Štev. 23. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: *a celo leto K 240*— *a pol leta K 120 — v upravi stane mesečno k 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva UiedniSto ui (prevrnitve • kb-p)tsr|evi mici Itn. 8 — felifoR erednlštvs Ste« 30 — reiafus =s= upmnlitiu itn 328 ** OENE PO POŠTI: za četrt leta K 50 — ta en mesec K 20*— Posamezna številka stane K 1*40 Uspehi paroira£®ig po-II tihe. Malo je manjkalo, da današnje »Jutro ni izšlo s črnim robom. Iz Sofije ali iz Rima se namreč oznanja tužna vest, da se namerava bolgarski kralj Boris zaročiti z italijansko princeso Jolando. Belgrajski Porodici se tudi zdi za malo, da ie min. predsednik Bonomi po naročilu Anglije povabil na gospodarsko konferenco v Genovo tudi Bolgarijo. Vsaj gospoda Pasica m bil moral prej vprašati. Iz vsega tega sklepajo demokratski prirepniki belgraj-skega velesrbskega kurza, da Bolgarija plove po sledeh italijanske politike, kar Pomeni toliko, da je in ostane naša sovražnica. , , Recimo, da je tako. Kdo pa je tega tP^v? Nemčija se dan za dnem bolj pribli-^J® Rusiji. Kdo je tega kriv? Nihče drugi Dego politika onih držav, ki hočejo svojo zmago izkoristiti do zadnje možnosti. Če 1)1 dr. Beneš sledil taki politiki šovinistične Maščevalnosti, bi nikdar ne prišlo do poli-hcnovojaške pogodbe niti z Avstrijo niti s Roljsko. Toda Čehi znajo pozabiti in ne vodijo politike s srcem, ampak s trezno Pametjo. Drugače porodica v Belgradu, ki 8e ravna po Parizu. Ona ne pozabi tisočletnih sporov med balkanskimi rodovi, °na ni odpustila ne Bolgarom ne Albancem. Ona obremenjuje s svojimi političnimi računi celo državo, ki ni več srbska, ampak jugoslovanska. Ona sanja menda še danes o Dušanovem carstvu, ko se na ■Vsem svetu najmanjši narodi osamosvoiu-jejo in zahtevajo svoje pravice. Poslanec Sušnik je v svojem zadnjem govoru opozoril na makedonsko vprašanje. In s celim košem takih aktuilnih in perečih notranjih ^rašanj tira beigrajska porodica impe-ri*Ustično politiko. . Njej ni zadosti, da je Bolgarija bila ?° tal ponižana, da nima armade, da jo komandira medzavezniška komisija, da so P odvzeta vsa obrambna sredstva, da je okrnjen njen teritorij tako na zapadu kakor na jugu, da nima izhoda na morje, da sploh čudo, da še diše, da hočejo iz bolgarskega trpina iztisniti še zadnji groš, da ga delajo odgovornega za grehe vseh bjogovih kraljev, počensi od Samuela. In ce so se zdaj velesile premislile, pa hočejo bopram Bolgariji ubrati bolj dobrohotno Politiko, pa se beigrajska porodica kremži ^ njeni demokratski privrženci preko Save P zvesto sekundirajo. Na koga pa naj se Bolgarija nasloni, ako ne na Anglijo in Bolijo, ko pa od Jugoslavije nima pričakovati pomoči? Ali bo gospod Pašič v Genovi Predlagal, naj se Bolgariji reparacije odpustijo ali pa vsaj znižajo? Dr. Beneš bo najbrž za to, Pašic pa ne. Bolgarija je že davnej iskala prijateljskega stika z nami; Bašič je njene delegate ob pogrebu rajnega kralja Petra odklonil. Bolgarija se kljub temu trudi dalje, da se srbsko-bolgarski ®Por enkrat za vesele j pokoplje; Pašič iz-luvlja, da hoče še dvajset let počakati. Bolgarija je opustila vsake intrige na Balkanu, Belgrad jo sumniči, da je danes Bolgarija glavni element nemira na Balkanu! Kakor da Bolgarija intrigira v Albaniji! Vse velesile priznavajo lojalno in miroljubno politiko Bolgarije, dočim je naša diplomacija morala v tej zadevi slišali od otrani Anglije javno jako težke očitke. Če Pa v Makedoniji ni miru, je to pripisovati lzjemnerau stanju, ki ga tam vzdržuje naša vlada in miru tam tudi ne bo, dokler se korenito ne izpremeni kurs v Belgradu. Naj se naši demokratski listi ne boje, da bi Bolgarija kaj izgubila z zaroko svojega kralja z laško princeso. Bolgarija kljub temu ne izgubi niti simpatij Anglije niti simpatij češkoslovaške, ki vodi malo antanto. Angliji je kaj mar, s kom se zaroči kralj Borisi Anglija hoče obvladati vso yečno pot od Rotterdama po Renu, Meni m Donavi do Črnega morja. Zato hoče mir ^ vseh državah tega velikanskega obrečjn. Vsa parop lovna društva na Do-navi, počenši od bivše d u n a j -ske »Dampfschiffartsgesell-8caft« do rumunskih so danes v angleških rokah! Ne 80 % vseh akcij, ampak vse! In zato bo Anglija delala ua to, da se strnejo srednjeevropsko in balkanske države v mirovni gospodarski blok. V tem bloku pa bo Bolgarija igrala važno vlogo. In zato bo morala potodica svojo politiko prej ali slej popolnoma revi- dirati, kakor bo morala enkrat tudi Francija revidirati svojo politiko napram Nemčiji. Tukaj ne pomaga nič — odločil ne bo Pašič ne njegov demokratski podrepnik Pribičovič, ampak gospodarske potrebe Evrope, od katerih je odvisen tudi kurs našega dinarja! Mvateftna vlada — sftc&idenioiira&ii Belgrad, 28. januarja. (Izv.) V političnih krogih se govori, da namerava imunitetni odbor na pritisk demokratov poklicati v parlament namesto komunističnih poslancev dr. Lemeža in Korena dva socialdemokrata, in sicer bi prišla v poštev prof. Fa-vaj in Nachtigal. Te vesti se v vseh krogih najrazličnejše komentirajo. Trdi se, da je to ojačen je socialdemokratov v zvezi z nji- hovim zadržanju ob priliki glasovanja za ustavo. (Kakor znano, so socialdemokrati takrat sklenili z vladnimi strankami pogodbo, da bodo v slučaju potrebe glasovali za ustavo. Prvo plačilo 'za to je bilo imenovanje Kristana na mesto upravitelja Fridrilio-vilv posestev, drugi obrok za bo to imenovanje.) ®iitsa?8fe angleških ftBSIssrjsu. London, 27. jan. (Reuter.) Delavci v plavžih in strojnih tovarnah so s 50.240 proti 35.525 glasovom odklonili dogovor, Im mm IM Pariz, 27. jan. Diplomatski urednik Agencije Havas pravi, da izdeluje finančno ministrstvo zakonski načrt, po katerem naj bi se Avstriji dovolil kredit za konsolidiranje avstrijske krone. Posojilo bi bilo zavarovano s carino, ravno tako kakor predujmi, ki jih namerava dovoliti Avstriji Anglija. ffelsfea ® Srednji SSsae-rifei. Pariz, 27. jan. (Havas.) Po vesteh današnjih večernikov je med Mehiko in Guatemalo nastalo vojno stanje. PolisMa in Rraiia. Varšava, 27. jan. (Brezžično.) Med Poljsko na eni in Rusijo in Uki’ajino na drugi strani se v kratkem začno v Varšavi pogajanja za sklepanje trgovinskih pogodb. M poslanca. Belgrad, 28. januarja. (Izv.) Ker je bil včeraj v Belgradu praznik Sv. Save, ni bilo seje parlamenta in odborov in so bili tudi vsi uradi zaprti. V kuloarjih parlamenta se je zato prav mnogo razpravljalo o govorih poslancev povodom vladne deklaracije. Od govorov opozicionalnih poslancev je vzbudil največ pozornosti govor poslanca Sušni-k a, ki je bil temeljit odgovor na Pašičev referat o zunanji in notranji politiki. Od govorov vladnih poslancev pa se je mnogo razpravljalo o govoru posl. Ljube Jovanoviča, za katerega se je dosedaj mislilo, da je v ozki zvezi s Protičem. Njegov govor je pri opoziciji naletel na ostro kritiko, dočim so predvsem demokrati z njim zelo zadovoljni. S svojim govorom je Ljuba Jovanovič izgubil vsako zvezo z opozicijo, bodisi v parlamentu, bodisi izven parlamenta. Govori se, da je nastopil zato v tem smislu, ker ga na to veže dogovor s Paši-čem, ki mu je obljubil, da dobi ob prvi še- ki so ga sklenili njihovi zastopniki v novembru in ki urejuje, delo in nadure med delodajalci in delojemalci. London, 27. jan. (Reuter.) Finančni odsek kabineta ima danes popoldne sejo. Predsedoval bo najbiže ministrski predsednik Llovd George. Verjetno je, da bo ustreženo avstrijski prošnji po posojilu dveh in pol milijona funtov za sanacijo avstrijskega gospodarstva. stavi nove vlade kako važnejše ministrsko mesto. (Mi se gospodu Jovanoviču nič ne čudimo; saj se je on — buržuj — take načelnosti lahko nalezel pri socialdemokratih.) Vodstvo S, L. S. za Ljubljano vabi na SMOD volivcev in somišljenikov Slovenske Ljudske Stranke, ki se vrši v nedeljo, dne 29. januarja 1922, ob 10. dopoldne v ve- — liki dvorani UNIONA. — Dnevni red: Poiitični in gospodarski položaj ljudstva v državi in občini. — Poročajo občinski svetovalci SLS in narodni poslanec Sl.S za Ljubljano. SOMIŠLJENIKI, UDELEŽITE SE SHODA V OBILNEM ŠTEVILU! IMENOVANJE JUGOSLOV. ŠKOFOV. Belgrad, 28. januarja. (Izv.) Glede zasedbe nadškofijskega mesta v Sarajevu in škofij v Dalmaciji in Vojvodini še ni sklenjeno ničesar definitivnega. Kar se tiče sarajevskega nadškofa, bo najbrže imenovan dr. Šarič, s katerim je zadovoljna tudi vlada. Glede ostalih pa sc imenujejo razni kandidati. BrezglacBsI Mamssgi gospodarstva. Te dni smo čitali v listih izjavo ministra za promet, v kateri je odgovarjal na neko interpelacijo o zastoju prometa v naši državi. Med drugim se je visoki dostojanstvenik, gospod minister izgovarjal z dejstvom, da imajo 6000 železniških voz na razpolago brezstanovanjci, takozvani vago-narji in da trpi država vsled tega letno nič več in nič manj kot 40 milijonov dinarjev. Ogromna vsota! In ko bomo uvideli iz sledečih vrstic, da so ti milijoni vrženi naravnost v gnoj, — potem šele bomo izprevi-deli, kako malo smisla imajo naši državniki za smotreno gospodarstvo ter za pametno socialno politiko. Tri leta že lajnamo in lajnamo o pe-rečnosii stanovanjskega vprašanja, o va-gonarjih, kletarjih, o jetiki in o nemoralnosti delavskih stanovanj, in komaj smo prignali svojo pesem tako visoko, da so gospodje od vladnih miz priznali načelo, da morajo zasebna podjetja zidati za svoje obratovanje in za svoje službeno osobje stanovanjska poslopja. Odkar je odšel s socialnega poverjeništva dr. A. Gosar, so se milijonarjem pomirili napeti živci. Njim za enkrat še ni treba zidati lastnih hiš. — Denar, naložen v raznih zavodih naj jim rajši prinaša mastne dohodke brez dela, 7. njim se lahko za zabavo kaj pošpekulira v svrho »zaslužka«, sami pa stanujejo za malenkostne cene v tujih hišah, na škodo ubogih delovnih slojev, ki zmrzujejo po vagonih in podstrešjih ter si nakopavajo su-šico — sebi i svojemu bledemu zarodu... Kljub temu, da smo neštetokrat poudarjali v časopisih, na shodih, v resolucijah na vlado, da naj država na eni strah! zida poslopja za svoje urade in uradnike, na drugi strani pa s kreditom ali brezobrestnim posojilom pomaga zidati šibkejšim slojem enodružinske hišice, se ni zgodilo nič —, pač: ljubljansko poštno ravnateljstvo je kupilo Virantovo hišo in pregnalo ter še preganja privatne stranke iz nje. Na vse naše klice so odgovarjali od urada do ministra enoglasno: Denarja ni. In če država nima, ne more! Žrtvujte! Ko žrtvujete za državo, žrtvujete zase! In obmolknile so množice češ: Ge li, ni ... A sedaj pride sam gospod železniški minister in pove, da je država na leto ob 40 milijonov dinarjev samo zato, ker stanuje toliko in toliko naibednejših v 6000 vagonih, ki so tako seveda odvzeti prometu. In sedaj bodo prišle množice in rekle: Lahko bi pomagali, a nočete, ker nimate srca za nas, ker nimate socialnega smisla, ker vam ni niti za državo toliko, kolikor za lastne žepe. Za 40 milijonov dinarjev bi se ; dala v Ljubljani n. pr. bistveno omiliti sta-I novanjska mizerija. Za ta denar bi si bila država lahko postavila hiše za vse svoje urade in uradnike, vagonarji bi prišli do ' stanovanj, vagoni pa bi tekli po progah in ! vršili svojo pravo dolžnost, smoter in cilj. i Tako pa ni ne stanovanj, ne vagonov, ne j odpomagano nič, marveč 40 milijonov di-S narjev je vrženih naravnost v smeti in to 1 lani, predlanskim, letos bo vse prav tako, SO letnica nfelfclii Jote!« Plečnika. Dne 23. t. m. je praznoval 50 letnico svojega rojstva eden najodličnejših sinov našega slovenskega naroda: arhitekt Jožef Plečnik. Jožefa Plečnika pozna bolje nego lastna domovina Evropa. To pa zato, ker je bila tako dolgo zasužnjena Slovenija preborna, da bi bila mogla nuditi zadosten delokrog njegovemu velikemu duhu. Zato je šel Jožef Plečnik — kakor večina naših velikih mož — v tujino, našel kasneje bratsko gostoljubje pri bratih Čehih, ko pa ga je osvobojena domovina klicala nazaj, je takoj sledil njenemu klicu. Sprejel je mesto rednega profesorja na ljubljanski tehniški visoki šoli, ki se lahko ponaša, da ima v njem enega največjih sedaj živečih slovanskih arhitektov. Jožef Plečnik je bil sin priproste, a vzorne ljubljanske obrtniške družine. Oče mu je bil mizar in pri njem je hodil Jožef v uk. Kot izredno nadarjen dečko je dobil deželno podporo, da je šel na obrtno šolo v Gradcu. Od tod je šel na Dunaj kot risar. Tu je imel dovolj prilike, da se nadalje izobražuje v arhitektonski umetnosti. za katero je ves gorel. Vstopil je na akademijo, kjer ga je veliki Wagner tako cenil, da mu je prepuščal velik del svojih naročb. Tako je vstopil v javnost in si jo takoj osvojil. Prepotoval je Italijo in Francijo, nato pa na Dunau otvoril svojo lastno delavnico. Zgradil je mogočno Zacherlovo hišo na Dunau, nato pa se popolnoma zakopal v ustvarjanje načrtov verskega značaja: za cerkve, oltarje, nagrobne spomenike itd. Toda materialistični svet za tem ni popraševal in za Plečnika so se začeli težki časi. Sprejet je bil le njegov načrt za j cerkev sv. Duha na Dunaju. L. 1911 so poklicali Čehi Plečnika na i umetno obrtno .šolo v Prago. Tu si je takoj j osvojil srca mladine in celega naroda in dvigal se je v svoji umetnosti in svojem položaju više in više. Časopisi so pisali o njem in s spoštovanjem je zrla nanj vsa Evropa. Ko je na Dunaju umrl Wagner, ga je profesorski zbor trikrat soglasno izvolil j /.a njegovega naslednika, a dunajska vlada izvolitve ni potrdila. Ponudili so mu odlično profesorsko mesto v Nemčiji, a Plečnik je iz hvaležnosti do Čehov odklonil. Leta 1919 je bil imenovan za profesorja na umetniški akademiji v Pragi ter je izvršil preuredbe na praških Hradčanih in v gra- ščini Lany, kjer prebiva predsednik češkoslovaške republiko. Danes imamo Slovenci našega Jožefa Plečnika med seboj; osvobojena domovina mu je mogla ponuditi mesto, ki mu je ravno. Naj bi bil dolgo dika naše tehnike in živa priča naši mladini, kaj zmore nadarjenost, zvezana z vstrajnostjo in značaj nostjo! Bratova tajnost. “ Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R. (Dalje.) Sunkoma je izpregovorila te besede in v naslednjem trenutku je bila.že zunaj. »Kaj ima vendar?« je vprašala starka. »Poglej, Meggy, kam gre!« Meggy je stopila na hišni prag in gledala za Dunstanovo materjo. Videla je, kako je hitela proti vraščini lorda Gold smith. Oskrbnik Hugo Peadock je sedel v udobno opremljeni sobi in kadil. Bil je srednje velikosti, kakih štiridesetih let. Kratki, rdečkasti lasje so mn pokrivali precej veliko glavo, na obrazu so gospo- drugo Jelo Uidi vse dotlej, dokler sc delovno ljudstvo ne otrese človeških pijavk, ki sesajo v imenu države in narodnosti ljudstvu kri iz telesa in mozeg iz kosti. — Ta dan pride. Na nas je, da približamo njegovo zarjo —. DANAŠNJA PREDBORZA. Ziirieli, 28. jan. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Budimpešta 0.72, Berlin 2.00, Italija 22 75, London 21.77, New-york 513, Pariz 42.05, Praga 9.90, Dunaj 0.14, Zasreb 1.65, Varšava 0.18, Holandsko 188.25, avstr, krone 0.08. Zagreb, 28. jan. (Izv.) Kurzi na današnji predborzi: Budimpešta 44.25, Berlin 152 (denar), blago 152.50, Italija 13.50, Newyork 303, Praga 595. politični dogodki, -f- Smolrcn boj Slovakov za samoupravo. Poslanec Hiinka je stavil danes v parlamentu predlog za izpremembo ustave v smislu zahtev slovaških samoupravašev, po katerem bi ostale skupne zadeve predsednik republike, armada in denarstvo — Slovaška pa bi imela lasten deželni zbor, ki bi avtonomno odločeval o vseh ostalin panogah uprave, posebno o šolstvu in sodstvu. Slovaški vojaki bi služili samo na slovaškem ozemlju. Zakoni, ki bi jih odklonil dež. zbor, naj bi ne veljali. Predlog pride na dnevni red v prihodnjem zasedanju parlamenta. (Pri nas pa besediči Sv. Pri-bičevic, da >turškega« vprašanja sploh ni! — Op. ur.) Drugo poročilo iz Prage pa veli, da se nameravajo združiti v enoten samoupraven biok vse slovaške pol. stranke, ki bi ne odnehale prej, dokler ne dosežejo svojega programa. 4- Tudi Francija »ljubi« Avstrijo, kakor samo eebe. Avstrijski poslanik Eich-holf je posetil francoskega ministrskega predsednika MiHeranda. Predsednik je slovesno izdavil, da razume smrtni boj Avstrije, da uvideva nujnost pomoči zanjo, katero ne zahteva samo prestiž srednje Evrope, marveč — Francije same še posebej Zaradi tega je iz lastnega nagiba pospešil akcijo svoje vlade v tem smislu, ki bo sledila neposredno. — Včeraj torej Anglija, danes Francija. Anglija ponu,a Avstriji denar, da si jo gospodarsko podvrže, da bi imela v slučaju združitve z Nemčijo tudi aad rajhom svoje terjatve in ugodna tla za — kompenzacije, Francija pa uvaja hitre akcije, ki obstoje najbrže v tem, kako za dogleden čas preprečiti združitev Avstrije s poraženo Nemči.o, ki se je Francija tako grozno boji. Versajlski mir dela težke vesti! In jih bo delal še, ker ljubezni, ki ne izhaja iz višjega, v višjem in radi višiega deja, marveč le radi samega sebe, pravimo v navadnem življenju — egoizem. In ta pretepe prej ali slej vedno tistega, ki ga je takrivil. -f Kral evina SHS neposredno pred rešitvijo. — Belgrajski presbiro poroča dne 27. jan., da je minsiter za zunanje zadeve imenoval komisijo, ki naj izdela državni ceremonijal v sledečih točkah: 1, splošne odredbe ceremoniala, 2. čin poslanikov, 3. čin domačih dostojanstvenikov, 4. čin vojaških odposlancev napram diplomatskim uradnikom, 5. nošnja obleke, 6, nastop službe novega ministra za zunanje stvari, 7. sprejem tujih diplomatičnih zastopnikov, 8. proslava narodnih in državnih praznikov, 9. spremstvo in sprejem Njegovega Veličanstva kralja, kadar potuje v državi in inozemstvo. Bojda se bo izpremenil tudi dvorni ceremonijal. — Tako bo naša država sestojala iz samih ceremonijalov, kar ni sicer nič novega, ker to, kar dela vlada v Belgradu, ni nič drugega, kot ena sama — velika ceremonija. Ali bo sedaj rešen demokratizem in grozeči gospodarski polom naše države, je drugo vprašanje. Iz vsega pa je razvidno, da produktivnim slojem v naši državi še dogleden čas ne bo cvetel regrat, kaj šele rožice... Potem darile globoke poteze, njegove sive, begajoče oči so izražale lokav, potuhnjen značaj. Sedel je v usnjatem naslonjaču, noge so mu bilo stegnjene po rujavi lisičji koži. Hugu Peadoek se ni godilo vedno tako dobro. Še pred osmimi leti je krošnjaril po deželi a knjigami, biti je moral zadovoljen z borno hrano in vesel je bil, če je prihranil par šilingov, da je za silo popravljal staro kočo, ki jo je podedoval po svojem očetu. Nekega dne se je pa zgodilo nekaj izrednega, njegove razmere so se na mah izboljšale. V bližini mesta Kennvgal je bilo neko posestvo, katerega lastnik je bil angleški lord. Pravi lastnik jo umrl in mladi lord Goldsmith je prišel posestvo pogledat in je tam nekaj tednov tudi ostal. Eno uro od g> ajščine ie bilo in lord se je peljal z vozom po slabi poti; kolo se mu je zlomilo in za dobil je precejšnje poškodbe. Ta nesreča se je zgodila ie par korakov od Hugo Peadoekove koče. Ta se je s svojo krošnjo ravnokar vrnil in slabe volje je sedel med mrzlimi stenami svoje podrtije, kajti topot pa bo prišel ljudske »ceremonijal«, ki bo dejal: »Dol z hazardnimi igralci naše države!« + Masarik potuje. Predsednik Č. S. R. Masarik bo odpotoval najbrže sredi aprila t. 1. v London in Pariš. Na povratku bo obiskal tudi Bruselj. Njegovi poti pripisujejo politični krogi velik pomen in ga spravljajo v zvezo z obiskom belgijskega kralja v Pragi. — Pri nas bodo delali pa državni — ceremonijel . bi bili naši železničarji zadovolni. Jaz pričakujem od g. ministra, ki je zdaj prevzel ministrstvo saobračaja, da bo v tem oziru storil vse, kar je mogoče; poznam ga, da je naklonjen železničarjem, in mislim, da bo v tem oziru tudi izvršil svojo dolžnost. Da boste videli, kakšne so razmere pri posameznih direkcijah, naj omenim sa* mo to, da od zagrebške direkcije direktno uhaja,o inženirji. Nek inženir mi je pred kratkim pripovedoval, da gre iz žeezniške službe, in da jih gre za njim še kakih šest ali sedem. Če pomislimo, da je že danes n* nekaterih železnicah prišlo tako daleč, da morajo takozvani prožni mojstri izvrševati inženirske posle, potem je izgled za bodočnost jako temen. Naše železnice bod° prišle do tega, da ne bodo imele kvalificiranih inženirjev, da bodo morale vsled te-ga tudi ustaviti ves železniški promet; JaZ sem vprašal dotičnega inženirja, zakaj gre od železnice, in on mi je odgovoril: »Ra*' mere so take, aa za človeka, ki hoče de' lati, ki hoče imeti red, tam ni obstanka.« Če je to resnica, potem je to na hujša krt' tika, ki jo more kdo izreči o naš; železni' ški upravi. Želeti bi bilo, da se to kolikor mogoče hitro popravi. Železničarji čakajo že dolgo časa fli službeno prajSmatiko, ki ureja razmere tnei železničarji in železniško upravo, ki natančno določa dolžnosti in pravice posameznih ljudi pri železnici, ki določa tudi njihove dohodke itd. Taka službena pragmatika )e nujno potrebna in treba je, da se kolikor mogoče hitro izda. Toda ta pragmatika naj se nikar ne napravi tako. da bi železničar1 žno ne bili zadovoljni. Samo v sporazum111 z onimi, ki opravljajo ležko železniško sli»' žfco, naj se napravi ta pragmatika, ako ho* čemo, da bo imela oni uspeh, ki je nuj#*1 potreben za razvoj železniškega vprašanj®' Opisal sem položaj naših železničar' jev in Vam povedal nekatere stvari, ki s deco, za šolanje svojih otrok. Naenkrat so se i?m pa te podpore ukinile. Toda ne samo, da so se jim le podpore ukinile, mar. več se je celo zahtevalo od n ih, da morajo pri svojih slabih plačah in neznosni draginji plačevati nazaj dotične podpore, tako da mora marsikak železničar plačati nazaj po 300 K m še več mesečno, ko nima niti toliko, kolikor nujno potrebuje za preživljanje sebe in svoje družine. Na ta način. gospodje, je absolutno nemogoče, da dokaze. Prišlo je do tega, da danes tiče železnice na mrtvi točki. Kdo .e temu kriv? Krivo je to, ker nimamo strokovnega železniškega ministrstva, temveč mešanico političnih avanturistov, porodic, ki nima,o niti najmanjšega pojma o organizaciji želez-niškega obrata. Naj bo to merodajnim či-niteljem opomin. Ne mislile, da je železnica objekt, s katerim se da politično barantati, Čital sem v »Slov. Narodu«, da nimamo železniških strokovnjakov, da jih g. Pa-šič lahko z luč,o po dnevi išče in ne bo jih našel. Mi pa povemo, da je mnogo izvrstnih železniških strokovnjakov v Jugoslaviji in posebej v Ljubljani. Pravijo, da je v prometni mizeriji edino južna železnica izjema. Po vsej pravici! In zakaj? Zato, ker so pri užni železnici železničarji — ljudje, ki jim je delo in dobrobit službe na srcu, ljudje, ki so vzgojeni v dobri disciplini; uprava je vsaj deloma človekoljubna, ki kolikor toliko upošteva težnje svojega osobja. Moderna švabska šola ni bila ravno slaba. Tudi pri državni železnici imamo y tej šoli vzgo ene železničarje, a ravno teh političnih razlogov nočejo videti in upoštevati. Edini, ki morejo pomagali železniški katastrofi, so železničarji sami. Vlada, zagotovi železničarjem življenjski obstoj, plačaj jih za njih sila težko službo kakor se spodobi. Železničarji, kurjači, premikači ali zavirači, ki upravi ajo živinsko težko službo, morajo z mesečnim prejemkom 2400 Kf redko do 3000 kron prehraniti se-“ei ženo in 2 otroka. To je nemogoče. Te-Zak = ključavničar, ki ima za obed dva pe-eena krompirja s soljo; kurjač, ki se koplje v znoju in pade vsled slabosti pred ognje-*}° peč kakor izžeta citrona — skelet v dveh cunjah; premikači, ki hodijo v razdanih čevljih, zavirači, ki so brez kožuhov, sestradani uradniki — ti so katastrofa 2a železnice! Se enkrat, vlada, daj nam trpinom za naš težki trud pošteno plačo, zagotovi nam življenjski obstoj! Ali smo mi, železničarji tako postopanje zaslužili? Mi, ki se s ponosom trkamo na prsi — edini mi, mi železničarji brez razlike strank, ki smo bili pijonirji Jugoslavije, ki smo opravljali za časa preobrata nadčloveško naporno službo, bili obstreljevani in napadani od valovečih armad; mi, ki smo tvegali vse v obrambo domovine, — med tem ko so današnji velepatrijot e ropali, verižili in uganjali prgije. Ne, tega mi pošteni železničarji nismo zaslužili! Javnost vedi, da je kata-8\rofa neizogibna, če se razmere ne izpre-^ne. Ždezničar. Snevni dogodki — Volitve v okrajni šolski svet za sodni okraj Ljubljana okolica. Pri včerajšnjih volitvah v okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je bil s 53 glasovi izvoljen Josip Oražem iz Most pri Ljubljani, za namestnika pa Valentin Babnik, župan v Št. Vidu nad Ljubljano. Kandidat samo.toj-B*h župan Peršič iz Želimelj je ostal s 31 glasovi v manjšini. — Varujte se ovaduhov! Z več stran? 2 dežele prihajajo poročila, kako bu.no cvete zadnje čase pri nas ovaduštvo. Zgleda kakor da so se zlasti nekateri demokratski učitelji posvetili temu nečednemu in uma-2&nemu poslu. V občevanju z našimi ljudmi kažejo prijazno lice, pazijo pa na vsako besedo, ki bi se dala po svoje z a v i t a izrabiti kot ovadba radi žaljenja kralja, kraljevega roditel a itd. Cela vrsta slučajev ®&m je znana, ko so demokratski učitelji Povzročili kazensko ovadbo in kazensko preganjanje zoper naše ljudi zaradi kake na sebi popolnoma brezpomembne opazke, v kateri se demokratski ovaduhi v svojem bizantinskem klečeplaztvu našli kako žaljivo ost, ker so jo iskali. Niti med voino °vaduštvo v naših krajih ni bilo v takem bujnem cvetju kakor danes. Bodite torej v svojih izjavah vedno previdni, desetkrat Previdni pa bodite, ako je v vaši družbi d e-mokratski učitelj. — Sporazum med stavci in tiskar-narji. V Zagrebu so se te dni uspešno zaključila dolgotrajna pogajanja med grafičnimi dclavci in delodajalci. Nova tarifa stopi v veljavo 1. februarja t. 1. • ' —- Tržič. V našem Domu je predaval minoli ponedeljek o delavski zbornici in n enih nalogah zbornični zastopnik Ivan MaerSič, Predsednik prosvetnega odbora Se je spominjal velikega papeža Benedikta 'a orisal na kratko njegovo mirovno delo, kaplan Milavec je podal nekaj važnejših časniških poročil minolih tednov. -— V ponedeljek bo predavanje o pesniku Simon Gregorčiču z ozirom na bivšo 15 letnico ®mrti njegove. Predaval bo to pot Anton Dobrin iz Tržiča. Vabimo k obilni udeležbi. -— V nedeljo je dramatični odsek uprizoril Mcškovo »Mati«. — Na Svečnico zvečer se bo uprizorila burka »Davek na samce«, p — Iz Tržiča, Društvo sv. Jožefa je jmelo v soboto 21. t. m, letni občni zbor, ki je podal račun o delu preteklega leta. »teje do 250 članov in Članic. Imelo je veliko predavanj o raznih predmetih, prire- dilo 17 iger in orlovsko akademijo. Umrla sta 2 člana; Niko Ahačič in Miha Brešar. Tajnik omenja velikih ležkoč in šikan, ki jih je imelo društvo v zadevi novih predpisov glede vstopnic itd. Blagajniško poročilo izkazuje prometa nad 30.000 K. Večja vsota se je izdala za napravo novih kulis, ki jih je izvršil slikar Bradaška, dalje za poslikanje dvorane, za drva in električno luč. — Ženski odsek je imel 9 sej in šteje J06 članic rednih in podpornih. Sprejetih je bilo več jako umestnih predlogov, ki bodo, če se izpolnijo, visoko dvignili ugled in veljavo društva, ki obha a letos svojo petindvajsetletnico, ki se bo slovesno praznovala. Prvi predsednik društva je g. učitelj Vider. V odboru so strokovni učitelj g. Pečjak, g. učitelj Vončina, predsednik JSZ M. Slapar, član delavske zbornice Ma-jeršič in nekaj dosedanjih odbornikov. — Občni zbor Jugoslovanske strokovne skupine se je preložil na mesec majnik. — Novice iz Hrastnika. (Dvojna mera. — JDSarski shod.) Tukajšnja demokratska narodna čitalnica je bila vsled slabega vodstva prišla na kant in so jo morali zapreti. Obenem so pa narodnjakarji na ge-rentski sosvet v Trbovljah vložili prošnjo za podporo. In res jim je gerentstvo dovolilo 1000 K podpore in vrhu tega jim je naklonilo vse knjige, ki so jih zaplenili po nemških knjižnicah. To je opogumilo tuui Slov. kat. izobraževalno društvo v Hrastniku, da istotako prosi za občinsko podporo svoji knjižnici, ki jo pravkar snuje. Toda proti svojemu pričakovanju je dobilo odgovor, da namerava občina sama v doglednem času ustanoviti veliko javno knjižnico. S podporo torej ni nič. No, ta dvojna mera gerentskega sosveta našemu društvu ni vzela poguma in bo kljub temu ustanovilo lastno knjižnico. Zapomnili si pa bomo to postopanje. — Tukajšnji JDSarji so minulo nedeljo sklicali shod, na katerega so povabili svoje prve glave: dr. Kukovca, dr. Kramerja in Ivana Kebka za obrtnike. Prostor za shod je dal Josip Dolinšek, ki je prišel na konja z delavskimi žulji. Delavstvo si je o tem napravilo svojo jasno sodbo. — Državni premogovnik v Zabukovci pri Celju. Rudarji iz Zabukovce nam pišejo: »Naprej« je te dni napadel našega tovariša Uranieka. Ta je socialistom zato tako zelo v želodcu, ker vedo, da mu vse nesocialdemokraško delavstvo popolnoma zaupa. Zahtevamo, da socialisti prenehajo s svo.imi napadi nanj bodisi v čakalnici bodisi drugod. V to svrno se bomo obrnili tudi na višjo rudarsko oblast Socialisti naj raje Uran eku plačajo pot v Velenje za vinarsko zadrugo, in sicer takoj in toliko, kolikor izplačujejo za take poti sebi. Zahtevali bomo, da naj nad vinarsko zadrugo izvršuje nadzorstvo poklicana oblast in ne zagrizeni strankarji propadle Unije. Prepovedujemo si enkrat za vselej vsiljevanje »Delavca« in »Napreja« v čakalnici. Ako vam teknejo njune neresnice, vam želimo dober tek, a mi jih odklan amo. Posebej opozarjamo Ernesta Bratca, naj bo miren in skromen! — Več zabukovških rudarjev. — Umrl je v Kiinigsbergu na Pruskem veterinarski nadzornik Franc Majdič iz Rogaške Slatine. Na Pruskem se je mudil kot član naše reparacij ke komisije. — Razpisani poštni uradi. Razpisani sta naslednji poštarski mesti: Dolnji Logatec (1-4), Gorenji Logatec (IM). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Otvoritev brzojavnega prometa 5 Carigradom. Poštno ministrstvo razglaša, da je otvorjen zasebni brzojavni promet z mestom Carigradom. Pristojbina za besedo znaša 0 495 zlatih frankov, t. j. 4.95 dinarjev. Dovoljene so samo brzojavke v navadnem (odprtem) jeziku, — Brzojavke za Sušak. Po naretlbi ministrstva za pošto in brzojav je plačati za brzojavke, ki so namenjene v Sušak, isto pristojbino kakor za brzojavke v tuzemskem brzojavnem prometu. — Pijana orožnika. V D.urdjevcih pri Diakovu so v nedeljo praznovali žegnan,e. Zvečer sta prišla v hišo kmeta Karajka dva pi ana orožnika in začela brez povoda groziti zbrani družini. Karajko in sin sta nato pijana orožnika razorožila. Ta dva sta pa začela sedaj prositi, naj jima vrnejo puške, ker bosta drugače kaznovana. Usmilili so se ju, a kakor hitro sta orožnika imela puški, sta začela streljati, ter sta težko ranila dve osebi. Oblast orožnikov ni poklicala na odgovor. — Pegasti tifus 9e je pojavil v nekaterih vaseh pri Zagrebu. Oblasti so pod vzele energične mere, da se ta nevarna bolezen ne razžirL .Kaša društva. d Razor ima svoj občni zbor danes, v soboto 28. jan. ob 7. uri zvečer v dvorani Akademskega doma fpoleg Uniona). Udeležba obligatna! Predsednik. d šentjakobska , prosveta. V nedeljo, 29. t. m. ob 6. uri zvečer bo predaval dr. Anton Brecelj o važnem zdravstvenem vprašanju. Vabimo k obilni udeležbi. Vstop prost. d Odborova seja Ijnhljnnskpga orlovskega okrožja se vrši danes, 28. januarja ob 7. uri na Poljanskem nasipu 10. Vsled nepričakovane, nenadne zadeve se mora seja vršiti v najkrajšem času. Predsednik. d V šentpeterskem prosvetnem društvu nadalju e g. prof. dr. Rožič svoje predavanje o Koroški v ponedeljek, dne 30. t. m. tožno ob 8, uri zvečer. Člani in prijatelji uljudno vabljeni! — Po predavan,u odborova seja. £jubljanski dogodki. Ij Naš shod v Unionu. Na jutrišnjem shodu v Unionu bo govoril posl. dr. Gosar o razmerah v naši državi, s posebnim ozirom na našo finančno, gospodarsko in socialno politiko. lj Podpredsednik ljublj. dež. sodišča g. dvor. svet. Regally je po svoji bolezni toliko okreval, da more iz postelje in da bo v doglednem času zopet nastopil svojo službo. lj Jezuitska kapela. V nedeljo, dne 29. t. m. popoldne ob 5. uri propoved z vsebino: Notranje borbe čistih src, lj Najpoštenejši list popravlja. »Slov. Narod« je bil včeraj prisiljen, da popravi kar dvoje svojih obrekovanj. Popravil je svojo vest o tožbah proti Jugoslov. kreditnemu zavodu, češ da je bila vložena tožba zaradi dveh milijonov le proti nekemu zasebniku, pri čemer pa Slov. esk. banka sploh ni vdeležena. V drugi notici pa popravlja svoj napad na »Mestno hranilnico ljubljansko" in ugotavlja, da ima ta zavod 300 milijonov kron vlog in jamči za njegovo varnost mestna občina ljubljanska. lj Minister dr. Gregor Žerjav se je 27. t. m. v spremstvu svoje soproge in dr. Kukovca pripeljal v Ljubljano, kjer se bo zdravil v domači hiši. Eolnik mora še ostati v poetelji. lj Zabavni večer, ki ga je nameraval prirediti Sentpeterski družabni klub v soboto, dne 21. t. m. se vrši v soboto 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu z istim sporedom. — Odbor. (K) lj Umrli so v Ljubljani: Marjan Osolin. sin žel. zavirača, 6 tednov. — Ivan Kalin posestnik, 63 let. — Helena Janša, hCi umit-, generalštab, majorja, 3 leta. — Marija Gabrovšek, žena špedic. uslužbenca, 56 let — Ivan Kanc, dninar, 42 let. — Zdenka Fortin, rejenka, 12 dni. — Joško Snoj, sin tob. delavca. 1 leto. — Rebec Jožefa, hiralka, 80 let- — Matevž Cof, žel. delavec, 26 let. — Silvester Birsa, delavec, 61 let. — Katarina Golobič, hiralka, 65 let. — Marija Jurca, trgovčeva tiči. 3 mesece. — Marija 6mid, vdova brzojav. uradnika, 82 let. lj Nar0dn030c'aliBti£na stranka sklicuje danes zvečer ob 8. uri v Mestni dom shod o srbnko-hrvatskem sporu. Govorili bodo dr. Rybaf, dr. Po-liteo in Marijanovič. Po našem mnenju m le srb-sko-lirvatskega spora, marveč je tudi srbsko-slo-veuski spor. lj Našla se je pompadura z manjšo vsoto denarja. Poizve se Trnovski pristan št. 30. ^osreitRvanie sea teta 1321. Kakor že v vseh kolikor toliko naprednih državah, se je uredilo tudi pri nas takoj po prevratu javno posredovanje dela, ki ga vodi v Sloveni i Državna posredovalnica za delo s svojim osrednjim uradom v Ljubljani ter podružnicami v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in Murski Soboti. Eksistenčno potrebo te inštitucije dokazuje najbolj živahen promet in pa lepi uspehi, ki ga je dosedaj dosegla, vkl,ub temu, da se je imela boriti še z velikimi težkočami. V preteklem letu izkazuje namreč Državna posredovalnica za delo naslednji promet: Skupni promet 32.747 strank (moških 22.063 in ženskih 10.684). Od teh je bilo delodajalcev 16.106 st, (m. 10 490 in žen. 5616) in delojemalcev 16.641 st. {m. 11.573, ž 5.068). Posredovani se je izvršilo 10.086 (m. 6623 in ž. 3463), kar znači, da je preskrbela posredovalnica: zaprošene deavce 61.4 odstotkov delodajalcev {1.1919 le 43 odstotkov, 1. 1920 pa 61 odst.) zaprošene službe 60.6 odst. delojemalcev {1. 1919 le 33 odst., 1. 1920 pa 50 odst ). Vseh dopisov je rešila posredovalnica 9234 {1. 1920 le 6901). Posamezne podružnice izkazu ejo naslednji promet in uspehe: 1. Ljubljanska podružnica 12.529 strank in 4254 posredovanj, 2. Mariborska podr. 12 090 strank in 2477 posr., 3. Celjska podr. jc bila zaprta, ker ni bilo uradnika, 4. Ptujska podr 737 strank in 85 posr., 5 Prekmurska podruž. 7391 strank in 3270 posr. Normalno so poslovale: ljubljanska, mariborska in prekmurska podružnica, celjska c s je morala začasno zapreti, ker ni bilo uradnika, ptujska je pa v preteklem letu le životarila, ker je bila nameščena v Strnišču pri Ptuju. Meseca decembra se ji pa posrečilo dobiti v Ptuju potrebne uradne lokale, vsled česar je upati, da bo mogla odslej tudi ta v večji meri vršiti svoje naloge. Celokupni promet in uspehi Državne posredovalnice za delo v Sloveniji so bili doslej naslednji: Leta 1919 je bilo 36 553 strank in 6.860 posredovanj, 1. 1920 ,• bilo 28.518 strank In 7.820 posr.’, 1. 1921 je bilo 32.747 strank in 10.086 posredovani Skup- no torej 97.818 strank in 24.766 posred, Te številke kažejo, da promet vkljub vedno večjemu konsolidiranju naših gospodarskih razmer nikakor r»e nazaduje, obratno da je pričakovati še vedno večjega prometa, uspehi pa stalno naraščajo, čim bolj se izpopolnuje notranja organizacija tega novega, a zelo važnega socialno političnega zavoda. Osrednji urad, ki vodi vso organizacij jo in poslovanje za enkrat še ni polagal tolike važnosti na to, da se poveča promet, kakor zlasti na to, da izpolnu e zavod tiste socialno politične naloge, ki so mu namenjene. Tako je posvetil v preteklem letu posebno pozornost veliki bedi brezposelnih prekmurskih poljskih delavcev, potem težkemu položaju naših sezonskih gozdnih delavcev, ki so jih doslej razna židovska podjetja zelo izkoriščala, dalje posredovan u vajencev itd. V tem oziru ima zaznamovati zavod v preteklem letu prav lepe uspehe. Tudi za bodoče namerava posvetiti zavod, če bo našel pri merodajnih faktorjih dovolj razumevanja in podpore, tem vprašanjem posebno skrb, poleg tega pa namerava še intenzivno organizirati invalidno posredovanje, posredovanje v in iz inozemstva itd. V gospodarskem oziru je zlasti važno to, da je začel organizirati zavod obrtne vajence iz Bosne v Sloveni.o v svrhe dvignjenja bosanske obrti, K položaju na delavnem trgu v letu 1921 bi bilo v splošnem pripomniti na-slednje: Veliko brezposelnost je bilo opažati vse leto med nekvalificiranimi delavci (industrijskimi in agrarnimi) ter med rudarji, živilskimi delavci, trgovskim in pisarniškim osobjem ter med kovinarji. Pomanjkanje delavcev je bilo opažati zlasti v lesnih in gradbenih strokah, ter med kvaUficiranirri specialisti vseh panog. Da se to nenormalno razmer e izravna, je poizkusil organizirati osrednji urad posredovanje naših sezonskih delavcev (zlasti poljskih) v inozemstvo, iz inozemstva pa dobavljati za našo obrt in industrijo neob-hodno potrebne specialiste in gradbene delavce (te zlasti iz našega Primorja). Žal da so bili ti koraki, vsled strogih tozadevnih predpisov doslej še skoro brezuspežni. Treba bo pa v interesu vsega našega gospodarskega življenja to vprašanje čimpreje rešiti. Končno bodi še omenjeno, da je izdal zavod v preteklem letu skupno 3790 nakaznic za polovično vožnjo na železnici v skupni vrednosti 73 343 Din 70 p; skupne število brezposelnih dni pri posredovalnici v evidenco vzetih delavcev ,e pa znašale 108.047 dni. Zaposlenost delavstva po suešu. Nemčija. Nachrichtenblatt des Rcichswande-rungsamtes St. 22 z dne 15. novembra 1921 sporoča, da je bila zaposlenost delavcev od 27. oktobra do 6. novembra 1921 ugodna, z malimi izjemami je bila vsa industrija dobro zaposlena ter te za več mesecev naprej z naročiti preobložena. V kamneni industriji je vladalo v Hamburgu pomanjkanj brusilcev stekla. Istotako je primanjkovalo delavcev v kali'evi industriji v Eistebnu ter v kovinski industriji. V lesni industriji vlada pomanjkanje pohištvenih mizarjev. Veliko povpraševanje po delavcih je v tovarnah za črevle (v Porenju, S!ezi;i, Ludvvigshafnu in na Bavarskem) V krznarski stroki na Saškem primanjkuje krznarjev in Sta. fercric. V Cheranici dobe delo mesarski pomočniki. V Porenju je velika potreba po moških in ženskih hišnih nastavljencih. Trgovskega osobja (prodajalcev) primanjkuje v Stetinu, Magdeburgu, Hanovrn, Draždanih, Ludwigshafnu in Monakovu. Živahno povpraševanje je tudi po stenografistinjab. Frankfurt na Meni išče pisarniške moči, Stetin in Olden-burg knigovodje, Hamburg prvovrstne feniigovodje in korespondente z znanjem angleškega in francoskega iezika. Anglija. Položaj na delavnem trgu sc je v septembru 1921 malo izboljšat, povprečna zaposlenost je ostala še vedno slaba. Večina Industrie dela pri skrajšanem delavnem času. S tem v zvezi je znižanje plač. Francija. Skupno število brezposelnih je znašalo koncem septembra 1921 samo 17.718. Italija, Po uradni cenitvi je znašalo število brezposelnih koncem septembra 1921 okoli 425 tisoč (med temi 100.000 žensk). Brezposelnost je izredno velika v okrož u Savona (provincija Ligurija). Madžarska, Brezposelnost je izredno velika, r vseh poklicih je na razpolago dovolj delavnih moči. Poman:kanje stanovanj je zelo občutno, tako da se služb ne more niti nastopiti. Švedska- Švedsko časopisje poroča, da v raznih industrijah napreduje znižanje plač. S tem v zvezi je skrajšanje delavnega časa ter ustavitev raznih obratov. Raznoterosti. r Iz dežele, ki je v nje’ prepovedan alkohol. Newyorški »Slovak« pile, da so se božični prazniki žalostno končali za mnoge, kateri so se hoteli vsaj enkrat v letu napiti žganja. V Newyorku je umrlo 11 ljudi, v bolnici se je pa jdravilo 49 °seb, ki so bile zastrupljene i žganem. Policija poizveduje, odkod j« tisti alkohol r žganju, da ljudje izgubljajo vid ter umirajo. Kakor se je doslej dognalo, je prišlo žganje na parnikih iz tujih krajev ter je bilo beznicam vtihotapljeno. 0 poroki angleške priueezinje Marije, radi katere je »Slov. Narod-: ves v ognju, beremo v ameriških listih sledeče: Poroka edine hčerke angleške kraljeve dvojice, Mary, z viscountom Lascelles bo veljala nekako 150.000 dolarjev (okrog 40 milijonov kron). Obleka neveste, ki se izdeluje, bo veljala 25.000 dolarjev (blizu 8 milijonov kron), za cvetlice se bo dalo 10 tisoč dolarjev (okrog 3 milijone kron). Ženin je podaril nevesti kot poročno darilo 250.000 dolarjev (okrog 65 milijonov kron). Sospodarstvo. == Vodne sile v Jugoslaviji. Neki švicarski sindikat se zanima za izkoriščanje vodnih sil Jugoslavije v delno elektrizira- nje železnic. V ta namen so bile vodne sile naše države kartografično izdelane, naravnost inventarizirane in izdelane. V rekah z nizkim stanjem vode so dognali vsega vkup 3 in pol milijona konjskih sil (brutto), ki jih bo mogoče celo leto izkoriščati. V rekah s srednjim stanjem vode, ki bodo dajale električni tok skoz 9 mesecev v letu, je skoraj dvojna sila na razpolago. Že danes je 160.000 konjskih sil v porabi. V to pa niso štete vodne sile na Srbskem in v Črni gori, ki se morajo šele preštudirali in dognati, a cenijo se na 1 in pol milijona konjskih sil. Vrhutega bi spojitev jezera Prespa in Ohrida z morjem dala na-daljnih 5 milijonov konjskih sil. — Kako velikanski, neizčrpni kapital ima naša država v rekah! = Izvoz češkega sladkorja se je zopet oživel. V izvozu češkega sladkorja se je opazovala nekaj časa precejšnja stagnacija. Po zadnjih časniških vesteh, pa se je izvoz češkega sladkorja spet razmahnil. Doslej je šlo v inozemstvo 1,167.616 q sladkorja, na domačem trgu se ga je prodalo pa 1 milijon 531.073 q. — Elektrizacija železnic v Zedinjenih državah. Wasbingtonski ameriški urad za informiranje inozemskega tiska javlja: V Zedinjenih državah se kaže velik razmah električnih železnic. V letu 1917 je bilo 44.835 milj električnih železnic v posesti 1307 družb, ki so imele 102.603 vozove ter so prevozili vsega vkup 14.506,914.573 oseb. Čisti dobiček je znašal 56,450.930 dolarjev, ^Bavarski kapital v Avstriji. V Salzburgu je bila baš te dni ustanovljena z Bavarsko hipotečno banko ter z Bavarsko diskontno banko z glavnico 50,000.000 a. kron »Salzburger Kredit- und Wechsel-bank A. G.«, = Vtihotapljanje drobiža iz Avstrije v Češkoslovaško. V bližnji bodočnosti izgubi 10 in 20 vinarski drobiž v Češkoslovaški svojo veljavo, To priliko hočejo izkoristiti mnogi avstrijski tihotapci ter vtihotapljajo velike množine drobiža bivše Avstrije. Tako so te dni prijeli na avstrij-sko-češki meji tihotapca, ki je nameraval vtihotapiti preko granice 500.000 avstrijskih dvajsetič. •= »Svetla d. d. za žarnice in elektrotehniko v Ljubljani«. Ustanovni občni zbor te tvrdke se ie vršil dne 27. ian. v prostorih Za' družne Gospodarske banke, d. d. v Ljubljani. Ta tvrdka, pri kateri ie razven Zadružne Gospodarske banke, tudi Slovenska Eskomptna banka močno zastopana, ima za sedaj 1 miliion kron delniške glavnice, ki se lahko po sklepu občnega zbora zviša na 4 milijone kron. Centrala tvrdke je v Ljubljani na Mgstnem tr(*u-Eno podružnico ima »Svetla« d. d. v Mariboru, drugo v Zagrebu. Pri naglem razvoju elektri; fikacije v naši državi bo igrala ta tvrdka, ki je že dobro vpeljana, zelo važno vlogo. In to tem preje, kerima zaslombo ori dveh močnih denarnih zavodih. V upravni svet nove delniške družbe so izvoljeni: Dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne Gospodarske banke, kot predsednik, Milan Bogadv. ravnatelj Slovenske Eskomptne banke kot podpredsednik, dr. Jurij Adlešič, odvetnik v Ljubljani, ing. Dušan Sernec, ravnatelj elektrarne na Bledu i» “r Mirko Božič, tajnik Zadružne Gospodarske banke v Ljubljani. Najugodneiši razvoj t< tvrdke je gotov, 3 tiskarske ! strojnike! Lli E 3E ObCcverzinmega nadstrojnlko strojnika za ilustracije rezervnega strojnika za rotacijo zgol! prvovrstne mod sprejme Jugoslovanska tiskarna v Umbijaiti. Služba stalna. Pismene ponudbe na ravnateljstvo tiskarne. Nakazila v Rusijo. Vsa nakazila v sovjetsko Rusijo, brzojavna in navadna, akreditive,! in sicer v celo sovjetsko Rusijo, kakor tudi v sovjetske republike Georgijo, Ukrajino in celo Sibirijo oskrbuje v vsakem znesku zanesljivo in promptno v sovjetskih rubljih po najboljšem tečaju Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 38 ji., kakor tudi njene podružnice v Somboru, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Šibeniku, D jakovem in ekspozituri na Bledu. Sedanji kurz sovjetskemu rublju je približno ena naša krona *= 600 sovjetskih rubljev. r 13 leten pesnik. V Londonu največ ljudi ponesreči pri prekoračenju cest in cestnih križišč. Zato tam obstoja neko društvo, katero potom časopisja in na razne načine prebivalstvo opominja na pazljivost. Letos je razpisalo nagrado 10 ginej (okoli 11 tisoč jugoslov. kron) onemu šolarčku, ki zloži najboljšo pesmico svarilne vsebine. Izmed 104.000 ljudsko-šolskih otrok mesta Londona je prejel to nagrado trinajstletni Edwin Manuing. Pesmica se glasi: Little Jack Homer Crossed the Street at a corner, On the traffic not kuping his eye; But a ’bus from the tavn Knocked Jack Horner down And he’s nav in the graveyard elose by. Slovensko bi se to glasilo: Horner Janko je šel v mesto in prekoračil neko cesto, na promet pa pazil ni. Omnibus je privozil v diru in Jankota podrl: zdaj v miru v tihem, hladnem grobu spi. — Za vsako vrstico približno dvatisoč kron. Prav čedna nagrada. Ogrožena produkcija zlata. Iz južne Afrike prihajajo poročila, da v ondotnih zlatih rudnikih vse belo delavstvo stavka. Ker se ni ugodilo upravičeni delavski zahtevi po izboljšanju mezd, so delavci stopili v stavko ter spustili vodo v zlate jame. Ta stavka bo imela posledice v svetovnem gospodarstvu. Rečeni zlati rudniki so južno od Krokodilje reke poleg železnice, ki gre iz Laurenco Marquer v Pretorio. Zlato žilo so odkrili tu šele leta 1885., a produkcija zlata je rastla od leta do leta. Danes je 42 odstotkov vsega zlata, kar se ga producira na svetu, iz transvaalskih rudnikov. Doslej se ga je dvignilo največ leta 1916., in sicer 9 milijonov 296.618 unč (unča = 81*1 grama). V nesrečni bursko-angleški vojski je iz- Zacfružna gospodarska banka, d, d, v Ljubljani Pozor! Pozor! ŠTIRI MILIJONE KRON zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v III. kolu Državne razredne loterije. Žrebanje v II. razredu se vrši 7. in 8. februarja 1922. Srečka stane: eela K 192.—. polovična K 96.—, četrtinka K 48.—, osminka K 24.— za one, ki so igrali že v prvem razredu. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za prvi razred nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven še K 8.— za poštnino in Pozor! „ Pozor! Naročila se sprejemajo samo še do 3. februarja 1922. Srečke ima na razpolago Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. gubil vrli burski zlato svobodo. narod zlate jame in F. 3RUMAT Ljubljana iliif po konkurenCni cens. Mestni trg 25. I. K rnimnimn!1 iiiiuiimiiMaMMeMMniiiiiriiiiniuiEtiiiNiiiiuiiiniiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiuiHiiitumiHii^ Popolnoma varno naložite svoje prihranke v VZAJEMNI POSOJILNICI v LJUBLJANI r. z. z o. z. (poleg nunske cerkve). S s H I I X, Hranilne vloge se obrestujejo s 47. brez odbitka rentnega in invalidnega davka. Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti poroštvu itd. mniiiuiiii—Hwmmimn«numm»iniimmmiinmmimmiiuimimmnminmnumii!nimmnnHnliiuii* fr $ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požara. 2. Zvoaove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem živi jenskem oddelka zavarovanja. Skopno premagamo skupne ležave! Svoji k svoji! V.;.,-:.*;:. -L.;, Y;:,; d. d. b UU8VJRHI Prometni mmš premog prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovo-rti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prime čehsslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo ker kovaški in črni premog mr Prometni mi u premog 11 s Ljuiiljaiii, luska «1.19 Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik in odgovor, urednik Fr. Kremžar. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Tovarna Barv« vokovr- »tno olaga. Ke« TflC* ni?Tr*1T m3«no Cisti uUd« lili A lllil okleks. Sva: o-.. .. n .. ... | . Uka ovratnika, Ljubljana, Poljanski nasip 4 zapestnica In Podružnica: Se enburgova sl. 4. srajco. Pod.užnlca: Maribor Bospoakn ul. 38. Hov o meno Uiavnl trg. Kočevje itev. 30. OBLiMČILMCA Zft SLOVENIJO, v. z. z o. z. v Ljubljani priporoča ogled svoje zaloge manufakture. II IZKLJUČNO ČEŠKI IZDELKI II Ravnokar prispeva blago od mnogih čeških tovarn. Prispela je tudi izbrano zaloga damskega blaga od brnske tvrdke STIflSSfIM at SC|4DESI]9GEp. — Glavno skladišče v „Rreslji‘‘, I. nadstropje. Poseben vhod iz Liingerjeve uliee štev. 1. Detajlna prodajalna v Stritarjevi ullei štev. 5. — Podruiniea v Somboru. »■■BBHebUBBBBEBiaElSiSaEill taaa Ul I. delavsko konzumno društvo o Ljubljani ^Hffi ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na EESSh ^on9resnem tr9u St. 2 novo vino po nizki ceni. — Hranilne vloge članov obrestuje po 5%. — Člani dobe 3°/0 ■ SiHHRiHH popust« — Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. — Prijave sprejema pisarna na Kongresnem —J Pt 80II HUM H ^r9u Št* 2 in vse zadružne prodajalne. V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge, h uh H fHHHRHH Hm HUHHHHHBliUBlHHHHHHHHHHHHHffiHHHHHHHHHHHiiHiiHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHH