fti. 81 ¦?•¦ Gorici. V'torek.;4i^-^%j|gj^ Uhaja trikrat aa teiea. in sicer t torefc, fotrte* in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pdšfljana: vse leto . . 15 K ¦V. .. Posamične številke stanejo 10 vin. V Oorici se prodaja „So6a"*v vseh tobakarnan. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem let*»KaliftOt po Goriškem In GradiSčanskem" in dvakrat v letu „Vozni red ie* taaic, paralkov is poštnih x?eaH. Ha naroČila bros doposlane naročnine le aa oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«lefe» 4«. «3. — 'j.. j—i..i—"li- ;,—x..bwj »ta'« m riarb& Bvoj>0a»#i»iptfeUijii: N Dt. K. Uvrič , SMhaja v Čospb^i uličici1 V 7 dprici.v l mM nivUt&:- se, nahaja v. Gosposki uliti'Wf-v 1. hadstr/ Via 1«Y0 Vvtfokifftl* Narpčniribin' oglase j6! plačati-j locoOOrica. ¦-' //s. . .s ;. ? Oglasi ia poslanice se raSunijo po Petifcvrstah, če tiskano "kkrat ,6 vin.- 2*rat 14, vin,, 3-Jkrat,l2 v|n. vsaka vrsta. Večkrat, po pogodbi. Večje črke po prosftirui' Reklame in spisi'1 v uredniškem' delil 30 viri; vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« Vsako odgovornost. »Gor. Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska is mU Slovenci v Italiji. (Odgovor rimskemu »Giornale d' Italia« iti milanskemu »Secolo«.) »V severoiztoenem delu Italije proti Gorici živi 50.000 Slovencev, ki govorijo slovensko in se dutijp Slovence, ali nimajo absolutno nikakih narodnih pravic. Oni nimajo in ne smejo imeti niti začetne šolske izobrazbe v slovenskem jeziku, sploh iikJ, kar bi svedočilo njihovo narodno afirmacijo. ' " Preteklo zimo so se ti Slovenci pri Klodiču (pokrajina Videm) dogovorili, da ustanove svojo posojilnico. Neki mladi duhovnik, po imenu Josip Skur, je predlagal in drugi so pritrdili, da se uradova-nje in poslovanje te posojilnice vrši tudi v slovenskem jeziku. In res začasni odbor, ki se je sestavil, je poslal Slovencem, bodočim članom te posojilnice, okrožnico v slovenskem jeziku, v kateri jih pozivlje, da se učlanijo. To hi nič drugega! Ta okrožnica za ustvoj posojilnice je izzvala v italijanskih listih grozno gonjo. Začeli so kričati kakor da ?re za konec sveta. Posebno se je v tem odlikoval videmski list »Patria del Friuli*. Trdit je, da v Italiji ni dovoljeno drugače pisati nego samo italijansko ter je kričal celo o veleizdaji. Ta reakcionarna gonja |e spravila nekega odličnega Slovenca iz onih krajev, da je odgovoril ter jo energično izpodbil. Svoj članek je poslal mim in mi smo odstopili predale našega lista ter j? bil oni članek (od Klodičev) tiskan v lievifki 61. od 12. marca t. 1. Članek je bil pisan dostojno, mirn j m logično. Odgovarjal je na besne napade onega tiska, da so oni Slovenci, ki ljubijo in gojijo svoj materrti jezik ter imajo prav»co, da se ga poslužujejo v Italiji, kjer so nastanjeni še iz rimske dobe. ko se italijanski jezik še niti začel m bil ter je tako njihov slovenski jezik starejši od italijanskega. Odgovor je bil prt vet zavesti človeka in Slovenca« ki želi, da bo in ostane takov. Na prošnjo dopisnika smo poslal? tje deset eksemplarov šste številke, ua na razdeli med videmske Slo vejice. Malo dni potem smo dobili po dopisnici zalivalo, da smo članek priobčili potem nismo nič več culi iu nič dobili z onih strani. Mesec dnij potem, sredi aprila, je izšel v velikem rimskem listu »Uiorru;,' d' italia« dolg članek o tem strašnem dogodku, ki se je pripetil na severu Italije, tfa se je iz krogov italijanskih državljanov osiuelil nekdo poslati članek v hrvatski »Riečki Novi list« in še celo v pansla-vističnem smislu, pozivajoč Slovence, naj ostanejo Slovenci ter se svojih slovenskih odlik ne odrečejo. V tem članku je označen ta pojav za veliko nevarnost za Italijo, glede 'katere se treba zamisliti in I dobro pripraviti.... PreČitali smo ta alarm in nasmejali smo se: na slabih nogah bi stala Italija, ki ima .34 milijonov Italijanov, ako jej predstavlja tako nevarnost onih 50.000 Slovencev, ki so dobili okrožnico za posojilnico v slovenskem '. jeziku ter ki bi želeli, da se njihovi otroci 1 podučujejo v slovenskem jeziku! V-ostalem ' ta krik najbolje kaže, koliko pravice za «' svoje zahteve od hrvatske strani bi imelo 1 onih par tisoč Italijanov v Dalmaciji, ki niti niso nikaki Italijani, marveč potujčeni \ naši ljudje. Ali ni ostalo pri tem. V številki 13. juliji*; ima znani milanski »11 Secolo« pod naslovom »iNella Siavia italiana« kot dopis iz Čedada dolg članek, v katerem se tudi govori o tem strašnem dogodku, to je o onem članku, ki je bil priobčen v našem listu. Niti po 4 mesecih niso mogli pozabiti onega članka, kar znači, da je vzrooll etekt med tamkajšnjimi Slovenci ter da se o njeni v onih krogih še sedaj govori kot o dogodku prvega reda, ko ga za takega signalizirajo listi, uvaževani .kakor ^Secolo«, slišee v njem klic bojne trom-be na »panslavistieno propagando«! Degradiral! bi se, ako bi se spustili v polemiko s takimi »Secolovimi« izvajanji, ki ves vesel kotištatuje, da se nekateri slovenski kraji, v katerih so Sami Slovenci, ne imenujejo več z imeni, ki kažejo njihov slovenski značaj, ampak drugače, ki ' nadalje poje veliko himno v "proslavo na- predka, s katerim v Onih kraji, koraka po-; italijančevanje, torej raznarodovanje Slo-v encev zlasti med mlado generacijo, ki obiskuje in more obiskovati samo italijanske šole. T^keinasladne, konstatacije so jednostavne nedostojne lista, ki pravi, da zastopa demokratska načela in pravice ljudstva, med katerimi mu je prva in najclementarneja pravica ljubezni In uporabe svojega maternega jezika,.pa,naj bo, katerikoli. Mi samo konsfatira«rio te*reak? cionarne pojave v najdeniokratičnejših italijanskih listih, ko se samo govori o Slovanih''ni konstatiramo snješnost, kateri: se izpostavljajo, ako jini 50.000 Slovencev,-predstavlja takj nevarnost, in ob jednem metodo, katere se ne sramujejo, da tej neznatni četici našik, bratov zbrišejo vse ono, kar jili'z nami veže?Ali naše brate," Slovence v Trstu in na Goriškem, na Kranjskem in Koroškem, ki limajo priliko, da so s svojimi brati, na skrajni meji Italije v češči in bližnji dotiki nego mi, opozarjamo na te pojave,, v kolikor jih oni sami niso.že zabeležili. Pri nas se iz naših ljudi delajo rcticgatje in iz njih se vzgajajo bodoči tlačitelji našega naroda. Zadostuje omeniti samo Dalmacijo, Reko, Istro. Nasproti temu v Italiji imamo 50.000 Slovencev* ki so, kolikor, se ve, že trinajst ¦stoletji tam ter ki so starejši in, etniško čistejši od italijanskega naroda, ki je kasneje nastal z mešanjem latinskih, etru-skih, gotsk.ih, longobardskih* keltskih, grških pa tudi.normandskih in saracenskih plemen in katerega, jezik je mnogo mlajši od jezika teh naših bratov v Videmski provinciji. Oni »majo vso pravico, zahtevati od slovenstva in slovanstva,,da jini pomaga v prizadevanju, da bodo ohranjeni naši krvi, našemu . imenu, naši veliki slovanski družini; .ali dolžnost je nas vseh, dasejini v; tejn,/kal^or kdo bolj more, odzovemo. Živeli italijanski Slovenci!« Tako glasi članek pod, gorenjim nar slovom v hrvatskem listu »Riečki Novi List«. V interesu stvari ga priobčujemo tudi v našem listu. Zdravišče Toplice ha Dolenijskeim: Kopališka sezona se '.bliža vrhuncu v le-"šnjem letu. Redno vsaki dan prihajajo novi gostje, odhajajo pa oni, ki so že dovršili svoje kopanje. Začelo se je pravo kopališko :življenje. Odveč bi bilo našteti veliko število došliu tujcev, kopaliških gostov, zato. aijaenimo le nekatere, ki so došK-odjz&btieia poročila: Janeczek Ka-rol c. i. kr. major s soprogo iz Gradca, Modic Ludovik, uradnik iz Trsta,, Iskra Jožef'železničar":M Trsta; HirscihaliiUido-vik, c. i. kr. - pcklfrolkoviuk iz'.'^Ttsta, Sčhasehl Marija, vdova dvor. svetnika iz iUubliane, Pessjak vdova sod. svetnika te ,Ljuibljawe» Dr. Jam^|c:Klotilda, odvetnika soproga k Litije, Šuiterštfc Julija, soproga postajenačehiika iz Ljubljane, Kaučič Ivan posest, iz Goricev Kranjec Ivan, knjigovodja iz Ljubna, Plfe-ifer Leoppld, c, k, viš. finančni respicient iz, Trsta, Rozina Karol, uradnik iz Gorice, Zupan Matija, župnik s Sostrega itd, Iz kanalskega okraja. Iz Kanala. — (Marijine device plešejo.) —- Prejšnjo nedeljo še je vršila v Kanalu tombola in običajni .ples,» -Pri- tem plesu se je zgodilo i nekaj nezaslišanega, kar gg. kanalskim nu Chanatovi >iri vsi'drugi so'dobili bogato pogrnjeno mizo, -pili in jeli so potem pa so zlezli počasi- v posterje, -'ženska-V: ženski, moški«v moški samostan; * . J ¦ .";•¦.•¦¦ • • ¦'< ':* Tudi za duhovne je bilo preskrbljeno; ¦• Ko je napočil dan, prišli so patri v cerkev; ljudjeV še vsi zaspani, fso morali še enkrat k spovedi, potem je bila krasna pridiga,; po tej slovesna maša. '-•:¦• Pridiga j>e bila velikega Vpliva, namenjena je''bila' glavno ženam, med'drugiifl se je glasila: »Vrziteslabe časopise na ogenj, predno jih dobe va&i možje v roke. skrbite, da bodo šli vaši soprogi na volišče z glasovnicami, ki jih dobe -od svojih župnikov, potem bodete deležne večnega veselja.« ," " ' ' : Potem fco so prejeli vsi Še "obhajilo,;je stopil.župnik Mingral na iprižnico in pozval .ljudi, sedaj, ko so vtrdili svoje duše iti jih očistili zemeljskega blata z Bogu dopa-dujočo božjo potjo, sedaj naj se vrnejo fmirno domu. »In,« pdstavil je še, »ne pozabite.opominov, skribJie, da bo Francija rešena, .da pride zopet v. roke pravih posestnikov, vj roke božje.«' /•'*.,'.,•'¦ '¦*".- Ljudje so zapustili jnirno cerkev, zunaj pa-so se zbrali, in dalj duška svoji nejevolji. Kaj je bilo vse to? Pri prihodu siaoa krompirjeva duha, priihodinjegajdne-se jih pa pošlje s ^raznim, želodcem, brez denarja jdomu* Mladim! fantoms -se je zdela to. neumestna- šala^ šli so v samostant kjer so bili .duhovščina1 in: odličnejši^["-ravno pri bogatem zajutreku, •., ...-,- Vratar,[kL je odprl vrata,1 je. vprašal !po ^želji zunaj stoječih ljudi. ••¦•^¦» ! -• - '• ' ¦" . ,»Vprasgm o, kdaj dobimo '.zajutrek.1?* -r ' »Nimamo nič za-vas^^vrhe'Vratar. ' •';:!"*,;';!j xrO, r3og,« so tožife' nekatere' sUre ^e'4ice,»!kje naj' pa V^am^emO moč, da''pridemo' takd-dolgtf'pdij' brez jedi ddtiiu:?«---- \ '' '''';:;'.'"'_"." V;,! '"'"' ; ' j,(,,"i,J"-¦'' ¦' AH p'6božhi brat h1 i imel oo^voVa'>;a uirjo^e ljujdi. zaprle vrata! v ;1, / "''' .''''¦.',.!";; ]^'.[.'''!'.".""",l Premoinejši med rpmajrjj. sp( kupili ^ruh; in. ga, ,'deifli z ubogim , ki jiisp inieli liič s seboj, po.tefn.r^aso se napotili proti 4orriu.|. " '¦ ' ,' '\ '¦','\,.'-\ . , ,•'.'.,,; ";i.'; •. ,• .'. ...: ..¦¦'.'*' i ' ¦- «.:¦. .' I ¦'•- ¦!'¦ ,;; u (Dalje-prih;) njimi, tega mi ni treba^Bffi^nlgvati. Kaj potmfoktemmii^m nM^frin ^aplaTl Vo^ive$^k$ ima-slvojeifMtfcetrMariiine hšere^b gY5ano^atJ.^e fobčernui raz-po&anto :Wž *ni. ^jfi?, plesaželjnih liu&jki $# jo naj^viij; ipr^ p|t^rjem na-MTimiMmi\neidmteMo&aWu'? l Na vrsti imam še-dfUgmvs^ajn^dobph^ staje*-.;, *.' -\U, yh •.-¦'.¦ v ../*:.; Iz bouSfcega pkraja Požar v Srednjem Logu. — V sred-:«jemiogu je izoruMK^spe^p^pplnoči ogenj, ki.je upepelil 9 h& Ljudem, je, zgorelo vse. RešiJi »oJe lastno.življenje. Hodijo kot reveži bkolUe za, silo oblečeni. Zavarovani so le. nekateri pa Še ti samo za majhna zneske. Nujna pomoč potrebna, Rojaki, izpol [dolžnost: pnemu s! m. Tolstovrško slatino,) • - f ki" je edina slovenska ter najboljša zdra- vilna in namizna kisla voda, OcT vsai jcijga, zaboja plača podjetje v barocjn«? nameiie 20 vin.,. Mmor ;Baročuik do-r- Naslov: TolstovrSka slatina. loči, poŠta Gw8tanJ, Kor^Sfeo, kjer je tudi gostilna, letovišče iri prenočišče.' Svoji k svojim!. . , Svoji k. svojim radi polama laškega denarnega zavoda V soboto -. se je nadaljevala razprava, v Glede Confortija je na vprašanje Puedherja odgovoril Luz-zatto tako-le: Opravila ki so se sklepala s Confortijem, jih je smatral Luzzatio vedno za sojadna^p teb. joprayilj& je, vedel ves upravifi-sveVfG62d;:feya?fesktfailod Con-iortija ,Vidanar, :je; veljal m,W: kron. Ni ' znano/če Je B; P. pri tej prodaji kaj proti-tirala. GoJIe se oglasi, :da. je.bilo nekaj , dobicka,.;Č„e bi B.P> & Vidmarjem nada- j Ijevala tako, kakor s Ceinfortijem, bi Vidmar se rešil;-: •; ;¦.;;; , . " <¦¦' - - Oglasilo ser je'bilo več kupcev za rečena rgozd, :a sklenilo -se trii kupčije. — r. Luz jato pa ¦ ga je končrid pomiril. • Tedaj smo pisali vsem 'Kaiikaari' po' izvlečke računov/ Nekatere so jih poslale, druge so nžtzrmnile, 'da jžhi pošljejo meseca januarja, k taktni--nih izvlečkov se je kazala raatika- -!aa ;; 120.000. kron. ;0 tem smo ofevestja predsednika in Luzzatta. Med Lnzsattomv: predsednikom ,in Colletbm se ie, sklenila; pogodba, v anijslu . .katere;.se je Colle.zavezal pokrtfci eVenfeu- ;;' elnej^gube Bf RVČe je, biloippfcitje za-dosfab, to ni bita moja naloga preiskovati. Prve. dni januarjaJ909 je pPilel. v vbahkb dr. Luzzattb rekb4 da se po mestu govori o.slabenj, stanju 'banke. Da se ti glasovi pblezejb, je Xantev^ fafebjšijo «fe-jaVo bifatiče'žar 1.' 1908i fekeisem mil, da je to nemožno, ker nimamo še vseh te-vlečkttv^aSunov raznih bank. Kondno so ^postajali ti glasovi vedno bolj grozeči, } ifato se je sklenilo, takoj obelodaniti .bi-' lanco. Delal sem jo prvič. t Bilanca je izkazala dobička 2700U K. Predsednik jo je videl, pa sporoči Luz- zattu, da bilanca; ne dovoljuje 5(/c divi- •dende. Luzzatto se je začudil pa rekel, j ^Vr^bsodbo di» v pomirjanje občinstva je potrebno, da' ' , se ne izkaže manjšega dobička od ;prej- šnjiihlet. Bilanca je 'bila predložena tudi revizorjem, on ne ve, ali so jo pregledali ali ne. --- •¦¦ ¦ | Tako je bila njegova naloga izvršena! 'Piaiiiju se zdi nerazumljivo, -zakaj .še ga obdolžuje falzifikiacije bilance, katera se mu-ni zdela falzificirana, ker zgube bank^ po Collejevii krivdi: so ibili krite s sklenjen filmi dogovori. Ukaze mu je dajal Luz-zattp in predsednik. Nikakega interesa zanj ni bilo, da bi bil falzificirai' bilanco. Kot podrejen uradnik pa se ni mogel odtegniti dobljenim ukazom. Zato-ima .mirno vest. Pogodba mld B; P. lir Colle-tom. Prečitana je bila pogodba med B. P. in, Colle-tom. Po tej 1. Cof le prevzema vse 'izgube, 2. B. P. se odpove za vedno kazenski ovadbi, če bo Colle držal besedo, 3. Colfe ostane še tri mesece ravnatelj brez podpisa in z drugimi posli. V drugi pogodbi z dne 29. decembra, 1908 je bilo. določeno. .1. Da Colle odstopi svoje ilviše banki, 2. I?. | P. stvori Colle-itu tekoči račun 170.000 k,roii, ki se plača po 12.000 K na leto. Jamstvo bo obstojalo še :v policaih glasečih se na 100.000 K, 3. Če bi izgube se množile mora Colle preskrbeti dobre poroke, 4. Menice se |»odo morale obnavljati z istirini podpisi, 5. 2a o'byeze pod točio-2. j^inči brat.Colletov.Dionpzij. -,....., "« j " [ Ofede Cblletove igre omeni Piai% oja je vedel, da igra za banko, za tretje oselje pa ne. . .' Utirat ¦ .'"] /e naznanil najprvo predsednik, da, ^ari- tia, bivši ravnatelj B. I3., ne biva v$';v Bolsogiii; dal ^a^am niso 'nk>gli dobiti* ter da-torfej ne! prj^e k razpravS kot pH/Ja.: *;""" ' ' \ porotnik Toroš. , .psveWarijwf da naj se prilog drž, ;p7aYdnika bdfciije., Spdrai dvor je.reSiOdbjl piedlog, tfaoi, jda ičeje re$ tak^ rekel Toroš, je *ft>,tiaspfoffjo-;prisefti, katero je ^^'s*or», tOd*t?radl tefca se «a po § 306, ne ^ l' '.uzzatto se og\a&i aa to i»*da izjave Orsana ml. v »Corrieru«, obrnjene na Luzzatta, kateri bi 'bjj^^fefežaka1! je on ,an in ^ikern :a Orzai^f^ , da je........ Mla ne^ft^^tij,' da je po neki^femsk^e^i v zv^pFs lare. Col%^|u je |$fjo govorft.^i s^ka rMeg^ofpodjetfe^cno ra^iritl. lrm^^^fc^O.000. ¦*L¦L?:« ,\??' bilanca iz leta^U©^^J& kazala pasiv 26.000 K, v resnici pa je bil aktiven,.j;i>pLtevajew druge okolnosti. Me-fse^SStija 1908. je izstopil^J^' tyrd'ke?'Bnit^ ti. Prišla« je denarna k^iza. Piam je. našel pri njem vse v redu. Lenassi mu je jekel, da mu je banka preveč kreditirala. G!ed6 gozda se je sklenilo v banki prodati ga; dovolili so mu nov kredit 50.000 K. Ali banka rnu ni poslala denar/a, 16000 K je dobil s 'hipoteko na'hišo v Beljaku; šlo j« tako dalje, da je prišel oh ves kredit. Edvard Golle mu je delal šikodo in ga spravljal ob kredit, goljirfaM.so ga uslužbenci. Prišli šo še razni drugi vzroki, ki so ga oškodovali, tako.konkurence, zmižanje cen denarna kriza. Nekoč je dobil poziv, naj pride v 'Gorico. Zahtevati so od nJega neke pod- [ piše pa ni hote! podpisati. Na to so poslali k frjeniu dva policijska agenta, ki sta ga aretirala. *: 2ena Comortijeva pravi,-da je povsemi nedolžna, da je dala možu nekaj denarja na razpolago, pomagala je pri delu; če je kaj prepisala nase, je storila'to pred notarjem in sodi, da je vse prav, da ni storila nikakega pregre-š-ka...'.. Končno pravi, da je njeno zdravje pri kraju, da je toliko trpela; ve,-da }e nedolžna, ali od žalosti bi umrla, če bi mo-•ala pred svojimi otroki upogniti čelo, za- Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda Nudila se natn bode prilika, vživati pl-f} vernem !hladu..2Y0ke .umetnega JttKUfcl..j»'i;,!6rtero nam fam-čita imeni igospe Jawwekove ter g. TrpŠte..^Olb^^n^jSHf0/..^?1' v prvič' gMa^Cm^^^V^am^O. ",;!"SSŽetek večera tbčnp ob 9;nV(stop prost. Božlemu srca priporočena zadeva. — Kakor srno jav^okar doznalj, ''j^., bil pri zadnji seji tolmiLkega*dk?I,šol. sveta za Drežnico predlagan LočniŠkar, in ne Bra-tina, čeprav; je 5jiI po'dreženskem ktiratu priporočen ^Efežjemti Srdi«. ( \ !' Vsiijuje.se nam praŠanje: A|ue. zadevo dre'4ens^i;kurat preslabo .'priporočil ali prem^/^oi^^iipa-.^elot./da. je prevelik greSnScj da ga ni irotei Bog uslišaiti? Čudno, zares 4wlno; kuj ne/^ospod - tednik! -neclctnemu šolskem času so žrtvovali t; mladi, vrli »mladeniči ves svoj pičel prost; čas v ta namen, da so toliko dokazali * svojimi prireditvami ljubezen in hvaležnost do naroda. Letošnji četrtoletniki moškega učiteljišča v Gorici so pa/birali celo leto knjige in jih darovali Z, N. L?., da se ž njimi ustanovi knjižnica v naši dežel:. Zapustili so lep spomin na!svoje zadnje šolsko leto, pomagali so s svojim darom kmetskernu ljudstvu do prosvete in.lahk.i trdimo, da postanejo iz tako vrlih nesebičnih dTiladcjiičcv značajni in delavni rodoljubi. Čast taki mladini! Podružnica N. D, O. javlja, da se je nov odbor v seji dne 13. t. m. 'konstituira! iz sledečih tovarišev: Pcrko Fran predsednik, Dekieva Milan podpred., Dekieva Danilo tajnik, Nabergoj Ivan blagajnik, odborniki SuJigoj Jakob,. Bregant Josip. Bončitm Jakob, namestniki: Trampi;' Alojzij, Bevčič Konstantin. Podgornik Fra' Mihelj Alojzij. Odbor K- D. O. pozivlje cenj, tovariše in prijatelje Lste. da naznanijo nemudoma svoj pristop, ter se obrabi -do vseli aiorodno čutečili somišljenikov " prošnjo, da se vpišejo kot podpiratelji ter s tem pomagajo tako važnemu narodnemu društvu. Pojasnila daje tajnik tov. Danilo Dekieva, Magistralna'ulica Št. 1, kjer se lahko tudi vsakdo vpiše. Odbor Narodne Delavske Organizacije. Iz Gradeža v Trst v aeroplanu. -Tržaški aviatik Ivan \Vidmer nahierava napraviti v nedeljo 23. L m. v Oradeža vzletalne poskuse. Proti večeru pa se hoče spiibtiti iz Oradeža v Trst. .Hotel »Union«, — Jutri zvečer se hj> vršil v hotelu »Union* koncert vojaške godbe. Začetek Ob 8. in pol zveč. Vstopnina 50 vin. Kaj bo s prazniki? — Po papeževem motu proprio velja odslej cerkvena zapoved poslušati mašo in vzdržati se vsakega hlapčevskega dela za sledeče praznike: i. Vse nedelje, Božič, Novo leto, Sveti Trije Kralji. Vnebobod, Brezmadežno -spočetje, Vtieoohod Marije. S\. Peter in Pavel in Vsi svetniki. Dvojni ¦prazniki vsi odpadejo! - - 2. Sv. Jožef i" Janez Krshiik se bosta praznovala prv" nedeljo za tebi (19. marca), drugi pa nedeljo pred praznikom apostolov Sv. Petra (in Pavla. Prartiik Sv. ReSnjega. Telesa se bo pfastfiovfl v nedeljo po sv. Trojici-Papež* pa je dar Škofom pravico, da določajo v posameznih slučajih. -- Kako se bo papežev odlok glede praznikov izvajaj »v A,v$tj$r> to določi šele 'konferenca avstrijskih škofov, ki po meseca septembra na Dunaju. — Ostane najbrže vse pri starem,...,;:. Slovenska Čitalnica v Solkanu priredi v nedeljo, dne 30. julija 1911. zlet na sv. Oendro. Spored: Ob 6. zjutraj odhod z (jržavflažele^ico.iiz-Ooracft.v •Plave, potem pel na" sv." CeTrd#bTH^a4j^^dmor; sestop v Kojsko 'h kosilu, po kosilu peš do Krmina in z večernim vlakom*v Gorico. Zbirališče ob peti in pol zjutraj na,drža vnem kolodvoru. Zlet je lahek in .mačeti. Na svFdenje! Odbor flfo V Slučaju slabega vremena se vrši zlet po istem sporedu 6. avgusta. Velika slavnost 10 letnice in razvitja zastave Št Jakobške »čitalnice« v Trstu | obeta biti velika narodna manifestacija in \ simbol slovanske vzajemnosti. Po velikem uspehu, ki La je Slovenstvo v Trstu priborilo pri zadnjih volitvah, ni čuda, da so se jeli zanimati za Trst tudi oni dvomljivci, ki so ved^-o skeptično in s prezirom gledali na to »temno točko«, ki je naenkrat postala tako »svetla«, da se jo vesele vsi Slovani, a se pred njo tresejo Lahi. Uratje, podprimo te vrle borilce ob Adriji ob vsaki priliki, ker njih zmaga je tudi naša zmaga. Kdor more, naj dne 13. avgusta pobiti v Trst, da se tfbere tam ta -dan vojska, ki naj priča svetu, da Tržačani v svojem boju niso osamljeni. Poživljamo pevska, bralna, sokolja, .kolesarska in druga društva naj se katero le more v deleži te slavnostt. čas zglasitve je najdalje do 28. iutifa. Kakor čujomo vlada za to prireditev veliko zanimanje iter se je vde-leže tudi amertkanski Slovenci, ki pridejo tudi 13. avgusta v Trst. Za zunanje izletnike je tudi dan jako usoden, ker je v torek 15. avgusta tudi praznik, tako da lahko ostanejo več časa v Trstu. V tem slučaju naj vsako društvo javi -Čitalnici« svoje želje. Geslo vseh bodi: 13. avgusta v Trst. Prijave je nastavljati: Čitalnica pri Sv. Jakobu v Trstu. Zahvala. - Odbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici« se tem potom zahvaljuje vsem onim, ki so preplačali vstopnitto ali pa poslali svoj prispevek, ker se niso mogli udeležiti veselice. Nadalje se zahvaljuje vsem g.čnam pevkam in gg. pevcem za njih trud in požrtvovalnost ter vsem onim, kateri so na kakoršenkoli način pripomogli v to. da se je veselica dobro obnesla. Posebno zahvalo pa izreka odboru ženske in moške podružnice sv. C. m M. za sodelovanje. Tvrdka Frevtag na Dunaju ie založila zemlievfd, na katerem leži človeku pred očmi cel avstrijski parlament v njegovi sestavi. -- V raznovrstnih barvah so zaznamovan! volilni okraji in sicer ima vsaka stranka svojo barvo. Poslancev« ime ie v njegovem okraju vtiskano in sicer so v tiskani že rezultati ožjih volitev. Zraven tega vscbuie zemljevid, alfahetični se-znam vseh poslancev z opazko njih volilnega okraja. Zemljevid moramo vsakemu za politiko se mimajočemu človeku priporočati, ni ga namreč boljšega sodnika na političnem polju od tega zemljevida. Stane 2 K. — _________ Poslano*) Odgovor »Gorici«. Da se spozna resnicoljubnost »Gorice«, priobčujemo dostavno odstavek, kjer se predbaciva odbornikom moške podružnice udeležbo na Siictmarkmi siavnosti. (Slavnost — mimogrede rečeno — tii bila Siidmarkina nego javni nastop nemškega pevskega društva in koncert vojaške godbe.) »Gorica« z dne 4. jul. piše: »V »Soči* *v citati, da so si stekli posebne zasluge za C. M. veselico ^pri jelenu« ti in ti gospodje. Ta polivala je dotične tako vspodbu-dila, da so šli.....na Siidmarkino slavnost.« Izmej vseh gospodov, ki so bili navzoči pri C. M. veselici, pa ni v »Soči« omenjenega oziroma pohvaljenega nikogar, izvzemši odbornike: Dr. Dereani, Do- mitfko, Fabčič, Strnad.....Vsak količkaj brihten človek — uredništvo »Gorice« seveda izvzeto — ie lahko uganil, koga mi-; sli dopisnik; treba mu je le pogledati »So-y- co« in citati imena teh in teh gospodov. *) Za viabhio pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva »likovni sakoo. Predsednik moške '.podružnice' je po dogovoru s prizadetimi odbomiiki najprej v uredništvu ^Gorice« isn kasneje na večer g. dr. Gregorčiču osebno pojasnil, da izmed imenovanih gospodov ni bilo niko-s gar na Sudmarkini veselici hi da se jim gedi v dopisu krivka. Zahteval je le, da uredništvo samo to neresnično vest glede teh gospodov prekliče. ^•"OagTJvorniTmjtinik »Gorice« je izrecno izjavil, da kljub * pojasnilu ne prekliče ničesar (prav lepa katoliška marala: Ca-lumiiiare audacter.) 2 njim je obračunil na edino primeren način že »predsednik moške podružnice, za katerega se je moral le ta v uredništvu edino navzoči »urednik« toliko zmeniti, da je liki šolarčku klical na pomoč stavce v sosedni sobi. Odbor moške podružnice je v svoji seji dne 15. t. m. sklenil, da vzdržuje v celem obsegu »Poslano« svojega predsednika. »Gorica« sama pa naj se raje ne umika (gospode je že spremenila v osebe) in naj vendar le že enkrat, pride na dan z imeni teh in teh gospodov, pohvaljenih, v >Soči.« Primerno sodbo in obsodbo • »Gorice« spričo tega si je itak že vsakdo napravil. Dopisnik članka naj si zatakne »Poslano« vidno za ogledalo in kedar hoče videti pred sabo poštenjaka, ki vedoma laže in obrekuje, naj se le pogleda samega sebe v zrcalit. Brezimni dopisnik naj končno blagovoli povedati svoje Čestito ime, da vsaj spoznamo imoža-junaka, ki tako mirno vtakne v žep o&Kanje, da laže in obrekuje. Tako postopajo paglavci in ne možje. Finejšega sloga za take vrste ljudi nimamo — čitatelj naj nam oprosti — ali priznal bode sam, da je še ta slog pretim. Punctum. Odbor moške podružnice družbe sv. C. in M. v Gorici. SoMskl *esh)lk. Iz Ajdovščine: Se nekaj dnij nas loči od zle ta »Goriške Sokolske Župe«, ko v istej združeno Sokolstvo pokaže vspehe svojega celoletnega delovanja in truda v telovadnicah. Marljivo se Sokolstvo pripravlja za tekmo, ko se pred forumom sodnikov izkaže, kje je bila v tem letu društvenega delovanja vstrajnost, žila-vost in pridnost, pokaže pa tudi posameznikom pomanjkljivosti, katere se bodo morale v bodoče odpraviti. Nič manj marljivo se pa Sokolstvo pripravlja za popo-ludanski nastop, ko bodo mase ljudstva sodile, je—1 i isto od lanskega župnega zleta napredovalo ali ne. Zato pa je tudi dolžnost vseh narodnih Slovencev, da našemu Sokolstvu z mnogobrojnim posetom tega župnega zleta izkaže svoje simpatije, katere ono v polni meri zasluži. Naj manifestira naše ljudstvo s tem obiskom, da ve in zna ceniti ideje, katere zastopa Sokolstvo. Isto bode s tem spoznalo, da vidi naš mali, krepki slovenski narod le v Sokolstvu svoj cilj, svoj spas. Uvidelo bode, da je ono na pravem potu, na potu, katera jih •mora s smotrenim delom dovesti do cilja, ko postane meso in kri izrek: »Kdor Slovan, to Sokol«. Zatorej dne 23. julila 1911. vsi v Ajdovščino! Na zdar! Politični pregled. Poslanska zbornica se je včeraj se-šla. Otvoritvena seja je 'bila ob 11. dopoldne. V se|ni dvorani poslanske zbornice so bile galerije nabito spolne. Socijalni de-mokratje so prišli z nagelji, Vsenemci s plavicami, nekateri krščanski socijalci z belimi nagrji. Nekateri Slovani so prišli v narodnih nošah. -- Poslanci so skoro brez izjeme prisotni. Ko so prišli v dvorano ministri, jih ni nihče pozdravil, pa tudi -nihče izrekel kakega sovražnega klica. Ministerski predsednik baron Gautsch je prečital cesarski reskript, s katerim se sklicuje državni zbor, ter potem povabil najstarejšega posl. barona ;Pudisa, da prevzame predsedstvo in da pred vsem priseže. Baron Fuchs je prisegel, ter je potem imel govor, v katereim je izrekel željo, naj bi se v novi zbornici vsikdar spoštovalo pravico po načelu: Vsakemu svoje. Na to se je vršilo 'zaobljubljanje poslancev, ki so bili klicani po imenih, fcri tem je prišlo do malega incidenta, kate- rega je provzroGil Wolf, IkS je zaklical so-cijaffctoffi: Proč z rdečimi naigfljU : Slovensko-hrvatski klub. — 15, t. m. so se pod jDreldsedstvom dr, Šusteršiča zbrali poslanci S. L. S. in štirje dalmatinski pravaškii poslanci naDurna^u 4er so osnovali nov klub v avstrijski poslanski zbornici pod imenom: »Slovensko-hrvat-ska enota«. Izvoljeno, je »bilo začasno pred-sedništvo in ^icer predsednikom dr. Šu-steršič, podpredsednikom dr. Dulibič in dr. Korošec. Klub Šteje 24 poslancev. »Jugoslovanska zveza«. — Včerajšnje poročilo z Dunaja glasi tako-le: Včeraj in danes so se vršila pogajanja med jugoslovanskimi poslanci, ki niso členi »Hrvat-sko-slovenske zajednice« o uprašanjuos-nutja Jugoslovanskega kluba. Hrvatski in slovenska- primorski .poslanci: dr. Lagtnja, Spinčič, Mandič, dr. Kv-baf in dr. Gregorin so zastopali odločno stališče potrebe skupnega jugoslovanskega kluba, ki naj .bi obstojal iz treh skupin: »Hrv. slov. zajednice«, dalmatinskih poslancev, ki niso členi Zajednice in iz gori omenjenih 5 primorskih poslancev, prepnstivši posl. dr. Ravnrharju, da se pridruži kakor hospitanit eni ali drugi zadnje omenjenih skupin, ali pa da vstopi naravnost v skupni klub. v obliki, ki ,bo najbolj odgovarjala njegovemu posebnemu stališču. Skupine, iz katerih bi sestajal skupni Jugoslovanski klub, bi v vprašanjih, ki se tičejo potreb in žalitev po njih .zastopanih Volilnih okrajev, odločevale avtonomno, dočim bi v vprašanjih, ki se tičejo, skupnosti in nastopa proti vladi in drugim strankam in narodnostim po primeru češkega in poljskega kluba nastopale kakor parlamentarna skupina. Pri tem pa so naši primorski poslanci "aglašali, da so načelna uasprotstva med posamičnimi češkimi in poljskimi strankami, ki so takoj po volitvah soglasno spoznali potrebo skupnega nastopa na Dunaju, mnogo ostrejša, nego pri nas. ŽaRbog so gori omenjeni dalmatinski poslanci izjavili, da za sedaj ne morejo pristopiti taki zvezi, ker jim njih strankarske razjrnere tega ne dopuščajo; da pa ne izključujejo, da bi v bodočnosti vendar pristopili. Videči, da omenjeni dalmatinski poslanci polagajo večo važnost na svoje strankarsko stališče, nego na skupni nastop cele jugoslovanske delegacije, uva-žuje na drugi strani dejstvo, da zahteva politični položaj in izlasti združenje Nemcev, Italijanov, Čehov in Poljakov, brez ozira na strankarska stališča, nujno odločitev v gori navedenem smislu, in da so za to.smisel našli razpoloženje v »Hrv.-slovenskii zalednid«, so omenjeni primorski poslanci sklenili stopiti v pogajanja za ustanovitev take zveze, za sedaj v ožjem obsegu z izrecno izjavo, da bodo nadaljevali svoje poskuse: pritegniti v to eventuelno Jugoslovansko ztvezo tudi ostale jugoslovanske poslance, s katerimi hočejo ostati v prijateljskimi odnošajih. Tozadevna pogajanja se nadaljujejo. Turčija se pripravlja na vojno? — Vlada je poklicala pod orožje vse rezervne letnike do 45. leta. V ustaško ozemlje pošilja vedno nove voje. V Južni Albaniji se je ljudstvo vzdignilo • ter razglasilo splošno vstajo. Razne vesti, m Cešk! učitelji m učiteljice v Tr^tnj ~ S sinočniim braovlakomje iprispelfe poena, kar firiflfl QD v sre(l'n' mesta 1 ali 9 lepi na novo UUUU aS opremljeni sobi s prostim vhodom. Naalov pove naše upravništvo. Proda se izucen lovski oes star 2 leti. Naslov pove naše upravništvo. __ GflSflica žBlistanoVanTB iSs^TSS družini, ako mogočo pri vdovi z aotnauo hčerjoi ki }9 izurjena v šivanju. — Ponudbe na naše upravništvo pod šifro: „D. D." SI aUffllOtflm se odda v naiein dobroidoča I* dll|Uoltllll pekarna z vso opravo radi družinskih razmer. Kje, pove naše upravništvo. mešane stroke se odda takoj v najem. Kje pove naše upravništvo. Cliriha ičAa v kaki pisarni za časa počitnic 0'UtUD IMjG dijak IV. razreda realke. Naslov pove naše upravništvo. Trgovino t Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da^je-naš predragi oče Jožef Lazar, zidarski mojster in posestnik v Gojačah vsled hude nezgode nenadoma umrl dne 17. t. m. v starosti 71 let. / i Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 19. t. m. ob 2. uf? Rpp. OOJAČE, dne 17. julija 1911. ; i. . Jolefa, soproga. Jožefa novo«. Rudel, Franca poroč. Bolko, ličuri. Ljudmila, sirmha. Jranc,Ivan, Vcncel, Alojz??. sinovi. Lidija, Ivana, vnukinji. Brez drugih naznanil. .č^si&l?. Jrgovsko-obrtna zadruga'' v Gorici reg. zadruga z neomejenim jamst Aktiva. BILANCA za leto 1910. vom. Pasiva. Račun blagajne t Ootovine 31. decembra 1910 . „' posojil: Stanje 31. decembra 1910 . ,, vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1910 . „ inventarja: . Vrednost 31. decembra 1909 . . 5% odpis iz dobička za 1. 1909 dokupljen v I. 1910 na novo „ stavb: »Trnovskidom": Vred.31.dec 1909 K 390.000--! investicije v letu 1910 „ 31104| K 390-311*04 odpis iz dobička 1.1909_„ 8ir04| »Društveni domu: Vred; 31. dec. 1909 K investicije v letu 1910 „ 79.89801 1.476'93| K 81 374-94 odpis iz dobička 1.1909 „ __L874g4| »Hotel SUdbahri«: Vred. 31. dec. 1909 K 327.000-investicije v letu 1910 „ 14021-18| prenos iz računa za re-noviranje hotela, ki se je nahajal prej med posojil ...... . . K 51.025l6| K 392.046-341 odpis iz dobička 1.1909 „ 1 298-51 „ uprave stavb: »Trg. dom": zastanki na stanar. razsveč., čišč. itd, »Društ. dom8: „ „ „ amort. investiciji] »Hotel Sudbahn1*: zastanki na stanarini »Trgov, dom": predplač. oglje za central, kurjavo! „ naloženega denarja: Stanje 31. decembra 1910..... ©bresti: za leto 1910 zaostale obresti posojil » »1911 predplač. obresti reeskomptai » „ 1910 nevzdig. obresti vredn. listin upravnih troškov: za leto 1911 predplačana pridobarina Načelstvo : Fran Žnktersic, 66610 3330 63279 535 390747 83 4393 1585 395 541 37882 3911 986 22063 35 1913969 74 41150 — 63815 43 859747 ! 83 6916 j 23 3813 2955274 predsednik. Dr. Puc DinKo, Cigoj Anton, Klun Anton, Šubic Gregor, Poveraj Martin, K, .m/os Ivan. Račun deležev: Stanje 31. decembra 1910...... . „ hranilnih vlog: Stanje 31. decembra 1910....... Kapitalizovane obresti za leto 1910 „ tekoči: Stanje 31. decembra 1910....... „ reeskonipta: Stanje 31. decembra 19JO . . ... - „ bipoteciranili izposoji!: Stanje 31. decembra 1910 ... . „ prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 191 o....... ,, dividende: Neizplačana do 31. decembra 1909 • • • iz čistega dobička za leto 19t>9 . . . . Izplačana leta 1910...... •¦ ,, obresti: za leto 1911 predplačane obresti posojil . „ splošne rezerve : Stanje 31. decembra 1909....... dotacija iz dobička za I. 1909 .'.... „ posebne rezervne za izgube: Stanje 31. decembra 1909 . . . . - • ,, posebne rezerve asu izgiibe na iz-vršbenih realizacijah;: Stanje-31. decembra 1909 ..... dotacija iz dobička za I. 1909..... ,, pokojninskega zakladu: Stanje 31. decembra 1909 ....... dotacija iz dobička za 1. 1909..... „ zgnbe in dobička: Dobiček............... 1601716 < .5J976 261 225 486 168 f 42 !_20 "' 62 ; 87 81500 ! ¦500 I 2000 ; 1985 M5(«) 1000 5288 - 1653693 , OS 341165 .95 534716 14 293730 38 144 76 317 75 1853 86 82000 ~ 23564 30 3985 66 9500 — 5314 »'50 Križnic Anton, Draščik Karol, Elija Čuh, Nadzorstvo: 0r. Karol Podcjornik, predsednik. Dr. LeupuščeK Josip, Kocjančič Franc 2955274 38 Šavnik Anton, Josip Žilih, KoritniK Anton. J^ oži d ar j^ožič, pek in sladčičar -5 Sv. Lucija ob Soči- sprejema naročila na vsakovrstna pe- | < iva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila naročila ter zagotavlja točno postrežbo in jako nizke cene. Sladoled. Sladoled. Tekoči širni izvleček, širni prašek, širni podstavki, barvilo za sir in surovo maslo izborne kakovosti —-razpošilja po nizki ceni: » Diljem Bager, Kufstein - Tirolsko. Dobro računale! ¦ in prav izvolile so one gospo- ! I dinje, ki uporabljajo kot pri- ' ^^^H datek za kavo v svojem go- ^^^B spodinjstvu ¦ »pravega :Francka: s kavnim mline- ¦ kom" iz zagrebške tovarne. — Ka- ¦ kovost „pravega :Francka:" se je j mnoga desetletja kot najbolj ugaja-I joča, njegova izdatnost kot naj- krepkejSa izkazala. Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajerijem aH s preoblože-njem želodca, z zanZitjem slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jcili alt z nezmernim življenje n kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebava ¦H zasliženje, se priporoča tem potom dobro domaČe sredstvo, čegar blagodejni vpliv se je preiskasil že več let. In to je SMF" Hubert Ullriclt-ovo zeliščno vino. *W21 To zeliščno vino je izdelano \z izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nereduosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo želodčne bole/ni žo v kalit. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kokanje. žganje, napibnjc-nost. bljnvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. ; Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, ntripanje. srca, slabo spanje, kakor tadi nabiranje krvi ? jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z /.eliSČnint vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebno stvari iz želodca iti čceves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui- c I »Hrtet so P? navat'i posledice sUbe prebave, pomanjkljivo krvotvoritve i« bolnega 3IOI/U3I stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : Gorica, Kormin, Gradišče, Roinans, Ajel, Campoioago. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Červinjau, Ogej, FiumičeJ, Gradež, Sežana, Vipava, Postojn«, Trat, Milje itd., kakor tudi v vseh dragih manjSih in večjih krajih Goriško-Gradiščanake v lukariuh. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. == Svari se pred ponarejanjem! ===== Zahtevajte izrecno w- flubei* ^llricb^^o -*¦ Zeliščno vino. Mojc zeliščino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino malaga 4."i0.0. vinski itrkljaj 100.0, glicerina 100.0, črno^no 240.0. sok jerebiko iS0.0. čreSnjev sok 320.«», aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. | PALMA BREZ bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijeul PODPETMKl najvažnej§i de! moderne higijene. Oni omogočujejo Uho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetnrki so ne* prekosljtvi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. o