje praznik sv. Rojstva, in ki ga vedno pričakujemo z živim in sladkim veseljem in ko se vsako čelo pripravlja, da se prikloni in vsako koleno, da se pripo-gne v počastitev nedopovedljive skrivnosti božje dobrotljivosti, ki je v svoji brezmejni ljubezni hotela človeštvu dati svojega edinorojenega Sina — je naše srce — ljubljeni sinovi in hčere, ki ste razstreseni po vsej zemlji, pred vami odprto in se dviga v nebo ne da bi pozabilo zemljo. Zvezda vodnica, ki je pred dvajsetimi stoletji kazala pot k zibelki novorojenega Odrešenika, še vedno čudovito sveti na krščanskem obnebju. Narodi se dvigajo in delajo naklepe proti Bogu in njegovemu Mesiji (Ps, 2, 1-2), toda kljub človeškim viharjem zvezda ni poznala, ne pozna in ne bo poznala svojega zatona. Preteklost, sedanjost in bodočnost njej pripada. Prikazala se je in nikdar več ne bo ugasnila. Zvezda sveti nad narodi in nad zemljo in nad besnečimi oceani, ki se vijejo v strašnih viharjih in povzročajo uničenja in revščino. Njena luč je luč tolažbe, upanja in nezlomljive vere, je luč življenja in gotovosti, da bo končno zmagal Odrešenik. Ta luč se kakor rešilni tok razliva in prinaša notranji mir in rešitev za vse tiste, ki jih je milost božja dvignila v nadnaravni red in ki so sprejeli oblast otrok božjih zato, ker so iz Boga rojeni. Mi, ki smo v teh grenkih časih vojnih strahot prizadeti z vašimi bridkosti in užaloščeni z vašim trpljenjem. Mi, ki živimo kakor vi pod udarci strašnega biča, ki že tretje leto biča človeštvo, dvigamo na predvečer tolikšne slovesnosti iz ganjenega očetovskega srca svoj glas, da vas pozovemo, da ostanete trdni v veri in da iščete okrepčila in tolažbe ter gotovosti, ki prihaja iz zibelke novorojenega Odrešenika. Pogum in bridkost V resnici, ljubljeni sinovi, če bi opazovali le snovne stvari, bi komaj našli kak razlog za tolažbo. Res, zvonovi razglašajo veselo božično bla-govest, razsvetljene so cerkve in molilnice, božična pesem razveseljuje duše, svetišča so praznično okrašena. Toda človeštvo ne preneha medsebojne borbe v uničevalni vojski. V božičnih molitvah izgovarja Cerkev čudovito molitev: »Pove-ličan je Kralj miru in njegov obraz želi videti vesoljna zemlja«. Toda zemlja odmeva polna očitnega nasprotja, napolnjena z dogodki, ki pretre- Ves Hongkong v japonskih rokah Tokio, 27. decembra. AS. 25. decembra zvečer je bilo objavljeno kratko japonsko uradno vojno poročilo, da so japonske čete zasedle ves Hongkong. Poročil opravi: Dne 25. decembra ob 17.30 je sovražnik sprejel poziv na vdajo, ker ni mogel več nadaljevati odpora zaradi naših neprestanih letalskih napadov. Ob 19.30 so japonske čete prejele ukaz, naj opuste nadaljnji boj. Lizbona, 26. decembra. AS. Angleško ministrstvo za kolonije je snoči objavilo, da sta poveljnika vojske in pomorskih sil sporočila hongkonškemu guvernerju, da b} bila nadaljnja obramba trdnjave nesmiselna. Hongkonški guverner je zaradi tega izdal ukrepe v skladu z nastalim položajem. Tokio, 27. decembra. AS. Japonsko vrhovno poveljstvo prvič sporoča imena poveljnikov, ki so vodili japonski zgodovinski boj za osvojitev Ilongkonga. Japonski vojski pred Hongkongom je poveljeval general Sakai, pomorskim silam pa podadmiral Makaisi Nijimi. General Sakai je od začetka vojne s Kitajsko poveljeval japonskim četam na severnem Kitajskem. Admiral Nijimi pa je bil vrhovni poveljnik japonskega brodovja v južnokitajskili vodah, in sicer od aprila meseca letos. . . Sanghaj, 27. dec. AS. Iz Singapurja se je iz- polotoku. Japonske čete se namreč vedno bolj bližajo me6tu. Skoraj vse trgovine v Ipohu 60 že zaprte. Tokio, 27. decembra. AS. Pri operacijah proti Hongkongu je japonska vojna mornarica potopila ali uničila eno angleško podmornico, eno topničarko ter šest torpednih pomorskih ladij. Pri zasedbi Hongkonga so Japonci dobili v roke veliko streliva. Zasegli so tudi 21 trgovskih ladij, med katerimi so trije večji parniki, ki so pluli pod angleško ali pod sovražnikovo zastavo sploh. Tokio, 27. decembra. AS. Vsi japonski listi slave na prvih straneh zasedbo Hongkonga in pravijo, aa je njegov padec uvod v končno osvoboditev azijskih plemen od izkoriščanja po angleškem in ameriškem imperializmu. Tudi Čangkajškov položaj je zaradi tega angleškega poraza znatno slabši, zakaj Amerika in Anglija bosta le težko držali in izpolnjevali obveznosti, ki jih imata do Čangkajška. Tokio, 27. dec. AS: List »Toši« poroča iz Bangkoka, da je imel predsednik tajske vlade govor, v katerem je pozval maršala Čangkajška, da naj odneha z bojem proti Japonski in da naj se priključi gibanju za novi red v Aziji. Povabil je kitajskega generala, da naj odloži orožje, kajti sedaj ni čas, da bi se azijski narodi vojskovali med seboj. Sanghaj, 27. dec. AS. Iz Manille 6e je izvedelo, da so Filipinci in Kitajci zelo nezadovoljni, ker 60 ameriške vojaške oblasti sklenile proglasiti Mamilo za odprto mesto in to brez sporazuma z Japonci. Prebivalstvo v Man i Mi meni, da so Amerikanci to storili 6amo zaradi tega, da bi mogli svoje čete umakniti iz mesta, mesto pa prepustiti 6voji usodi. Ameriško vojno poročilo Rim, 27. decembra. AS. Ameriško vojno ministrstvo poroča, da se silovit topniški dvoboj v zalivu Lingajen na Filipinih nadaljuje. Pri Manilli v pokrajinah Antimonan se japonski pritisk povečuje. Japonsko letalstvo je bilo zelo delavno v zadnjih 24 urah. Zasedanje japonskega parlamenta Tokio, 27. dec. AS: Včeraj se je začelo 79. zasedanje japonskega parlamenta, ki je bilo slovesno odprto s cesarjevo poslanico. Poleg članov obeh zbornic sta se prve seje parlamenta udeležila tudi predsednik in podpredsednik zasebnega cesarjevega sveta. Mikadov govor Tokio, 27. dec. AS: Ko se je začelo novo zasedanje japonskega parlamenta, je mikado pred obema zbornicama, ki sta bili skupaj zbrani, prebral govor, v katerem je izrazil svoje veselje zaradi dosedanjih zmag, ki so na zunaj in na znotraj dvignile ugled Japonske. Izjavil je, da bo zaradi popolne narodne edinosti dosežena zmaga. Mikado je pooblastil vlado, da naj parlamentu predloži proračun za prihodnje finančno leto, v tem proračunu pa so posebna poglavja za vojaške izdatke. Izrazil le prepričanje, da se bosta obe zbornici zavedali važnosti trenutka, ki ga država preživlja in bosta sajo planjave in gore z odmevajočim hruščem, polnim groze, ki pustoši zemljo in hiše v obširnih pokrajinah in meče milijone ljudi in njihove družine v nesrečo, revščino in smrt. Gotovo občudovanja vredni so številni prizori, ki nam jih nudi neukrotljiva volja v obrambi pravice in lastne zemlje, kako možato bojevniki prenašajo bolečino in kako se njihova življenja kakor plamen žrtvujejo v dar za zmago pravice in resnice. Toda vendar s strahom, ki nam stiska dušo, mislimo na strašne boje in na prelito kri preteklega leta, ki gre v zaton. Mislimo na nesrečno usodo ranjenih in ujetnikov; mislimo na telesno in duševno trpljenje ter na uničenje, ki ga zračna vojska povzroča nad velikimi obljudenimi mesti, nad obširnimi središči industrije; mislimo na uničeno premoženje držav in na milijone ljudi, ki jih je nečloveška vojska in strašno nasilje pahnilo v bedo in pomanjkanje. In medtem ko je moč in zdravje velikega dela mladine, ki dozoreva, v nevarnosti zaradi pomanjkanja in sodobnih strahot, pa nasprotno rastejo stroški za vojskovanje v nedogledno višino, a produktivne sile na civilnem in državnem področju-ne morejo nuditi primerne protiuteži tistim, ki jih je strah za bodočnost. Sila duši in izkvarja čut za pravico. Omogočite in odprite vrata posameznikom in družabnim ali političnim skupinam, da smejo poškodovati premoženje ali življenje bližnjega; pustite, da tudi vse druge razrušilne sile rušijo moralne . sile in zastrupljajo družabno življenje: pa boste | videli, kako se sprevračajo jx>jmi dobrega in slabega, pravice in krivice in kako izgubljajo svoje jasne obrise in prihajajo v nevarnost, da bodo sploh izginili. Kdor ima po svoji dušebrižniški službi možnost, da najde pot do src, ta ve in vidi, kakšna gora trpljenja in nedopovedljivih stisk tlači mnoga srca, ki bi sicer rada in z veseljem delala in živela. Sliši vzdihe in čuti zaskrbljen strah, ki je skoraj brezupen spričo dogodkov in potreb. So to duševne stiske, ki jih nihčo ne more z lahke strani vzeti, ako mu je pri srcu resnična dobrobit narodov in bi rad pospešil, da se skoraj povrnejo normalni in redni življenjski pogoji. Spričo teh dejstev se poraja bridkost v prsih in to tembolj, ker danes ni videti še nobene od-pile poti, ki bi vodila k sporazumu med vojskujočimi, katerih medsebojni cilji in programi se zde, da so v nezdružljivem nasprotju. Vzroki sedanjega stanja Ko razmišljajo o vzrokih sedanjega zla. pred katerim je človeštvo tako rekoč brez sveta, se ne sliši redko zatrjevati, da krščanstvo ni izpolnilo svoje naloge. Kdo je torej obtožen? Morda apostoli, ki so slava Zveličarjeva, morda junaški boritelji za vero in pravico, morda pastirji in duhovniki, glasniki krščanstva, ki so kljub preganjanju in mučeništvu oplemenitili barbarstvo in ga privedli h Kristusovemu oljarju in tako jx>stavili temelje krščanske kulture, so rešili ostanke modrosti in umetnosti Aten in Rima, zbrali narode v krščanskem imenu, razširjali vedo in krepost, dvignili križ nad katedralami, ki še danes kot pričevalke vere in pobožnosti ponosno dvigajo svoje glave med ruševinami Evrope? Ne. Krščanstvo, čigar moč prihaja od Onega, ki je pot, resnica in življenje, in ki stoji in bo z Njim stalo do konca sveta, ni zanemarilo svojega poslanstva. Toda ljudje so se uprli resničnemu krščanstvu, ki je ostalo zvesto Kristusu in njegovemu nauku. Prikrojili so si krščanstvo po svojih željah, postavili- so malika, ki ne odrešuje, ki se ne bori proti strastem in poželenju mesa, proti mamonizmu in ki se ne zoperstavlja napuhu življenja. Postavili so novo vero, brez duše ali vsaj brez religije, ki ie potvorba krščanstva in brez božjega duha. Potem pa so razglasili, da je krščanstvo odpovedalo. Poglejmo temelje moderne družbe in tamkaj korenino zla! Odkod ono izvira? Brez dvoma, tudi tukaj nočemo zamolčati in prihraniti hvalo, ki gre modrim vladarjem, ki so vedno znali v blagor svojega ljudstva držati v časti vrednote krščanske civilizacije in so skrbeli za dobre od-nošaje med Cerkvijo in državo, čuvali svetost zakona in pospeševali versko vzgojo mladine. Toda ne moremo zapreti oči pred žalostnim pogledom, ki nam ga nudi naraščajoče razkristjanjenje po- v celoti sodelovali z vlado pri izvajanju državnih poslov. Mornariški minister 0 angleških in ameriških izgubah Tokio, 27. dec. AS: Minister za vojno mornarico admiral Šimada je v parlamentu izjavil, da so Angleži in Amerikanci od začetka vojno izgubili, in sicer: Potopljenih je bilo: 7 bojnih ladij, 2 križarki. 1 rušilec, 7 podmornic, 6 enot med topničarkami in minolovci, 8 hitrih čolnov in lfi trgovskih parnikov; Hudo poškodovanih: 3 bojne ladje. 2 križarki. 4 rušilri. 2 topni-čarki. 2 pomožni ladji. 3 trgovske ladjo. Delno poškodovanih: 1 bojna ladja in 4 križarke. Poleg tega pa i« bilo zajetih 50 trgovskih i.Hii .« skupno 130.000 ton, in 407 malih ladij. sameznikov in družbo, propad nravi, zanemarjanje ali celo popolno zanikanje resnice in tistih moči, ki naj bi razsvetlile razum o dobrem in slabem, okrepile družinsko, pa tudi zasebno in javno življenje. Verska mlačnost, ki se razširja kakor kuga, je zadela mnoge narode v Evropi in sveta in je v dušah povzročila tolikšno opustošenje, da ga ne more nadomestiti nobena narodna ali mednarodna mitologija. Z besedami in dejanji ter z ukrepi se žo desetletja in stoletja, na način, kakor bi tega ne bilo mogoče hujše storiti, trga iz človeških src — od otroških do starih let — vera v Boga, Stvarnika in Očeta vseh, plačnika dobrega in maščevalca slabega. Vzgoja je postala protinarav-na in z vsemi sredstvi in načini pobija in zatira z besedo in s tiskom, z zlorabo znanosti in moči vero in Kristusovo Cerkev. Potem ko so se odvrnili od nravi in praktičnega krščanstva, ni ostalo drugega ko nekaj misli, predlogov, navodil in zgolj tvarnih reči. Vse delovanje med ljudmi se je obrnilo izključno le na snovni svet, kjer se mukoma prizadevajo, da si razširijo svoj prostor in da pridobivajo bolj kot kdaj nova bogastva, novo moč in oblast v neprestani medsebojni tekmi, da ' bi vsakdo čimbolje proizvajal s tem popolnejšimi sredstvi, kakor se zdi, da jih zahteva naš čas. Odtod na političnem področju prevladovanje nebrzdanega stremljenja po čim širšem razmahu in stremljenje po zgolj jx>litičnih ciljih brez ozira na moralne zahteve. V gospodarsivu je posledica prevladovanje velikih in največjih podjetij in družb. V družabnem življenju kopičenje prebivalstva v velikih mestih in industrijskih ter trgovskih središčih, ki ga spremlja tista nestalnost, ki je vedno posledica človeške množice, ki menja hišo in bivališče, deželo in obrt, nagnjenja in prijateljstva. Tako se je zgodilo, da so medsebojni odnosi v družabnem življenju zavzeli zgolj fizičen in mehaničen značaj. Pri tem se nič ne ozira na organsko sestavo družbe, nič na zakone, ki naj vladajo pravi red in medsebojno človeško sožitje, ki jih je postavil Bog zato, da ustvarjajo pravšno razmerje med poedincem in njegovo pravico ter med družbo. Dostojanstvo in čast človeško osebnosti in združb je bilo zatrto po nazoru, da je sila vso in da le sila ustvarja pravico. Zasebna last jo za nekatere postala sredstvo, da se polaste, kar so drugi s svojim delom ustvarili, pri drugih pa je rodila zavist, pomanjkanje in sovraštvo. Družabna organizacija, ki je tem načelom sledila, pa se je prevrgla v močno tekmovalno orožje za pre-vlast koristi nekaterih. V nekaterih deželah se je uveljavilo brezbožno in protikrščansko pojmovanje države s poizkusi, da se posameznikom tako rekoč oropa vsa nezavisnost, pa naj bo v zasebnem ali v javnem življenju. Kdo se naj potem čudi, ako so taka načela, ki so popolnoma nasprotna krščanskemu nauku, povzročila silna notranja in zunanja trenja in privedla do iztrebljenja človeških življenj in do uničevanja dobrin, kakor ga danes opazujemo in ga moramo z globoko žalostjo gledati. Usodne posledice pravkar opisanega družabnega stanja je vojska, ki je daleč od tega, da bi šel h koncu njen zločesti razvoj in vpliv, temveč se celo jx>spešuje in razširja ter povzroča tem večje uničenje, čim dalje časa traja in čimbolj splošna je njena katastrofa. Našo besedo proti materializmu preteklega stoletja in sedanjega časa bi slabo zavračal tisti, ki bi hotel reči, da zametamo ves moderni tehnični napredek. Ne, mi ne obsojamo tega, kar jo božji dar, ki daje, da nam kruh raste iz zemljo in ki je že od dne ustvarjenja položil v osrčje zemlje zaklade in kovine, ki si jih človek pridobiva za svoje potrebe in za svoj napredek. Cerkev, ki je mati tolikih vseučilišč v Evropi, ki še vedno časti in zbira najboljše mojstre znanosti naravoslovce, pa ne prezre, da človek po svoji svobodni volji lahko vsako dobrino hvalevredno porabi v svojo korist ali pa v svojo škodo ali propast. Tako se je tudi zgodilo, da je stremljenje in duh, s katerim se je često zlorabljal tehnični napredek, tehnika postala tako rekoč človeku v kazen, kjer si je človek znal ustvariti sredstva, s katerimi danes ruši, kar je včeraj (Dalje.) Obrambni boji na vzhodu se nadaljujejo Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 27. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Obrambni boji na vzhodu trajajo naprej. Na vež odsekih so bile sovjetske sile v pripravnem položaju razbite ali pa s protinapadi uničene. Močne skupine bojnih in strmoglavskih letal so v prelivu pri Kerču potopilo štiri sovražne prevozne ladje s skupno 7000 tonami Še pot prevoznih ladij in mnogo manjših ladij so bombe poškodovale. Sovražnik je imel tako velike izgubo v moštvu in vojnem gradivu. Na karelijskem bojišču so strmo-glavska letala z bombami v polno zadela tovarno severno od Kandalakše. Podmornice so vzhodno od Gibraltarja v močno prizadetem konvoju potopile še štiri ladje s skupno 13J100 tonami. Tako je bil po večdnevnih hudih napadih dosežen naslednji uspeh: potopljena jc bila letalonosilka. 5 trgovskih ladij s skupno 37.000 tonami, dve trgovski ladji pa poškodovani. 803 angleška in ameriška letala na so bila sestreljena ali pa uničeni na tleh. Na morju okoli Anglije so bojna letala ponoči z bombami poškodovala večjo trgovsko ladjo. V Severni Afriki so bili odbiti sovražni sunki proti nemškim iu italijanskim postojankam. Nemška bojna letala so razbila angleška letališča v Circnaiki. Pri tein je bilo na tleh uničenih ali pa poškodovanih mnogo letal. Na Malti so skupin-* nemškega letalstva napadle letališče Lucca in pristanišče La Valetto in sicer z bombami težke vrste. Na raznih na. pravah so izbruhnili veliki požari. Sovražnik je izgubil v letalskih bojih en bombnik in dve lovski letali. Helsinki, 27. dec. AS. Finsko vojno poročilo pravi: Na bojišču Karelijske ožine je sovražnik na dveh točkah napadel z nekaj četami, pa je bil povsod odbit z ognjem iz strojnic in z bombami ter je imel velike izgube. Na bojišči' pri Siva|erviju je sovražnik napadel na vsej črti, vendar s slabimi 6ilami in je bil povsod odbit ter se ie umaknil na izhodne točke. Na bojišču v vzhodni Kareliji je sovražnik ponovno napadel na iužnem odseku 6 slabimi silami. Sovražnik je bil odbit in je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Na severnem odseku ogenj topništva z obeh strani in delovanje patrol. Aldo Vidussoni - tajnik stranke Rim, 27. dec. AS: Tajnik stranke je poslal Duceju naslednje pismo: »Duce, že večkrat sem imel čast. prositi Vas za vpoklic pod orožje, ker se mi zdi prav, da bi bila tajniku stranke dana možnost, da z orožjem sodeluje v tej revolucionarni vojni. Ko boj vedno bolj divja in ko se tisoči dostojanstvenikov vseh stopenj bore po različnih bojiščih. Vam obnavljam gorečo prošnjo, da bi mi dovolili, da v drugič postanem vojni prostovoljec. — Adelchi Serena.« Duce je uslišal željo tovariša Serene in je na njegovo mesto v tajništvu stranke poklical nadinvalida A Ida Vidussonija. Ta se je rodil leta 1915 v Foglianu in je legionar iz španske vojne, odlikovan z zlato In bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Prej jo bil tajnik GUF-a v Trstu in zvezni tajnik v Enni. Nazadnje je bil glavni tajnik fašistovskih vseučiliških skupin in je diplomiral v gospodarskih vedah na rimskem vseučilišču. Za podtajnika stranke ie bil postavljen časnikar Carlo Ravasio iz Milana. Rodil se je 1897, je vojni invalid in je bil ranjen za narodno stvar. Bil je fašist od leta 1921 in je v stranki imel različna mesta. Med drugim le bil načelnik tiskovnega urada in zvezni podtajnik v Milanu itd. Nazadnje je bil tajnik časnikarskega sindikata* v Milanu ter član državnega vodstva v časnikarskem sindikatu. Bil je sotrudnik različnih listov in revij ter je spisal več knjig pesmi in proze. Nacionalistično gibanje v Indiji narašča Bangkok, 27. dec. AS: Po poročilih iz Indije vedno bolj narašča nacionalistično gibanje, in sicer zlasti v Bengali, Tranvankori in Dekanu. Poročila o naraščanju nacionalističnega gibanja pa so bila potrjena še zaradi tega, ker je bilo objavljeno, da je bil aretiran predsednik indijske zveze dr. Sa-Avarkar, najodličnejša osebnost v Indiji. Obenem z njim so angleške oblasti aretirale še Naranda, ki je bil dolgo finančni minister v Punjabu, in Muckerjaceja, ki je dolgo časa vodil finančne zadeve v Bengali. Muckerjace je izredno znan in priljubljen v Kalkuti, kjer je policija aretirala dva njegova prijatelja, in sicer slavnega zdravnika dr. Naiduja in dr. Muncija Angleška policija si domišlja, da bo na ta način ustavila nacionalistično gibanje v Indiji, če bo aretirala in zaprla vse tiste osebnosti, ki si žele svobodno Indijo in ki ne verujejo v Churchillove obljube, ker so jih izučile obljube Lloyda Georgeja, Macdonalda in Baldvvina. Kakšno je razpoloženje v Indiji, se vidi tudi iz tega, kaj vse je morala ukreniti policija v Ala-habadu, v Kalkuti pa je morala policija proglasiti izredno stanje. Japonske zmage so vplivale na indijsko javno mnenje tako, da se tudi Indijci ozirajo nanje kot na znanilke politične svobode in gospodarske pravičnosti. Indijski revolucionarni krogi v Bangkoku pravijo, da bodo te aretacije v Indiji pognale na polje nezakonitosti še mnogo drugih oseb. Policija v Del-hiju dela za nas, pravijo v Bangkoku. Tak je komentar revolucionarjev v Bangkoku, ki so te dni v stalnem bratskem stiku s svojimi rojaki v Birma« ij i. Rim, 2* dec. AS. V Bangkoku je bila ustanovljena stranka za neodvisnost Birmanije. To dejstvo dokazuje, da se v Aziji širi gibanje za osvoboditev azijskih narodov. Predsednik tajske vlade je poslal brzojavko novi stranki, prav tako pa je poslal poslanico Cangkajšku. Gospodarstvo Likvidacija premoženja na bivšem jug. ozemlju, priključenem Nemčiji Visoki Komisar ca Ljubljansko pokrajino obvešča, da so, z ozirom na dogovore, sklenjene med italijansko in nemško vlado, pooblaščeni likvidirati svo|a premoženja, nahajajoča te na ozemlfu bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Nemčiji, in prenesti čisti izkupiček, Slovenci: a) ki so dne 1. IV, 1491-XIX bivali na ozemlja bivše Jugoslavije, sedaj priključenem Italiji; b) ki so tukaj rojeni in ki so bili dne 1. aprila 1941-XIX semkaj pristojni, pa so se pred 10. decembrom 1941-XIX preselili v Italijo iz pokrajin bivše Jugoslavije, seda) priključenih Nemčiji, ln so izjavili pred pristojnimi italijanskimi oblastmi, da si želijo ustanoviti svoje stalno bivališče v Italiji pod pogojem, da jim bo naknadno priznano državljanstvo. Osebe, ki nameravajo uveljaviti svoje pravice glede premoženj na podlagi zgoraj navedenega dogovora. morajo v roku enega meseca, a najkasneje do 30. janoarja 1942-XX, pozlati Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino izjavo v dveh enakih izvodih, potem ko je župan občine njihovega bivališča na samih izjavah potrdil točnost prijavljenih osebnih podatkov. Tiskovine za izjavo dobijo prosilci pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani iu pri okrajnih po-glavarstvih, pri katerih lahko dobijo tudi potrebna pojasnila. Ljubljana, 20. decembra 1941-XX. Visoki Komisar Emilio GrazioIL Kaj je Churchill povedal Amerikancem Rim, 27. decembra. AS. Churchill je imel dolg govor na seji ameriškega kongresa. Kot zastopnik angleške plutokracije si je dovolil drzno izjavo, da je bil vedno proti predpravicam in proti monopolom in je nato razlagal, zakaj je prišel v Ameriko. Poudaril je, da je prišel zato, da bi izdelal vojaške načrte z Rooseveltom za srečno nadaljevanje vojne. Dodal je, da se je vojna sedaj tako razvila, da se ne more končati drugače, kakor s porazom držav trojne zveze, ali pa z našim porazom. Opozoril je svoje poslušalce, da naj ne podcenjujejo težine izkušenj, ki še pridejo. Zbrane sile proti Angliji in Ameriki so ogromne. Ogromne so armade, brodovja in letalstva, ki so odlično opremljena in disciplinirana in ki nastopajo po izkušenih načrtih. Dasi so viri Amerike in Anglije večji, se vendar morata Anglija in Amerika pri nasprotniku učiti umetnosti vojskovanja. Po teh bridkih ugotovitvah je Churchill dajal poguma svojim poslušalcem in je rekel, da bodo anglosaksonske države sprožile svetovno ofenzivo v letu 1943. Zanašajo se torej na čas. Norveški parnik potopljen Tetuan, 27. decembra. AS: Norveški parnik, ki je vozil v angleški službi, je bil dne 24. decembra potopljen na Sredozemskem morju. Parnik je potopila neka podmornica Osi. 48 članov posadke par-nika je bilo rešenih. Ameriški poslanik odšel iz Sofije Solifa, 27. dec. AS: Ameriški poslanik je z ostalim osebjem svojega poslaništva in z njihovimi družinami odpotoval iz Sofije v Carigrad. Vsega je odpotovalo devet oseb. Podaljšanje delovnega časa v Bolgariji Soilja, 27. decembra. AS: Ravnateljstvo za delo je dovolilo, da naj se v nekaterih obratih delovni čas podaljša za dve uri. Temelji in naloge hrvatske zunanje politike V glavnem glasilu ustaškega pokreta »Hrvatski Narod« je objavil hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič članek o temeljih in nalogah hrvatske zunanje politike. Dr. Lorkovič pravi, da je bila zveza med hrvatskim osvobodilnim pokretom in idejo nove Evrope že takoj po končani zadnji svetovni vojni izhodišče Poglavnikove zunanjepolitične akcije. Tako je bila Italija Duceja prva velesila, ki je še pred prihodom nacionalnega socializma na oblast nudila ustaškemu pokretu vso zaščito ter je dala gostoljubje tako Poglavniku kakor tudi njegovim sodelavcem. Ze tedaj je pa tudi ustaški pokret imel slike z nacionalnosocialističnim pokretom v Nemčiji. Ustaškemu pokretu je bila zelo naklonjena tudi Gombosova Madžarska, ker je vezalo Poglav-nika in omenjenega, danes že pokojnega madžar- skega državnika osebno prijateljstvo. G8mb8s je bil za ustanovitev hrvatske države. Ko je bivša Jugoslavija stopila v vojno proti osiščnim državam, se je hrvatska država {»rodila kot otrok nove Evrope. V tej vojni so se hrvatski oddelki v bivši jugoslovanski armadi boriti na strani osiščnih armad in so razoroževali edinice bivše jugoslovanske vojske. Nato pa omenja minister dr. Lorkovič zunanjepolitične akcije sedanje hrvatske države in ee hvaležno spominja Italije in Nemčije za podporo pri določevanju meja sedanje hrvatske države. Dr. Lorkovič omenja tudi, da hrvatska vlada svoje severne meje še ne smatra za končno urejene, ker smatra, da so njene severne meje reke Mura, Drava in Donava. Svoj članek zaključuje hrvatski zunanji minister z ugotovitvijo, da hrvatska država sodeluje z vsemi svojimi silami z osiščnimi državami na ureditvi nove Evrope in se tudi z orožjem bori proti vsem tistim državam, ki so takšni Evropi nasprotne. Zato je pa tudi hrvatska država napovedala vojno taiko Angliji kakor tudi Ameriki. Zaposlenost delavstva Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je znašalo v mesecu novembru število zaposlenega delavstva 30.421, dočim je znašalo število zavarovancev v oktobru 31.075. To zmanjšanje zaposlenosti je sezonskega značaja. Kajti v mesecu novembru se je število delavstva, zaf>o-slenega pri gozdnožagarski industriji zmanjšalo od 2943 na 2609, nadalje se je zmanjšalo število delavstva, zajsoslenega pri gradnji železnic. cest itd. od 3128 na 2209 in pri visokih gradnjah od 2346 na 2889. Nasprotno pa je skoraj v vseh drugih strokah število zaposlenega delavstva naraslo. Od skupnega števila zavarovancev ie odpadlo v novembru na moške 19.167 (oktobra 21.001), na ženske pa 11.154 (11.074), nadalje je znašalo število zavarovancev pri prejšnjem OUZD 25.788 (17.512), pri bolniški blagajni Trg. boln. in podp. društva 4545 (4473) in pri Merkurju 90 (90). Stalež bolnikov je višji, znašal je novembra 2.56, oktobra 2.3'/%. Zaradi zmanjr Takse za motorna vozila in priklopnike V Službenem listu z dne 24. decembra je izšla odredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki preureja sistem taks za promet motornih vozil in priklopnikov v Ljubljanski pokrajini. Predmet kase je ves promet motornih vozil, v objavljeni naredbi. Za promet motornih vozil za prevoz oseb je plačati državno statistično pristojbino. Za promet tovornih motornih vozil in njih priklopnikov je treba plačati takso po posebni tarifi. Nadalje je uvedena posebna taksa za preskusne vožnje. Končno vsebuje naredba kazenske odločbe, vojaške izkaznice za motorna vozila, katere je treba letno vidimirati, in upravni postopek. Državna statistična taksa pri avtomobilih za prevoz oseb je 20 lir, pri motociklih za prevoz oseb 5 lir in za motorna kolesa s prikolico za prevoz oseb tudi 5 lir. Prometna taksa za tovorne avtomobile, tovorne motocikle, lahkotovorne motocikle in priklopnike znaža: (prva številka pomeni vozila, druga številka priklopnike): koristna nosilnost vozila: do 5 stotov 150, 165, do 6 stotov 200. 220, do 7 stotov 250, 275 do 8 stotov 300, 330, do 10 stotov 500 do 550, nad 10—15 stotov 1000, 1100, 15—20 stotov 1500—1650, 20—25 stotov 2000—2200, 25—30 stotov 2500—2750, 30—35 stotov 2750—3025, 35—40 stotov 3000—3300, 40—45 stotov 4000—4400, 45 do 50 stotov 4500—4950, 90—60 stotov 5000—5500, 60—70 stotov 6000—6600, 70—80 stotov 6500 do 7150, 80—90 stotov 7500, 8250, nad 90 stotov 9000, —, 90—1000 stotov —, 8800, nad 100—110 stotov —, 9500 in nad 110 stotov —, 9900 lir letno. Petrolej v Holandski Indiji Začetek izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Holandski Indiji se je začel kmalu f>o letu 1890, ko je bila ustanovljena Roval Dutch Co. z glavnico 1.3 milij. hol. goldinarjev. V začetku letošnjega stoletja se je ta petrolejska družba fuzionirala z družbo Shell za promet in trgovino. Leta 1911 je znašala proizvodnja petroleja v Holandski Indiji 5.5 milij. ton, leta 1939 pa je proizvodnja narasla na 7,943.000 ton. To je bilo 2.8% svetovne proizvodnje in je bila Holandska Indija na petem mestu v svetovni proizvodnji. Po podatkih iz leta 1937 je bila proizvodnja razdeljena takole: Java in Madura 960.000 ton, na Sumatri: okraji: Palembang 2,784.000 ton, Djambi 886.000 ton, na vzhodni obali Sumatre 189 000 ton in Atje 731.000 ton, na bornej-skem otočju: vzhodni Borneo 1,006.000 ton, Ta-rakan 734.000 ton, in na otoku Seram, ki leži zahodno od Nove Gvineje, 72.000 ton. Po druž- šanja števila zavarovanega delavstva se je tudi skupna dnevna zavarovana mezda zmanjšala za 29.831.80 na 566.429.30 lire, to se pozna zlasti Eri prejšnjem Okrožnem uradu, dočim je pri olniški blagajni TBPD zavarovana mezda narasla zaradi večjega števila zavarovancev. Iz Tržaške pokrajine Deseta obletnica smrti Arnalda Mussolinija. Kakor v celi Italiji, se je tudi v Trstu slovesno proslavila pretečeoo nedeljo, dne 21. decembra, deseta obletnica smrti Arnalda Mussolinija. Spominska manifestacija ee je vršila ob 11. uri v Liktorski dvorani, kjer 60 bile zbrane vse fašistovske organizacije mesta v prisotnosti najvišjih predstavnikov državne oblasti, stranke in mesta. Spominsko besedo je govoril fašist Ettore Martinoli. Na polju je umrl. V soboto, 20. decembra zjutraj so našli mrtvega na njivi poleg hiše, v kateri je stanoval, Radovana Strubelja m Via Costalunga. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico v bolnišnici, Beringovo odkritje morske ožine med Azijo in Ameriko Dne 19. decembra je minulo 200 let, kar se je visoko v severnem Ledenem morju fionesre-čil s svojo ladjo znani raziskovalec Vitus Bering, po katerem se tudi imenuje otok in novo odkrita morska ožina. Problem Ledenega morja je stoletja in stoletja zanimal mornarje in pomorščake vseh večjih narodov. O njem ie bilo znanega izredno malo. Zadnja postaja, cio katere so drznejši pomorščaki prišli, je bila Nova Zemlia. Šele Vitus Bering se je podal dalje in je odkril še nove predele ter znanosti pokazal nove svetove. Bering se jc rodil 1680. leta v Horsensu v Jiitlandiji ter je najprej služil v danski mornarici. Norvežan, Cornelij Cruvs, ki je bil v ruski službi, ga je pridobil za Petra Velikega, ki je tedaj vabil talentirane ljudi iz posameznih evropskih držav v svojo domovino ter jim I>odeljeval važna mesta. V Rusiji se jc Bering udeležil tudi vojne proti Švedski ter je bil za svoje junaštvo tudi odlikovan. Po končani vojni je postal kapitan in je bil določen za voditelja raziskovalne ekspedicije, ki je bila določena za vzhodno Sibiri jo. Leta 1723. je s svojo ladjo »Gabriel« zapustil Petrograd ter je z njo kri-žaril po morju nad tri leta. Preiskal je severno sibirsko obalo do 67° 18' severne širine ter ugotovil, da kontinenta Azijo in Ameriko loči morska ožina, ki je potem po Beringu dobila tudi ime Beringova cesta. Pred Beringom se je v tem morju sicer mudil žc leta 1648. kozak Scmjon Dežnev, ki je prišel v te kraje na lov za dragoceno ko-žuhovino ter je s svoio ladjo prišel od zaliva reke Kolima po Berinški cesti do Ahaturja. Ker se pa znanstveno za ta odkritja ni zanimal, so na vse to ljudje tudi hitro pozabili. Po vrnitvi Beringa v Petrograd mu je ruski car priredil leta 1730. velike slavnosti. Učeni svet pa še vedno ni maral priznati novih odkritij ter se t'e zelo poniževalno izražal tako o Beringu ka-;or o njegovem »vagabundstvu in potepanju ter izmišljotinah«. Zato je Bering znova naprosil carico Ano, da ga je poslala vnovič na sever. S seboj je vzel tudi nemškega znanstvenika Stellerja, ki je to potovanje tudi popisal v knjigi »Potovanje od Kamčatke v Ameriko«. Z ladjama »Sv. Peter« in »Sv. Pavel« je Bering s svojimi spremljevalci 4. junija 1741 zapustil Ohotsk južno od Kamčatke ter dosegel Ameriko verjetno pri Prince of Wales Sund. Pozneje je Bering stopil tudi kot prvi Evropejec na Aljasko. Neugodno vreme in razne bolezni, ki so izbruhnile med mornarji na obeh ladiah, je zelo oviralo nadaljnja raziskovanja. Posebno še pozneje, ko so vetrovi ln morski valovi takrt močno poškodovali ladji, da sto se obe potopili. Beringova ladja se je poškodovala pri otoku Avača, ki se sedaj tudi po njem imenuje. Del posadke se jc rešil gotove smrti s čolnom, s katerim se je vrnil v domovino, sam Bering je pa zbolel na skorbutu in je tej bolezni luni podlegel dne 19. decembra 1741. leta. Vsa Beringova odkritja je ptJEneje potrdila še nova znanstvena ekspeaicija leta 1878-79, kjer so ga zdravniki obducirali, da se dožene vzrok smrti. Zaradi ovčjega sira tri leta v zapor. Pred tržaškim sodiščem se je vršila obravnava proti 51 letnemu prekajevalcu Josipu Caccia, ki je prišel v škripce zaradi skrivanja ovčjega sira. Ujeli so ga detektivi, ko je izjavil, da nima niti trohice tega sira na zalogi v svoji prodajalni, pri preiskavi pa so našli še 8 kg. Obsojen je bil na tri leta ječe in 5000 lir denarne globe. Tržačani za knjižnice v Dalmaciji. V Trstu so podvzele nekatere skupine Dopolavora akcijo za zbiranje knjig, s katerimi bodo obdarile italijanske knjižnice Dopolavora v Splitu in Šibeniku ter nekih drugih mestih Dalmacije. Mozartovo komemoracijo je priredilo v nedeljo, 21. decembra, Združenje tržaških umetnikov v dvorani liceja Dante. Na sporedu je bilo predavanje o Mozartu in predvajanje Mozartovih koncertnih del. Mleko bo na karte. Od 22. do 24. decembra so sprejemale mlekarne v Trstu prijave konzu-mentov mleka, ki se bo poslej delilo na karte. Tisti konzumenti, ki dobivajo mleko iz okolice ter ga žele še na isti način nadalje prejemati, pa so morali izvršiti prijavo pri občinah, iz katerih mleko dobivajo. Na ta način ee hoče na enoten način urediti dobava mleka za celotno tržaško prebivalstvo, ker je tega važnega živila zadnje čase zlasti revnejšim slojem primanjkovalo Živinska kri postaja važno živilo. Ze letošnjo spomlad se je začela v Italiji propaganda za uporabo živinske krvi za živilske svrhe. Tudi v Trstu se je začelo občinstvo zanimati za to živilo. Mesarji prodajajo živinsko kri v svojih mesnicah kuhano. Vendar še mnoge gospodinje ne vedo, kako koristno se da uporabljati taka kri v kuhinji in kako okusne jedi se lahko iz nje izgotavljajo. Zato bo v Trstu sedaj več posebnih tečajev, na katerih se bodo gospodinje seznanile s pripravo raznovrstnih jedil iz živinske krvi. To živilo ie jako poceni, saj ga prodajajo mesarji po dve liri kilogram. Zimska operna sezona se bo pričela v tržaškem Verdijevem gledališču v kratkem. Spored obsega osem opernih del, od teh štiri, ki so bila v Trstu že izvajana, štiri pa, ki jih Tržačani na svojem odru še niso videli. Meseca marca pa se bo pričela sezona simfoničnih koncertov. Predvideno je izvajanje enega oratorija in treh simfoničnih koncertov. — Operna sezona se bo pričela 15. marca z opero »Francesca di Rimini«, bah se je proizvodnja razdelila leta 1937 takole: RoyaI Dutch-Shell 4,090.000 ton, 56.3%, Sandard Oil Socony-Cy Vacuum 2,166.000 ton. 29.8% in Ilolandskoindijska petrolejska družba 1,006.000 ton. K temu je treba navesti še nekaj podatkov o proizvodnji nafte na severnem delu Bornea, ki je v angleških rokah: ta proizvodnja je dala v Saravaku, kjer so vrelci pred prenehanjem delovanja, 200.000 ton, dočim je dala v Brunei 776.000 ton (leta 1938). * Novi seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. »Službeni list« z dne 24. decembra prinaša 55-59. seznam oseb, ki so zaprosile za izselitev v Nemčijo. 55. seznam obsega 163 06eb iz raznih kočevskih občin 56. seznam navaja 227 oseb, 57. seznam obsega 222 oseb, 58. seznam navaja 214, oseb, dočim navaja 59. seznam 236 06eb iz raznih občin kočevskega okraja. 2elezmški promet z blagom in živino med Nemčijo in Italijo skozi Ljubljansko pokrajino. Tozadevna odredba je izšla v Službenem listu z dne 24. decembra. Avtarkifni gumi. V Italiji je bila pred nekaj leti osnovana Kmetijskoindustrijska družba za gumo, d. d., ki je začela delati poskuse z rastlinami. ki so podobne naravnemu gumijevemu drevesu. Družba je ustanovila 14 poskusnih postaj v Italiji in v Libiji. Seme posejejo spomladi v rastlinjaku, jx) devetih mesecih pa se rastline preneso na teren in sicer v razdalji 0.55 m druga od druge. Na ta način pride okoli 18.000 rastlin na 1 ha zemlje. Nato jih letno štirikrat okopljejo, nato pa po 4 letih postanejo rastline take, da jih lahko pošljejo v tovarne za izdelovanje umetne gume. Vsak hektar zemlje zahteva približno 80 delovnih dni v letu. Prodaja radijskih aparatov in gramofonskih plošč. Ministrstvo za korjjoracije v Rimu je, kot poroča »Eco di Roma«, odredilo, da velja tudi za prodajo radijskih aparatov in gramofonskih plošč obveznost vpisovanja v register prodaj. Vendar ostane obveznost identifikacije kupcev na osnovi legitimacij. Nadalje je bilo ugotovljeno, da vse te stvari ne veljajo za gramofonske plošče. Sekvester dveh ameriških družb. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal odlok, po katerem se vse poslovanje družbe Standard Vacuum Oil of Jugoslavija s premičninami in nepremičninami v Ljubljanski pokrajini postavlja pod sekvester. Za sekvestra pa je imenovan g. Josip Matcovich. Nadalje je postavljeno pod sekvester poslovanje družbe Singer Machine Company, podružnica Ljubljana in je za sekvestra imenovan g. dr. Attilio Apollonio. Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestrovim vodstvom Likvidacija: Produktivna zadruga oblačilne 6troke za sodni okraj Velike Lašče, r. z. z o. z. Državni bankovci po 10 lir. Uradni list v Rimu z dne 15. decembra objavlja dekret ministra za finance. 6 katerim je dovoljena izdelava in izdaja državnih bankovcev po 10 lir za skupni znesek 500 milijonov lir. Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V spodnještajerskem trgovinskem registru 60 bili pri naslednjih tvrdkah vpisani novi vodje jx>djetij: Ruda, kovinolivarna, Stanislav Kotoun, Maribor; Cebolki Jožef, pekarna, Maribor; Paš Anton, modna in galanterijska trgovina, Maribor; Mageri Peter, lesna industrija, Pekle pri Poljčanah; Hiho Vahtar, atelje za umetno knjigoveštvo in izdelovanje okvirjev, Maribor; Tvornica Zlatorog, Dračar & Co., Maribor; Snoj in Urbančič, galanterijska trgovina, Ptuj. Racioniranje civilne porabe gume v Ameriki. V Ameriki so nedavno prepovedali prodajati gumo zasebnikom, namesto tega pa nameravajo z novim letom uvesti racioniranje prodaje in sicer tako, da 6e bo civilna potrošnja zmanjšala za 80%, ker vse ostalo bo šlo za vojaške potrebe. Za civilno potrošnjo bo ostalo le še 20% prejšnje potrošnje, ki pa je bila že prej zelo zmanjšana. Donos hrvatskega kmetijstva. Socialno-gci6po-darski institut v Zagrebu je te dni objavil podatke o letini na Hrvatskem v letih 1937-1939. Na osnovi teh podatkov so bile objavljene v tisku prav optimistične prognoze. Za sedanji jx>ložaj ti podatki niso popolnoma točni, kjer je prišla medtem vojna, ki je vplivala na donos polja. Zato računajo, da znaša dejanski donos hrvatskega kmetijstva samo 50% statistično izkazanih količin. Nova ustanovitev Bste na Hrvatskem. Bata in nekatere vodilne osebnosti na Hrvatskem so ustanovile novo družbo za uvoz in izvoz z glavnico pol milijona kun. Iz hrvatske industrije. V upravni svet Tekstilne industrije Ivančiča in Zagorske tvornice volnenih tkanin je bil izvoljen dr. Nikola Kostrenčič, glavni ravnatelj Hrvatske deželne banke. Zvišanje plač na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da so izšle tri zakonske odredbe, 6 katerimi se zvišujejo plače in mezde. Plače in mezde državnih in javnih uslužbencev se zvišajo za 7.5 in 3%. Družinske doklade se zvišajo za 100 do 50%. Plače in mezde v trgovini, industriji ter rudarstvu se zvišajo na splošno z veljavnostjo od 1. decembra dalje za 15%. Končno pravi tretja odredba, da 60 cene odslej naprej blokirane. Le nekatere industrijske in kmetijske cene so bile revidirane navzgor. Angleške zlate rezerve. Po ]xxiafkih pred ameriškim kongresom je imela Anglija avgusta leta 1939 2.038 milij. dolarjev zlata, do decembra 1940 se je zlati zaklad zmanjšal na 292, do septembra 1941 pa na 151 milij. dolarjev. Dolarska dobro-imetja 60 znašala avgusta 1939 595. decembra 1940 359. septembra 1941 pa 364 milij. Borznih papirjev v dolarjih ie imela Anglija avgusta 1930 040, decembra 1940 616 in septembra 1941 227 milij. dolarjev. Direktne naložbe so 6e zmanjšale od 900 na 785 milij. dolarjev. Skupno je rezerva v zlatu in dolarjih padla od 4.483 milij. av?usta 1939 n« 1.527 milij. dolarjev v septembru 1941 Ženski fašijo je obdaroval matere in otroke Prireditev je bila na sedežu Dopolavora — Obiskal jo je Eksc. Visoki komisar Prvi petek se bliža... Materinski in deSji dan je bil v gredo dopoldne slovesno proslavljen ob navzočnosti Visokega Komisarja v veliki dvorani pokrajinskega Dopolavora na Taboru. Slovesnost se je začela ob 11.30. Veliko dvorano so napolnile matere s svojimi otroki. Eksc. Graziolija, ki so ga spremljali vice-prefekt comm. David, dr. Rufini in drugi predstavniki, so sprejeli na vratih Dopolavorovega doma zvezni podtajnik comm. Gatti, zaupnica ženskega fašija prof. De Vecchi in pokrajinski inšpektor Dopolavora Liberati. Za to slovesnost je bila lepa dvorana vsa odeta v tribarvnice in okrašena z zelenjem, medtem ko se je nad odrom za častne goste blestel Du-cejev izrek: »Treba je spoštovati mater in otroka zato, ker pomeni to spoštovati vrline naroda samega.« Ob prihodu Visokega Komisarja je godba II. grenadirskega polka zaigrala kraljevo himno in Giovinezzo. Visoki Komisar je šel nato takoj na oder, živahno pozdravljen od vseh navzočih. V spremstvu Eksc. Visokega Komisarja so bili poveljnik divizije general Orlando, ljubljanski župan dr. Adlešič, zastopnik ljubljanskega škofa pre-lat Vole, zvezni podpoveljnik GILL-a Cassani, predstavnik univerzitetnih organizacij dr. Franchi in številni drugi. Po pozdravu Duceju je visokega gosta pozdravila zaupnica ženskega fašija gospa de Vecchijeva in nato dala podatke o pomoči materam in otrokom v Ljubljanski pokrajini. Po navodilih Eksc. Visokega Komisarja bodo razdeljena naslednja darila: 1640 zavitkov, v katerih bo nad 11.000 kosov oblek in perila, 408 denarnih nagrad po 100, 150, 200 in 250 lir v skupnem znesku 52.350 lir, dalje pet zibelk in 50 oprem za dojenčke. Vsa ta darila imajo skupno vrednost 250.000 lir. Nagovor Eksc. Graziolija Takoj nato je spregovoril Eksc. Grazioli, ki je dejal: ^ »V vsej kraljevini je današnji dan, predvečer božiča, posvečen materi in otroku, to je posve-čevanje družine. Fašistični režim je po volji Duceja z mnogimi ravnovrstnimi ukrepi uvedel dobrodelne pobude v korist družine in to posebno v korist družin z velikim številom otrok. Z uvedbo italijanske zakonodaje v tej pokrajini bodo omenjeni ukrepi koristili tudi družinam te pokrajine. Medtem ko komunizem uničuje družino, fašistični režim priznava v njej poglavitno osnovo naroda in jo prav zato ščiti in podpira. Ni si mogoče zamisliti obstoja kulturnega naroda, pri katerem ni ohranjena poleg vere visoka moralna vrednost družine. Danes se v imenu Duceja v vseh krajih pokrajine podeli 384 denarnih nagrad družinam z velikim številom otrok v skupnem znesku nad 50.000 lir. Poleg tega prejmejo družine tudi 1695 otro&kih oprav oziroma zavojev z oblačili. S tem bo obdarjenih skupno 2039 družin. Zdravi in po-i eni del slovenskega prebivalstva bo brez dvoma znal cenili to novo gesto velike dobrohotnosti Duceja. Ob tej priliki izrekam željo, naj se prebivalstvo z lojalnostjo izkaže hvaležno velikemu italijanskemu narodu s tem, da bo reagiralo proti oni peščici komunistov, ki kot plačanci nam sovražnih držav in pod krinko potvorjenega nacionalizma ubijajo, ropajo, zavajajo zaslepljene in za- peljane ljudi v pogibelj in ustvarjajo nered, kjer bi bilo potrebno mimo sožitje. Ponovno vam zagotavljani, da je naša vlada neomejene trdote, istočasno pa tudi izredne pravičnosti. Italija je večkrat dokazala svojo dobrohotnost in lojalnost. Slovenski narod naj i isto lojalnostjo zna ohraniti to dobrohotnost in naj ima istočasno pred očmi, da bo njegova prihodnjost zelo težavna, ako ne bo končno uvidel, da je v interesu njegove bodočnosti potrebno prijaviti neizprosno vse one, ki ga hočejo zapeljati na katero koli pot, ki ni istovetna z najlojalnejšim sodelovanjem. Želim vam in vašim družinam, da bi si ohranili mir in boljšo bodočnost.« Besede Eksc. Graziolija so vsi prisotni sprejeli z živahnim odobravanjem, nakar je bil izrečen pozdrav Kralju in Cesarju in Duceju. Nato je sledilo razdeljevanje daril in šele okrog dvanajstih je Eksc. Visoki Komisar zapustil dvorano. Obdarovanje v ženski bolnišnici V sredo popoldne je zaupnica ženskega fašija prof. De Vecchi v spremstvu podzaupnice Cassani in gospe Rufini obiskala žensko bolnišnico, kjer je v imenu Duceja razdelila ob priliki materinskega in dečjega dne med matere celo vrsto oprem za novorojenčke. Fašistične prvakinje so Re dolgo časa razgo-varjale z materami in se zanimale za njihov položaj. Obisk je matere zelo razveselil in zato so se poverjenici ponovno prisrčno zahvalile za socialno Domoč režima ki se izvaja po Ducejevi volji Prvi petek, dan sprave in zadoščevanja za naše grehe se bližal Prejeli smo vabilo našega nadpastirja: Vsi sknpaj istočasno opravljajmo prve petk-I Odzvali smo se, na prvi petek decembra smo začeli vseljudsko zndosiilno pobožnost devetih prvih petkov. Vztrajajmol Spet nas vabi prvi petek, ne pozabimo nanj! Krvava potreba zahteva več pokore in sprave za grehe našega naroda. Le ponižno in skesano priznajmo: Moj Bog, mi1 smo grešili, t~be žalili! Naša krfvda, naša prevelika krivda! — Kateri grehi našega naroda pa zlasti izzivajo božje kazni? Neusmiljena, krvava moritev še nerojenih, ki gre v desettisoče na leto — surovo pobijanje in pijančevanje — ostudno pre-klinjevanje — skrunjenje nedelj in praznikov — moralno upropaščanje mladine — zapeljevanje v usodne zmote — onečaščanje svetišča svetega zakona — nesocialno in brezsrčno ravnanje s šibkejšimi — preziranje avtoritete... To je naša narodna in zato tudi naša velika, prevelika krivda. Ta krivda zahteva pokoro m zadoščenje. Grehi vsega naroda morajo biti poravnani tudi s pokoro i'n temeljito spreobrnitvijo vsega naroda. Le tako bomo vredni božjega usmiljenja in božjega varstva. Zato pa na prvi petek, 2. januarja, vsi do zadnjega: možje in fantje, žene in dekleta, dijaki in otroci, vsi, prav vsi, k zadostilnemu svetemu obhajilu! Ako nisi z nam! začel te vseljudske pobožnosti že na prvi petek v decembru, se nam prav gotovo pridruži prvi petek v januarju in potem vztrajaj 9 prvih petkov! Tudi sam boš imel od tega veliko korist. Srce Jezusovo ti obljublja veliko milost stanovitnosti in srečno smrt. ako_ 9 prvih petkov zaporedoma prejmeš sv, obhajilo v zadoščenje za grehe in žalitve ljudi. Častna naloga vseh, ki so v decembru začeli to pobožnost, pa je: pridobit} vsaj enega, da se nam predruži prvi petek v januarju. Prvi petek spet vabi Prihodnji petrk je zopet prvi v mesecu, nadaljevali bomo z zadostilno pobožnostjo devetih prvih petkov. Mir, ki ga v božičnih dneh oznanja angelski spev, naj bi čimprej zavladal med vsemi narodi — zato pa mora zavladati najprej v naših osebnih odnosih do Boga. Sledimo vabilu našega nadpastirja, ki je v decembru pozval k zadoščevanju vse brez izjeme. Kdor je zamudil in še ni začel, naj se odloči in začne z januarjskim prvim petkom, ob koncu pa bo dodal še prvi prtek v oktobru. Kot priprava na januarski prvi petek bodo po vseh župnih in kuratnih cerkvah 30. in 31. decembra 1941 in 1. januarja 1942 t r f-dnevnice. Ob katerem času bodo, boste izvedeli pri cerkvenih oznnnilih v nedeljo 28. decembra. Oznanila bodo nabita tudi na cerkvenih vratih. Prilika za spoved bo vse tri dni pred prvim petkom — mladina naj se točno drži navodil svojih gg. katehetov in naj opravi sv. spoved že 31. decembra, dan pred novim letom. Na novega leta dan popoldne naj bi prišli k spoved! predvsem moški, vsi drugi naj bi spoved opravili prejšnje dneve. Kateri čas bodo gg. spovedniki na razpolago, boste prav tako zvedeli pri oznanilih v cerkvi in na cerkvenih vratih. Stopimo v novo leto, ki hrani v svojem naročju gotovo še nove križe in težave, kot častilci Gospodovega Srca. Prvi petek v janunrju obhajamo tudi sopraznik Jezusovega imena, imena Odrcšenika iz vseh. tudi časnih nadlog. On bo po svojih obljubah dajal potrebnih milosti v bridkosti, dai bo mir družinam, bo varno zavetje v življenju, bo blagoslavljal vsa podjetja. Tako bo novo leto, kot si želimo vsi, srečno in blagoslovljeno. Pripravljalni odbor. 0 Ribnici in smučkah Ribnica, 22. decembra. Se spominjate, kdaj ste bili zadnjič v Ribniški dolini? V poletju in kasneje zopet v jeseni — ste posebno radi priromali med nas I Lepo je pri nas poleti, ko je vse v zelenju ali pa v jeseni, ko zarumeni listje in postanejo naši gozdovi pisani, naši sadovnjaki polni sadja, po njivah pa vidiš pridne kmetiče. In sedaj I Sedaj je pri nas snegl Lepi d<51i. pobočja, skrivnostni gozdovi, so pokriti z belo odejo in vse je še lepše. Okoliške vasi se pritiskajo k pobočjem in mežikajo iz velikega snega in le dim iz dimnikov naznanja, da je v njih življenje I Toda na strminah in pobočjih tam pod Veliko goro ali pa na drugi strani pod Malo goro je vse drugačno življenje. Smeh, krik in vik in nikdo ne misli na mraz, ki zardeva lica, vsak je zaposlen s svojim. Ta s smučmi, ki so mu zamešale noge in ne ve ali bi »vozel« rešil kot Aleksander Veliki ali bi pa počakal in se rešil s pomočjo svojih tovarišev, drugi zopet s sankami, tretji pa se zabavajo in smejejo zadregam svojih tovarišev. In to je povsod. Vse je na smučeh in vsak hiti v svoj kraj, saj teh pa ni malo! Če izstopiš pri Ortneku z vlaka, ne veš', kam bi šel I Na levi lahko zaviješ čez Poljane na Grmado ali pa greš na drugo stran proti Svetemu Gregorju in dalje do Sodražice. Povsod krasni tereni, povsod smuke, ki si je človek le poželi! Če pa se Zvezni podtajnik v Ribnici in Velikih Laščah Ljubljana, 24. decembra. Po naročilu Zveznega tajnika Eksc Emilija Graziolija je zvezni podtajnik včeraj obiskal bojevniški fašij v Ribnici. Najprej je obiskal Faši-stovski dom in sedež Dopolavora, nato pa se sam prepričal o delovanju uradov, zlasti o delu, ki je zdaj v teku. Podtajnik je slednjič dal po naročilu zveznega tajnika točna navodila političnemu taj-n'ku, kako naj v bodoče poteka delo in kako naj sc strankina delavnost in delavnost podrejenih organizacij še poživi. Na koncu je zvezni podtajnik sprejel osebnosti, ki so se zbrale na sedežu Dopolavora, da se posvetujejo z odličnim gostom o vseh zadevah, ki sc nanašajo na delovanje organizacij. Isti dan je zvezni podtajnik obiskal ln si ogledal tudi podporno središče fašistovske stranke v Velikih Laščah, kjer se je tudi podrobno zanimal za delovanje in opravljeno delo osrednje in podrejenih organizacij. Zimska pomoč brezposelnim delavcem Pokrajinski namestitveni odbor je na svoji zadnji seji, ki se je vršila pod predsedstvom kom. G i o r g i a G a 11 i j a, sklenil izplačati v zimskih mesecih nezaposlenim delavcem Ljubljanske pokrajine podaljšane podpore v smislu odnosne odredbe. Te podpore se bodo izplačevale proti predložitvi poslovne knjižice redno vsak teden vsem onim delavcem, ki so redno prijavili pri namestitvenem uradu svojo nezaposlenost v zadnjih petih mesecih ali ki so bili v zadnjem letu skupno pet mesecev nezaposleni. Delavci pri javnih delih dobe izplačano razliko V SI. listu od 24. dec. 1941 je bila objavljena odredba Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, s katero so bile z veljavnostjo od dne 17. dec. 1941 določene za delavce, zaposlene pri javnih delih, katera izvršujejo bodisi zasebni stavbni podjetniki ali pa državne in samoupravne ustanove v lastni režiji, sledeče minimalne mezde: 1. za navadne delavce do 18. leta starosti 2.40 lire, nad 18 let pa 3.20 lire na uro; 2. za kvalificirane delavce (zidarje, tesarje itd.), zaposlene do enega leta v svoji stroki, 4 lire, z več kot enoletno zaposlitvijo v svoji stroki 4.50 lire na uro. Ker je večina delavcev že odšla zaradi prekinitve dela na svoje domove, opozarjamo vse delavce, ki "so bili zaposleni pri javnih delih, da takoj sporotfe z navadno dopisnico svojim bivšim delodajalcem točen naslov, na katerega jim bo delodajalec nakazal pripadajoče zneske. Kdor pa ne ve za točen naslov delodajalca, naj sporoči poiiatke, kolikor jih ima. Pokiir.ski delavski zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22 in bo PDZ zanje ukrenila potrebno, da bodo dobili pripadajoče zneske izplačane. Jože Sedlar: Tovarišu Marijanu Lenasiju ob sedmini Čuj, navček ihti.. i in milo proseče v vetru trepeče, ki drobne, skeleče, mu solze suši. Iz line vse mračne pršijo solze in z vetrom hitijo, se v duše love in srca mehčajo, da solzna se vdajo, poromajo k bratcu, ki jemlje slovo od solzne doline, poroma v nebo v blesteče jasnine. Cuj, navček ihti... Cuj, krsta ječi.. i na krsto pošastno, votl6 kepe zmrzle prsti bijo. Udarci lopate v dalje pojo, odmevi reže se strašn6 ... In zimski mrakovi, preteči, črnf s topo izgubljenimi, vlažnimi očmi se vsesajo v ljudi v črne sence ljudi ki ližejo kri, ki iz src se cedi iz ranjenih src, razklanih, razbitih, s trnjevo krono obupa ovitih. Čuj, krsta ječi... Glej, križ žari.. i v zvezdic nemirnem sijaju večernem kot zubelj svetal je križ zasijal. Sence z duš padajo, se v lučkah tope, plamenčki iskrivi v očeh zagore. Krilatec ves bel križ groba je objel, v višave se vzpel, svetlo zažarel... in lučka potuje, si sveti v nebo utrinja se zvezdic zlat roj na zemljo. Marijan naš živi... pelješ do Ribnice, pa tudi ne boš razočaran. Kam! Greš na Malo goro, tja čez »Mivc« do Seljana, nazaj bo šlo pa itak prehitro! Lahko pa greš tudi iz Ribnice pod Vel. goro. Prav pod hribom je prilepljena Bukovica, na levi vidiš1 »Vinograde«, kar boš' takoj opazil, ker je tam vedno velika gneča smučarjev, na desni pa »Pintovec«, čez katerega ponavadi gremo v Dane in od tu do Nove Štifte. Povsod smuka, kamor pogledaš I Toda vem, izmed vas jih je mnogo, ki ljubijo dolge ture, na koncu pa dobro »kapljico«! Ta se pa tudi dobi. Visoko gori nad Novo Štifto samuje Travna gora in gostilničar, ki čepi tam gori, vem, da vas bo z veseljem sprejeli Sedaj vidite, da ne bomo nobenega razočarali, ki bo prišel k nam, temveč sem prepričan, da bo vsak zopet prišel, ko bo enkrat pri nasl Toda, kaj bi hvalil, ko dejstva govorijo! Že pred davnimi časi so poznali naši dedi smučke, seveda malo drugačne in celo naše babice so jih z veseljem uporabljale, ko so se vozile v daljne farne cerkve k mašil Justifikacija teroristov Ljubljana, 26. dec. (Štefani). Izmed 8 obtožencev, ki so bili v procesu zaradi napada na italijansko posadko v Ložu obsojeni na 6mrt, je bilo v torek ob zori v nekem kraju blizu Ljubljane 6 justificiranih. Lipovcu in Jane-žiču je bila 6mrtna kazen spremen »*na v dosmrtno ječa »Pravljice« Božene Nemcove še lahko dobite po 5 lir broširane in po 11 lir vezane v platno. Darujte to vredno knjigo svojim bližnjim in daljnim prijateljem! Slovenci v Bosni Visoko, meseca decembra. Kar pisana družba nas je raztresenih po Bosni. Predvsem v visoškem okraju.,Med mrtvimi, zarjavelimi bosanskimi griči smo se kar znašli, čeprav nas je od vseh strani neba. V Brezi, v rudniku, jih je tudi precej. Neki sedmošolec je postal sluga pri nekem bogatem domačinu, trgovcu. Pred nedavnim se je v rudniku, v Brezi, ponesrečil rudar Franc Dornik. Zdrobilo mu je nogo. Slovence pa srečaš tudi drugod. Tako v Podlugovih, v Sljašu, Dobrinjah, Kraljevi Sutjeski,v Moštrah, na Topuzovem polju, kjer »stari čika« Janez Čakš iz dolgega časa plete »slovenske krošnje« (koše), kar je nekaj novega za Bosance. V Visokem jih je precej. Živahno se sporazumevajo z radovednimi domačini. V mali samostanski cerkvici se kar pozna, da so prišli novi ljudje. Ob nedeljah se Slovenci redno zberejo pri svetem opravilu. Prof. Ravnikar se je preteklo nedeljo kar izkazal. Dobil je namreč službo na visoški frančiškanski gimnaziji in je mislil, da bi ne bilo prav, če bi ta dogodek šel mimo neopazno. Povabil je svoje znance: »Dečki, zdaj pa kar z menoj, Pokusili bomo malo »Štajerca«. In so ga res v gostilni, ki jo ima Slovenec iz Trsta. Tudi profesor Bizjak je nastavljen v Visokem. Učitelj Maks Lorbek je svoje U nnil juntcužnUl na Miktoiiieiil c. 5 sprejemamo naročnino in oglase za »Slovenca-, »Slovenski dom", »Domoljuba" in »Bogoljuba*. Dajemo pojasnila glede oglasov. Prodajamo knjige »Slovenčeve knjižnice". — Telelon 30—30. Kristusova zgodovina Giovanni Papini - ♦ 10. Preroki (Nadaljevanje) Prerok ni modrec: malo ga briga, jeli svet napravljen iz vod? ali iz ognja, ako voda in ogenj ne zadoščata, da se ljudske duše poboljšajo. Nehote in nevede je pesnik, ko mu poplava jeze al; bleščeče sanje dajejo v usta silne podobe, kakršnih se ne bodo nikoli domislili govorniki, ni duhovnik, ker ga niso mazilili v templju najeti čuvarji knjig, ni kralj, ker n." poveljuje oboroženiin in mu ie meč le beseda, ki prihaja od zgoraj, ni vojak, a je pripravljen umreti za svojega Boga in svoje ljudstvo. Prerok je glas, ki govori v božjem imenu, roka, ki piše po božjem ukazu. Poslanec ie po božjem naročilu, da opominja onega, ki je zgrešil pot, ki je pozabil na zavezo, ki ni dober čuvaj. Tajnik je, tolmač in poslanec božji, torej višji od kralja, ki no posluša Boga, od duhovnika, ki ne razume Boga, od modrijana, ki taji Boga, od ljudstva, ki je zapustilo Boga in leta za lesenimi in knmenitimi maliki. Prerok gleda, vznemirjen v srcn z jasnim pogledom hudobijo, ki danes vlada, kazen, ki jutri zadene, srečno kraljestvo, ki sledi kazni in pokori. Glas je onega, ki ne more govoriti, roka onega, ki ne zna pisati, branilec razkropljenega in guljenega naroda, zaščitnik ubogih, maščevalec ponižanega, ki joče pod mogočne-ževo nogo. Ni na strani zatiralca, temveč zatiranega; ne hodi s siteži in lakomniki, temveč z lačnimi in bednimi. Siten, nadležen in neugoden glas je, od velikašev sovražen, pri druhali nepriljubljen, celo od učencev nerazumljen. Kakor hijena, ki od daleč duha smrad mrhovine, kakor krokar, ki vedno kraka isto pesem, kakor volk, ki od gladu tnli po gorah, leta prerok po izraelskih cestah; zasleduje ga sumničenje in kletev. Le ubogi in tlačeni ga blagoslavljajo, a ubogi so slabotni in tlačeni ga morejo le molče poslušati. Kakor vseh onfh, ki motijo pokoj zaspanih in kalijo strahopetni mir gospodarjev, s? ga izogibljejo kot gobavca in ga zasledujejo kot sovražnika. Kralji ga komaj trpe, duhovniki ga preganjajo, bogatini ga mrzijo. Elija mora bežati pred jezo Izabele, ki daje preroke moriti, Amosa je pregnal iz Izraela Amasija, betelskj duhovnik, Urijo je dal umeriti kralj Joahim, Izaijo so umorili po Ma-nesejevem naročiln, Zaharijo so zaklali med templjem in oltarjem. Jono so pahnili v morj°. In pripravljen je meč, ki bo odsekal janezn glavo, in križ, na katerem bo visel Jezus. Prerok je tožitelj, a ljudje se ne priznajo krivim, posredovalec, a slepi nočejo, da jim sveti in nudi roko; oznanjevalec je, a gluhi ne slišijo njegovih obljub Rešitelj je. a smrti zapisan! trohljivci veseljačijo v svoji gnilobi in zavračajo rešitev. In vendar ho beseda prerokov pričala večno v prilog temu narodn, ki jih preganja, a je vendar sposoben, da jih rodi, in smrt preroka, ki je večji od vseh prerokov, bo zadostovala, da opere grehe vseh drugih narodov, ki rijejo po zemeljskrin blatu. Kobance zamenjal z »bosanskim« kvintetom. Sedaj je dobil učiteljsko mesto tudi on in je že odšel v Krajazovce pri Bosanski Gradiški. Za slovenskimi dekleti je veliko povpraševanje. Radi bi jih za služkinje, ker so »vrlo fine i snažne djevojke«. Večina deklet je v samostanu. Dva slovenska obrtnika sta se v Visokem že kar postavila. Eden je krojač, drugi pa plete nogavice s strojem. Komaj sta se reševala naročil in strank. Imeli smo tudi krst. Petek iz Braslovč je dobil hrčerko. Po desetih dneh mu je pa otrok umrl. Pred dnevi sem bil v Sarajevu. Pri dr. Me-šku sem zadel na Ksaverja Meška. »Kaj tudi Vi tukaj?« me je ogovoril. »Glejte, glejte, kje smo se srečali!« Tam je bil tudi župnik Gorogranc. Tako živimo. Mnogo nas je. Pogosto se shajamo, beremo slovenske časopise in smo drug drugemu v poumč. Jože čaka. fi&tace Koledar Nedelja, 28. decembra: nedolžni otročiči; Teofila, devica in mučenica. Ponedeljek. 29. decembra: Tomaž Kanderb., škof in mučenec; David, kralj in prerok; Trolim, škof. Torek, 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, škof, Anizija, mučenica; Sabin, škof in mučenec. Novi grobovi •f- Katarina Logar, rojena Debevec, je izdihnila 6Vojo dušo na praznik sv. Štefana na 6vojem domu v Ciglarjevi ulici v Mo6tah. Smrt jo je rešila dolge bolezni, katero je vdano prenašala. Bila je vzgledna krščanska žena ter dobrotnica moščan-6ke cerkve. Naj počiva pri Bogu! Žalujočemu možu g. Antonu Logarju ter Debevčevi družini izrekamo svoje 60žalje. -f Smrt uglednega posestnika. V 6oboto je po krajši bolezni v 68. letu starosti umrl na svojem domu v Ruhni vasi pri Beli cerkvi posestnik gosp. Jordan Franc. Pokoinik je užival v vseh krogih prebivalstva zaradi 6vojega vedrega in klenega značaja splošno priljubljenost. Bil je tudi vzgle-den gos]xxlar in je posebno mlajšim gospodarjem s 6vojimi strokovnimi nasveti etal vedno ob strani ter je vsakomur rad p>ornagal v stiskah. Zapušča ženo Marijo in otroke Antonijo por. Kirar, Jožeta, Franca, Marijo por. Lašič, Alojzijo p>or. Šinkovec, Jožefo jx>r. Zgonc, Ivana in Toneta. Pokojnemu v zgled ne mu gospodarju bomo ohranili časten 6pomin. Žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje. -f- V Gorifi vasi pri Ribnici je umrl v 81. letu starosti znani ljudski pesnik Franc Lovšin, p. d. Petrov oče. Pogreb bo v nedeljo ob 4 po-j>oldne na pokopališče v Hrovači. Naj mu sveti večna luč! Osebne novice = Promocija. V torek ob 12 so bili promovi-rani v zbornični dvorani univerze v Ljubljani za doktorje prava gg.: Stanko Frank z Vrhnike, Joško Cigan, Majnhard Veberič, oba iz Ljubljane, Franjo Pavlin iz Kranja in Franjo Vrbnjak iz Cezanjevcev pri Ljutomeru. Čestitamo! = Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Marija Rueh, Anton Perne iz Ljubljane in Franc Mihclič iz Dan pri Kočevju. Čestitamo! = Promocija. V torek je promoviral za doktorja prava na univerzi v Ljubljani g. Marjan Šober iz Ljubljane. Čestitamo! = Poroka. Iz Št. Jerneja: V torek, 23. decembra sta se v Novem mestu poročila tukajšnji šolski upravitelj g. P i r n a I Josip in gospodična Ljudmila Tomazinova. Oba sta bila vneta prro-6vetna delavca v šentjernejskem prosvetnem društvu. G. upravitelj se je zlasti j>06vetil dramatske-mu odseku. Ves ča6 6vojega službovanja v št. Jer-niju je bil režiser in se je z V60 ljubeznijo posvečal delu v odseku. Odč. Milka je bila pravtako vneta društvena delavka m večletna načelnica Dekliškega krožka v št. Jerneju. Za vse njuno delo smo jima hvaležni. Obilo 6reče jima zato želimo zares iz 6rca v novem stanu! Cenjenemu občinstvu natnaniam. da imam prevozništvo s honlcm Za cenjena naročila se priporočam Alo|t Grebene, VoSnlahova ul. 4, tei.i4-2» ToJna postrežba! Solidne cene! Vsem ljubljanskim nabiralcem Rdečega križa Rdeči križ naznanja: Vsa pooblastila (legitimacije) za zbiranje prispevkov za Rdeči križ morajo imeti tudi podpis vladnega delegata, drugače niso veljavna. Zato nujno prosimo vse gg. nabiralce in nabiralke v Ljubljani, naj čimprej oddajo jx>oblastila okrožnim načelnikom, ti pa najkasneje 27. t. m. tajništvu sekcije za socialno pomoč v Frančiškanski ulici 6-1. Ko bodo pooblastila podpisana, jih bomo takoj vrnili po isti poti. Dotlej naj zbiranje prispevkov počiva. Po vrnitvi jx>oblastil pa se bo zbiranje nadaljevalo nespremenjeno kot doslej. Pokrajinski odbor Rdečega križa. 2a novoletni dar je lepa knjiga za vsakega najprimernejše dariio. Naš h 100 Božičnih kolekcij vam daje bogato izbiro slovenskih knjig po zelo znižanih cenah Če pa hočete koga še prav posebno razveseliti mu kupite naše zadnje novosti: Waggerl Leto Gospodovo. Roman. Vez L 32 Taufer, Križer pot. Verzi z reprodukcijami Bergantovega Križevega pota Elegantno Udano. L 13 — Fatur, Pravljieein pripovedke. Z ilustracijami F. Podrekarja. I. del karton. L 14 — II. del karu L 16 — Ušeničnik, Knjiga o življenju. X zv. Izbranih spisov. Vezana L 38'— LJUDSKA KNJIGARNA UUBUANA, Pred Škofijo 5 — Mesečna rekolekcija za duhovnike z de žele bo to pot po sklepu zadnjega sestanka izjemoma zadnji torek tega meseca, to je 30. decembra ob pol 11 dopoldne v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Vabljeni so vsi izvenljubljanski gg duhovniki, zlasti še člani apostolske unije. Vodstvo Doma DV in škof. vodstvo VA. _ Sončen božii smo imeli. V Ljubljani zlepa nimamo božiča brez snega. Letos smo res dosegli tak božič, poleg tega pa smo imeli na oba božična praznika lepo sončno vreme in celo brez megle. Kakor hitro je zjutraj vzšlo sonce, je žo oblilo Ljubljano z rdečkastim žarom. Lepo sončno vreme brez megle nam je pripravila burja, ki je oba dneva čistila po nebu in razpihala oblake, ki so se večkrat ponujali. Prav zato je bilo tudi precej mrzlo. Kljub temu pa se je na soncu ob opoldanskih urah marsikje poznalo, da je sonce segrelo tla v toliko, da so se mogla otajati. Poprečna temperatura čez praznike je bila v jutranjih urah okrog — 5 stop. V soboto, 27. t. m. je zjutraj poskušalo malenkost snežiti, čeprav e pozno v noč bilo še jasno vreme. Vendar je burja stresla le nekaj snežink, nato pa zopet razpihala oblake . toda ne več popolnoma. — Mraz v Ribnici. V ribniški dolini je v 9oboto padel toplomer na 18 stop. C pod ničlo. — Podaljšanje rumenih legitimacij upokojenih železniških uslužbencev, rentnikov itd. se vrši na postaji Lfubifana glavni kolodvor dne 2. I. 1942 od črke A do vključno G, 3. I. od H do M, 5. I. od N do Š, 7. I. od T do 2 in 9. L za zamudnike. — Na postali Lfubljana-šiška 10. I. od A do G, 12. I. od H do M, 13. I. od N do S, 14. I. od T do Z in 15. I. za zamudnike. — Na postafi Ljubljana-Ra-kovnik dne 16. I. 1942 za vse. — Legitimacije se sprejemajo na teh postajah ob dolcčenih dneh do 11. Ostala splošna navodila dobe upokojenci pri predstojnikih pristojnih postaj. — Dogoni klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokra-. ino priredi v prihodnjem tednu tele dogone za klavno živino: v jx>nedeljek, 29. t. m. v Črnomlju za govedo in svinje; v jx>nedeljek, 29. t. m. v Novem mestu za govedo in svinje; v torek, dne 30. t. m. v Veliki Loki *a govedo in svinje; v torek, 30. t. m. na Vrhniki za govedo. — Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, so darovali: učenke III. razr. II. dekl. mešč. šole v Sp. Šiški (Bežigrad) so podarile 70 lir; Strelski klub jx> g. Čemažarju je daroval 1000 lir; gosp. Hubert Rejiovž iz Ljubljane je daroval 300 lir; uslužbenci Hig. zavoda v Ljubljani so darovali namesto cvetja na krsto blagojx>k. gospe Jelene Kajzelj, matere tovariša g. dr. Vladimirja Kajzelja, 243 lir; uslužbenci Narodne banke v Ljubljani so darovali kot božični prispevek 150 lir; neimenovani je daroval jx> g. dr. Fettichu Otonu, preds. RK, 100 lir; gospa Boža Vrhun-čeva iz Ljubljane je darovala 100 lir. Plemenitim darovalcem iskrena hvala! — Kupujem vse kože divjačine: lisice, dihurje, vidre, kune itd., po najvišji dnevni ceni. Kožuhovina Danilo Predalič. Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. — Za knjižnico bolnikom na kirurgični kliniki v Ljubljani je lepo število izbranih knjig leposlovne vsebine darovala tudi gospa B o r š t n a r Zora, Mivka 27, v Trnovem, Ljubljana, za kar se ji pred-stojništvo klinike najlepše zahvaljuje Ljubljana 1 Zaradi naglega dostavljanja živilskih nakaznic za mesec januar so bila pred prazniki objavljena navodila, vendar pa nekateri še vedno ovirajo to zamudno delo ter zato drugi ne morejo dobiti živilskih nakaznic dosti naglo. Za mesec januar je izdana namreč samo ena vrsta živilskih nakaznic, za ročne in težke delavce pa so posebne dodatne nakaznice, in sicer za živilske nakaznice za ročne delavce manjše, za težke delavce pa večje. Na vsakem potrdilu, ki ga podpiše prejemnik živilskih nakaznic je označena dodatna nakaznica za ročnega delavca z rimsko številko I, za težkega delavca pa z II. Posebej opozarjamo, da dobe gospodinje, gospodinjske pomočnice, postrež-nice, natakarji in natakarice po najnovejši odredbi samo navadne živilske nakaznice brez kakršnih koli dodatkov, ker jih nova odredba ne smatra več za ročne delavce. Najtežji delavci bodo zaenkrat dobili samo dodatke težkih delavcev, šele meseca januarja bodo pa dobili še ostanek dodatka, ki jim pripada. Mestni preskrbovalni urad je sicer ukrenil vse potrebno, da bi vse stranke lahko o pravem času dobile živilske nakaznice, vendar pa mora spet prositi družinske glavarje ter sploh odrasle člane družin, naj bo vsaj ta ali oni odrasli član družine te dni gotovo doma. Družinski glavarji morajo imeti pripravljene pravilno izpolnjene glave živilskih nakaznic za mesec december, seveda naj pa od glav prej odrežejo vse odrezke, ki so jim morda še ostali. Za vsako januarsko živilsko nakaznico je pa seveda treba pripraviti tudi po 30 centesimov. Enako ceno je treba plačati tudi za vsako dodatno nakaznico za ročne ali težke delavce. Ročni ah težkj delavci morajo torej za obe nakaznici plačati 60 centesimov. Če dostavljač ne bo našel družinskega glavarja doma ali kakega drugega odraslega člana družine, ki bi lahko prevzel živilske nakaznice, bo pustil na vratih opozorilo; kdaj spet pride. Če tudi tedaj ne bo nikogar doma, lx> dostavljalec izročil živilske nakaznice hišnemu gospodarju ali upravitelju hiše, ki pa mora imeti pripravljene glave živilskih nakaznic in denar za nove nakaznice. Izročitev živilskih nakaznic hišnemu gospodarju ali upravitelju bo vročevalec sjioročil s posebnim opozorilom na vratih stanovanja tiste stranke. Dogajalo se je, da so se ljudje sklicevali, češ da imajo glave decembrskih živilskih kart še pri trgovcu ter se začudeno spraševali, zakaj dobivajo nove nakaznice na dom. Vse to seveda znatno ovira naglo dostavljanje ter zato zadnjikrat oj>ominjamo površne stranke na red, hkrati pa jih oj>ozarjamo, da bo mestni preskrbovalni urad sprejemal reklamacije zaradi živilskih nakaznic brez izjeme šele od 2. januarja dalje. 1 Eno- ali dvosobno stanovanje iščem za takoj — za 2—3 osebe. Ponudbe na upr. »Slov.< pod »Siguren plačnik«. . 1 Svojce v Ljubljano pristojnih padlih vojakov bivše jugoslovanske vojske vabi mestni vojaški urad, naj mu najkasneje do kraja tega meseca spo-roče imena padlih vojakov, njihove rojstne podatke, njihovo vojaško edinico ter dan in kraj njihove 6tnrti. Pismena ali ustna sporočila je treba oddati na Ambroževem trgu št. 7/1., soba št. 6. 1 Odsek za oblačilne nakaznice mestnega pre-skrbovalnega urada zaradi nujnega notranjega dela ne more sprejemati strank v torek in sredo 30. in 31. t. m. Zato naj ta dva dneva ljudje ne hodijo s svojimi željami v odsek za oblačilne nakaznice, ker ne bi nič opravili. i Prazno sobo g posebnim vhodom — proli trimesečnemu_plačilu — iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Točen plačnike* 1 Dar revežem v Mostah. G. Bizjak Franc, trgovina z radijskimi potrebščinami, Miklošičeva cesta 7, je daroval 700 lir za reveže, ki prebivajo v Mostah. Iskrena hvala! 1 Cvetličarno ob trimostju so začeli graditi. Že dolgo je od tega, odkar so zabetonirali temelje za cvetličarno, ki bo zaključevala stebrišče ob trimostju. Seda) so začeli postavljati velike stebre iz umetnega kamna, ki bodo nosili glavno težo ostrešja cvetličarne. Vsa cvetličarna bo v glavnem izdelana iz umetnega kamna in bo prav lepa in svojevrstna. Predstave ob 16 in 18.15, ob nedeljah in praznikih na ob 10.30. 14.30. 16.30 tn 18.30 Zaročenca Krasna filmska drama po »lovit. A. Manzonovem romanu. Vsled izredne dolžine filma predstave danes cb 10.30. 14., lO.tS in 1S.30 url KINO UNION TEL. 22.21 SARAH LEANDEK v vlogi nesrečne kraljice Mnrije Stuart v velefilmu Kraljičino srce V ostalih vlogah: Wtlly Birgel, Lotte Koch, Frid. Benfer KINO MATIC* TEL. 23.41 I1ANS ALBEBS v svojem najboljšem ved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pesmi, pesmi, pesmi... Orkester ]H>d vodstvom Angelinija — H Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca: orkestralna glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Puš Ludvik: Gospodarske zadruge, gospodarsko predavanje v slovenščini — 17.35 Kvartet Jo-žek — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Slovenska glasba — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Kmetski orkester — 21 Koncert violinista Alberta Dermelja, pri klavirju M. Lipovšek — 21.30 Napoli poje — 22 Koncert pod vodstvom Savagnona — 22.45 Radijska poročila. Ponedeljek, 29. decembra: 7.30 Radijska poročila — 7.45 Slovenska glasba, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12,15 Marjan Hebein igra na citre — 12.35 Lahka glasba — 13 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13 20 Filmska glasba — orkester pod vodstvom Angelinija — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester ElAR-ja pod vodstvom D. M. Šijanca in komorni zbor: sloveusku glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta: L. Pfeifer, A. Dermelj, V. Šušteršič in Čenda Šedlbauer — 19 »Parliamo l'ita-liano«, prof. dr. St. Leben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20,20 Komentar k dnevnim dogodkom v sloenščini — 20.30 Simfoničnj in vokalni koncert pod vodstvom Alfreda Simo-netta s sodelovanjem sopranistke Line Aimaro — 21.40 Rabagliati poje — 22 Pogovor v slovenščini — 22.10 Koncert violinista Arriga Se-rata s sodelovanjem pianistke Marije Luise Fab-bi — 22.45 Radijska poročila. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43. mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. V ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Gosp. Tilka Zakotnik, Ljubljana, Podutiška ulica št. 4 je našla moško uro z verižico. Kdor jo je izgubil, naj se javi na gornji naslov. Našla se je črna usnjena denarnica. Dobi 6e v upravi »Slovenca«. Tista gospa, Id je pri Dolinarju. pekarna, Pred školijo, pomotoma zamenjala kovčeg, naj pride, kjer dobi svojega nazaj. Služba trafik v nedeljo V nedeljo, 28. decembra, bodo odprte naslednje trafik"; Od 7 do 20: Pohar, Medvedova cesta, kiosk blizu kolodvora; Piš, Zg. Šiška 115; Gregorin-čič, Stožice, kiosk Tyrševa; Kovič, Zaloška 41; Mugerle, Poljanska, kiosk, križišče Potočnikove ulice: Kastelic, Ilirska 23; Šenk, Resljeva 24; Kušar, Sv. Petra 50; Kordiš, Gajeva 5; Prašni-kar, Tyrševa 20; Domik, Igriška 3; Čufar, Jurčičev trg 3; Pate, Krekov trg, kiosk; Velkavrh, Sv. Jakoba trg 9; Merjasec, Tržaška 64; Krča, Cesta v Rožno dolino, kiosk. Od 7 do 13 pa bodo odprt": Kmetič, Celovška 54; Kregar, Dravlje 81; Zlatič, Tyrševa, kiosk (Strojne tovarne): Kolar, Predovičeva 12; šušteršič, tovarniška 17; Zaje, Poljanska 11; Pokoren, šmartinska 5; Podjed, Sv. Petra nasip 23; Juvan. Kolodvorska 25; šuštaršič, Sv. Petra c. 7; Pugel, Miklošičeva 34; Melihar, Aleksandrova, kiosk, Tivoli; Sever, šelenbur-gova 1; Novak, Gosposka 11; Oblak. Sv. Flori-iana 38; Jerina, Gerbičeva 81; Mrvar, Tržaška, kiosk pri uri. Iz Ribnice + Angela Vidervol. V Dolenji vasi so položili k večnemu počitku 22 letno članico MD Angelo Vidervol. Številna udeležba na njeni zadnji poti je dokaz, kako je bilo vzgledno dekle priljubljeno. Naj njena duša fiočiva v Bogu! Poroka. V ribniški župnijski cerkvi sta se poročila trgovski sotrudnik g. Gradišar Franc in gdč. Dolinšek Hilda. Bog daj srečo! 1.827 kg koruze in 210 kg ovsa je nničil, kakor je uradno ugotovil zastopnik Pokrajinskega lovskega sklada, letošnjo jesen medved iz gozdov Velike gore. Prošnjo Je vložilo 34 malih posestnikov iz Dan, Bukovice, Kota, Sajevca, Zadolja in Ribnice. Tiskovna nedelja. V Dolenji vasi, kjer ima 95 odstotkov hiš naše časopisje, bo prihodnjo nedeljo tiskovni dan. Dopoldne bo skioptično predavanje za mladino, popoldne pred in po večerni-cah pa za odrasle. Pridite polnoštevilno! Razglas okrajnega glavarstva. Na občinski deski je nabit razglas okrajnega glavarstva v Kočevju, ki pravi, da je prepovedano uporabljati 6tnučke v krajih, kjer se nahajajo kr. vojaški oddelki. Na ladnjem prisilnem dogonn za klavno živino v Ribnici so obvezanci pripeljali izredno veliko število Živali. Komisija je odkupila 82 glav goveje živine in 42 prašičev. Kaže, da hočejo posestniki čimprej izpolniti svojo obveznost, zato tudi tak naval na dogonih. Vse cenjene naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slov. knjižnice« vabimo, da poravnajo naročnino v Gorenji vasi št. 29. Tu lahko izrazite tudi svoje eventualne želje zaradi dopisov, dostave itd. Naročniki v Ribnici in bližnji okolici bodo lahko plačali naročnino našemu pooblaščencu, ki bo pobiral naročnino. Prosimo, da poravnate po možnosti naročnino za naprej. Občinski namestitveni oddelek v Ribnici je imel tudi zadnje čase mnogo dela. Prijavilo se je 117 brezposelnih, od teh je dobilo potom tega oddelka delo 66 delavcev, ostali pa so v evidenci. Vse te opozarjamo, da rabi Gradbena družba za gradbe barak v Kočevju 100 delavcev s plačo 3.10 na uro. Delavci naj 6e zglase pri imenovanem uradu v Ribnici. Iz Srbije Slovenci v l?vačkem okraju imajo svoje društvo v Rekovcu. Predsednik društva je Janko Kramžar, tajnica pa Angela Pistotnik. Protimasonske znamke. Z ozirom na 6edanjo protimason6ko razstavo v Belgradu bo 6rbska poštna uprava izdala z novim letom protimasonske znamke, ki prikazujejo motive iz borbe proti komunizmu, masoneriji in judov6tvu. Iz Hrvatske Poglavnikove božične čestitke. Za božične praznike je imel Poglavnik govor na radiu, s katerim je čestital božične praznike vsem Hrvatom z željo, da bi srečno in zadovoljivo preživeli prvič božič v 6Voji državi. Hrvatski delavci na božičnem dopustu. Za božične praznike je prišlo iz Nemčije na počitnice 15.000 hrvatskih delavcev, ki 60 zaposleni v raznih nemških tovarnah. Mate Jagatič, poverjenik v nstaškem stanu. Poglavnik je imenoval kmeta Mato Jagatiča za poverjenika v glavnem ustažkem poveljstvu. Varaždinska meščanska garda pri Poglavniku. Poglavnik je oni dan sprejel zastopstvo varaždin-ske_ meščanske garde. Ob tej priliki je imel nanje tudi nagovor, v katerem je izražal 6voje veselje nad njihovim zatrjevanjem, da je vsak Hrvat pripravljen z orožjem braniti sedanjo hrvatsko državo. Hrvatski poslanik v Bratislavi pri predsedniku slovaške republike. Predsednik slovaške države dr. Tiso je sprejel novega hrvatskega jjoelanika dr. Berkoviča. ki mu je izročil svoje poverilne listine, 6 katerimi ga je imenoval Poglavnik za hrvatskega poslanika v Bratislavi. Ukinitev gozdarsko-kmetijske fakultete v Sarajevu. Poglavnik je z uredbo ukinil dosedanjo go-zdarsko-kmetijsko fakulteto v Sarajevu Zaposlitev v hrvatski industriji. Po objavljenih podatkih zaposluje hrvatska industrija 7.4% vsega prebivalstva. Obsega pa 160o podjetij. ■^fcfiM HJ5 ma p©ti ¥ betleh: Misli iz starega v novo leto Ljudje božji, kam hitite? Božič Je. Zares božič, praznik družine, toplote, miru. A sveta noč je še več. Sveta noč ni le praznik darovanja, dajanja in jemanja. Sveta noč ni zunanjost, ampak je globina in notranjost hi sveti odpočitek. Pravo blaženost in globoki sijaj božiča doživlja le tisti človek, čigar duša je na poti v Betlehem. V duhu se zagledamo v daljave, v vse dežele, v ves svet. Miru bo deležen le tisti svet, ki je na poti v Betlehem. Tisoč devetsto ena in štirideset let je odtlej. Tudi takrat je bil svet poln pričakovanja, pričakovanja stvari, ki so prihajale, miru, ki je sv-t koprnel po njem. A kakor zdaj, svet tudi takrat ni iskal miru s potjo v Betlehem. In ko je ta mir prišel, saj je Kristus naš mir, tedaj so se ljudje prestrašili. Le dva človeka sta takrat osamljena in zapuščena romala v Betlehem: Marija in Jožef. Le malo dni je bilo še do Betlehema in do be-tlehemske ure. A kako vse drngačna je bila njnna hoja proti sveti noči! Nihče ni hitel, ni begal, ni mislil na pozemske brige! Po poti v Betlehem more hoditi! samo človek duše, tišine, notranjosti. Oglejmo si tn dva samotna popotnika, saj imata vest miru v sebi. To sta dva verujoča človeka. — Veliko je bilo _ zahtevanega od njiju. Tej tihi ženi je obljubljeno, da postane mati Boga. Ta tihi mož mora prispevati žrtev vere, da je njegova nevesta spočela od Boga. Vse se upira v njem. da bi to verjel in le milost vere je poslušna. In ko sta že oba vdana v veliko skrivnost, jima pošlje Bog hudo preskušnjo. — Bog ima svoje načrte. V Betle-hemu se bo rodil svetu mir. Našel ga bo le tisti, ki bo š>M v Betlehem. Tako se morajo tudi najbolj sveti ljudje ukloniti božjim načrtom, ki jih je Bog sklenil izvesti z zemskimi oblastmi. Gresta v Betlehem, gresta dva molčeča človeka. Sv. pismo nam ničesar ne pove. Brez dvoma sta govorila, vendar je bilo njuno govorjenje kakor globoko molčanje. Njune besede so bile h?sede v molk in besede iz molka. Molčala sta prisluškovaje in raziskovaje in iskaje in v zaupanju v Boga. Saj sta se zavedala: Bog pride Ie v molku. Božji prihod pa je bil bolj tih kot z golobjimi nožicami. Zatorej so tudi vsj tedanji ljudje prihod Boga preslišali in zanemarili, da, celo od sebe so ga odganjali. Romata dalje, v Betlehem, dva ljubeča človeka. Resnično, največ je bila ljubezen tista, ki ju ie vodila po poti v Betlehem. Kako je bila velika in obs?žna in globoka I Troje mogočnih ljubezenskih okrožij ju je objemalo. Prvo okrožje je obj-malo njuni sveti duši, ki sta bili druga od drnge. — Drugo okrožje je objemalo njun sveti zaklad, ki sta ga nosila. Tretje okrožje je objemalo zemljo in nebo, ki sta ju združevala. Tako sta romala dalje: verujoča, molčeča, ljubeča. Bila sta nn poti v Betlehem, na poti do najglobljega spoznanja svete noči. Skrivnost svete noči doživi le tisti človek, čigar duša je na poti v Betlehem. — In tako sta romala naprej. In je prišla ura, ko je bil rojen Mir sveta. Mir pa je dan le tistemu svetu, ki je na poti v Betlehem. O, ti današnji človek, ali si na poti v Betlehem? O, ti današnji svet, ali si na poti v Betlehem? Vse zunanje božično pričakovanje je le ovoj. Le notranje božično upanje je globina. Pusti ovoj! Stopi v globino! Skloni svoje misli v veri. Zavij svojega duha v molk — sredi hrupa sveta. Poglobi svojo dušo v ljubezni — sredi sovraštva tega časa. Potem si na poti v Betlehem: na poti do miru duše in do miru sveta. Zahtevajte povsod naš list! Podloženo in prešito ft * ns f \ /■>' i' " DNEVNIK PALČKA MODRIJANCKA je naslov novi zgodbi za naše najmlajše, ki bo začela izhajati te dni. 2ive besede in šegave slike bodo govorile o Modri-jančku in njegovih tovariših palčkih. Ze zdaj opozarjamo na ta novi listek za naše otroke, ki bo nudil »Slovenčevim« bralcem mnogo zabave. Ko je mrzlo, se nam najbolj priležejo oblačila, ki so podložena z vato in prešita liki prešitim odejam. Šivi so hkrati za okras, tako da so celo obleke in plašči olepšani s temi praktičnimi okraski. Na risbi vidiš lep vzorec, čigar zgornji del je temne barve in se tesno prilega životu, a krilo je široko in je spodaj vatirano (spomnimo se nekdanjih kril »batirank« naših kmečkih žensk!) in prešito. Tudi plašč utegne biti prav tako narejen. V sredi risbe je lepa, lahko izvedljiva kapuca s pahovko in z dvema žepoma. Ta praktična trojica je lahko narejena iz istega blaga kot plašč ali pa iz blaga, ki je temu primeren. — Vse je vatirano in prešito. — Taka topla, mehka jopica, kakršno jo vidite spodaj na levi, je pač zmeraj priljubljena. Lahko je do vratu zaprta, ali prekrižana ali ima ovratnik. Jopica je preprostega kroja in je prešita v črtah. Zgoraj je druga obleka z vatiranimi in prešitimi rokavi in rol>om. Zraven je tesno prilegajoča se, bogato prešita kozaška jopa, poleg te pa zgornji del obleke z žepoma, ki grejeta. Skupina pahovke in rokavic je topla in novodobna. Ohlapno jopo (na desni) imaš lahko za doma ali za na cesto, kakršno je pač blago in njega barva. Lep je tudi muf, če je lepo vatjran in prešit. Košara ali posletjca Sto stvari je treba premisliti, če v družini pričakujemo novega člana. Mimo drugega se mati tudi vpraša, ali bi kupila posteljico ali rajši košaro? Košara se nam dozdeva za dojenčka bolj primerna. A zdaj, ko je vse tako drago, moramo to stvar globlje premisliti. Košara je za otroka kinalu premajhna in čez kake tri četrt leta je treba že misliti na posteljico. Zatorej si prihraniš nepotrebne skrbi in stroške, če že koj kupiš posteljico, ki ti potem služi do otrokovega 10. leta. Druga stvar pa je, če imaš tako košaro že doma, ali če ti jo kdo posodi. Da bi dojenček spal v vozičku, na to pa sp'oh ne smemo misliti, razen, če je voziček spleten kot košara. Če ni, potem dojenčkovo telo med spanjem ne more zadostno dihati: Jako priporočljiva je tudi otroška kopalna banja. Čeprav utegnemo otroka kopati v vsakršni banji, vendar je boljša taka, ki je otrokovi velikosti primerna in ki nima ostrih robov. Sleherna ženska pričakuje prvega otroka z veseljem in prvi otrok je za žensko pač nekaj najlepšega, kar je na svetu. Priprave na njegov prihod še povečajo to veselje. Dojenčki se potijo Po natančnih preiskavah je zdaj neki japonski učenjak dognal, kdaj so začne novorojenček potiti. Znano je. da mnogi novorojenčki šele čez nekaj dni začno izločati znoj in otroci, ki so prezgodaj rojeni, se potijo šele čez več tednov. I're-skusi -so pokazali, da se novorojenčki začno potiti med tretjim in petim dnem po rojstvu, vendar so možni tudi presledki do 97 dni. V vseh primerih se potenje le počasi veča. Hkrati ie bi-io pa dognano, da začno znojne žleze že iako zgodaj delovati in da zavisi počasen razvoj znoinih žlez od nerazvitega delovanja dotičnih središč v možganih. Šolala in rumene kolerabe Rumeno kolerabo dušiš neolupljeno, nato jo olupiš, razrežeš na listke in poliješ z omako kakor zgoraj. Ta solata naj čez noč stoji, ker ima šele potem pravi okus. Solata in zelfe Gomolj od zčlene lepo olupi, razreži na listke in duši. Sok, ki kaplja, uporabiš za oinako, ki jo naredimo iz jezika, mleka, soli, malo sladkorja in paprike in jo polijemo po gomoljevih listih. Solata mora biti postana. pretyajer\a zcjodb§ Nekega dne sta se iz reke, ki teče mimo našega mesta, pojavila dva prijatelja: Čih in Khe-khe. V vodi nista imela nobenega opravka več, saj je bila mrzla in za kopanje neprimerna. Zato sta sklenila, da se približata človeškim bivališčem, da jima ne bi bilo tako dolgčas. Tudi bi se bila rada pridružila ... otrokom, saj nista imela ničesar tako rada, kot če so otroci kihali in kašljali. Čih je bil majhen, na videz kot bi bil iz pajčevine ali iz prahu in vse je lahko videl, njega samega pa s prostim očesom ni bilo mogoče videti. Khe-khe pa mu je bil podoben in to sta bila zares dva prijatelja kot dva rodna brata. Povzpela sta se na breg, nato sta se napotila po cesti in sta se nastanila v neki večji luži. Saj jima je bilo jako dobro znano, kako 6e otroci radi škropijo z lužami. Čih je ves čas kihal, a Khe-khe je pokašlje-val. Sedela sta in čakala, kdaj pojdejo šolarji iz šole. „ , , In glej! Mimo je prišel tršati Matevž, ki je bil ves rdetf v obraz. Šel je in žvižgal, saj je bil zadovoljen sam s seboj, ker je v šoli vse znal. Ko je bil blizu luže, je začel Čih kihati in je Khe-khe pokazal nanj, rekoč: »Približaj se mul Zamaši mu nos!< Kako bi se Khe-khe upal na Matevža 1 Njegovi čevlji so v redu, nogavice so cele, on sam je ves čeden in umit, a suknjiča lepo do vrha zapeta. Zato je deček brez škode prišel mimo luže. Čih in Khe-khe sta se razjezila in sta začela še bolj divje čofotati po luži, saj jima je blato in vlaga najbolj všeč. Iz šole je prišel drugi učenec. Čih in Khe-khe sta se dvignila na površje in naredila mehurčke, da bi kakor koli zadržala šolarja. A tudi ta je bil pameten in je šel brez škode mimo. Od vsega tega napora sta začela Čih in Khe-khe na vse pretege kihati in kašljati, tako da je s sosednjega dvorišč pritekel psiček in je začel lajati. Saj mu je bilo zares čudno: na vsej ulici nobenega človeka, pa se vendar sliši samo kihanje in kašljanje, kakor bi šel človek pod oknom kake bolnišnice! A ob tem času se je vračal iz šole tudi mali Andrej. Čevlje je imel razvezane, nogavice so bile raztrgane, suknja Je bila odpeta, a roke in obraz so bile vse tintaste. »Prijatelj, tudi nama bo še lepo!« je Čih zacepetal svojemu prijatelju. »Pojdi, da ga bova kako izvabila v lužo!« A Andreja niti ni bilo treba vabiti, kar sam je zašel v lužo. In koj je začel čopotati po vodi, da bi si opral popackane roke. Tako je dobil Čiha in Khe-kheja, ki sta se mu skrila v nogavice. Ko je prišel Andrej domov, ga je najprej začel srbeti nos, nato ga je zaščegetalo v grlu. Dobil je nahod in kašelj in namesto, da bi bil šel v šolo, je moral v posteljo. Obadva prijatelja sta se veselila in si zadovoljno mela roke. »No, vidiš, kako je še lepo na svetu I« Čih se je nastanil v sobi v pajčevini, a Khe-khe je šel pod okno. Andrej je kihal in kašljal, a to sta ta dva prijatelja tudi hotela imeti. Dosegla sta, da sta imela šolarčka povsem v svoji oblasti. Pa jima še to ni bilo zadosti, ampak sta poklicala še svojega tretjega tovariša, ki se je bil prikradel na krožnik z jabolki in grozdjem. Ko je Andrej pojedel to sadje, je nastalo v njegovem želodcu takšno kruljenje, kot da bi ondi javkal maček Marko. Tretit tovariš se ie imenoval Bul-bul. V Andrejevi sobi je nastala prava pravcata vojska. »Čih, čih, čih,< se je v Andrejevem nosu venomer oglašal eden od teh treh nepridipravov. »K-khe, K-khe, k-khe!« mu je odgovarjal tovariš iz Andrejevega grla. A tudi tretji ni dremal: »Bul-bul, bul-bul, urrr,< se je slišalo iz Andrejevega želodca. Ubogi Andrej se je vso noč premetaval po postelji in nikakor ni mogel zaspati. Še njegov psiček Čuj ga ni mogel več poslušati in je pobegnil iz sobe. Seveda so začeli ubogemu fantiču dajati različne praške in čaje in je bil kmalu zdrav. Le — ali bo zdrav tudi ostal, če se bo spet v raztrganih čevljih in nogavicah sprehajal po cesti in bo čofotal po lužah? Dobro, da je v njegovi sobi napravila teta Mara red. Iz nje je spravila paj-čevino s Čihom vred, vrgla je s prahom ven tudi Khe-kheja, a sadja se tudi Bul-bul ni držal več, ker je teta vse zmetala na smetišče. A nikar misliti, da bi bili ti trije tovariši zdaj pri miru! Nikakor — spet so se sešli pri luži in so ljudem nastavljali past in se jim ugne-zdili v nos, v grlo, v želodec. Vi pa preudarite, kako bi se teh škodljivcev najlaže obvarovali I Podzemska železnica v Pragi Tudi Praga bo dobila svoj »metroc. Praška mestna električna podjetja so pri tvornicah vagonov in strojev že naročila izdelavo načrtov za dokončno izgradnjo podzemeljske železnice v Pragi. Zaenkrat je narejen načrt za tri predvidene proge. Kakor pišejo praški listi, bo kmalu razpisana licitacija za razna dela pri tej železnici. Spalni vagoni Prvi spalni voz so naredili 1. 1836. v Ameriki. To je bila navadna poštna kočija, razdeljena na štiri dele in v vsakem delu je bila klop, na katero si se lahko vlegel. Potniki so ležali na trdem in se pokrivali s plašči, oziroma s tem, kar so pač imeli pri sebi. Vožnja v »spalnih vozovih« je bila neprijetna vse dotlej, dokler ni 1. 1858. podjetni George Mortiiner Pulj-man naredil spalnega voza iz dveh poštnih kočij, ki ju je razdelil v oddelek za spanje in v oddelek za umivanje. V vse prostore |e postavil in uredil lep konfor, razsvetljavo in kurjavo, na zunaj pa jih pobarval z modro barvo. Ko se je razvil železniški promet, so začeli voziti »Pull-mani« tudi po železnih cestah. Ugledna gospa. »Neka gospa bi rada govorila z vami, gospa Padarjeva.« »Ugledna gospa?« »Ne; taka kakor vi.t Ko se je začel vlak premikati, sta še po-slednjikrat pozdravila strica Jurčka. Ko je prišel sprevodnik, da preščipne. karto, je videl, da odhajata iz Doline pekla, in je dejal: »Po deželi gre glas, da je neki nezreli fantiček ujel in premagal silovitega razbojnika Netopirja, a jaz tega nič ne verjamem. Saj govorijo ljudje toliko praznih, ki jih ni moči verjeti. Ljudje verjamejo vse. jn če je bolj neumna reč, pa še rajši verjamejo.« »Imate prav,« je dejal Mišek, b Miška se je na ves glas zasmejala. Domači prijatelji so bili neznansko veseli, ko sta se Mišek in Miška srečno vrnila. Proslavili so ta don s prekrasno pojedino, s praže-nim krompirjem in s torto in kremo, pa še pečenke je bilo nič kolikol KONEC Modrost starih Kitajcev Fazan, Živeč v močvirju, mora naredili deset stopinj za grižljaj hrane. Če hoče piti, mora narediti 100 korakov. Pa ga vendar nič ne mika po kletki, kjer bi imel hrane in vode, kakor bi se mu zljubilo. srce. Lahko jo upogniti koleno, težko jc upognili T Ali ste priljubljeni med ljudmi? Važno vprašanje, na katerega si odgovorite — Bodite iskreni in ne varajte samega sebe Važno vprašanje, na katerega boste tukaj našli odgovor. — Bodite iskreni in n« varajte sami sebe. Ste priljubljeni med ljudmi? Preden si hočemo odgovoriti na to vprašanje, vedimo, da priljubljen biti ne pomeni, dati vsakemu prav, marveč biti dobrega srca, imeti razumevanje za bližnjega, mu pomagati če je potrebno, ga opozoriti na to in ono, vse pa z ljubeznijo in razumevanjem človekove duše. Že stari rimski pregovor pravi, kolikor glav, toliko misli. Vsi ne moremo pod en klobuk, zavoljo tega pa moramo vendar ostati človeški drug do drugega Vsakdo ima svoje vrline in svoje napake Mnogi bi se popravili, če bi se mogli pogledati odkrito v zrcalu preizkušnje samega sebe. Dušeslovci so postavili nekaj pravil, po katerih se vsakdo lahko nekako preizkusi in vidi, če je priljubljen v družbi. Vprašanja so razdeljena v tri skupine Odgovorite na vsako vprašanje. Če boste imeli šestdeset pik »ne«, potem ste simpatični v svoji okolici. Če imate samo 30 točk, ste nepriljubljeni in se morate popraviti. Najnižje število točk, ki jih je neki človek imel, je bilo 12. Ta je užival samo simpatije svojega psa. Za vsakim vprašanjem, na katerega lahko odgovoriš z »ne«, napisi tri pike. 1. Ali uživate kako pomoč od drugih brez nagrade ali protiusluge? 2 Dajete li lahkomiselne obljube, ki jih potem ne morete izpolniti? 3. Ali pretiravate v razgovorih? 4 Ste li ironični in sarkastični v družbi? 5. Ali se radi ponašate s svojim znanjem? 6. Ali radi kažete svojo nadmoč, če ste prepričani o niej? 7. Ali hočete strahovati svojo okolico? 8. Zbijate radi šale na račun odsotnih? 9. Napadate kako stvar samo zato, ker vam osebno ne prija? 10. Ste vsiljivi7 Pri vsakem naslednjem vprašanju, na katerega lahko mirno odgovoriš z »ne«, naredi dve piki. 11 Ste zanikrni v snagi in zunanjosti? 12. Ali se smejete tujim napakam? 13. Ali imate navado vsemu oporekati? 14. Pokažete na zunaj, če ste slabo razpoloženi? 15. Radi dovajate ljudi v zmoto s šalami? 16 Radi poslušate, kako sami govorite? 17 Ali iščete povsod prepir in zdraho? 18. širite svoje naziranje povsod za vsako ceno7 19. Ali radi brezplačno sprejemate pomoč drugih? 20. Se li ne postavljate vedno v vlogo vodnika? 21. Ali vsakomur zaupate svoje skrbi? 22. Ne govorite morda radi umazano in dvomljivo? 23. Ne mislite vedno nase? Za vsak naslednji »ne« zapiši samo eno piko. 24. Ste li principielni opozicionalec? 25. Radi širite poulične čenče? 26. Ste klepetavi? 27. Ali vedno vse načelno sumničite? 28. Se radi izo-gibljete tujk, če le mogoče? 29. Se glasno smejite? 30. Radi žalite in zasmehujete prisotne? 31. Radi presedate v razgovorih z večnimi novimi vprašanji? 32 Ste vedno utrujeni, kadar drugi niso? 33 Se radi hvalisate s svojimi sposobnostmi? 34. Ali vprašate na koncu vsakega stavka: kako mislite? 35 Požirate li besede med pogovorom? 36. Ste netočni pri sejah in sestankih? 37. Si delate knjižnico iz izposojenih knjig? 38 Radi »pozabljate« cigarete doma? 39. Govorite po lokalih tako glasno, da vas slišijo do zadnje mize? 40. Nimate »nikdar« časa? 41. Preklinjate druge, kadar govore? 42 Ste hitro užaljeni? 43. Se radi hvalite z imenitnimi poznanstvi? 44. Zalite verski čut drugih ljudi?' Sedaj pa pike seštej in se ravnaj po zgornjih navodilih. Nehvaležnost sveta % » » Za Mozartovo krsto je šel samo njegov zvesti pes V decembru letošnjega leta je poteklo 150 let od smrti slavnega dunajskega skladatelja Wolf-ganga Mozarta, ki je umrl na Dunaju 1. 1791, šele 35 let star. Mozart je imel trdo življenje. Že v mladosti je bil dober pianist, kmalu je začel nastopati pred javnostjo in komponirati svoje slavne skladbe. Bil je slabega zdravja in zaradi velikih telesnih in duševnih naporov ca je pobrala prezgodnja smrt. Zaradi tega so nesmiselni glasovi, da mu je nalil strupa tekmec skladatelj Antonio Salieri. Mozart je umrl 4. decembra 1791. Popoldne ob šestih so ga pokopali. Bil je pust dan. Padal je sneg in brila je ostra burja. Do cerkve ga je spremljal Salieri, neki Mozartov zvest učenec, neki njegov mecen in še nekateri maloštevilni prijatelji. Med kratkimi molitvami v cerkvi pa se je razbesnel nad Dunajem tolikšen vihar in snežna nevihta, da so jo še ti maloštevilni po-grebci popihali domov. Na pokopališče Sv. Marka ga je, kakor pišejo takratni dunajski listi, pripeljal en sam pogrebec, za krsto pa je šel edino še Mozartov zvesti psiček špicelj, ki pa tudi ni mogel prenesti gospodarjeve smrti, s katerim sta si bila 12 let prijatelja, ter je dva meseca po njegovi smrti poginil. Ker pri Mozartovem pogrebu ni bil nihče navzoč, tudi ne vedo, kje je prav za prav pokopan. Na grobu ni bilo nobenega znamenja in noben zapisek o njem ni bil narejen. Ko so mu pozneje postavili spomenik, so kar približno poiskali neko mesto in rekli »tukaj počiva W. Mozart«. Ugo Foscoli Nič boljše ni biilo z italijanskim pesnikom Ugom Foscolom. L. 1816. je odšel v Anglijo in se nastanil v Londonu. Prej je preživel 17 let na Francoskem, kjer je imel z Angležinjo Fanny Emerytt hčerko Florijano. Hčerka mu je pozneje oslepela, zato je odšel v Francijo, kjer jo je poiskal in jo vzel k sebi v London. L. 1827. je v Londonu umrl 51 let star. Na pokopališče so ga peljali v vozu za mestne reveže, na zadnji poti pa ga je spremljala hčerka, neki njen italijanski prijatelj in še tri druge osebe. Ko se je Italija 1. 1871. zedinila, so ga prepeljali v domovino. In »Dama s kamelijami« »Dama s kamelijami« je bila resnična oseba. Pisala se je Alfonzina Plessis, podpisovala pa se je navadno z imenom Marija Duplessis. Svojo sobo je krasila s kamelijami, ker bolna kakor je bila, ni mogla prenašati vonja drugih rož. Ko je 1. 1846. umrla v Parizu, 22 let stara, sta jo na zadnji poti spremili samo dve osebi. Aleksander Dumas mlajši za njene smrti ni bil v Parizu. Ko se je pozneje vrnil in je zvedel vse podrobnosti o njeni smrti in pogrebu, je v svoji liriki silno povzdigoval ljubezen dveh njenih samotnih pogrebcev. Danes je tepežni dan. Razne zanimivosti čokoladni denar Med najbolj čuden denar spada vsekakor čokoladni denar. Ne gre za košček čokolade, na kateri je odtisnjen kovani denar in ki so zaviti v staniol, marveč za resničen denar iz snovi, iz katere delajo čokolado, to je kakao. Pred Kolumbovim prihodom v Ameriko je bilo med najlepšimi drevesi v Mehiki tisto drevo, ki je rodilo kakao. Legenda pripoveduje, da je živel mehikanski prerok Quetcosti v krasnem gaju kakaovih dreves. Nekoč pa je hotel postati nesmrten in si je dal narediti od nekega čarovnika čudotvorni napoj, ki mu je namesto nesmrtnosti prinesel izgubo slehernega čuta. Prvi korak v tem stanju mu je bil uničenje krasnih kakaovih stebel v gaju. Poslej niso mogli več dobivati kakaa in čokolade, dokier ni neki učenec kaznovanega preroka po dolgih mukah in potrpežljivih poskusih vzgojil novo drevo, ki je rodilo kakao. To je bilo ravno v tistem času, ko so Mehikanci sklenili uvesti denar. Denarna enota je postal »kentl«, to je 400 kakaovih zrnc. Večja denarna enota se je imenovala »ksikvipil«, ki je štela 8000 kakaovih zrn, za njo pa »karga«, ki je veljala 3 »ksikvipile«. Ohranjenih je še več zgodovinskih dokazov o uporabljanju tega čokoladnega denarja v Mehiki. Cesar Monte-zuma je prejemal vsako leto davek mesta Taba-sca, ki je znašal 2000 ksikvipilov. Nenavadno maščevanje Poročni dan mladega farmerja Halphina Dou-glasa v državi Michigan je potekel vse drugače, kakor si ga je sam zamislil. Neki gost, ki je zamudil kosilo in je prišel šele zvečer v hišo mladega poročnega para, je kar v eni sapi poklical zdravnika in policijo. Policija je našla goste in mlada poročenca speče pri mizi. Zdravnik jih do naslednjega jutra ni mogel zbuditi iz globokega spanja. Ko so se zbudili, nikakor niso mogli raz-tolmačiti nenavadne zaspanosti. Zdravnik pa je našel v vinu močan spalni prašek. Sum je padel takoj na bivšo farmerjevo gospodinjo, ki je skrivnostno izginila. Ko jo je policija našla, je pri- znala svoje dejanje. Rekla je, da je bila na mladega farmerja tako razkačena, ker se je poročil, da mu je hotela temeljito zasoliti prvi poročni dan. Luna moti gibanje zemlje Mnoge motnje, ki vplivajo na gibanje naše zemlje, ne prihajajo v največji meri od sonca in planetov, marveč od lune. Luna ne da zemlji miru pri njenem potovanju skozi vsemi r, ampak ji stalno nagaja. Kadar luna vpada, moti zemljo na njenem potu s svojo privlačno silo, kadar luna narašča, pa deluje na zemljo kakor zavora. Mlaj privlačuje zemljo k soncu. Luna med mlajem krene pet stopinj od ekliptike in prisili zemljo, da ji sledi. Služba je služba Dirigent Mahler je nekega večera zelo pozno prišel na dunajsko opero in je hitel proti dirigentskemu mestu, da bi ne bilo zamude. Tega dne pa je bil slučajno pri vhodu k orkestru nov gasilec, ki mojstra ni poznal in ga ni hotel pustiti notri. Mahlerja je to razjezilo, ker se mu je zelo mudilo in je zavpil nad človekom: »Pustite me vendar notri! Niti sekunde časa ne smem več zamuditi, jaz sem Mahler!« »Kaj to mene briga,« odgovori gasilec mirno. »Meni je vseeno, če ste vi maler ali mizar ali krojač. Šli boste lahko naprej le, če se boste pravilno legitimirali.« Koliko Indijancev je še na svetu Po ameriškem popisu živi danes v celi Ameriki le še 275.000 čistokrvnih Indijancev, potomcev plemen Sechenov, Siouxov in Komanchov. Žive na zahodu, ki je že davno prenehal biti »divji zahod«. Glavna poklica sta jim še vedno lov in ribolov. Ribiči na zamrznjenem jezeru. Drobne Hitro mine čas. Gost: »Kaj bo z mojim kosilom, natakar? 2e celo uro čakam!« Natakar: >Da, da, čas hitro mine.« v Pijavka živi povprečno 27 let. , Na jezeru Victoria v Avstraliji se vsakih štiri do pet let pojavi otok, ki čez nekaj ur zopet izgine. Stari Egipčani so imeli navado, zavijati mumije v akacijino cvetje, ki zelo diši. Kalifornijskim sadjarjem se je fiosrečilo pridelati pomaranče, ki imajo 55 centimetrov v premeru. Te pomaranče so res velike, kakor buče, nimajo pa nikakega praktičnega pomena, ker so brez okusa. Zlate ribice dočakajo največ 15 let. Najvišja zgradba v Afriki je Mole Antoviellia-na v Tunisu. Visoka je 165 metrov. Človek umre v štirih minutah, če je brez zraka. Iz noja se lahko med tistim časom, ko živi, izpuli 10.000 peres različne velikosti. Najstarejšo britev na svetu so našli v Mezopotamiji. Stara je 3000 let. Narejena je iz kremena, na eni strani je izostrena, na drugi pa ima vdolbino za prst. Kovanci (denar) so stari že nad 4.500 let. Na svetu je 33 milijonov telefonskih aparatov. Khmeri so bili star kulturni narod na visoki kulturni stopnji. Popolnoma so izumrli v začetku X. stoletja. Bilo jih je nad fioldrug milijon. Govorili so evroazijski jezik. Njihov bog sonca in zraka je bil Indra. Lord Rotschild je imel zbirko, sestoječo iz dveh milijonov različnih žuželk in mrčesov. Najstarejša indijska univerza je v Kalkuti. Slušatelji 6i lahko sami izberejo jezik, v katerem hočejo polagati izpite. Hindustanski jezik ima namreč 22 različnih narečij. Bogati Kitajci postrežejo svojim gostom pri velikih slovesnostih s 60—70 vrstami jedil. Afriška obala je dolga 26.000 kilometrov. Kaj so jedli naši pradedje Tudi pred sto leti je bila glavna hrana iz žitaric, oziroma njih proizvodov. Meso so jedli redkeje, redno samo ob nedeljah in praznikih ter ob raznih svečanih priložnostih. Iz ohranjenih starih zapiskov se da približno spoznati, koliko mesa so pred sto leti pojedli. Iz tega se vidi, da smo sedaj petkrat bolj »mesojedci«, kakor smo bili takrat. Leta 1816. je v civiliziranih krajih in v rednih razmerah pojedel človek povprečno 13 kilogramov mesa na leto, sedai pa ga poje 55 kg na leto. Danci mnogo bero Majhna Danska je znana po visoki kulturi. To se da s{>oznati po različnih znakih in ne malo po tem, koliko knjig ljudje bero. Na vsakih 10.000 Dancev odpade danes 23 kupcev knjig. Male šale Vesten zdravnik. »Gospod doktor, zakaj pa tako natančno sprašujete bolnike, kakšno vino pijejo?« »Zato, da vidim, kako so premožni in koliko jim lahko računam.« Otroška logika. Pomočnik pozvoni. V rokah ima račun. Osemletni Peterček mu odpre. »Mamica je odšla in je pozabila pustiti denar doma.« »Kako pa to veš?« »Saj mi je naročila, naj vam tako povem.« * Ančka: »Kdaj se boš poročila, Verica?« Verica (sedemletna): »Sploh se ne bom poročila. Hočem biti vdova, kakor teta Micka.« Med služkinjama. Minka: »Tvoj gospodar je bogat; pri vas morate res dobro jesti.« Pepca: »Meni na žalost to nič ne pomaga. Kadar slabo skuham, je tako za nič. da še sama ne morem jesti. Kadar dobro skuham, pa zame nič ne ostane.« Anekdota. Pri nekem francoskem književniku je služila mlada Bretonka. Gospodar je vsakomur zatrjeval, da .je zelo zabita. Nekega dne ji da pismo, naj ga nese na pošto. Ko je že odšla, se je spomnil, da je pozabil napisali naslov. Gotovo bo dekle opazilo pomanjkljivost in bo pismo vrnilo. Toda vrnilo se je praznih rok. »In pismo?« vpraša gospod. »Vrgla sem ga v nabiralnik.« »Ali niste opazili, da je bilo brez naslova?« »Kako da ne. Mislila sem, da gospod želi, naj jaz ne vem, komu piše.« Edini kupe« »Včeraj sem v knjigarni kupil vašo pesniško zbirko.« »A, vi ste bili tiste!« »Očka, če jutri zopet pride oni trgovec, mu nikar ne plačaj!« »Zakaj ne?« »Rekel je: če jutri ne plačaš, boste imeli Cirkus.*- Rešitev križanke št. 11 Vodoravno: 1., 50. in 86. Slava Bogu &a višavi in na zemlji mir ljudem) 15. pura, 16. Mo-rača, 17. baza, 18. les, 19. luža, 20. Lido, 21. sak, 22. ASK, 24. Krim, 26. zlat, 28. Oka, 29. vstop, 32. čelo, 33. Basel, 35. čad, 36. prst, 38. obet, 40. tla, 42. ime, 44. Melk, 46. duri, 48. cep, 49. bor, 50. glej 1. vodoravno, 51. Ema, 52. uta, 53. konj, 54 okno, 55. reč, 56. kap, 58. osat, 60. Laet, 62. Kne, 63. trakt, 64. Spee, 66. karta, 68. laž, 70. obed, 72. Omsk, 74. Tel, 76. Ada, 78. bejt, 80. Žale, 82. kub, 83. karo, 84. serija, 85. Maru, 86. glej 1. vodoravno. Navpično: 1, splav, 2. lues, 3. Ars, 4. val, 5. Amur, 6. božič, 7. ora, 8. Gal, 9. učilo, 10. nada, 11. Abo, 12. vas, 13. Izak, 14. šakal, 23. KTD, 24. kop, 25. met, 26, zlo, 27. tat, 28. ost, 30. 6amotar, 31. Prčvost, 33. Bčranek, 34. element, 35. čibuk, 37. slina, 39. bunka, 41. Apače, 43. era, 44. mak, 45. kij, 46 dno, 47 ko, 48. Cer, 57. paž, 58. oko, 59. TPD, 60. Leo, 61. rak, 62. krt, 63. Tlake, 64. sejem, 65. emajl, 67. album, 69. Adam, 71. Besi, 73. slaj, 75. Eure, 77. Ari, 78. boj, 79. tri, 80. žir, 81. emu, 82. kad. Križanka št 12 1 2 3 4 5 6 f H 9 10 11 w 13 14 15 16 17 18 1« 20 21 22 23 24 25 26 27 28 20 3L 31 32 :i3 34 35 36 ST"| 38 3U 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 Vodoravno: 1. javni delavec, 8. nekdanja Španija, 15. ameriška država, 16. kemična tvorba, 17. mladinska knjiga, 18, glasbeni izraz, 20. švicarski kanton, 21. utežna enota, 22. zapoved, povelje, 23. svobodno posestvo, 24. Vergilova oseba, 26. vzrok bolečine, 27. kmečko orodje, 28. zdravilni pripomoček, 29. vzhodni krivoverec, 33. duhovniška stopnja, 39. del vijaka, 42. moško ime, 43. bavarski vojvoda, 44. preprost instrument, 45. del gledališča, 46. časovno razdobje, 47. del sobe, 48. prebivalec Irske, 50. majhen otrok, 52. široka cesta, 53. roman Pavline Pajkove. 54. obdelovalec kamenja. N a v p i č'n o : 1. Privilegirana agrarna banka, 2. lepo vedenje, 3. svetopisemska oseba, 4. sredozemski otok, 5. planinska staja, 6. italijansko mesto, 7. Katoliška akcija, 8. maloazijsko bojišče, 9. uradna oseba, 10. svetopisemski prerok, 11. ubranost, umerjenost, 12. sveta podoba, 13. zdravilna rastlina, 14. oče v otroškem govoru, 19. prijetna zabava, 20. sibirska reka, 22. natančen rokodelec, 25. znamka čevljev, 30. poročevalska agencija, 31. zamisel, načrt, 32. poljska pt'ca, 33. grško mesto, 34. moško ime, 35. strupena žuželka, 36. geometrijski izraz, 37. prekmurski kraj, 38. sveto znamenje, 39. italijansko mesto, 40. italijansko mesto, 41. del posteljnine, 45. leposlovna oblika, 49. državni poglavar, 51. približno, circa. 52. gorenjski vrh. Riziko »Morate mi zastaviti 100 mir za čoln.« »Kako naenkrat to? Doslej nismo ničesar dajali. »Pa tudi takšnega viharja ni bilo nikdar.« Zaspan? »Noč in dan sanjam samo o tebi, Micka k — »A zato si zmeraj tako zaspan, Miha?$ Spori Pregled božičnih športnih dogodkov Slavija češki prvak - Neuspeh Gradjanskega - Bradi je v odlični formi Ko pišemo po tridnevnem počitku spet poročilo o športnih dogodkih, moramo najprej ugotoviti, da se doma ni zgodilo nič novega. In je tudi prav tako. Božič je praznik družin in je prav. da ga spoštuje tudi organiziran šport. V vsej Ljubljanski pokrajini nt bilo včeraj in predvčerajšnjim nobene športne prireditve. Športniki so ostali večinoma doma, le nekaj jih je odšlo na krajše ?muške izlete. Tisti, ki so se vračali z Rakeka, se niso pohvalili s posebno dobro 6muko, pač pa so z navdušenjem pripovedovali o novi skakalnici, katero so zgradili požrtvovalni člani SK Javornika. Manjše skupine smučarjev so priredile tudi izlete na Rakitno, Kurešček. Polževo in v Sodra-žico. Bilo je nekaj smučanja, pozna se pa povsod, da še ni zapadla prava podlaga. V inozemstvu so imeli o božiču par zanimivih smuških, drsalnih in nogometnih prireditev, o katerih pa še nimamo poročil. Zaenkrat se bomo morali zadovoljiti s športnimi pregledi pretekle nedelje. V Češko-moravfikem protektoratu so na zlato nedeljo zaključili jesensko nogometno prvenstvo. Praški nogometni gurmani so napolnili svoj stadion — bilo je 20 000 gledalcev — in uživali v napetih prizorih tekme med Slavijo in Bohemijo. Po hudi borbi pri kateri je šlo za vprašanje, kdo bo jesenski prvak, je zmagala Slavija s 3:2 (0:1). V jesenskem prvenstvu se je izkazalo, da je Slavija najboljše češko moštvo. Zmagala je devetkrat, izgubila dvakrat, razmerje v golih znaša 44-23 in j ez 18 točkami na čelu češke nogometne tabele. Na drugem mestu je Bohemija s 16 točkami, na tretjem t>a Plzen s 14 točkami. Gradjanaki je gostoval preteklo nedeljo v Budimpešti, odkoder pa se je vrnil poražen z 1:3. Ferencvaros je ponovno potrdil sloves odličnega moštva, katero je krepko bodrila 12.000 glava množica gledalcev. Za hrvatske barve so nastopili sledeči igralci: Glaser. Brozovič, Dubac, Lechner, Jazbin-šek, Kokotovič, Cimermančič, Wolfl, Lešnik, MALI OGLASI V malih oglatih valja pri Ukan|a služb« vtika bat«da L 0.30, pri Unitov«n|sklh oglatih 1« betcda po L 1,—, pri Tteh ostalih malih oglatih pa |e beseda po (M>0. Davek ta ratnna pot«b«). Mala oglata |« tr«b« plačati tako) pri naročila. Antolkovič in Pleše V začetku so zaigrali Hr vati prav podjetno in so po Wblflu že v 18. min. prevzeli vodstvo z 1:0. Kmalu pa so jim Madžari pokazali, da znajo tudi oni igrati in so presenetili Glaserja kar s tremi žogami. Zagrebčani so bili precej razočarani, upajo pa, da jim bo uspela revanžna tekma, ki bo jutri na hrvatskih tleh. V hrvatskem državnem prvenstvu moramo zabeležiti dve tekmi. Železničarji so premagali Victorio s 7:1 Hajduk pa je odpravil goste iz Vara/dina z 2:t. Tudi po nedeljskem kolu, ki je bilo osmo, vodi v hrvatskem državnem prvenstvu še vedno Concordia s 13 točkami, sledita ji pa Gradjanski in Železničar, ki imata po 12 točk, O znanem smuSkem skakalcu Bradlu čita-mo, da je tudi letos v dobri formi. 20 najboljših avstrijsk;h skakalcev se je zbralo pred božičem -k tekmi na mali skakalnici, ki leži !">00 metrov visoko na Hoebkonigu Z dvema skokoma po 34 m si je Josef Bradi priboril prvo mesto in povedal vsem smučarjem da bo ostal tudi letos med prvimi skakalci. Drugi je bil Gresror Učili, tretji pa Ondi Krallinger. Te dni se vršita v Planici dva tekmovalna tečaja za smučarje koroškepn okrožia. Tekmovalce za tek na smučeh vodi naš bivši prvak Franc Smolej z Jesenic. šport v kratkem 0 starem bloškem smučanju, o katerem smo v našem listu objavili nekaj zgodovinskih člankov, smo zvedeli še za zanimivo podrobnost ljudskega smučanja v okolici Grahovega. Prijatelj našega lista nam je sporočil, da so še pred 15 leti prihajali v Grahovo prekupčevalci z živino in prodajalci »suhe robe« na ravnih lesenih plohih, v katere so vdelali spredaj kos navadnega rešeta, kar je služilo namesto krivin. Zadnji, ki so ga v Grahovem videli na takih originalnih smučeh, je bil splošno znani prodajalec škafov, kateremu so pravili »Šafarček«. Prijatelji namiznega tenisa bodo obiskali v nedeljo troboi na Kodeljevem,, pri katerem bodo sodelovali igralci Mladike, Hermesa in Korotana. Tekmovanje se prične že v soboto, nadaljevalo EIAR-Radio Ljubljana Parliamo l'italianot Schema della XXIII lezione che verrft tenuta dal dott. prof. Stanko Leben lunedl, 29 dicem-bre 1941-XX, alle ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo lcliufc za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih, sredah in petkih, vedno ob 19. Lezione ventesima terza La nostra cara piccola bambina Quando la luce del giorno le sfiora le guan-ce, la nostra piccola bambina apre gli occhi e rimane ferma a guardare; riconosce il biancore del ietto, l'argento dello specchio, il muso tra-sognato di un orso di stoffa, che ha passato la notte ai suoi piedi. Sorride lieve, rassicurata. Da un'altra stanza le giungono voci note, som-messe per non svegliarla. Allora' chiama, tutti accorrono con i saluti sulle labbra. si curvano a baciarla e carezzarla, a dirle che c'č il sole, che č una stella. «Ho farne,» grida la bambina. La vestono in furia. la portano di peso davanti a una ciotola di latte. stanno a guardarla contenti della sua aviditž. Dieono che č fresca come un fiore. Ha gli occhi celesti, limpidi e ridenti. E] rosea, rotonda. i capelli le si fanno piu leggeri al sole mattutino. La mattina vola con ali leggere e la nostra bambina sta sola coi suoi giocattoli. Che mera-viglia questi giocattoli I Sono pronti ad ogni fan-tasia, indulgenti, rassegnati; sono venuti in terra dal regno delle favole. La nostra bambina parla loro fiduciosa, li rimprovera, li conforta. Poi li ascolta. Le dicono parole che comprende benissi-mo. Ma con i giocattoli veri č piCi guardinga. Hanno gli occhi come quelli degli uomini. roton-di e crudeli, e non si vogliono piegare alle poe-tiche metamorfosi. Una pallina di vetro puf> di-ventare una carrozza, ma un cavallo di legno rimane un cavallo di legno. Poi. finalmente. la nostra bambina si mette tutti i suoi giocattoli in fila, li guarda estatica, 11 chiama uno a uno con dolcissima voce: carta, pallina. cavallo, cane, ma-tita, secchiello, bambola nuova. orso vecchio, giomale, organino, pecora... Ora sono tutti pronti. anehe i piit riottosi aspettano con grazia, ella pu6 far cid che vuole. Allora un presenti-mento di tristezza la coglie. Va piano piano davanti a uno specchio. si guarda, si studia seria, si bacia furtivamente, sorride ... (Secondo G. B. Angioletti.) Esercizio Traducete: Kje je naša punčka? Ze dolgo (da un pezzo) jo iščemo. — Skoraj (quasi) vsak dan se srečava (incontrarsi). — Ni govorila dobro italijansko, ker ji je manjkalo vaje. — Dal mi je izvrsten nasvet. — Zdravnik ga obišče (visi-tare) vsak dan in pravi, da še lahko ozdravi (guarire). — Prosim te, da (di z nedoločnikom) jo pozdraviš v mojem imenu (in norne mio). — Rad živim na deželi (s piacere). — Hvala za (di) knjige, ki si iih iim posodil. — Ze (da) pol ure ti govorim in ti me ne poslušaš! — Poljubil ji je roko. — Storil sem, kar sem mogel (il pos-sibile), da (per) bi ga pregovoril (persuadere); če se mi ni posrečilo (riuscire), ni moia krivda (eolpa). — Dragi prijatelj, govorim ti odkrito (con franehezza). — Draga gosna, ne prikrivam (naseondere) Vam resnice. — Vse jim je povedal. — Nemogoče se mi zdi. — Vprašal sem jo, kje je doma (stare a časa). — če jih želite videti. počakajte še pet minut. — Toliko stvari ti imam povedati! — Če ga greš obiskat (andar a trovare), mu narediš ogromno veselje (un pia-cerone). — Zelo mi ie žal (rincrescere). — Kaj mu mar (imporlare). — To je zadeva, ki nu je zelo pri srcu •(= ki me zelo tišči = premere) — Oni denar mu ie zadostoval samo za štirinalst dni. — Sreča 'la lortunal se Vam ie nasmehnila (arridere). pa se bo v nedeljo dopoldne ob 9 in popoldne ob eni. Gundarja Hitgga, svetovnega prvaka v teku na 1500 m, je povabila francoska lahkoatletska zveza, da bi prišel spomladi v Francijo in prevzel vodstvo atletskega treninga. Iz Švedske poročajo, da se bo Hagg najbrž odzval, sam pa da ne bo več nastopal v teku na 1500 m, temveč na 800 m. Hvegerjeva pred težko preizkušnjo. Vsakemu šolarju je znano, da je Ragnhild Hveger, dekle z 42 plavalnimi rekordi, navajena samo zmagovati. Slava povodnih deklic pa je navadno le kratka. Hvegerjeva je pobrala skoraj vse plavalne rekorde v prostem slogu in edina želja ji je bila, da bi izbrisala s tablice svetovnih rekordov ime Nizozemke Willi den Oudenove. ki je s 1:04.6 min. na 100 m še vedno na prvem mestu. Iz Danske poročajo, da so odkrili novo plavalno zvezdo, ki obeta postati Hvegerjevi nevarna. To Hlapca tako! sprejmem za vsa kmečka dela. Kraljlč Ja- e Kristen Busch-Sorensenova. Na 100 yardov je nez, Medvedica 7, posta Dobe: Knjigovodjo za vpeljavo kr,lgovodstva lesne strok«, poštenega. Iščem takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Strokovnjak« 13714. b Tamburirarico tn ontlarlco, sprejmem. Pismene ponudbe na P. Matek & Mike«. Ljubljana Frančiškanska ul. b Služkinjo delavoljno, snažno za vsa gospodinjska dela — tudi kuho, sprejmem takoj. -Naslov v upravi »Slovenca pod St. 13732. b Služkinjo za vsa dela, sprejmem k 3 osebam. Predstaviti: Blelwelsova cesta 46-IV. naravnost. b Steklenih balonov za kisline vsebine 70—80 litrov v pleteni košari ali brez, kupim večje Število. Ponudbe na uprnvo »Slovenca« pod »23 68«. k voluharje tn m t 8 I zanesljivo uniči Inženir Prezljev »Mlkrotan«. — Ljubljana, VVolfova ul. I. telefon 84-7». (I Pravi filatelisti znamk ne lepi jo I Edina In polno vredna znamka je brez prtlepke. Zbirajte vložnlh albumih najboljše kvalitete — Jol —» ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janna Dolžan, Ljubljana, StrN tarleva 6. Kože domačih zajcev plačuje najbolje krznar-stvo L. ROT, Ljubljana. Mestni trg S. k Smrekovi trami ročni voz, razno pohištvo, otroška posteljica, šupa ugodno naprodaj. Ogled od pol 2 do 3. Naslov v upravi »Slov.« št. 13816. Dinamo 220 do 300 V, od l.B do 3.5 ks, dobro ohranjen -takoj kupim. Jereb Franc, Polhovgradec. k Robidovo listje zimske rasti, lahko tudi na peči sušeno, kupim vsako količino po najvišji dnevni ceni. M. Cu-ček, Sv. Petra c. 13. k Služkinjo za vsa hišna dela In veščo malo kuhe, sprejmem. Kačar, Sv. Petra c. 67. Službo dobi lahko takoj, dekle, pridna in poštena, za vsa kmečka dela. Cerne Janez, Zaloška cesta 122, Ljubljana. b Kmečko dekle pripravno, se takoj sprejme za gospodinjo k samskemu gospodu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Trgovec« št. 13800. b Postrežnico takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« št. 13809. Sorensenova že hitrejša od Hvegerjeve. Dne 18. anuarja bodo jjoslali obe deklici v težko preizkušnjo: v Kopenhagenu bosta skočili v plavalni bazen in dokazali v plavanju na 100 m. katera e hitrejša. O izidu te tekme bomo še poročali. Katera tovarna je boljša? Šport je včasih tudi tesno povezan z gospodarstvom. Zimske športe propagirajo zaradi tujskega prometa, avtomobilske tvrdke se trudijo za izboljšanje cest, tovarne koles ptt organizirajo kolesarske tekme, katerih namen je dokazati, da so njihovi izdelki najboljši. V kolesarstvu je toliko profesionalizma prav zaradi tega, ker tovarne kupujejo najboljše dirkalce, ki bi naj zmagovali na kolesih njihove tvrdke. V zagrebškem »Športu« čitamo vrstni red kolesarskih tvrdk, ki so »zmagale« na letošnjih kolesarskih dirkah. Mi seveda ne bomo delali reklame za po-edino podjetja in beležimo tekmo podjetij le kot kronisti. Boksarje bo zanimalo, da bodo priredili od 21. do 26. januarja evropsko vojno prvenstvo boksarjev v Breslavi. Za to prvenstvo so se prijavili doslej Italijani, Hrvati, Švedi in Švicarji, pričakujejo pa še prijav danskih in nemških boksarjev. Vremensko poročilo SPD Danes je prejela pisarna SPD samo poročilo s Polževega, kjer je temperatura — 10 stop, jasno in 20 cm osrenjenega snega. Po včerajšnjih poročilih je na Dolenjskem in Notranjskem povsod ugodna smuka. Sv. Trije kralji: — 5, delno oblačno. 40 cm pršiča. Logatec—Žiberše: — 7, jasno, 35 cm pršiča. Nova vas na Blokah: — 12, jasno, 40 cm osrenjenega snega. Sv. Vid nad Cerknico: — 5, jasno, 50 cm pršiča. Zaplana nad Vrhniko: — 7, jasno, 45 cm osrenjenega snega. Ribnica na Dolenjskem: — 12, jasno. 32 cm pršiča. Mirna gora: — 8, jasno, 70— 80 cm pršiča. Kočevje: — 7, jasno, 25 cm pršiča. Sodražica: 11, jasno, 46 cm pršiča. Grosuplje. b B Službe g meto: Mlinarski pomočnik , Izučen v valjčnem mlinu, išče službo. Vešč tudi žaganja na venecijanko. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden ln pošten« 13759. Razpis Občina Kočevska reka razpisuje mesto občinske babice Vsi tozadevni pogoji se lahko dobe pri podpisani občini. Pripominjamo, da je zaradi selitve nemškega dela prebivalstva omogočen nakup raznih nepremičnin. Občina Koč-vska reka, dne 23. decembra 1941-XX. Služkinja vajena vsega gospodinjstva ln kuhe, Išče službo pri manjši družini. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 13771. Absolventka abiturientskega trgov, tečaja, z znanjem Italijanščine ln nemščine, Išče kakršno koli službo. Pod »Vestna« 13807 upravi. ■ Srt» I JUtjo: Solidna gospodična Išče prazno sobo s ko palnico ali brez. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Uradnica« št. 13811. || Kam pa kam? | Halo, halo! Danes vsi k dvema ribičema na fine pohane pl ščance ln pečene kure, pečenko, šunko, kranjske klobase, krvavice in druga mrzla ln topla Jedila Kdor hoče dobro vino piti, mora k Vinku Lo-zlču k dvema ribičema priti. Priporoča se za vse praznike In nedelje, Janševa 3, Šiška. o la čebelni vosek kupuje Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. k Pisalni stroj novejšega Bistema, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slov.« št. 13803. 1 šivalne stroje moderne ln starejših znamk, kupimo takoj. -Plačamo dobro. Nova trgovina »Ogled« Mestni trg 3. p rctEfom j Fige za žganjelaho dobite najceneje pri Ant. Krlsper, Colonlnle, Ljubljana, Tyrševa o. 81. Divji zajec! Sadjarji, Škode na sad nem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo LEPU-SIN-mazllo. Ljubljana . VVolfova ulica 8, telefon St. 84-78. Rejci prašičev, pozor! Svinjsko kuhano hrano, to je repo, korenje, pe so In krompir vam nI treba več tolčl 8 tolka čem; vse to napravite s strojem hitro in natanč no, ki hrano temeljito sfašlra. Stroj je enostaven, na ročni aH motorni pogon. Brez takega stroja ne bi smel biti noben rejec prašičev. - Te najnovejše Btroje dobite po nizki ceni pri J. Ko-govšek, Kamnogoriška ul 26, LJubljana VII. Krompir Zoper gnilobo rabite tnž Prezljev »NKGNIL« Trgoval snaten popust I Ini. Preželi, VVolfova ul St ». telefon 84-78. (I Salonsko obleko lepo, s pravo svilo podloženo, prodam. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Srednja velikost« 137 60 Železni vliti kotel za vzidati ln več stavb nih vrat, v dobrem sta nju, naprodaj v Ljub ljani, Mala čolnarska 4 Hišne gobe uničenje tn zaščita: Inž Prezljev MERULlN - uni verzal. LJubljana, VVolfo va ul. t, tel. 84-73. Radio aparte gramofonske plošče, otro ške vozičke, dvokolesa, smuči in drugo nabavite najcenej In najugodneje pri tvrdki »Tehnik« Jo sip Banjal, d. z o. z., — Ljubljana, Miklošičeva 20 Naprodaj kuhinjska kredenca, mi za, stol, svetilka, stenska ura, sedežna banja iz cin kaste pločevine in 2 le stvi. - Krlževnlška 14, hiši Koder. Zahvala Ob prebridki izgubi srčno ljubljene soproge, hčerke, sestre, snahe, svakinje in tetice, gospe JOŽICE JERAJEVE roj. ŠKROB AR se v neizmerni žalosti prisrčno zahvaljujemo številnim znancem in prijateljem za izraze res iskrenega sočustvovanja, kar nam je bilo v delno uteho in tolažbo. Posebno zahvalo izrekamo g. primariju dr. Dragašu, ki se je nad vse požrtvovalno prizadeval, da bi ohranil pokojnici življenje. Globoko ginjeni se zahvaljujemo predragim prijateljem pevcem za ganljivo poslovitev s petjem, ki ga jc rajnica tako ljubila. Nadalje prav iskrena hvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v torek 30. t. m. ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 28. decembra 1941. Rodbine: Jeraj, škrobar, Karničnik. Skladišče ali večjo suho klet, Iščemo po možnosti v centru. Conjene ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Skladišče takoj« 13772. | Objnire j Fant, ki jo v nedeljo na meji na Celovški cesti spre Jel od neko gospe paket, naj ga odda proti nagradi. Naslov v upravi pod št. 13806. -UP lil' Oddalo: Dvosobno stanovanje v Slškl se takoj odda. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stanovanje 13796« ižtimlij Rujav pes čuvaj, z verigo, je utekel Vrniti ga: Ueplč, sodar, Ljubljana, Trnovo. Vse denarne in trgovske posle izvrSlm hitro to točno Obrnite se nas Rudolf Zore Oledallška ulica štev. 12 (Telefon 88-10. Filatelija Filatelisti, pozorl Najugodneje kupit« tn vnovčlte aoamk« vseh kontinentov io poslednjih okupacijskih »nama v knjigarni 'hibi Lt'4an, LJubljana, Stritarjeva 6. Vajenca Iz pošteno krščanske družine. takoj sprejmem. — MUller, Ljubljuna, Janševa 16. v Modroce patentne posteljne mreže, otomane. moderne katiče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Mreže za postelje dobite najceneje in rabljene sprejmem v popravilo. Komen-skega ulica 34. S Rabljenega pohištva veliko Izbiro, prodamo. 5 Omare, postelje, mrežo, modroco, otroške posteljo, pisalne ir različne mizo, psiho, ogledala, zložljivo posteljo, trgovske pulto, gostilniške vrine stole ter več drugih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3. S Harmonike vseh vrst, nove in rabljene, ugodno naprodaj pri »Prometu« — (Nasproti krlžanske cerkve) — Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. s Novo hišo Dober klavir in majhen gramofon sta ugodno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 13805. 1 7 stanovanjsko, donosno, j na lepi točki v mestu -prodam. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »360.000« številka 13795. P Prodam hišo z gospodar, poslopjem in 4000 m" vrta ter 5000 m1 drugega zemljišča, blizu Ljubljane. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13802. p Prikladen nakup! Zaradi preselitve naprodaj enonadstropna nova komfortna hiša. Zadružna ulica 15, Kodeljcvo. Vprašati istotam. p Večje posestvo 4 km od LJubljane, 18 Johov zemlje, z vsem inventarjem, živino ln s tremi gospodar, poslopji prodam za 280.000 lir. -Cesta v Rožno dolino 3 Monograme za robce tn perilo, gumbe, gumb-nice. entel. ažur, predtisb izvršimo takoj.Tamhurira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mike! LJubljana, frantiikanska ulica nn« proti hot«l» lin i od Zavese za zatemnitev tz papirja nudi solidno tn poceni Puc Danilo tapetnih Ljubljana, Slomškova 9 Telefon St «5-71. Vrtnarija z Inventarjem, v sredini mesta, vpeljana, 5000 m*, z rastlinjem ln gorklmi gredami ugodno napro- . daj. Odda se tudi vrt v' najem. Ogled od pol dveh do treh. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13815. p Berite -Slovenca in oglašujte v njem f Novi naslovi Frančiškanska al. 3, • Telefon 45 13 Kupujem in prodajam stalno dobro ohranjene tovorne ln osebne avtomobile ln motocikle. 2u-žnk, Ljubljana, Tavčarjeva ulicu 11 t Francesco Perri: 21 Neznani uienec Zgodovinski roman lz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. NOČ MISTERIJEV Ko se je zvečerilo, 6o te izgredi polegli. Sestradano ljudstvo, ki je bilo prevarano v svojem pričakovanju, da se cesar vrne, in je začelo ropati ter je plenilo ves popoldan, naskakujoč državne zaloge žita in zasebne trgovine, 6e je pod večer, ko so ga nekoliko ugnali stražniki in preto-rijanci in je imelo že dovolj plena, umaknilo v predmestja. Razcapane množice levantincev, o6vobojencev, veteranov z brazgotinami, ženščin m odsluženih gladiatorjev so se valile čez mostove na Tiberi, se 6tekale proti blodiščem in beznicam obeh Subur ali izginjale v starih lesenih hišah ljudskih 6tano vanj rra Celiju in v Argiletu kakor kalne ponikva-rice. Tako so zgrnili bogovi na ulice in trge jasno noč, a ljudje so bili kljub stražnikom le še vznemirjeni. Plemiški krogi 60 bili prestrašeni. Ne ena zaloga živil ni ostala nedotaknjena in trgovine draguljarjev in razkošnostnih predmetov so bile vse oplenjene. Ogromno mesto je bilo tudi na zunaj kakor pogreznjeno v žalost. Pan je bil res mrtev in z njim so umrla vsa božanstva, ki so ščitila stari Lacij. Dan njegovega praznika je bil onečaščen. Običajni sprevod z baklami, pri katerem 6o zborno klicali duhove rasti in skritih kali, ki so čakale vrnitve božanske Perze-tone, se je spremenil v divje izgrede. Veliki templji, ki so se dvigali s slehernega gri: ča, so bili s svojimi veličastnimi pročelji in kalupi v senci kakor bleščeče grobnice, v katerih spita pokopani moč in lepota, vzor nekdanje modrosti. Pi-nile na Janikulu in v neštetih rimskih vrtovih so šelestele v temo odete, kakor bi objokovale 6mrt svojega boga in oznanjale, da zemlja to leto ni sprejela v svoje krilo oplajajočega sonca. Medtem ko je brezbožno ljudstvo pregnalo stara božanstva Rima in jih zatajilo, so 6e neštete oči v ogromnem mestu ozirale v višave in so, željne čudežnosti, našle Boga v tisoč oblikah. Od neiazločnih obrisov Albanskih gor do morja pri Ostiji je že razgrnila nad gozdom 6tebrišč in kipov božanska Izis, jahajoč na kravi Nut, čez pokrajino svoj šumeči ozvezdeni plašč m ob njenih svetlih rogovih — na 6redi neba 6e Je videl ozek srp blede lune — se je vse bolj uveljavljalo spremstvo nižjih božanstev — svetle Andromede, Ka6io-j>eje, Oriona in valujočih las Berenikinih. Egipčani, Etiopci, Sudanci in aleksandrij6ke hetere, ki so prežale ob vratih blodišč. so klicali Izi6 z magičnimi besedami in se dotikali srebrnih amuletov na prsih. Feničani in Sidonci, ki so prevladovali med rimskimi obrtniki in rokodelci, so pa videli v obledelem 6rpu rogato glavo Astarte, ki pošilja s svojim sijem na svet svoja božanska otroka — Strast in Ljubezen. Beznice 60 6e torej napolnile z gladiatorji, z odsluženimi vojaki, s potujočimi godci in pevci ter z vlačugami, ki so pile rezko vino in razgaljene plesale ob oglušujočem udrihanju klopotač. Blodišča so vrvela mladih plemičev in matron v perzijski noši, ki so se izdajale za Miliiine 6večenice. Druge so brenčale okoli vojašnic, da bi 6e 6jjustile v kakšno pustolovščino, spet druge pa 60 skrivši hitele v predmestne vrtove, kjer 60 mistagogi in hiero-fanti najrazličnejših sekt sprejemali učence in uvajali mladino in ženske v očarujoče orientalske mi-s ter i je. 2. Veličastni vrtovi Lolije Pavline ob skrajnem koncu Eskvilina med Okopi in Patricijsko cesto, s katere je bil vanje glavni vhod, 6o bili zvečer 15. februarja skrbno zaprti. Z gospodarskimi nasil-nicami, s katerimi so izza prvih nočnih ur prihajali proti Lolijmi hiši, se ob glavnem vhodu niso ustavljali, temveč 60 zavili na desno v ulico Vicu-lus Argeronae. Palača, ki 60 jo obdajali vrtovi in je bila sredi njih vedno tiha in samotna, je bila res kakor posvečena boginji molka. Na koncu Argeronine ulice je bil poseben majhen vhod v Lolijine vrtove in tam so se ustavljali z nosilnicami. Nekatere 60 bile iz bližnje okolice, s Svete ceste, iz Argileta, s Karin, druge iz bolj oddaljenih okrajev. Spremljali 60 jih sužnji, ki so svetili z baklami. Kakih trideset korakov pred vhodom 60 6e ustavljali. Ko je stopila matrona v blesteče belem plašču iz nosilnice, je šla sama proti vhodu, za katerim ie stal vratar — orjaški German v rumeni tuniki in držal na verigi dva molosa — buldoga. »Tettiks!« je jx> grško šepnila matrona. Škržat, ki ga je imenovala, je bil geslo in vratar je odprl vrata. Nosilce in 6užnje, ki so ostali zadaj, je odslovila z n?ročilom, naj pridejo ko £>c vzhajalo 6once. Matrono je potem spremljal nekak ceremoniaT do vhoda v Lolijino palačo, ki se je dvigala v vrtu sredi visokih cipres, jo tam prepustil glasniku, ki jo je je odvedel v notranje prostore h gospodarici Ta večer so bile že pred tretjo uro zbrane sko raj vse članice Lolijinega krožka. Ženske, ki so pri hajale k Liliji, so pripadale najstarejšemu konzul 6kemu plemstvu in 6o imele za seboj vse burno preteklost, tej ali oni je celo težilo vest več zločinov. V krožku 60 bile Pizonova vdova Plancina, ki se je po moževi 6mrti vdala misticizmu, Anija Ru-fila, ki je nekoč v stebrišču templja Velike matere oploskala nekega senatorja, lepa Sancija, sestra Konsidija Prokula, ki je bila pred svojo peto raz-poroko in se je bahala, da je bila postavljena pod govorniški oder na prostoru, kjer 6toji deska 6 postavami proti zakonolomstvu, Argolikova žena Pompeja Makrina, ki se je prejšnjo noč potepala okoli vojašnic oblečena v Militino 6večenico, in se ob zori sredi zime vrgla v Tibero, da bi se očistila. Manj vztrajne, a ta večer le navzočne, 60 bile Skri-bonija, žena Furija Kamila Skribonijana, ki je bil tedaj konzul, Marcela Propercija Celera in Karmia, zala grška hetera, ki 6e je pred kratkim poročila z Lucijem Apronijem in je slovela za Lolijo kot najlepša ženska v Rimu. Vodilna osebnost tega mističnega krožka pa je bila Urguianija, vsemogočna prijateljica 6tare Li-vije Avgustove. Prihajala je vedno oblečena v belo tuniko, čez katero je imela plašč iz 6inje volne, okrašen z zvezdami, v laseh, počesanih na način, ki ga je uvedla v Rimu Kleopatra, pa velik, blesteč jjolmesec iz zlata, da je »ličila boginji Izis. Vse članice pa 60 nosile, ne sramujoč se, na prsih majhen 6rebrn ud in 6kobčevo glavo iz malahita. ljudska posciilniifi v ljubliani zadruga z neomejenim lamstvom _♦_ ▼ lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 nasproti hotela Union sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vkniižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1.1895 Inženir kemije išče takojšnje zaposlitve. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro »INŽENIR - KEMIK« 13705 3=91 Inserirajte v ..Slovencu"! ZAHVALA. Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega dragega Ivana Lichtenekarja se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem pa najlepša zahvala gg. zdravnikom, predvsem g. dr. Trtniku in g. dr. Osolniku, preč. duhovščini, zlasti g. župniku Jenku, šefu g. Jovanoviču, darovalcem cvetja, pevcem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica bo v četrtek, 1. januarja 1942 ob 11 dopoldne v župni cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana, 28. decembra 1941. Žalujoči ostali. CORA INFIUENZA. NEVRALGIE, REUMATISMI 10MBAGGINE e ropida-mente ne calma i dolori ZDRAVI HRIPO, NE-VRAIGIJE, REVMATIZEM TRGANJE V LEDJIH fonogto pomiri bolečine »sen teh bolezni. tob.,O. M/>HIOMI »C< Milano - .1« >«l»,i Globoko potrti sporočamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je po dolgi in težki bolezni, previdena s tolažili svete vere, umrla naša ljubljena žena, sestra, svakinja in teta, gospa Katarina Logar roj. Debevec Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob treh popoldne z Žal iz kapelice sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. decembra 1941. Žalujoči: Anton Logar, soprog, in družina Debevec. la (ampada tfi qualita prodotto nello stabilimento di Milano detla TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornlci tvrdke TUNGSRAM ELETTRItA ITALIANA S A. <3> TUNGSRAM PRESSO t PIU IHPOKIAHTI UFFICI POSTAL! Ofl RE GNOPOTETF CONSUlfARE GRAruirAMfNruicAM LOGO Df(if CARFf VALORI POSTAII »fNOISIll rtu COlltrlOKt OAlfUfflCIO fiiArciico oiil ammj KISTBAJlOHe OEHt POSTI £ TELEGRAFI GLI UfflCI suodetti accettano n richiestedi acouisto DI FRANCOBOllI f DEL CATALOGO . II PREZ/O DEI CATALOGO t 01 1.4 St ACOUISTATO DIB ITI A MENTE NEll"UFFICIO FILATELICO IM KOMA . PEP LA SPEOIEIONE AGGIUNGERE: L f. 10 PER LINTER NO DEL «EGNO E COlONIf, E L. 2.75 PER L'lSTERO Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in katalogov. Cena katalogu je L. 4'-, če ga naročite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob priliki smrti našega blagega strica, preč. monsinjorju Dostalu in ostali duhovščini, posebno g. zdravniku specialistu dr. Tavčarju, čast. sestri Leopoldini za bolniško postrežbo, vsem darovalcem vencev in cvetja, udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin nepozabnega pokojnika. Ljubljana, dne 28. decembra 1941. Nečakinja Mici SmoliČ in ostali. Kap jih je zadela... Hrup strojev je onemogočil, da bi se slišale njegove besede na drugo stran. »Tega pa ne bom storil, Bobbyl«, mu odvrne. »Človek božji I« Kakšno prekipevanje veselja je zvenelo iz teh dveh preprostih besed, je lahko spoznal samo Chappell, čigar spremljevalec je bil Bobby, drugače Marmaduke Washington, že poldrugo leto. Bliskovito se je Chappell obrnil in zgrabil za košček železne cevi, ki naj bi predstavljala v Bob-byjevi roki revolver. Chappell je čutil, da ga je nenadoma objel. »Človek božji!« mu zašepeta Bobby. »Saj sem vedel, da me ne boš zapustil!« »Na noben načini« »Kako si me pa prav za prav našel?« Chappell se zasmeji. »Povej mi vendar, ali misliš, da je tale prostor posebno pripraven ...« »Seveda! Sedaj, ko si ustrelil pumo...« »Kaj, to že tudi veš?« »Človek božji!« mu odgovori Bobby z očitkom v glasu. »Ona in jaz sva bila vendar smrtna sovražnika. Odkar sem ji bil nekoč razbil na njeni okrogli glavci opeko, mi je hotela tudi ona poplačati na nekak sličen način mojo prijaznost...« »Vsemogočni!« pravi Chappell s smehom. | »Zgleda, da 60 se dogajale tukaj prav nore reči I« »Noro? Pravim ti, da smo se imeli prav po domače!« »Kakšen stroj se pa vrti tam zadaj?« »Preša za bankovce!« »A tako!« »Ne!« »No, ne norčuj se ...« »Človek božji! Kdo je bil tukaj za zidarja, ti ali jaz?« »Za zidarja? Ti?« »Dal Jaz! Imaš' morda kaj proti?« Bil je to nenavaden prizor. Oba, tako različna človeka — eden velik, širok in prevdaren, drug nervozen, nestrpen in nenavadno majhen — sta stala v mirnem pogovoru pred vratmi kleti zločincev, ki so se za njimi vrteli tiskarski stroji. In kdor pozna količkaj dušo ponarejevalcev denarja, ve, da preženejo nezaželenim gostom, ki se zanimajo za njihov »umetniški« poklic, z železnim drogom njih »umetniški čut« in razne slič-ne muhe... Toda kljub temu sta se zabavala Chappell in Bobby tako kot bi sedela pri »Flibustejcu«, pri »Srebrnem ključu« ali pa v kakem drugem čika-škem nočnem lokalu. »Kaj pa prav za prav predstavlja ta-le ce-I lota?« vpraša Cappell. »Kako si vendar radoveden I« mu odgovori Bobby, režeč se. »Ne morem ti tega tako naglo razložiti.« »Toda midva vendar ne moreva stati tukaj do jutri zjutraj I« »Seveda lahko! Saj ni več pume! In gospo-dek pridejo šele okrog tretje ali četrte zjutraj!« »Gospodek?« »Človek božji 1 Ko sva se zadnjikrat videla, nisi bil tako nedovzeten! — Vendar pumin gospodek! Predstojnik tu spodaj zbrane bande!« »Koliko?« »Razen mene še dva.« »Ne več?« »Drugače že! Toda ti si naletel ravno na srečen hip. Ostalih osem je ravno na poti k Dog-gerski sipini...« »Kaj pa bodo tam?« »Mislim, da lovili slanike!« »Bobby. meni se zdi, da me vlečeš za nosi« »Meni se tudi zdi.« »In kaj sedaj?« »Hočeš', da vstopiva?« »Kar tako brez nadaljnega?« Bobby se zasmeji. »Saj lahko prej potrkaš!« In pri tem je že odpiral vrata. Zaslišal se je krik iz dveh grl. Pred brusnim kamnom, ki je meril v premeru kaka dva metra, je ležal na trebuhu človek na leseni deski in je brusil dimant, ki je bajno žarel v električni luči Toda očitno ni imel ta umetnik nobenega smisla za vrednost tega dragulja, kajti vrgel ga je Chappellu v glavo celo z držalom, ki je bil k njemu pritrjen z zamazkom. »Dore! Puma!« je zavpil. In prijazno opozorjeni Dore, ki je stal pri topilni stiskalnici, je odskočil od stroja in se opotekel za svojim že zbežavšim drugom v odprtino v tleh. V tem hipu je že ugasnila luč. Odjeknilo je nekaj strelov iz pištolo. In Bobby je rekel v srdu: »Človek božji, tega pa nikoli ne M prisodil tem strahopetcem I Napravi luči« Chappell je prižgal baklo iz magnezija. Ko je gorela, so se utrinjale od nje drobne iskrice in razsvetile prostor tako močno, da je bil svetal kot še nikoli poprej. »Jih imaš še več te-le vrste?« ga vpraša Bobby. Chappell, ki je stal skupaj z Bobbyjem v kritju velikega stroja, poda prejšnjemu gangsterju dve plamenici iz magnezije. Ta jih prižge. Potem jih vrže od blizu v odprtino, v katero sta se bila zatekla oba zločinca. Kriki groze so se predirljivo razlegli po kleti. Z rokami v visu sta se oba opotekla iz odprtine. | »Zmagovalca na vsej črtil« reče Bobby zmagoslavno, Za ljudsko tiskarno v Liubiiani: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Jož« Sedla Urednik: Viktor CeniSii