Poštnina pavSalirana. It. 36. __V Ljubljani, dne 2. septembra 1920^ Leto II. ■ fr? ill m isfiS®««®® Glasil® Samostojne W toetiiske stranke za §&cwenii®66, Izhaja vsak oetptek. "pSI Naročnina: Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: . K 1-— . „ 1-50 * n 2"— Uredništvo in upravniStvo lista So v LJubljani na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti eSvorca). Seja načelništva SKS. bo dne 6. septembra ob osmih v prostorih strankinega tajništva v Ljubljani z običajnim sporedom. Seja izvrševal, odbora SKS. bo dne 6. septembra ob devetih v »Mestnem domu" v Ljubljani. (Obširnejši razglas glej v „Kmetij3kem listu št. 35!) Dstonovni občni zbor delnih družbe ,, E koaoma" bo dne 6. septembra ob dveh popoldne v vrtnem salonu gostilne »Pri Novem Svetu" v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 14. Poobla stila za občni zbor so se že vsem deležnikom poslala. Priporoča se, da izbero deležniki iz oddaljenih krajev koga izmed sebe, da gre na občni zbor in za vse glasuje. Ce bi kdo slučajno ne dobil vabila, naj vendar vseeno pride na občni zbor ali pa naj da pooblastilo (kar na navadnem papirju) kakemu odposlancu. 0 svobodni trgovini. 5vTaša vladajoča gospoda v Beogradu, ki že drugo leto ogroža državo s svojo strankarsko politiko, je dobila tudi poseben apetit na trgovino. Ves čas se vse vladajoče stranice bore za tako uvel j avl jen je načina trgovine, ki služi posameznikom in tem političnim strankam. Stranka očita stranki nakimieenje milijonov za volilne fonde. Zadnji čas očitajo klerikalci demokratom ali liberal-1 cem, da so dosegli svobodno trgovino, ter hočejo dokazati s tem, da je to za nas pogubno . . . Kmetijski kongres v Beogradu je sklenil poleg drugega odločen protest proti vladi, eeš da ista nima pravice trgovati, ter zahteval svobodno trgovino. To stališče zavzema tudi naša stranka. Mi smo trdno prepričani, da klerikalno Bitranko prav nič ne briga ljudska potreba: ne potreba konsumentia in ne potreba producenta. Pri vsej tej politiki je šlo klerikalcem za to, da bi ostala „Središnja zadruga", kateri se je pridružila „Gospodarska zveza" z milijoni deležev. Z isto svežo bi potem gospodarili nad nami. Računali so, da ostanejo za vsako ceno na vladi., da dobijo tako vso trgovino v svojo oblast in da zasužnjijo narod gospodarsko in politična ,,Gospodarska zveza", ki je bila pred vojsko prav na trhlih nogah, je postala največji vojni dobičkar in. kapitalist. Leta 1916. in 1917. je na-kupičila milijone s pridelki našega vinorejca, laneko leto pa s krompir-jem našega kmeta. Kakor se poroča, je plačevala kilogram krompirja po 80 vinarjev, izvažala pa ga je po 2 kroni 20 vinarjev. Gospoda tega vojnodobičkarskega podjetja na račun kmeta se je dalje iz pohlepa po dobičku zvezala z liberalnimi mogotci, pozabila namen ustanove ter sklenila z državo pogodbo za Auer-spergove gozdove za 15 let, kar pa je naša stranka preprečila. Sedaj se tej gospodi toži po ,,Središnji zadrugi", ker so se ji zopet prekrižali načrti, ter kriči zoper svobodno trgovino. Klerikalno časopisje vpije, da bo domače prebivalstvo brez živeža, če se bo prosto izvažalo, in da izvoz ne sme biti prost, češ da se bo s tem pod piralo celo naše sovražnike. Tako se dela za kmeta! Tudi iz sovraštva do tujih narodov naj se prepoveduje izvoz. Kaj je kmetu mari, kdo kupi, njemu je na tem, da proda in denar dobi. Čemu pa je treba gojiti sovraštvo s sosednimi državami? Dolžnost vlade je, iskati dobre odnošaje s sosednimi državami, posebno s tistimi, ki so odjemalke naših pridelkov. Zdaj je še čas, da se pridobe trgi za pozneje, ko nastane splošna konkurenca s kmetskimi pridelki. To velja posebno glede Avstrije in Nemčije. Ni več daleč čas, ko nastane splošna gospodarska kriza v naši državi, ako bo vladala gospoda našo kmetijsko državo po svoje. Ce ne bo izvoza, bo gospoda ceneje jedla. Kaj zato, če se kmetu spridijo ostali pridelki? če ne bo imel kam prodajati, bo že prisiljen nam dati za vsako ceno. To stališče zavzema tudi liberalni »Slovenski Narod". Mi pa pravimo: Država, preračuni si, koliko rabiš živil do prihodnje letine ter si ista sedaj preskrbi! Za ostalo pa bodi prosta trgovina, prost izvoz! Pravo gospodarstvo posameznika je: Kar ne rabiš doma, skrbi, da prodaš tem bolje! In država je tudi skupno gospodarstvo, ki se mora ravnati po načelih, ki veljajo za posameznika. Nagradimo poljedelca!* Zadnje čase čitamo vsak hip v raznih časopisih, da bomo imeli letos na tisoče vagonov blaga za izvoz. V kaki meri so ta poročila resnična, ne moremo presoditi, toliko je gotovo, da marajo preoetajati za izvoz vsakovrstni pridelki, ker je naša država poljedelska. Tudi finančni minister Stojanovič, ki mora biti jako delaven, ker slišimo vedno le o finančnem ministru, in ki je najbrže prevzel tudi posle trgovinskega ministra, o katerem ni ne duha ne sluha, je izjavil, da bo letošnja letina dvignila našo valuto v najkrajšem času med najboljše. Poljedelec je bil prvi v naši Jugoslaviji, ki se je poprijel resnega dela, prvi, ki je začel zidati dobre temelje naši državi, prvi, ki ni gledal na delavni čas, ki ni poznal razrednih koristi, nego delal za vse tudi takrat, ko so drugi naše na j resnejše čase izrabljali v svoje razredne in strankarske namene. Tudi danes vpijejo, da so cene poljedelskih pridelkov previsoke, sami pa višajo svoje zahteve. Kmeta hočejo nagraditi za njegovo pridnost s tem, da zahtevajo nižje cene njegovim pridelkom. Gospodje ministri se sedaj kregajo in prepirajo med seboj, kdo naj ima koristi od kmetovalčevega dela in truda: ali kaka centrala ali pa kmetovalec sam. Trgovinski minister je hotel ustanoviti nekako zadrugo, v kateri bi vleklo mastne dobičke ner kaj oseb. Z raznimi centralami imamo žalostne izkušnje. Značilno za to zadrugo je, da se jo brani celo finančni minister, čeravno bi bila ta zadruga popolnoma fiskaličnega značaja. Ninčičeve zadruge se branijo tudi kmetovalci z vsemi silami. Preveč so jim v spominu razne centrale in vrhutoga vidijo sedaj pri Centralni upravi, da pozna'ona le vele-kapital, ker kupuje zrnje le v partijah od 30 vagonov naprej, tako 'la ne pride v poštev kot dobavitelj Centralne uprave majhen produoent, ki ima morda po nekaj vagonov na razpolago. Tak producent mora sedaj prodati svoje blago Židu, ki bo vlekel dobiček pri blagu, za katero se ni trudil. Pridružiti se moramo finančnemu ministru in našemu poljedelcu in istotako zahtevati svobodi o trgovino, ker le ta omogoča doseg j primernih cen za pridelke našega ' elavnega poljedelca, ki ima popolao pravico do nagrade za svoje dele. Saj bodo pri tem zaslužili drugi stanovi in poklici, ker bo imel vsak koristi od boljše valute, če je ne bodo naši državniki sami tlačili s tujo valuto. Mislimo, da imamo vsi dovolj težav v prehrani tekom pretekle kampanje, katere so nastale vsled gospodarstva nezmožnega birokratizma. Dovolj imamo tudi številnih pomanjkljivih naredb in odredb, ki so s svojo nejasnostjo in tudi površnostjo provzročile nepotrebno Škodo in sitnosti. Promet s poljedelskimi pridelki naj bo popolnoma prost, ker le v tem slučaju bo imel kmetovalec primerno nagrado za svoje delo in si bo lahko vsak preskrbel potrebna živila, medtem ko bi razne centrale odjedale kmetovalcu zaslužek, podpirale razne velekapitalistične ljubljence, kvarile promet Z življenjskimi potrebščinami in e tem omogočale delovanje ve-rižnikov in izkoriščanje konsumenta. Konkurenčni boj bo skrbel za to, da bodo cene v trgovini kolikor mogoče nizke. * Ta članek je prinesel „Trgovinski list", ki je začel nedavno znova izhajati v Ljubljani kot tednik. Kmetski tabor na Planini. 06e samostojnega kmetskega gibanja t naši državi med slovenskimi kmeti. Dan 22. avguste nam_ ostane v trajnem spominu. Kaša dična „Sa-mostojna kmetijska stranka" je sklicala namreč na tn dan pri nas kmetski tabor. Že rano v jutro so se jele zbirati gruče in množico. Vkljub temu, da se je kazalo slabo vreme, se je od gostoljubne hišo tovariša Pintarja notri do cerkve tesno napolnil ves trg z zavednimi kmeti, vrlimi kmeticami, fanti in dekleti. Razneslo se je kakor blisk po vsem okraju, da počasti zborovanje voditelj svobodnega kmetskega gibanja v Srbiji, predsednik „Saveza zemljoradničkili zadruga", g. Mihajlo Avramovič. .Točno ob enajstih je prispela iz St. Vida z godbo na čelu in pod vodstvom za kmetsko organizacijo neumorno delavnega tovariša Centriha dolga vrsta udeležnikov iz kozjanskega okraja. Ko je tovariš Drofenik otvoril to veličastno zborovanje in z navdušenimi besedami pozdravil ta-sočglavo množico v imenu vodstva »Samostojne kmetijske stranke" ter predstavil očeta našega samostojnega kmetskega gibanja, katerega so zborovalci burno pozdravili, 6o bili izvoljeni za predsednika zborovanja tovariš Jože Špan iz Torupol in za podpredsednika tovariš Centrih iz Št, Vida in tovariš Šmid iz Jur-kloštr^. Govorniki tovariši Urleb, Drofenik in Sancin so rešili prvovrstno svojo nalogo. Ljudstvo je bilo po teh iskrenih govorih splošno navdušeno za našo SKS. Med govori je vladala sveta tišina. Kmetje in kmetice, katere so bile povsem častno zastopane in so vrlo dokazale globoko pojmovanje važnosti organizacije, so za temi govori častno prisegli, zavreči vse medsebojno sovraštvo, zavreči tako hinavski klerikalizem kakor liberalizem ter se trdno okleniti res prave in edine kmetske stranke. Rešitev iz tega groznega, propad obetajočega kmetskega gospodarskega položaja je mogoča le v trdni vse-kmetski organizaciji. Kmetje ne sinejo biti samo gospodarji dela, ampak oni morajo biti tudi gospodarji uživanja za to delo, kar se bo doseglo samo, ako bodo kmetje tudi odločevali o naši politiki. Nato se je oglasil k besedi burno pozdravljen častitljivi starček g. Avramovič. Divil se je slovenskim kmetom zaradi stanovskega ponosa in pozival' k nepremagljivi vztrajnosti. Dejal je, da se je z veseljem lotil dela za preporod jugoslovanskega kmeta in da je trdno prepričan, da toliko časa ne bo bolje za naš izkoriščani stan v bogati, krasni, veliki naši domovini, dokler ne pride oblast države v roke tistega, ki dela in sd pošteno pridobiva, to je v prvi vrsti kmeta in delavca. Vzkliknil je: »Srečnega se bom čutil, če doživim čas, ko bo sedel v parlamentu zares narod, t. j. pripadniki kmetskega in delavskega stanu. Dal Bog, da se to čim preje zgodi! Odvisno je to, dragi seljak (kmet), le od Tvoje trdne volje. Uverjen sem, da ostanete kmetje zvesti svojim sklepom in da se boste iz ljubezni do svoje dece (otrok) strnili vsi slovenski kmetje v SKS., kakor delajo to bratje v Hrvatski, Bo6ni, Dalmaciji in kakor delamo i mi, Srbi. Kmetje vse Jugo-slavije bomo z združenimi močmi delali čudeže." Solze ginjenosti so se pokazale v očeh očeta Avramoviča kakor tudi v očeh hvaležnih poslušalcev, ki so sprejeli te prekrasne, v srce segajoče besede z velikimi ovacijami. Po zborovanju so obsuli kmetje in kmetice .govornike, posebno našega velespoetovanega gosta, jim čestitali in se zarotili, da bodo vztrajali do konca v boju za pravično stvar. Gospoda Avramoviča kakor tudi njegovo ljubeznivo gospo soprogo so zborovalci obkolili in ju obsipavali z raznimi vprašanji. Oba cenjena gosta sta ostala med nami v prijateljskem razgovoru, dokler nas ni godba z našo himno Lepa naša domovina", ki so jo vsi odkriti poslušali, povabila v notranje prostore, kjer se je vršila kmet-ska veselica. Veselica je potekla nad vse veselo, mirno in dostojanstveno. S tem smo pokazali, da je iskati pravo kulturo med kmeti. Imeli smo bogat srečolov, šaljivo pošto in tudi za našo vrlo, vzorno mladino je bilo preskrbljeno s plesom. Med srečolo-vom se je pripetil ta-le krasen dogodek: Na dražbo je prišla med dru- gim tudi dobro rejena goska, ki so jo nagajivci nagnali na 700 kron, kar je bilo popolnoma prav, saj je bil čisti dobiček namenjen strankinemu tiskovnemu skladu. Zadnjo razliko je plačal g. Avramovi«. Poleg njega se je gnetla mala, revna kmetska deklica, katero smo tudi zunaj na zborovanju opazili, ko se je» prerivala do govornika, hoteč vsako besedo slišati. Oče Avramovič je sprejel zaboj z gosko in ga podaril temu dobremu otroku. Dekletce se je od veselja razjokalo in vsi smo bili vzradoščeni vsled Ijudomilosti čestitega gosta in njegove soproge. Očetu Avramovič a kličemo: Pozdrav, ki ste ga prinesli od bratskih srbskih kmetov kot njih voditelj, najpresrčneje vračamo Vaš požrtvovalni trud Vam pa hočemo poplačati s tem, da bomo kot en mož delali na to, da bo mogočno vihrala svobodna zelena krnetska zastava, pod katero se hočemo zbrati vsi, ki od grude živimo! Vsom kmetom in vrlim kmeticam pa kličemo: Vcepite si krasne besede govornikov v srce; zavlada naj mecl vami ljubezen in pojdite vsi v boj za našo »Staro pravdo" po geslu: eden za vse in vsi za enega! Naši shodi in sestanfci. Protestni shod SKS., hi bi se imel vršiti dne 5. septembra na Ježici-Stožicah, smo morali zaradi premovanja konj v Št. Vidu preložiti na nedeljo dne 12. septembra. Okrajni shod ali tabor na Fesnioi sklicuje „Samostojna kmetijska stranka" za dan 19. septembra k Hojniku. Na shodu bodo govorili kmetski govorniki iz bivše Štajerske in Kranjske. Kmetje in kmetice, viničarji in kmetski delavci kakor tudi vsi prijatelji našega gibanja, pridite na zborovanje! Prepričajte se vsi osebno, kaj hočemo in kaj smo. Natančno hočemo pojasniti pogubni položaj države, v katerega nas so privedle gosposke stranke klerikalcev in liberalcev, zakaj je carina, zakaj oviran izvoz in povišane železniške tarife. Pridite na shod vsi od blizu in daleč: žene, možje, fantje in dekleta. Po zborovanju bo veselica na korist strankinega sklada. Shodi »Samostojne kmetijske stranke" bodo: Dne 12. septembra: ob osmih 2gutraj v Središču; ob treh popoldne pri Sv. Bolfenku pri Središču. Dne 15. septembra oh dveh popoldne v Orehovou (okraj Gorenja Radgona) v gostilni Halo-žanovi. Dne 19. septembra: ob osmih zjutraj v Selnioi ob Dravi za Selnico, Falo, Ruše in Limbuš. Dne 26. septembra v Gornji Polskavi. Na te shode vabimo nele svoje somišljenike, ampak tudi kmete, Delujmo z vsemi močmi za našo 4c0nl?ko družbo »Ekonoma"! * Kmetje, vedite, da »Kmetska zveza" ni vaša, ker ustanovili so Jo gospodje za sebe i ki se prištevajo h »Kmetski zvezi". Kmetje, pridite, poslušajte in presodite naše delo s svojim razumom 1 Mi ne potrebujemo nikogar brez lastnega prepričanja. Govorniški tečaj se bo začel dne 9. septembra ob devetih dopoldne in bo trajal do dne 14. septembra. Vsi priglašenci se zbero v četrtek dne 9. septembra točno ob osmih dopoldne v gostilni „Pri Novem svetu" v Ljubljani na Gosposvetski cesti, odkoder odidejo ▼ učno dvorana Udeleženci bodo obedovali in večerjali skupno. Za prenočišča bomo skrbeli Kdor pa ima ▼ Ljubljani kake znance in bi mogel pri njih prenočevati, naj jih prosi za to, obenem pa naj nam izporoči, da ne bomo iskali zanj stanovanja. Pouk na tečaja je brezplačen; potne in dtnge stroSke povrnfemo.' Pridite točno! Zamuditi ne smete niti enega dopoldneva, ker je za tečaj odmerjeni čas itak prekratek. Dopisi. (Globoko pri Brežicah). Dne 22. avgusta fe bil tukaj občni zbor podružnico »Slovenske kmetijske družbe" za občine Globoko, Pišece in Bojsno. »Zvezarji" so napeli vse svoje moči, da bi tu, v dornovju naših posavskih prvoboriteljev, uveljavili svojo moč, sledeč in verujoč »Slovenskemu gospodarju", da v svojem kraju ni nihče prerok. Njih generalni štab je sklenil že dva tedna prej'; boj na življenje in smrt. G. kaplan j Toplak je odšel takoj v ponedeljek — sedem dni pred občnim zborom — na potovanje, hodil ves teden, vsak dan do 11. ali 12. ure ponoči od hiše do hiše, obiskal vsakega člana po trikrat ali še večkrat, agitiral, nagovarjal, prosil, rotil, teroriziral in razdeljeval volilne listke. Zadnje dni zlasti v soboto in v nedeljo, pa. so vpregli »zvezarji" v delo vso svojo rezervo; delovale so vse njih vidne in nevidne moči, njih skope in grabežljive roko so postale radodarne in navdihnjeni so bili s tako zgovornostjo kakor Kočevarji na semanji dan. Kolesarji, družabnice, sluge, najemniki in domači sinovi P od vinskih, Gregorevčičev in njih žlahte so bili zaposleni z raznašanjem volilnih listkov. Bil je na nogah ves „ zvezan i" aparat, kolikor ga eksistira v teh občinah. No, napoeled je vendar napočil ta grozni dan, dan obračuna in maščevanja nad »Samostojneži". (Nekateri so videli že prejšnji večer čudna znamenja v zraku). Že eno uro pred zborovanjem so se zbrali razburjeni generali »zvezarjev" pred zborovališčem, pristregli prihajajoče člane in jim vsiljevali listke; kolesarji so švigali semintja — vse se je nahajalo v nekem nervoznem stanju kot zadnji moment pred kako ofenzivo. Zmaga »zvezarjev" jim je bila tako že vnaprej zagotovljena. G. kaplan je že dva dni prej veselja poskakoval in se izražal: »Zmaga je naša, pa če se potem vse Urekove krave in kobile na glavo postavijo". (Zelo olikano!) Ob pol treh je začelo pod vodstvom podružničnega načelnika, nadučitelja Tominca, dobro obiskano zborovanje. Pri 3. točki (Nasveti in predlogi za občni zbor družbe) je načelnik opetovano pozival k besedi. Radovedni smo bili, po kaj mislijo poslati »zvezarji" svojih pet delegatov v Maribor, in čakali smo, da nam to sedaj razlože — pa ni bilo nič. Nato je povzel besedo tovariš Urek, ter razložil pomen in namen družbe, podružnice in občnih zborov, orisal naše obupno kmetsko gospodarsko stališče ter stavil resolucije iu predloge za občni zbor »Kmetijske družbe", ki so bili z navdušenjem sprejeti. Tedaj pa se je oglasil k besedi g. kaplan in povedal, da se strinja v imenu »zvezarjev" s temi predlogi, katero bo »Kmetska zveza" »takoj uveljavila". Potem se je pričela volitev. (Medtem so zunaj pod oknom zavzele mesto naročene »družabnice", da na dano znamenje zmage »zvezarjev" zapojo veselo pod-oknico. Pripravljeni so bili baje tudi nabasani možnarji, zastave, ba-kljada i. dr.). Oddanih je bilo 112 glasovnic. »Zvezarji" so dobili od 19 do 28 glasov, naši pa od 82 do 91. (»Zvezarji" imajo torej toliko glasov Za staro pravico. (Iz zgodovine Bleda.)1 Krajni odbor in člani »Samostojne kmetijske stranke" na Bledu Bo z lastniki posestev ob bregovih Blejskega jezera in z lastniki posestev v sosedstvu vred vložili pri glavnem poverjeništvu za agrarno reformo utemeljeno prošnjo, merečo na to, da bi se pri izvedbi agrarne reforme v Jugoslaviji dala Blejsko jezera in Zeleška planina na Jelovici, zvana »Pečana", zopet v prvotni posestni stan, kakršen je obstojal v starih časih, dokler niso priseljeni Nemci in nasilni nemški cesarji naših pradedov krivično oropali njih lastninskih pravic. Trdno zaupamo v moč in pra-vicoljubje Jugoslavije, ki bo gotovo svojim slovanskim sinovom vrnila stare pravice brež odškodnine, ker za oropano, ukradeno ali prigolju-fano blago vendar nima nikdo pravice zahtevati kakega povračila, četudi so kako tako blago po-sestvaželjni nemški klativitezi stoletja ali tisočletja brezpravno uživali. Planino »Pečano" torej Zelečanom in Blejsko jezero z ribami in s plov-stvom obrežnim vasem Rečici, M line mu, Ze-lečam in Gradu ali občini Bledu! Blejsko jezero, ta nebeški biser Slovenije in svetovnoznano zdravilišče in letovišče, je bito s svojimi okoliškimi vaščani prej tu, kakor pa so eksistirali tiranski nemški cesarji in njihovi tolovajski eksponenti, graščaki po Slovenskem, ki niso na nič drugega mislili, kakor na to, kako bi najhitreje ii» najuspešneje uničili Slovence in zasedli njihove domove. V šestem, sedmem in osmem: stole+ju po Kristusu so bili naši praočetje še pagani, a imeli so že na otoku Blejskega jezera romarsko svetišče na čast boginje Žive. Tu sem so svobodno romali slovenski kmetje prosit dobrotno boginjo za obili sadež svojim kmetijam; sem so neovirano hodili mladi zakonci priporočat se srečo dele-čemu božanstvu. Slovenci so bili torej neomejeni gospodarji vsega Bleda z jezerom vred, dokler ni naduti nemški cesar Henrik II. v letu 1004. neopravičljivo podaril graščinsko posestvo z vodami, ;toz-di in pašo briksenškemu škofu Albuinu; Ma 1111. pa je bilo še grajsko poslopje s trideseti; ii kmeti vred podarjeno škofovemu nasledniku. Adalberonu. Ker nemški cesar Henrik II. nika- kor ni bil lastnik Bleda, zato ga tudi nikomur dati ni mogel in- smel. Obdarovani škof Albuin je prvi neupravičeni in protipostavni posestnik blejske graščine z jezerom vred, za njim pa so prav tako neupravičeni in protipostavni posestniki vsi gospodarji blejskega gradu do današnjega dne. Cesar Henrik II. je postal s to uzur-patorsko daritvijo prvi ropar ali tat. Vsi nasledniki briksenskega škofa Albuina so krivično uživali roiparsko blago, če pa so sc domačini oglašali proti temu, so bili tepeni, v ječo vrženi ali celo pobiti, tedaj prav po vzorcu švabske kulture. Tako se je delalo do Lutra. Naše .ljudstvo se je hitro oprijelo lutrovskih naukov in lutrov-sl^e vere, Ker je pričakovalo cd teh rešitve iz krivičnega položaja; a bilo je pri tem tako grdo varano, kakor vselej, kadar je imelo opravka z •zahrbtnimi Nemci. Zgodovinar Valvazor nam v svoji knjigi lepo pripoveduje o nemški lažiomiki in pobožnih švabskih šegah. Leta 1572. je zapodila komisija, poslana od ljubljanskega in brik-senskega škofa, lutrovskega župnika Kristofora Faschanga s tukajšnje župnije, ki jo je zasedel nato zopet katoliški župnik. V letu 1586. so tukajšnje lutrovske kmete zaprli in jim kmetije, enostavno pobrali, a leta 1589. so jim morali vendar posestva plačati, potem pa so jih pognali po svetu. Na otoku si je sezidal pobožni samotar Adolf Mihael Weidmann hišo, imenovano »puščava", v kateri je prebival, dokler ga ni njegov kaplan s pomočjo kmetov pregnal. Tisti čas je bil na otoku stalen duhovnik in ljubljanski šk'of se je tožaril takrat z briksenskim škofom za pripadnost tega kraja. Nemška gospoda je namreč toliko časa delila med svoje privržence naše kraje, da naposled že sam« ni vedela, čigavi so pravzaprav. Leta 1858. je prodal škof v Briksnu na Tirolskem blejsko graščino z vsemi pritiklinami in jezerom za 150,000 forintov Viktorju Ruardu. od katerega je kupila kranjska industrijska družba gozde in planine, Mežaklo, Pokluko, Ribšico in Jelovico, na kateri leži želeška planina »Pečana". Kranjska industrijska družba je prodala nato te gozde in planine kranjskemu verskemu zakladu, v čigar posesti so še sedaj. Grad z jezerom, njivami in travniki pa je prodal Ruard dunajskemu milijonarju Adolfu Munru v letu 1882. Le-tega sin, Julij Muhr, je po očetu podedovano blejsko graščino s travniki, njivami in jezerom prodal neki nemški družbi z omejeno zavezo* od katere družbe jo je kupil sedanji lastnik Ivan Kenda. Četudi je res, da so' odšteli razni švabskZ kupci za graščino s pritiklinami neko količino) denarja, vendar kako povračilo ni pravično, kec je vsak kupec dobro izrabil kupljena zemljišča! in vlekel iz gozdov, rek in jezera mastne dobičke* potem, ker je lesovje pokuhal v oglje ali ga kan tako prodal, rečne in jezerske ribe in rake te« vodno divjačino pa drago razpečaval daleč nai okrog; vrhutega je imel še brezplačne delavce*, ker so mu morali naši pradedje oddajati bero ini opravljati tlako. V novejši dobi je tlaka sicer, proti odškodnini odpadla, toda prišli so drugi1 viri dohodkov v obliki kopelnine, brodarine irt veslarine. Zeleško planino »Pečano" pa je švabski imetnik graščine dobil na ta način, da je namesti Zelečanov plačal davek' od planine na Jelovici/ Ker je »Pečana" prostrana in ponekod zaraščena, je oddajal pašo na njej v najem, kar je še sedaj-v navadi, lesovje pa sekal in prodajal. > Istina je,«da je sedanji lastnik blejskega gradu Slovenec, kar pa vendar še ne more biti kaH razlog za posest jezera ali kaka upravičba za rog švabskih prednikov. Po latinskem reku »Fiat justitia, pereat mun-dus" naj se prizna planina »Pečana" na! Jelovici zopet za izključno last upravičenih' posestnikov v Zelečah na Bledu po starem prav« in brez odškodnine, Blejsko jezero z vsemi pritiklinami pa obrežnim vasem Rečici, Mlinemu* Gradu i® Zelečam ali občini Bled v neoporečne/ posest in uporabo brez odškodnine. Ker že veljavni vodni zakon priznava lastninsko pravico* obrežnim posestnikom do sredine vode in ker sol omenjene vasi v posesti vsega zemljišča krog| in krog jezera, zato je njihoyo tudi celotno jezero. Vemo, da bi od degeneriranih Habsburžanov in njih budalastih Svabov nikdar ne bili dosegli svojih pravic. Nasprotno pa smo ravno tako trdno prepričani, da nam bo naša domača država, za katero živimo in umrjemo, radev©ljn« ustregla ter osrečila naS in naše otroke. Mihael Poklukar. kot. mi — samo številke morajo narobe obrniti.) Izvoljeni so bili: Jože Molan, župan na Globokem, Jože Kofltemjšek, župan v Pišecah, Vinko Vogrinc, župan v Bojsnem, Ivan Kostevc, posestnik v Pišecah in Ivan Urek, posestnik na Globokem. Zabave in smeha je bilo med debato dovolj. Za dobro voljo so skrbeli »zvezarji", ki so se sicer zelo kislo držali. Eden njihovih kandidatov si je celi dve uri neprestano grizel nohte in odnesel gotovo vse ogrizene prste domov. Druga nesreča pa se ni prigodi-la. Tovariš Urek se je v imenu izvoljenih delegatov zahvalil za zaupanje in poudaril, da se bomo i vnaprej borili za povzdigo in pravice kmetskega stanu, četudi bd pokala grom in strela in padale po nas skale in goreče žveplo. Mi gremo naprej pod svojo zmagovito zeleno zastavo. Z velikim .navdušenjem so se zboro-valci razšli mirno in veselo. — Značilno za naše »zvezarje" je, a kako zahrbtnostjo, s kakim hinavstvom in s kakimi lažmi so delovali in agi-tirali pred zborovanjem. Da bi ujeli več kalinov, so obljubili mnogim, da jih bodo volili za delegate. Lagali so nadalje, da bo voljen ves odbor podružnice in zopet obljubili desetim članom, da jih bodo volili v ta odbor. Da bi ljudje te laži raje verjeli, so celo delili zadnje dni listke s temi desetimi odbornišltimi kandidati. Najlepše pa je to, da so med te kandidate postavili na prvo mesto kot načelnika g. nadučitelja Tominca (brez njegove vednosti!), ki so ga dva tedna poprej napadli v »Slovenskem gospodarju" kot nevarnega liberalca in mu očita® vsakojake stvari. (Nas pa napadajo z prižnic in po listih, da smo v zvezi z liberalci in zato — brezverci). Vkljub temu, da je te zvijačne laži-listke z odborni-šldmi kandidati razna šal po hišah tudi g. kaplan v družbi z ml. Grego revčičem, je pri zborovanju na tozadevno očitanje tovariša Ure-ka zanikal, da tega niso oni naredili itd. Tudi g. Podvinski, ki je že enkrat prisegel pri sodišču, da ni pri »Kmetski zvezi"', mu je priskočil na pomoč in hotel stvar utajiti. Šele ko je tovariš Urek energično apeliral na njegovo čast in poštenje kot duhovnika, ki se drzne pred tolikim občinstvom in tudi pred tistimi, katerim je sam izročil listke, tako nesramno lagati, je spokorno in jecljaje priznal, da so storili, kar se jim očita, Vse to je tako vplivalo na navzočne, da bi »zvezarji" danes od tistih 28 volileev, ki po Hh v tolikem potu svojega obraza spr.mli sknoaj, n*» dobili niti 10. Mnogo njihovih volileev se je ir.razilo domov grede: »Hvala Bogu, da je tako izpadlo! Nas so bili čisto zmešali in prisilili, da smo oddali njih listke" Največ pa se jih sramuje priznati, da so bili na strani te družbe, ki je odšla z zboroviališoa blamirana do skrajnosti z dobro izkušnjo, da ima laž kratke noge in da pri našem ljudstvu ne izda več nobeno nasilstvo in hinavstvo in najvsi prihaja od kjer hoče. Mi poudarjamo veidno: »Bolj ko boste lagali, prej vas bo ljudstvo spoznalo!" — Nav žolni lian. Pokrajinske vesti, (NaSa pokrajinska vlada) se je preosnovala v toliko, da je prevzel notranje poverjeništvo vseučilisčni profesor dr. Leonid PUamic, pravo-sodstvo dr. Gregor Žerjav in socialno politiko dr. Vladimir Ravnikar. (Pomiloščenje.) Regent Aleksander je v spomin na svoje bivanje v Sloveniji pomilostil veliko kaznjencev. Tako je bilo iz jetnišnice ljubljanskega deželnega sodišča izpuščenih 62, iz mariborske kaznilnice pa 56 kaznjencev. (Občinski volilni red za Slovenijo) se predloži še enkrat v pregled ministrskemu svetu. Najbrže se izpremene določbe glede ženske volilne pravice. Zahtevamo, naj se že vendar konča zahrbtno mešetarenje ter se čim preje razpišejo volitve. (Število volileev v Ljubljani) je bilo zadnjič napačno navedeno. Vteh volileev je po prvotni sestavi volilnih imenikov 25.419, in sicer 10.861 moških in 14,558 žensk. Odločevale bodo torej pri občinskih volitvah v Ljubljani ženske. („Slovenski gospodar" in »Ekonom".) »Slovenski gospodar", naj-umazanejši list,, hoče na vsak način obdržati kmeta še dalje v sužnosti. V ta namen se poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev proti naši stranki. Zdaj pisari, da se kmetije puntajo, češ da so jim nabiralca zapravili delnice. To je dobro premišljena laž, kajti delnice so še vse pri Jadranski banki nedotaknjene, potrdila o vplačilih v obliki delnic se bodo pa izdala po ustanovnem občnem zboru. Za dotičnike, ki niso sami poslali s čekom denarja za delnice, ima skupno potrdilo pošiljatelj, kateremu so se delnice plačale. Po občnem zboru se bo vse pravilno uredilo. Kdor misli, da se mu godi krivica ali kdor želi tozadevnega pojasnila, naj piše na strankino tajništvo v Ljubljani. Na pisavo umazanega, protiverskega »Slovenskega gospt*-clarja" naj pa nihče nič ne da! (Kaj nameravajo klerikalci?) V krško-ko&tanjeviškein okraju je huj-skal bivši jurist in lemenatar Ma-rinček k očitnemu uporu proti edinstveni državi in vladnim odredbam. Končno so ga pa le zaprli. A v zaporu je priznal, da njegova (klerikalna) stranica trdno pričakuje, da bo šo ljudstvo glasovalo, ali naj imamo kraljevino ali republiko. Ker je njegova stranka odločno za republiko (katere predsednik bi na.j postal najbrž dr. Šusteršič!), zato mora napeti vse sile,, da bodo gospodarji v občinah samo klerikalci, ker bodo najbrž občine vprašane, kakšno vladavino si žele Slovenci. — Kako neki si ti ljudje mislijo obrambo take Slovenije zoper laško in nemško požrešnost 1 (Groži nam nova zadolžitev.) Sovražniki kmeta nam kaj radi očitajo, da smo si kmetje v splošnem med vojno opomogli, ker so — seveda ne vsi — poplačali vknjižene dolgove. Toda naši ministri že poskrbe, da se bodo kmetije zopet zadolžila To bo provzročil posebno novi finančni zakon, ki je prinesel ogromno zvišanje pristojbinskega in zemljiškega davka. Zvišanje takozvanih procentual-nih pristojbin pomeni pravcato prisilno oddajo premoženja. Že dosedaj so bile te pristojbine visoke, posebno ker moramo plačevati pri odplatnih pogodbah tudi neopravičeni, zelo visoki davek od prirastka. Proti novemu finačnemu zakonu so v finančnem odboru ugovarjali zastopniki vseh sti-ank, toda ministrski svet je vkljub temu zakon uveljavil potom narod bo, kar je popolnoma absolutistično. Odgovorni so torej ministri. Tako se ne gradi in ne utrjuje država, ki jo tvorijo po ogromni množini kmetje. Obračun pride z volitvami! (Podraženje premoga in vožnje po železnicah) je prineslo vsepsloš-no novo draginjo. Ne pozabimo, kdo je temu krivi Podraženje premoga je dovolila deželna vlada pod predsedstvom dr j a." Brejca. Zaradi podra-ženja premoga je nato dr. Korošec podražil vožnjo na železnicah. A to podražitev izrabljajo razni verižniki in ljudski krvosesi, da sploh draže vse predmete. Profestirajmo na vseh shodih in sestankih proti takemu gospodarstvu ter poučujmo ljudstvo da se pri prihodnjih volitvah za ved> no odkriža takih nesi>o&obmh čini-1 teljev. (Revščina naših železnic.) Državne železnice dolgujejo južni že* leznici izza zadnjih šestih mesecev nad 40 milijonov kron. Južna železnica je vslea tega s 1. septembrom* ukinila medsebojni obračun z državnimi železnicami, to je za pošiljatve, ki so namenjene na katero posta.jila jo lepa stran pokojnikova, da se je v naši državi oklenil „Samostojne kmetijske stranke". Ta stranka ni sicer združena z našo J.DS,, toda bori se z „Narodno-socialno stranko" vred kakor -ID S. za svoboden in pošten1-napredek našega naroda. (Kmetsko gospodarstvo v Slov. goricah) je začelo iti rakovo pot. V posojilnice ne prihajajo več vlagatelji, ternuč le taki, ki iščejo posojil. Kmetje imajo- dovolj sadja, toda kupcev na. Marsikateri kmet, ki je v stiskah, H prodal jabolka celo po 40 vinarjev kilogram. Na sejme pri- ženejo zaman živino, ker kupci ponujajo le po T kron za kg žive teže. Glavno krivdo nosijo trmasti Nemci, ld ne dovolijo prevoza po železnici proti špiljam ter hočejo izsiliti od naše države velike gospodarske ugodnosti. Naša vlada bo morala nujno nekaj ukreniti v pomoč našemu krnetskemu prebivalstvu. (Nemci nas zavidajo.) Nemški časopisi pišejo o bogati letini v Jugoslaviji, ki jo cenijo na 30 milijard dinarjev, doeim imamo vsega državnega dolga le štiri milijarde, a papirnatega denarja kroži samo tri milijarde. (Italijani o Jugoslaviji.) Italijanski listi hnj tka j o vlado, naj proglasi Reko za neodvisno državo ter izvede londonski pakt. Listi pišejo, da se ni treba bati Amerike, še manj pa Jugoslavije. Jugoslavija bo samo zagrozila po svojih časopisih. Položaj v Jugoslaviji je težaven, ker morajo Jugoslovani stati na straži proti Albancem, Črnogorcem in Madžarom. V notranjosti kraljevine je vse v neredu. Tudi z vojaškega stališča se jim ni treba ničesar bati. Jugoslaviji primanjkuje topništva in milnici je. (Ljudsko glasovanje) na Koroškem bo dne 10. oktobra t. 1. Na dan glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač. (Kaj nameravajo Italijani?) Zadnje čase pošilja Italija veliko vojaštva na koroške meje- Posebno mnogo je novega vojaštva v Beljaku in Celovcu. (Aii je res vse podkupljivo?) Po vsem Prekmurju so gozdovi last madžarskih milijonarjev, grofov in baronov. Ljudstvo nujno potrebuje les za .popravo stavb in za kurjavo. Naša vlada je stavila madžarsko lastnike gozdov pod nadzorstvo ter razveljavila vse stare pogodbe med lastniki gozdov in raznimi lesnimi, tvrdkami. Med temi je bila tudi pogodba, ki jo je leta 1912. sklenila židovska tvrdka Hirschler s knezom Esterhazvjem za 25.000 m3 obdelanega štabnega lesa po 14 K. I)asi je tvrdka prezirala vladno naredbo ter neprestano sekala, je sedaj namesto kazni dosegla v Beogradu, da ji stara pogodba obvelja ter bo posekala in odpeljala 25.000 m3 lesa za slepo ceno 350.000 K, d oči m bi bil danes ta les vreden 65 milijonov kron. Židovska tvrdka je bogata in pozna današnje navade, zato jo v Beogradu dosegla dobiček čez 60 milijonov. Prekmurski reveži pa ne dobijo niti odpadkov. (Kakšnih šol) si žele prekmurski klerikalci? Prekmurski klerikalci zahtevajo pri višjem šolskem svetu, naj. se odpravijo vsi učitelji, ki so prišli iz naših pokrajin, češ da so to sami liberalci. O šoli in učiteljih naj odločuje le ljudstvo, to je duhovniki. Šolske knjige morajo biti spisane le v domaČem narečju. To bi bila lepa kultura, ako bi vsaka pokrajina uvedla v šole svoje narečje! (Srbi o slovenski „Samostojni".) ,,Selo", glasilo „Saveza zemljorad-nika", je prineslo iz peresa Stevana Jaksiča nad vse simpatična članka „Seljački pokret u Sloveniji", ki opisujeta našo samostojno organizacijo. Proti koncu pravi članek: „Mnogo naukov bi mogli mi, ostali Jugoslovani črpati iz življenja tega žilavega našega plemena Slovencev. Moj namen je bil, opozoriti naš svet na bratsko organizacijo ter ga obvestiti o zelo važnem, zelo dobrem in časom primernem gibanju". K Člankom se še povrnemo. Pisec obeta, da opiše prihodn jič kak naš velik tabor. Politične vesti. (Volitve v parlament) so končno določene na nedeljo dne 28. novembra. Dne,l. decembra, t. j. na narodni praznik, ali pa dne 6. decembra se bo že sestala konstituanta k prvi svoji seji. (Izid občinskih volitev v Srbiji.) „Politika" poroča, da so se občinske volitve v Srbiji končale z nastopnim izidom: Radikalci so dobili 594 občin, demokrati 574, neopredeljeni 150, poljedelci 68, komuHisti 37, liberalci 35, sporazumna lista demokratov in radikalcev 32, republikanci dve občini. Pripominjamo, da se naša'bratska stranka v Srbiji ni oficielno udeležila občinskih volitev. (Beograd se ne izroči komunistom.) Kakor znano so pri občinskih volitah v Beogradu zmagali ko- munisti. Ker pa' so izvoljeni odborniki prisegli s pridržkom, da ostanejo zvesti komunističnemu programu, je ministrski svet sklenil, da še občinska uprava ne izroči komunistom, temveč se razpišejo nove volitve. (Balkanska zveza.) V kratkem se začno pogajanja med Bolgarsko in Grško, da tudi te dve državi pristopita k balkanski zvezi, ki se imenuje . „mala antanta". (Rumunski kralj) pride v Beograd zaradi ustanovitve balkanske zveze. (Albanci kličejo Italijo na pomoč.) Zadnje čase so albanske oborožene' tolpe prekoračile meje naše države in ropale ter morile. Ker je naša. vojska roparje pošteno nabila in vrgla nazaj čez mejo, so poslali Albanci italijanski vladi bridko pritožbo s prošnjo za pomoč. Ker so bili albanski roparji oboroženi z italijanskim orožjem ter so jih vodili italijanski častniki, je jasno, da stoji za njimi zopet spletkarska Italija. (Francoski načrti.) Prejšnji teden je bil francoski vrhovni general Jof-fre v Beogradu. Baje hoče ustvariti vojaško zvezo med Madžarsko, Ru-munijo in Jugoslavijo, da bi se zdru ženo s poljsko armado zadal Rusiji odločilen sunek. Ljudstvo v Jugoslaviji v kaj takega nikoli ne privoli. (Nemški delavci proti vojni.) V Furstenfeldtt na štajerskem so delavci uničili 28 torpedovk in štiri pomorska letala, ker ta vojni material sc je hotel odposlau anianti za vojsko proti Rusiji. , (Kabsburžao ogrski kralj?) Ame-rirški časopisi poročajo, da sta l-ranči j a in Belgija privolili, da zasede Karel. Habsburški ogrski prestol, Temu nasprotujeta le Italija in Jugoslavija. (Socialistična vlada na Rumun-skem.) Vlado je prevzel socialist Florescu, ki je sestavil popolnoma socialistično ministrstvo. (Boijševiška sodba.) Trockij je dal ustreliti 17 generalov in' 52 štabnih častnikov, češ da so zakrivili ruski poraz v bojih s Poljaki. (V poljsko-ruski vojski) se je zgodil preobrat. Rusi, ki so že resno ogrožali Varšavo, se morajo na vsej črti umikati. Poljsko protiofenzivo vodijo tako uspešno francoski generali. (Nove skrbi anianfi) delajo sedaj Poljaki, ker drvijo za boljševiki čez meje, ki jih je določila mirovna pogodba med obema državama. Antanta je Poljake resno pozvala, naj se drže pogodbe. (Mednarodno zborovanje poljedelskih delavcev) je bilo nedavno v, Amsterdamu. Zastopanih je bilo nad dva milijona poljedelskih delavcev, in sicer iz Anglije, Nemčije, Avstrije, Italije, Bolgarije, Švedske, škotske in Nizozemske. Zborovalci so ustanovili mednarodno zvezo poljedelskih delavcev. (Mala antanta) se imenuje ravnokar sklenjena zveza med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Skoraj gotovo pristopita k zvezi še Rumunija in morda tudi Avstrija. S tem smo an-tanti prekrižali račune, ker je hotela napraviti takozvano donavsko konfederacijo, t. j. zvezo srednjeevropskih držav ob Donavi ter obnoviti vlado Habsburžanov. Slepo pokorščino smo mali narodi odpovedali antanti že s tem, da so naše države odrekle sodelovanje pri rusko-polj-skem sporu. Gospodarstvo. (Važno za našo valuto.) Finančni minister je odredil: 1.) Izvoz našega blaga se naj plačuje v našem in ne tujem denarju; 2.) devizna centrala se odpravi; 3.) uvozna carina se revidira ter se zmanjša za nekatere potrebne predmete; 4.) uvoz luk-surioznega blaga se omeji; 5.) za tuje valute se določi sledeči kurz: 100 francoskih in belgijskih frankov = 150 dinarjev, 100 lir = 105 dinarjev, 100 švicarskih frankov = 308 dinarjev, 1 dolar = 20 dinarjev, 100 čehoslovaških kron = 40 dinarjev, 1 angleški funt = 80 dinarjev. (Zakon o prosti žganjekuhi) za domačo porabo še vedno ni potrjen, dasi je bilo ministrstvo nanj ponovno opozorjeno. Kmetski praznik na Bledu! Dne 8. septembra pohitimo vsi kmetje in vse kmetice na Bled. Na merodajna oblastva smo se obrnili za posebni vlak in za polovično vožnjo v istem kakor tudi v vseh rednih vlakih južne in državne železnice, ld bodo vozili dne 7., 8., in i). septembra v Ljubljano in na Bled ter nazaj. TJ deležniki bodo morali plačati na državni železnici celo vožnjo do Ljubljane, odnosno do Bleda, nazaj pa se bodo z našimi legitimacijami vozili brezplačno. Dotičniki, ki se bodo vozili po južni železnici, pa bodo dobili polovične vozne listke za tja in nazaj takoj, ko se bodo izkazali z našimi legitimacijami, ki jih udeleženci praznika prejmejo pri svojih krajeimih odborih. Južna železnica nam je polovično vožnjo že dovolila, ministrstvo za promet pa nam glede znižane vožnje po državnih železnicah še ni pismeno odgovorila, a izporočilo smo dobili, da se je naši prošnji ugodilo. Za dobre zveze se bo tudi skrbelo. Pozor S Vsakdo mora pred povratkom z Bleda dobiti na zadnjo stran legitimacije poleg potrdila, da se je udeležil našega praznika, tudi še podpis in overenje stranke, ker drugače izkaznica za vožnjo nazaj ni veljavna. Podpisi in overenja (žigi) se bodo dajala na veselici na posebnem, vsakomur vidnem prostoru. Skrbite torej pred povratkom, da dobite žig na legitimacijo. Spored kmetijskega praznika na Bledu s 1.) Ob 10. nri dopoldne sv. maša na blejskem otoku, potem ogled Bleda, vožnja po jezera itd. 2.) Ob 2. uri popoldne slavnostni sprevod skupin iz kmetskega življenja ▼ BZako" na tekmovalni in veselični prostor. Slavnostne skupine (na vozeh) se zbirajo in urede do 2. ure od Jeklarja da Blejskega doma na Bledu, nato odhod v „Zakoa. Drugi udeležniki praznika pričakajo slavnostni sprevod v „Z&ki". Za najlepšo in najoriginalnejšo skupino je razpisana, posebna blejska nagrada v znesku 1500 K. 3.) Javen manifestacijski shod, na katerem bodo nastopili kmetski govorniki. 4.) Ob 4. nri popoldne tekma narodnih noš in skupin ter konjska ia vozovna dirka. (Spored te prireditve glej spodaj!) 5.) Po končam dirki kmetska veselica s prosto zabavo in plesom na krasno razsvetljenem plesišču. (Za plesišče morajo plesalci plačati enkratno vstopnino v znesku 12 kron, plesalkam je vstop prosi) Na veselici bo preskrbljeno za različna okrepčila, vendar pa se priporoča, da prineso udeležniki naše prireditve jedila tudi s seboj, ker naval bo velik. Pri prireditvi bo svirala godba dravske divizije. Spored za tekme narodnih noš ter za konjsko in vozovno dirko. A. Tekma: 1.) za najlepšo in najpravilnejšo vnanjost živali (konj in kobil); tekmeci v narodnih nošah; jahajo ali vozijo enkrat okoli v koraku, drugič v dira; 2.) za najlepšo opremo (enovprežni ah dvovprežni težki voz); tekmeci v narodnih nošah; vozi ee enkrat okoli do polovice poti v koraka, ostalo v diru; 3.) za najlepšo narodno nošo; tekmeci obeh spolov na konjih ali na vozeh; enkrat okoli, in sicer korakoma; 4.) za najlepšo skupino narodnih noš (moški, in Ionske skupaj); enkrat okoli na vozeh, in sicer korakoma. Zmagovalcem pri točkah 1. do 4. se bodo priznale po štiri nagrade, in sicer vsaka prva v zneBku po 400 E, druga, po 300 E, tretja po 200 K in četrta po 100 E. B. Po tekmi odmor, med katerim bo manifestacijski govor. C. Dirka: 5.) i mrzlokrvnimi živalmi, enovprežno, z „bagerlom; dvakrat okoli; 6.) a toplokrvnimi živalmi kmetske rabe, enovprežno; dvakrat, »koli; z vozom „zapravljivckom"; 7.) z mrzlokrvnimi živalmi, dvovprežno, z lojtrskim vozom, na katerem je skupina narodnih noš; dvakrat okoli. (Gleda naj se na to, da bodo konji dobro sparjeni!) Vozniki (moški ali ženske), morajo biti v narodnih nošahl Zmagovalcem pri točkah 5. do 7. se bodo priznale nagrade, in sicer vsaka prva nagrada v znesku 1000 kron, druga nagrada v znesku 500 kron. Eonji, ki dirkajo nad 100 metrov v skokih, se od tekme izključijo! Nagrade se razdelijo po končani dirki. Navodilo: Tekmovalci se zbirajo v ozadju dirkališča v nZaki" in 8e po- vsaki dokončani poti vsake posamezne otočke, zopet-vrnejo tja nazaj. * * * Gene prostorom za gledalce: sedež na tribuni 20 kron, vsi drugi prostori po 4 krone. Naši pristaši imajo izvzemši na tribuno prost vstop. Izkazati se jim je z „Vzprejemnim listom", ki so ga prejeli od krajevnega odbora ob vstopu v našo stranko. Edor želi dobiti sedež na tribuni, naj si ga kupi pravočasno pri tovarišu Antonu Vovku na Bledu št. 91! V predprodaji se bodo dobivale vstopnice v več blejskih .trgovinah in tudi na veseličnem prostoru v „Zaki" do pričetka sporeda. Reditelji bodo imeli na levem rokavu zelen trak. Njihovim odredbam se je zaradi čim boljšega reda brezpogojno pokoriti. Podpirajte po možnosti naše obrambno društvo „JngosIovanskoTMatico"! 4 Obrtniki in obrtnlce, naročite se na nKmetijski list"! (Brzojavljenje dražje.) S T. septembrom se je zvišala pristojbina za brzojavljenje od 10 na 12 par za vsako besedo. Najmanjša brzojavna pristojbina je dva dinarja (8 kron). (Drobiž) po 5, 10 in 25 par dobimo v najkrajšem času. Kujejo ga V neki dunajski tvornici. Tvornica ga izdela na dan po 10.000 kg. Vsega' drobiža bo za. 30 milijonov dinarjev. (Popotni pletarski tečaji) se ustanove po vsej Sloveniji. Občine in in-teresentje, ki žele takih šol, naj se obrnejo na „Vodstvo pletarskih tečajev" v Ljubljani (poverjeništvo za uk in bogočastje). (Boj draginji.) Ministrski svet je prejšnji teden razpravljal o naraščajoči draginji. Govorilo se je tudi o odpravi osemurnega delavnika in o izjemnem zakonu proti štrajkom. (5 do 6 žrebcev,) prvovrstnih enoletnih in dvoletnih toplokrvnih, ki imajo popolnoma dokazan rod po materi in očetu, se kupi. Ponudbe sprejema državna žrebčarna na Selil pri Ljubljani. (Cena pšenici) iz Banata je poskočila za 1 K 80 v pri kilogramu, ker velja povišana tarifa na železnicah 18.000 kron za vagon. (Cene vinu) v Banatu in Hrvatski padajo ter je bilo prejšnji teden dobiti dobro staro vino po 12 kron, srednje dobro pa po 10 kron liter. Če pa računamo za dovoz v Slovenijo 2 kroni pri litru, tedaj vemo, da mi liter vina izpod 14 kron ne bomo oddajali. (Žito iz južne Rusije.) Med Ukrajino in Donom je še toliko lanskega žita, da ga morejo izvoziti za 15 milijonov kvintalov. (Cene premogu) so se znižale na Nemškem za 90 do 180 mark pri vagonu. Pri nas pa so se istočasno strahovito zvišale. Kje je dobro gospodarstvo? (Nemčija nam ponuja svoje industrijske izdelke.) Ker smo točno plačevali v Nemčiji naročene avtomobile in železniške vozove, je berlinsko trgovinsko društvo ponudlo našemu finančnemu ministru brez-obvezen kredit za milijon mark. (Izvoz soli iz Poljske) ponuja poljska država naši kraljevini za določeno količino našega žita. (Zveza mlinarjev) je zahtevala od vlade, naj se v bodoče dovoli izvoz le zmletih izdelkov, nikakor pa ne zrnja, ker le na ta način se bodo varovale koristi mlinov in njihovega delavstva. (Cene letošnjemu hmelju) so na Nemškem od 2200 do 3000 mark za 100 kg, torej okrog 5000 naših kron. (30.000 vagonov lesa) se nahaja v Sloveniji, ki pa se ne more izvoziti vsled pomanjkanja vagonov. (Veliko tovarno) za bencin in razno olje, ki se rabi v industriji, začno graditi še letos v Beogradu. (Izvoz drv na Grško) bi lahko prinesel naši državi milijone, ker Grška potrebuje velike množine drv. Toda ni mogoč, ker obvladujejo morje Italijani. (Pri izvozu alkoholnih pijač) se je izkazala naša vlada popolnoma nezmožno. V naši državi imamo več tovaren za špirit, toda na izvoz špi- rita je naložila vlada 40 kron carine pri litru. Imeli smo velike množine pokvarjene koruze, na katero se je naložila prav neznatna carina, tako da so jo pokupile in izvozile tuje tovarne, ki nam bodo nazaj prodajale dragi špirit, dočim nimajo naše tovarne ne dela ne blaga. (Vrednost boljševiškega denarja.) Neki Jugoslovan, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, je prinesel s seboj 30.000 boljseviških rubljev, za katere je dobil v mariborski banki — 20 dinarjev. Potemtakem ni čudno, da velja v Rusiji hlebec kruha 3000 rubljev, ena cigareta 120 rubljev itd. (Izvoz kož prepovedan.) Naša vlada je preklicala svobodni promet s surovimi kožami, usnjem in usnjenimi izdelki, ker nam tega blaga doma močno primanjkuje ter so cene obuvalu neprestano dvigajo. V naši državi imamo dovolj usnjarn, ki bi mogle izdelati na leto čez 13 milijonov kilogramov usnja, torej več, kakor ga rabimo doma, toda izdela se jed'- » petina, ker nam primanjkuj jž in drugih potrebščin. Ves ta primanjkljaj moramo drago uvažati. Sedaj se morajo vse surove kože prodajati le domačim usnjar-nam. (Vinorejcem) priporočamo, da gledajo bolj na kakovost vina kot pa na množino pridelka. Kaj pomaga veliko vina, če pa ni sposobno za izvoz in se mora popiti doma, kar znači veliko gmotno, pa tudi duševno škodo, ker se širi pijančevanje. Pomisliti moramo, da imajo naši sosedje tudi jako dobra vina, katerim razne naše kislice ne morejo delati konkurence. Kakovost vina je odvisna od trte, lege, načina obdelovanja, a mnogo, in morda največ, pa od ravnanja z moštom in vinom samim. Mnogokje imajo dobro trto v primerni legi in zemlji in vendar je vino slabo. Nekoč mi je rekel neki vinogradnik, da ga „šomašter" in „škric" ne bosta učila njegovega dela. Takega človeka treba poučiti in dokazati mu, da imamo (ali bi morali imeti) več učiteljev za vinorejo in kletarstvo, ki so se te stroke bolje izučili kot pa posamezen vinorejec. Pri nas premalo poznamo umno kletarstvo in to lahko uči le strokovnjak. (Izvoz v inozemstvo.) Gospodar-sko-iinančni odbor ministrskega sveta je v svoji seji dne 6. avgusta t. L sklenil: Izvoz blaga v inozemstvo prati plačilu določene carine je svoboden. Izvzeti so naslednji predmeti, katerih izvoz ostane še nadalje prepovedan, in sioer: pšenica (katere se sme izvoziti le 15.000 vagonov) ; pše-n.ična in ovsena moka; oves; ovce; volna in volneni izdelki; goveje, telečje, bivolske, konjske in oslovske kože in izdelki iz njih; konji in kobile, razen konj in kobil, starih nad 16 let, katerih izvoz je dovoljen; goveda, razen moških živali, starih nad 10 let, ki so dobro rej ena in zrela za klanje; sladkor; premog; mineralno olje; kristalna, pečena in kavstična soda; zlato in srebro ter izdelki iz njih; končno staro železo, nadalje sirovo in navadno jeklo v palicah in na pol predelano, izvzemši hladno valjano, obročasto železo. Konoplja, ki se drugače lahko izvaža, se ne sme izvažati v Bolgarijo. — Izvoz je dopuščen v vse države. V slučaju pa, če bi iz posameznih držav, bodi&ii pogodbenih, bodisi nepogodbesnih, ne bilo mogoče dobiti blaga, ki je za obnovo neobhodno potrebno, ste minister financ in minister trgovino in industrije pooblaščena, da sporazumno prepovesta izvoz posameznih vrst blaga, ali pa prevoz vsakega blaga sploh. (Vinstvo v Jugoslaviji.) Po statistiki znaša površina vinogradov v Jugoslaviji približno 258.000 ha, in sicer pride 1.) na staro Srbijo 56.000 ha, 2.) na Bačko in Baranjo 45.000 ha, ,o.) na Hrvatsko in Slavonijo 40.000 ha, 4.) na Dalmacijo 76.000 ha, 5.) na Bosno in Hercegovino 6000 ha, 6.) na Slovenijo (brez Goriške in Primorja) 35.000 ha, skupaj torej 258.000 ha. Na tej površini se pridela po lOletnem povprečju letno najmanj pet milijonov hektolitrov vina. Od tega se po statistiki (20 1 vina na osebo prebivalstva ra-čunjeno) porabi približno dva in pol milijona hI vina doma in ga torej preostane za izvoz tudi dva in pol milijona hI v vrednosti 2500 milijonov, ako računamo liter le po 10 K. (Francoski čevlji.) Večja družba francoskih trgovcev osnuje po večjih mestih Jugoslavije prodajalne čevljev, ki bodo veljali za moške 320 do 400 K. (Izvoz našega blaga) je dovoljen v Avstrijo le za plačilo v našem denarju, v nemških markah ali češkoslovaških kronah, ne sme pa se plačevati v avstrijskih kronah, ker so skoraj brez vrednosti. (Blago za Italijo.) Na naših železnicah je prevzemanje blaga za Italijo ustavljeno. Istotako se ne prevzema blago, ki gre preko Italije. (Žetev v Italiji) je izpadla slabo. Pridelalo se je samo 40 milijonov kvintalov žita, a Italija ga potrebuje 70 milijonov kvintalov, tako da ga bo morala uvoziti 30 milijonov kvintalov. In zopet bo dobra Jugoslavija. (Za nakup sladkorne pese) je dovolilo ministrstvo trgovine sladkornim tovarnam 96 milijonov kron kredita. (Veliko tovarno) za sukno zgradi v Karlovcu družba „Volna". Osnovna glavnica znaša 10 milijonov kron. (Jugoslovanska trgovska zbornica) se je osnovala v Newyorku, da bo olajševala trgovsko poslovanje med jugoslovanskimi državljani in Ameriko. (Za pospeševanje treznosti) in za boj proti alkoholizmu je dovolilo naše ministrstvo 438.000 dinarjev, od katerih odpade na Slovenijo 75.000 dinarjev. (Svoboden izvoz) uvede Rumunija brez vsake omejitve. (14 kvintalov žita na oral.) Profesorju Amedkicu v Zagrebu se je posrečilo, da je s križanjem raznih vrst žita dosegel pridelek 14 kvintalov žita na enem oralu. (Seljak i zemljiški posjed) se imenuje nova knjiga gospodarskega strokovnjaka Stjepana Juriča. Knjižica velja 6 kron in se naroča pri „Štam-pariji jugoslovanskega kompasa" v Zagrebu, Strossmajerjeva ulica br. 6, L nadstropje. Kongres načelnikov obrtnih zadrug in predsednikov obrtnih društev v Celju. Mera potrpljenja je polna! Čas je že, da se enkrat reši ono za obrtnike važno in pereče vprašanje, kaka bodi naša bodočnost, katero pot naj zavzame obrtnik in kateri tilji naj mu bodo sveti. Ze po polomu nam nenaklonjene habsburške države smo imeli več važnih obrtnih zborovanj v različni krajih Slovenije, kjer so se razkrivala zelo važna vprašanja za obrtni stan, vendar brezuspešno. Vselej pa je šlo preko najvažnejšega vprašanja in to je: „zakaj so vse naše prošnje in resolucije nerešene, in kdo naj nam pripomore do uresničenja, do rešenja naših želja". Zopet stojimo pred važnim obrtnim zborovanjem. Vabila nas kličejo na obrtni kong ki bo v Celju dne 5. septembra. Tovariši obrtniki! Predrag je danes čas in predraga so pota, da bi se vozili na prazna zborovanja v oddaljene kraje. Ta kongres naj bo podlaga nadaljnjemu delu in razvoju, smernica ali vodnica obrtniku na poti v novo boljše življenje. Odločimo se še za te stroške pota na kongres, obenem pa se pripravimo, da povemo odločno našim starim strankarjem, da se ne damo več voditi za nos ter da hočemo jasnosti v obrtnih organizacijah. Laži, da hoče kdo zanašati v obrtne zadruge politiko, se morajo pobiti, ker tega nihče ne želi. Obratno pa mora priti do ujedinjenja vseh obrtnih društev na stanovsko politični podlagi potem „Obrtne organizacije za Slovenijo", da bo imel obrtni stan boljšo zaslom-bo, boljši vpliv in boljše zastopstvo kot dosedaj, ko so ga trgale in kosale različne politične stranke, katere so poznale obrtnika le ob volitvah. Njih kosmata vest pa se kaže dovolj jasno v tem, da ne razpišejo volitev. Kako pa trpi obrtni stan, to vedo obrtniki najbolje. Vsled velike važnosti se naproša vsa obrtna društva in vse obrtne zadruge, da odpošljejo na kongres vsaj po enega zastopnika, preje pa naj se vsi odbori o tem posvetujejo. Vsak zastopnik naj prinese s seboj „ Izkaznico" kot pooblastilo za kongres! Vsi tisti pa, ki ne morejo v Celje, naj pošljejo pooblastila »Obrtni organizaciji" v Novo mesto, da jih po predsednikih ali zadružnih načelnikih zastopa. Obrtniške v8Sti. (Kdo navija cenein-dela draginjo ?) Pred kratiam se je bralo v listih, da je na razpolago več vagonov industrijske soli za obrtnike, t. j. za usnjarje, mesarje i. dr., kar je prav razveselilo. Vendar je cena 370 kron za 100 kg previsoki Uradu za pospeševanje obrti se je posrečilo najti cenejšo in boljšo sol v Trstu, medtem ko je spredaj omenjena sol iz Bosne. 100 kg s Trsta v Ljubljano postavljene soli bi veljalo 170 kron, kar bi bilo zelo ugodno. Sedaj pa si oglejmo našo moderno upravo! Za sol, ki bi v Ljubljano postavljena stala pri 100 kg 170 kron, je treba plačati 200 kron carine. Pa naj še kdo reče, da se pri nas obrt ne bo povzdignila in cvetela! Ali pa, da nismo vsi zoper navijanje cen! (Na naslov kr. državnih železnic.)1 Že v eni zadnjih številk „Kmetijske-ga lista" smo čitali o dvojni meri za obrtnike na železnicah. Mislimo, da ni treba znova poudarjati, kako važen činitelj je za državo obrtni stan. Le potom zdravega gospodarstva na polju trgovine in obrti sta državi zagotovljena obstoj in napredek. Vendar se ti važni činitelji pri nas tako malo upoštevajo. Mnogo se govori o verižništvu, o navijaltih cen i. dr., a če pogledamo malo globo-keje, tedaj vidimo takoj, kje se vse to zlo rodi in vzgaja? Tobak, železniške tarife, carina, izvoznice, davki itd, vse to govori in sili v ospredje vprašanje: Kako dolgo bo še to trpelo? Nihče ne more utajiti, da bi imeli obrtniki kaj več od borovelj-skega obrtnega shoda kot pa država sama. Takrat se je zaprosilo tako južno železnico kakor državne železnice za polovično ali vsaj nekoliko cenejšo vožnjo in za posebni vlak. Južna železnica je kot vselej prva, tudi takrat ugodila naši želji Kaj pa državne železnice? Ne posebnega vlaka, ne polovične in ne cenejše vožnje nismo dosegli. Če torej niti državni aparat ne podpira državi potrebnih činiteljev, tedaj ni čudno, če se pojavlja med ljudstvom nezadovoljstvo aH bolje rečeno „državni strah — komunizem". Telovadna društva imajo danes polovično vožnjo pri svojih zletih. Ali bi se ne dalo isto doseči za važna, državi koristna obrtna zborovanja? Enako tudi za obrtniške poučne mobilne tečaje? Le malo, malo zanimanja bi bilo treba, pa bi to uganko kak obrtnikom prijazni poslanec ali zastopnik lahko rešil. (Vrtna veselica,) ki jo je priredilo dne 22. avgusta „Obrtno društvo za Novo mesto in okolico" na korist ponesrečenemu članu, je prav dobro uspela, za kar se imenovano društvo vsem darovalcem in na pomoč do« šlimnajtopleje zahvaljuje.— Odbor< (Obrtna veselica) bo v Kostanjevici dne 8. septembra. Vsa obrtna društva in vsi obrtniki se nanjo s tem opozarjajo in vabijo k udeležbi. (100 litrov gorilnega špirita) od da poceni »Obrtno društvo v No« vem mestu". (VajenSki izlet v št. Jernej,) ki bi se naj vršil dne 29. avgusta, se je preložil na poznejši čas, ko se otvori obrtnonadaljevalna šola. K temu izletu se bode povabilo sodelujoče uči« teljstvo. IT VII306/20/8. Uradno potrdilo, g katerim se potrjuje, da se kasen, izrečena a sodbo s dne 29. julija 1920., opr. št. 306/20/7 proti odgovornemu uredniku »Kmetijskega lista" A. Jamniku glasi pravilno na 100 kron (sto kron) in ne na 200 kron, kakor je to v izdatku sodbe pomotoma navedeno. Okrajno sodišča t Ljubljani, odd. m, dne 30. avgusta 1920. Mali oglasi. Išče se Žagar pove za vodno moč na _ več klinj. — Več Anton Milavc, Dolenja vas pri Cerknici. Primerne prostore z vodnim obratom za kovaško in kolarsko izdelovanje raznih voz poleg mesta ali trga in železcice, z nekoliko zemljiičem vzamem v najem, eventualno kupim. Ponudbe na M. L o žar, Dra-gomelj, p. Domžale. Suhe gobe, laneno seme, kumno in vse druge deželne pridelke ku- __ puje trgovina s semeni Sever ---- & K o m p., Ljubljana, Wolfova ulica it 12. 6 mladih prašičkov (Jesenčkov) imam na prodaj. — Franc Jare, Črna vas št. 10, pošta Ljubljana. 500 kron nagrade dam onemu, ki izsledi meni ukradeno kolo znamke „Britannia". Kolo je dolgo in skoraj novo. Torbica za rekvizite, obrobljena s pločevino, ima napis „Luius". Na zvoncu je izbočena označba „Stošce". Kolo ima ravno balanco in ozko pnevmatiko; notranji robi koles so rumeno popleskani. V. Bek, Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Prodam rnjo množina novih in stri dobro ohranjeni!! sodov od 60 do 4000 1, skupaj približno 7C0 hI. Anton JSEohar, sodarski mojster, Vič pri Ljubljani. t Nad 20 let obstoječa tvrdka ! izdelovanje in prodaje raznoterih vozov Strojno kolarstvo! Lastna kovačija! SI. občinstvu sporočam, da prevzamem vsa v svojo stroko spadajoča naročila, kakor: kompletno lzdalane kočije, kolesolno ter razne laltke ln športne vozov«. — Posamezni leseni delt, neokovani, v zalogi. Na zahtevo (kolikor dopušča dobava raznega materiala) tudi okovani in kompletno izdelani detajli. — Ker deluje tvrdka že toliko let, je suhega lesa dosti v zalogi in se more postreči s solidnim in trpežnim delom. Poprave točne in cene primerne po dnevnem popustu. Ivan Zajo, kolarski mojster, Vir, pošta Dob pri Domžalah. Šivalni stroji Dobe se tndi posamezni deli, igle, olje za stroje, : potrebščine za šivilje, čevljarje in krojače. : JOSIP PETELINC v Ljubljani, Sv. Petra nasip štev. 7. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8, VolfoTa ulica 1 — Podružnica ? Murski Soboti obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun s čistimi Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron. 4°/. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljen septembra 1919. Neposredno pod driSavnim nadzorstvom. Stritarjeva ulica it. 2. Ved panjev čebel (dobrih plemenjakov) je na prodaj. — Alojzi j Gliha, Dolga njiva, pošta Velika Loka. Urednik: dipl. agr. A. Jamnik. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Podružnice: v Splitu, Trsta, Sarajevu, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovliah; ekspozitura v Ptuju. delniška glavnica 50,000.000 kron, rezervni zakladi skupno okrog 45,000.000 kron, oziroma glavnica z rezervami okrog 95,000.000 kron. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. Sprejema vloge na knjižice in teko« ralun Telefon Kupuje In prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju. St. 261. valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.