LcdLO' IV», štev« ?6;» V ceUm» soto-ota «toe S. tuittia 1922» MM» titate i jjotOBiDi. H^^BGHhubHU I^^^K spiv **¦¦ \ ^^^E hBBb s^Hb H^B S^B ¦ i^^^K ^^^^^^^^^^^L ^^hb illSL .aBMBa ^HT j#i-k'A kn)!^" ¦'¦,.¦¦ >mk '¦' 'W HHb a&&tt§ H^H JflflH h^^^^^^^^^Ib Iitaac Jetno 48 Din, mcsečno 4 Din, za inozemstvo tetno 120 Din. —. Oglasi za mm vüiue stolpca 40 p. RekJamc med tckstom, oarortnke in zahvnle 50 p. Posaraezna Stevilka stane 50 p. Izt&afa vsak torefcr četrfe&t In sotooio. Uretfnis-.tvo Strossmajerjeva ul. §t 1, !. nadstr. Telefon St. 53. Uppavnifttve Strossmajerjeva ul. št 1 priiliCje. Telefon st. 65. C=s Račun kr. poštnega čekovnega urada Stev. 10.066. «=3 Občni /bor Zadrnžne Zveze v Celju. V nedeijo dne 25. junija tl. se k vi- sil v nuili üvorani Nar. doma v Ceiju jako dobro obiskan občni zbor Zadružne Zveze v Celju. na kalere-;>i je bilo po- dano poroeüo o 39. poslovnem lctu te aajstarej.se slovenske in jugoslovansKe zadtiižne organizadje. Po otvoritvi ol>čnega zbora je preü- laga-l Zvezin prcdsedn.fk dr. A. Božič u- danost.no brzojavko zbrauih slovenskin zadružnikov Nj. VeJ. kraliu in kraljici, ki preživljata uailepše dneve iijunesn zivljcnjia med našini narodrnn. iPrcdlo.vc je hil sprejet z Jiavdiisenim odobrava- rijcm i?i ie bila odposlana brzojavka. zn katero se je Nj. Vel. krali brzojavno za'hvalil in s|X)rocii zborovnlcctn svoic pozdrave. Med iidciežniki zborovania jc ino- Kel prcdsednik pozdraviti rnno.^e dragc nam srbskc in lirvatske ^oste. pred vsem tajnika (ilavnc^a /adružnetfa. sa- j vezü v Beojcradu s. prof. Prohaska, posebnega priiatelja naše Zveze in na- se#a ccfjske^a mesta. Od sloveuslctti zadružnih orxaiiizacij je bila ivastcpaiui. Zveza sloveiiskih z-adrujf v Ljuhl.iani p<> svojem ravnatelju g. Pcrrnctti, doeim Je poslaia Zadnižtia ^veza v Liubljani br- zojavTie pozdrave. Istotako so dosii br- zojavni pozdravr od raznili srbskih in hrvatskih zvez. Pismeno jc poxdravil v trirenu poljedelslcosa ministry ff. lv. Pii- colja in v imetiu svojeni set kabinela v J poljcdelskem mintstrstvn. -na-čelnik ». Miloš Stiblcr. Poročal jc obcnum. du je finančnrodbor narodne skupsčine nn predloff poljeddskcga miuistrstva skle- tiii, da se razširtjo določila iš§ (>.^, 96 tn 98 srbskega zako-ui o kmctiiskih in o- brtniških zadru^ah na celo kraljcvino. Določila teh paragrafov oproščaja kme- tijske in obrtne zadruse. ki n^ dele v no- beni obliki dobička ter tudi nc svojih rezcrvnih fondov, vseh davkov in prJ- stojhin. Ta sklep je velevažen za rnzvo.i našega zadnizmatva, ki .ie morale- nav- zKc svojemu ncsebičnemu. samo dobro- deinirn naincnom shr/cčeinu tlelu pTa- ^evati še visoke davke. Na to se jc PTcdiscdnik spominjal umrleg-a člana nadzorstva e. nadučitelja Franca Pirkmajerja v Framu. Ranjki jc ustanovil v Framu 1. 1891 posojilnico. Jrf sc je pod njcg'ovim 30-letnim vodstvom razvilfa iz male zadruse v večrniHkmsKi zavod. Radodarnost te zadruRc za šoK &1ce in druge naradne namcne je bfla znana daleč naokros: Tavnotako kakor rueno vzorno poslovanje. Nai bode o- Mranjen vzornciiiu zadružncitin iI^Imvcu nied naiTii častcn spomiti! S. prof. dr. Prohaska sc je /ahvalll /u prisrčen pozdrav. omenil. koiiko sc !e tnidil tudi (il. zadr. save/ za uvedbo sori omenjenih postavnih olajsav po celi kraljevini in se je sponiitijal dela /;a enotni .iuffoslov. zadnržni zakon, kaie- resu izdcluje rumelnik kr. Stiblcr. l'pati je, da bode drugo leto, ko bode slavila prva juffoslovanska zadružna orffanl- wacijja (t. j. Zadruziui Zveza v Celju) svojo 40-letnico. nux\ zadrnzrii zakon žc uveden. Poročilo «) poslovanii! Zadiiižne Zveze v Ccljti !. 1921. poda Zvezin rav- natelj Lešničor. Govornik predlaffa n- vodoiiiii, da naj skupščina brzojavno pozdravi pol.iedelskeffa ministra g. Pn- celja, ki se k izkazal kor velikega pn- iatelia zadruzuištva in celiske Zveze poscbe.i. Predlog se je spreiei s sofflas- r.iiii odobravan.ie.nl. lnila m bilo je veselje pogle- dati zborovalke iz vseh jugoslovenskiii krajev, po večini danie, ki z vnemo 1n ijubeznijo delajo v našrh ženskili drii- stvili na poljii prosvete, higijene. soci- jalnosti, naeijonali/nia iül. Zastopana so bila pTed vsem glavna rnesta: }3e&- grad. Zagreb, Ljubljana. Celje je zs- stopano po g. dr. Kaianovi, g. Voglar- ievi in gospodični Levstikovi. poleg njili so bile zastopnice raznih zenskln. Üru.stev iz Novega Sada, Nisa. Mitro- vice. Kraljeva, Kragujevca, Zajeearü-, Paiiceve, Sornbora. Sarajva, Splita, Vukovara, SLska. Snšaka. Požege, Pe- trinje in drugih naših slovenskih mest. Bilo je skupno nad 150 delegatk. Kongres je otvorila ga. Franja I'avcarjeva. navduseno pozdravljena od zborovalk, ki poznajo nieno delav- nost na našem narodnem poliu. Njen pozdravni govor je izzvenel v želji, da mora biti naša domovina ncrazdružljlva in nerazdeljiva in da je treba odstra- iiiti vse, kar nas razdružuje. Predlaga, da naj kongres po zastopnicah ali brzo- iavno pozdravi. kralja in kraljico, kar se spreime z burnmi aplavzom. Nato se je izvTŠila volitev pred- sedstva, ki se je sestavilo slcdeče: Da- nica Hristiceva, predsednica; Zlata Ko- vaeevre - Lopašie, prva podpredsedru*- ca; Franja Tavčarjeva, dru?a podpred- sednica: Zorka Jankovi'c, prva tajnica; Öanica Bedekovic, druga tajnica; Minka Ciovekarjeva, tretja tajnica. Ga. predsednica se zahvali ge. Tav- carjevi za pozdTavne besede in za spre- j©m, ki so ga bile delegatke ddežne v Ljubijani. Zahvaljujc se ji za. trud, ki ga ;c irnel siovenski del ^Nar. ženskega saveza*, da se more vršiti kongres v Ljubijani. Stavi zborovalkani gospo ravčarjevo kot zglcd marljive poirivo- valne d-e.Iavke na .narodnem polju. NaSc ženstvo mora delati sloz.no, da doseže čim uajlepših uspehov. Gospa Fr. 'l'av- čanrjeva nam daje najlepsi vzgled- 2ive- !:i fiasa scstra Tavčatjcva! Gospa Zlata Kovačevič - Lopaft^ je v inienu hrvatskega dela »Nar. žen- skega savcza« pozdravila zborovalke In je poudarjala svo>o radost nad tern, oe so zastopane delegatke vseh treh delov uašega naroda. Nato so sledila. porocila rajnic. Z!« srlxski del je porocala ga. Zorka .lan- kovič v tcmeljitem in preglednem re- feratu, iz katerega se je videlo, da sku- sa »Savez« dclovati na vseh poljlli. »Savez« je hue! nainen. da zdru/.i v se- bi vsa ženska drnštva, vseh struj Jn smeri, da bi na ta način ženstvo rnoglo uvelja'vljati načrte,' ki so važnj za na- nredek države in v korist naroda. Ta riamen Savcza se je po večini iiresničH. ka.iti' d'anes je združena v Savezu velika veeina ženskih društev. Društva so podajala svoje predloge na »Savez*, on pa je skušal vse te predloge uveljavrtt nn odločihrih mestih. Vršilo se je ve? sej ožjega in širšega odbora Po raznTh Tiaših mestih (Novi Sad, Split itd.) in (aim so se pretresale tekoče zadeve, o- /iroma se je vršilo posvetovanje o vcč- jih načrtili. Savez je po svojih zastop- nicah zastopal nase zenstvo ob raznih siavnostnili prilikah in ie iskal zvez s svetovnimi ženskimi organizacijaiTSi. Važno je bilo posebno delo za zaščito dece, za narodno zdravje, za deške do- move, za povzdigo morale, za varstvo ženske mladine, boi zoper draginjo, za narodno prosveto, za pospeševanje do- mace ženske umetnosti. ročnih del in vezentn. Savez ie deloval na vseh po- Ijili, kjer more žena delovati: zato ie poro^evalka prav lepo üodala dosedanje uspehe mi nacijonalnem, prosvetnem, socijalnem, humanitarnem in feministi- čnem polju. Iz referata ge. Zorke Jankovič spo- ziiamo, v koiiko je Savez že izvrSH svoje rialoge, kako marijivo so na5c narodne delavke delate in se trudile, posebno za zapuščeno mladino. Nato jc poročala gospa Danica Be- dekovic o dclovanju hrvatskega dela »Saveza«. Skupne akcij-c so podpiraia tudi hrvatska društva, včlanjena v »Sa- vezu«. 2al, da je mnogo društev izsto- pik) in je Savez s tern izgubil mnogo marljivih delavk. Po^očeva^ka to iz- recno obžaluje, ker misli, da nas v dem Žmuklje z Matjaževo krono. (Neverjetnai zgodba.) Vroče popoldansko solnce pripeka z nebeškega oboka in kaže na solnčni ¦ml ravno tri. Na celjskem kolod'voru že čakajpo •potniki češkega brzovlaka ter leno postajajo tn se opirajo na železno o- grajo, ki lodi peron od prostega kolo- dvora. Skrbiii T>ostaj«nač-elnik gleda z Argusovim očesom. ^e se ni mogoče kateri z rudečo čepico označenih ser- vünih duhov že vtihotapil izza Savinj- skaga viaka na tračnice. Pri izhodru na tra-čnice pa se pri6- kata dva nestrpna potnika, kojih eden stosi v roki precei velik kockast kov- ček, z mogočmm vratarjem, ki drži ro- ko na zapoTi, da jo dvis:ne ob priho zastiši svetel ?ia-j 2vonca Sri osier žvižg stroja. \z pisarne Svignc službujoči uiadnik in vlak zadrvi impo- zaritno mimo kolodvora, kakor da hoCe ignorirati naše prijazno mestece. Skoro po} kilometra južno od kolodvorskega poslopja se sirojevodja šele konečno spomni, da ie v Celjti in ustavi žclezno kačo. Trume cannikov, železniška. polici- ia it» drugi varuhi pred javno nevarno- stjo hi neredonn obkrožijo vlak in pazlji- vo motre prtljago dožlih in odhajajočih potnikov ter i^čejo sumliivih obrazov. Naša dva znanca s kockastim kov- čkom pridrvita nervozno do vlaka In kornaj sta v kupeju, v katerem so !z- ključno nemski in rtalijaiiski potniki, se že pomika vlak dalje. Takoj po odhodu, že pred Rimskimt toplicami, se zasliši ob vhodu v voz sonoren glas: Carinski pregled! V voz stopi carinrk s strogim službenim obra- zom in se pribiiža naravuost jtiovovsto- jrfv^ima z običa-jnim vpTasanjem: »Kas vozirte s^boj?« Lastnik kockastega k-trvčka se mvt prüa-zno nasmetine in sploh ne odgovori. njegov tovariš pa si nervozno zvija cigareto. Carinik se seveda z nemim odgo- vorom ne zadovolji tn zahteva, da sc kovček odpre. »Toda, gospod, jaz sem vstopil v Celiu in se peljean v LjubUano. Evo listka. Za to progo ni revizije In tudi koveka ne adprem.« »V imenu.......«------— kovček je odprt in, o ioj, prestraSena carinika zadene skoraj kap. Iz kovčeka blesti svetla, z dragocenhni kameni posuta tn z belo svilo podložena krona. Carinikovo začudenie in njegov zmagoslavni >^Aha« predrami sopornike, ki v pričakovanju priietnega carinskega mtermezza stezajo vratove in si šepc- eeio razne opazke o »KaTlovi kroni«- ^Štefanova bo* se oglasi krivono- si sin Mojzesov,« saj vendar vidite, da ima po seven križ.* *Abi mir gleik gedakt, ist das žimikte« (hotel je reč» »Schmuggler«/ trdS crnopoltt Dantejev potomec. Kakor ogenj se ie mtd tern raz- ne&la v vlaku ivovka, da >e naLb can- na pri PTegfedu sveto ogersko krono. Carinäci; sprevodnJki in potniki, vtie hit] v oni voz in ogleduje strme predrzna potnika, katerima ta smoia, da so ju zasa^ili, ne gre — kakor je videti — niti preveč do srea. Kdo pa popise vseh zacudenie In hrupno veselost. ko potnik na stroga inJkvizitorična vprasania carinika po iz- voru te krone prizna. da ie igralo ceij- sko gJedališče «Kra'.ja Matjaža« in si )e v svrlw inipozantnejše prircditve izpo- sodito od g. Danila u Ljubljane to ko- vinasto krono, ki k> nese eden izined teh gospodov po narocL'u režiserja zo- pet v Ljubljana. Razburjenje se jt kmalu polegio, a ves čas tja do LjuWjane se ic ra7legal v, vlaku veseü, gioboki »Haha« zasačene- ga »žmukljeta«, ki se ni mogel umiritf, da je na tako i^eprostovoijen način skra^ai carini in potnikom domesto belo in vcselo< je büo popoino- tna uniceiKK mesto, katcro so že UMm- ljani radi 1-epe naravnc lese, eistote in bogastva rmenovali »Celeia Troja secunda«. Tudi s-olnograški .šk<>i Rupert je občudoval krasno mesto, ko je prišel Licit in oznanjat Slovcnccrn katoliško vero.' Sredi M. stoletja je razdelil Kaiol Veliki Korotauijo v krajine: tako Tc prišlo Celje s savinjsku krajino. ki je obscgala svet ined Pohorjem. Savo. Sotlo in Kanmiskhni planinami, v roke mejnhn grofom- Tu sta bila leta 970.— 1030. inejna grofa Viljem I. in H.f ki sta .se iineuovala savin.js.ka mejna grofa. Vi- Ijem II. je dobi! od Henrika II. Icta 10L>. in od Konrada If. I. 1025. več cesarsklö posestev na Spodrijcni Stajerskem v dar. Po Viljeiiiovi sinrti umri je icta 1036. brez potomcev — je clobil savinj- sko mejno groiijo grof Plain; po snirtl njegovih sinov it* -pripadla nicina groiija grofu Pilgrimu, pozneie njegovcmn si- ltu Ointi, ki pa je kmalu iimrl. Sedaj je podelil cesar Konrad If. savinsko mej- no grofijo stajerskeimi mejnunu xrolu Otokarju I. Poslednji je združil obe ^rafiji, štajcrsko in saviiijsko. in tako ic prKlo Celje k stajerski deželi. Nekoliko v stran od drzavije ceste, ki pelje iz Celja proti Ljubljana se dvN üa blizu trga Vransko nizek hribček ?. razvalinami stareg-a1. ponosnega gradu Žovneka ali Šaneka (nemški Sanneck): v začetku srednjega veka ie hilo tu dt>- -movje znamenite rodbiirj savinjsklh grofov ali gospodov. kakor so sse Iz- prva mieuovali- Ta plemiska rodbina ;e počasi in previdno širila svojn posc- siva proti vziiodu, pozneie Uidi protf jiigu in zapadu ter si prid'obila pod u;;- slovoni celjskili grofov odučno rnestM v svewnrni zgodovini. Poieg svojega rodnega yradu 2ov- neka je imela prvolno še sledeče grn- tiove oziroma podiozne kraje: SajncK (Scheineck), Ojstrico. Liebensiein, Le- vec in Oobrovlje, vec drugih Püsestev Vo južnern Štajerskem. Kranjskem in Kora.skem ter nekaj akviieiskih fevdov. Leta 1173. je bil na cerkvenem zbo- ni v (Jornjcmgrad'u navzoč 'iebfiard, gospod Saneški alj Zovneski; bil je pr- vi Šaneški gospod. Njegovo ime se že imenuje v j)ismili St. Pavelskega sa- mostaita ua Koroskem rzza let M20.-- 1J25. in 1141. (icbhard je imel brata Leopolda, katerega irneiuijejo listine v ictu 1146; oba sta bila riajbr/e poiomcn s!.oveuskili piemičev. V 13. stoletja se omeujuio kot ela- ni šaneške rodoviJie braiie: Ulrik i. K'ourad 11.. Ciebliard (Gerard) III. in Leopold HI. Ti so imcli neke prejure z henediiktinskim samostanotn v (jornje-m gradu; bili so njegovi zaveüiiki. Yiea njinii je bii Konrad JJ1. baje pesnik. Nje- gov sovrstnik, nf.'inski pesnik Ulrich pl. Liehtenstein poroča naniree, da ga' Ie Konrad ill- preoblecenega •/ Venero In potujočega po slovenskili deželah Po- zdnivil z besedanii:' »Buge Vas priini gralvä Venus<. ('»Bog Vas .spremi. krn- lievn Venus«). Zelo važtia za razširjenie oblasti in moči žovncskih gospodov u- bila ieta ¦ 262. sklcujcna rodbinska pogodba, glasoui katere je laliko brat po svojern bratu, cc bi ta umrl brez kistnih nin- žkili naslednikov, podedoval vsa njego- va posestva in vse pravice. Po oine- njeni pogodbi je podedoval Ulrik 1. po grofici MaTJeti Neunbur^ki, vdovi brez otrok rajnkega brata Leopolda, grado- dove: 2ovnek. Scheineck. Ojstrico in Liebeustein ter se poročil s Kaiarino. grofico Mcnbursko (heerjo Ulrika, gvo- ia Hennburskcga in mejue grofice N'c- že Badenske); s tern zakoiiuui je prc- cei poninožil in povečal svoja posestva. iz zakona Ulrika \. s Kutarhio je bJio dvoje otrok: Ana in frideriK JMiro- y-hwh p r v i ecljski groi. Friderik I. 5iaiieski je /e!o povzuig- nil ngled svojega rodu. Koi: barojiu inn je po sinrti Hermanovi. zadiijega Haln- burskega grofa. pripadlo leta 1331. .i i mi ago njegovili posestev ;m tudi polo- vica celjskega veleposestva. Stiri leta kasucje, 1. 1335. ie se pridobil drugo Po- lovicq celjskega posestva po Ulriku, baniberskem groin. Istega icta je prc- jel Saneski od benediktinskega sairm- stana St. Paveljskega na Koroskem v fevd grad Torchteneck (Jurtenek) prt i>.kalah blizu Velenja v Saleski dolim: krski skof pa mu je podaril Gorico. grad jjri Velenju. Leta 1337. je prepustil o- glejski patrijarh Fridcriku I. desetino v uinogih kraiih po Savinjski in Saleski doliui. Šaneški pa si je sain zopei prv dobil izgubl.ieno zavetnišlv(» g-ornje- grajskega samostana. (Dalje pril:..) Vsak Jugoslovan mora biti Clan »Jugoslovatiske Matice«! ; 0 islaillUL. ! i (Predavanje lid. Šiinnica ua celjsketu | Ljudskeni vseučilišču..' i (DalieJ i .Pri v.sein tcni pa Seid :ii ugladil po- saineznih oddelkov v eno celoio, tako da nani je niogoee tvariuo iočiti, pregle- dati in Casovno urediti. Na arabska usr- | no i'zrocilo se pri tern ne smemo zana- šati. Sure, ki irnajo nagovor: ¦>() vi, Kt verujete« so skoro vse rnedinske. one jia /. uagovorom: ^O vi ljudiuv. pa nick- kanske. Lahko razdelitno sure v tri skn- pine: 1. najstarejse rnekkanske, 2. pes- iiiske rapsodije. ki so prikipeie iz naj- globljega duševnega razburjenja in 3. zakonouajue, prozaično pisaue rnekkan- ske. Za vzgled vam hoCein prebraii in prevesti nekaj starejsili sur: iSura 112: Sura: ciščenje. ra/oJola v Mekki. \ iiik'iii! Allalia usiniljciiega. iniio- srdnega .1. (.iovork On jf vn Bog, I -' Večni ßog; ,'v Ne rodi in ni rojeu -1. In niii eden mu ni enak. Sura 113: Sin-;.: TnrntMi;, /r,.i», r.i/- i;deta v Mekki. V iineini Alialui usijiiijeiic.^.t. milo- srdnega 1. Govori: Pribežim li Gospodn .iiman.ie . zarje. 2. Pred nevarnostio tega. kar je vstvaril. .1. In pred uevarnosijo noči. k'.idar se bli'/a. -I. In pred nevarnostjo earovnic. ki n.i- pilmjeio vozle. 5. In pred nevarnostjo nevošljivea. čt- je stovošliiv. Sura IM: Sura: Ljudje, nick. V imenii Allalia usmiljenega. uiilo- srdnega •. J^ribezim 1) Gospodn Ijudi. 2. H kralju Jjudi. 3. K Bogn Ijudi. ¦1. Pred nevaniostjo sejie'.alca. iibeznika. 5. Ki sepeCx* v prsa Ijudi. 0 Pred Ži]]iii in jjiidmi. i Sum 109: Sura: Ncwniiki. nick. V iniciin Allahn usiniljenega. niiio- srduega 1. Govori: O vi neverniki .'. Jaz ne slnžini temu, ccniur vi sluzite. | 3. hi vi niste skizabniki togu. kjitercini: { jaz sliiži:iu. A. hi jaz nisem slu/.abnik lega, katerc- iini vi služite. :\ In vi niste služabuiki ieg4i. kaiereinu jaz služini. (>. Vam vaša vera in ineni rnoia vera. Sura 97: Sum: Moc, mek. (V noči ei-kacir je prinesej angel Gabriel Koran iz sedmili nvbes. to je eua desetih zadnjih noci ineseca Ivamadan:!.) V inienu Allalia nsmil'jeuega. milo- srdiiega 1. 01 ej razodeli smo ga v noči el-kadr. 2. In kaj te iiči vedeti. ka.i je tioč el-kadr, • >. Noč el-k:ulr je boljsa kakor tisoč in?- secew •i. Prisli so d.oli aiigeli in dull v iijcj z tlo- voljeujem njrhovega gospodu za vsn- ko povclje. 5. Mir je oua do \zlioua juU'unie zario- Sum 1: Sura: Odpirajoča. \' inienu Aliaba iismil.icTicga. niiio- srdnega 1. Hvala bodi Ailahu. GospoJu svetovld, 2. L'smiljenemu. milosrdnemti. 3. Kralju sodnega dne! -i. Tebi služimo in k tebi ' klicemj za pomoc 5. Vodi uas pravo |)ut: 6. Pot rnii.li, kaietuU s> iiulostljiv, 7. Ne onih imd kaierimi se ;e/iš in nL- pot bjodeeih. (I >nlie prihodnjic.) J-Difc l..ej)u (Iciuokratsk.i nüjjiiic^tacija r iWariboru. ;\\ariborska Kra.ievna orga- nizacija .I1»S je priivJua po.slaucu clr, Kukovcu pozdravni vcCcr, na kateretn je bila tako velika udele/.ba, da se jre uionslo prestaviti /.borovanJL« iz male v vcliko dvorano Maroduega. doma. Prea- sednik. dr. Lipokl. k: je otvoril /boro- vyrije. jc pozdruvil dr. Kukovja ob njc- govi priselitvi v Muribor. izrazmoC iKido, da bo porncnil njygov prihod nov razmali javnega mncn.ia v Mariboru Dr. Kukovec je poročai o politidji siru- aciji. dr. Krainar pa je govoril o kanipa- iiji znanih nasprotuikov demokratsRc stranke. Zborovunje je irajaio nad tri ure. Med ponovnim aplavdiraujeni so zborovalci sprejeli nasiednjc resolncijc: 1. Na zborovanju kra.ie\ne orgaui- /acije demokratske stranke v Mariboru /.braui iskreno pozdravljajo predsedni- i'u; stranke d\\ Vekoslav.'i Kukovca, prepricani. da bo /. !iiiciiat;vnim in po- žrtvovainim deloin še bo)j utrdil stran- kJno organizacijo ter u.icled ii^se dimw- kratske ideje v vsej mariborski oblasti; l>osl. dr. Kukovcu pri iej nriliki izrekaio neoinajiio zaupauje. 2. Z največjiMi ogoicenjeui zavra- čatiio nečuvene napade oaukarske klxke i;roti sloveuski demokraciii in njenirn .la.iodiičnejsim predsttivitelieiri. Izreka mo našemu voditelju dr. Zerjavu neo- iuaj.no zanpanje. ki ga najgrse kleveie nasprotnikov dem. straulve ne morejo oinajati. Izivkamo urn zaJjvalo za nje- govo jiennionio delovanje za uržavo in stranko ter obeneju zeljo. da kmalu po- polnotma okreva i:i se poprime z novo energijo dela za konsolidacijo in napre- dek drziivc in struuke. — i'udi vsein o- stalim finikcijonarjem stranke izrekamo v pnlni zavesti strankarskc soiidanrasJf zalivalo in zmipmije. Naj navzlic vsem ie/.a\uni, ki se jim deiajo brez kak^ slvarnili razlogov celo v Iastnili vrstah vztrajajo na dosedanii t>oil re^nega in pozitivnega dela. 3. l^esolucija o piiluicricni polozaju f)O"darja, da je smatriiti /mini intervjQv i)okrajiuskega naiiiestiiiky llribarja po- litieuo kot afront proti ustavi, ki ga : je obsojuti kot korak. nevareu konsolida- ciji dr/.ave. Slovcnski del detnokratsKe stranke je i>ristal. da omogoci sprejetjc ustave na dolocbo. ki ne pripusča več- j:li oblasti. nego z S0D.000 prebivalci.. Konsekvenca tegM je razdelitev sloven- skega ozemlja na niaribui'sko in ljut)- iiansko oblast. kaiero ie svoieeasno v posebni vlogi na vlado predlagal tudt sain pokrajinski naanesttiik Hribar. Re- solucija odobr'a.va stališče naeeistva JDS uiariborske oblasti. ki odklanja vsako odgovornost za politiko dana- sniega najvisjega funkciionaria pokra- jinske nprave. CatuHe Mcndes: Kamen preskusoje. (Iz francoščine) (Dalje.) Pomislite, da se zbor ni malo za- čudil, ko je Clermonda, dama des Iles- d' Or, pred sodiščem nätanko razložila, kakö sramoto 1e do^ivela v Romanin- ovem gozüu. Vse ie govorilo in'mr- mralo, ko je vstaia Phaneita, je zauka- zala molk in z odločnim gläsern rekia: »Kjerkoli se ga dobi, naj se hudo- delca prime, prižene pred nas, da ga sodimo po postavi Liubezni«. »Jaz se s tem popolnoma stri- njam«, je odgovorila Clermonda. Ko so sHSa'.i te besede, je büo v dvorani tiho, da bi lahko sli§ali mi5» samo Alaetta de Meolen je vprašaia; »Ali bo priSe! nag?« Vendar rü'nihCe slišal njenih be- sedi, tako so biü zmedeni; 5tirje kan- celarji s stirims služabniki so zapustili sodno dvorano, da bi nažfi krivca ter ga privedli sem rnirnim ali nasüniw potom. , . ,5fei wv v Ko so od5ii, je dama Romaniw. po- skrbela, da bi imeli ysa rarprava kv '¦> likor mogoče slovesno üce, do'ociia je tri device iz zbora, ki naj prestavijo lesen kip mladega boga Amorja sredi dvorane in napravijo pred njim lepo ozaljSan oltar. Ko so device dokončale svoie delo, so obstopiie dame, kavalirji in sveče- nifitvo lepo podobo, se odkrili pred njo ter se ji tiho priklanjaii. Phanetta je vzdignila roko in dva igralca sta se pribltžala. Začela je moliti in recitirati slavospeve Bogu v cast •- boljše kakor ona namreč ni znala takrat nobena zlagati verze, kuplete in pesmice —. Kar naenkrat se je oglasil Romaninov norec. ki je stal pri oknu, da bi lažje videi, kaj se godi zunaj. ' »Človek prihaja!« Nastala je velikanska zmeda zadaj v dvorani, dame so se v krogu vrtile, kakor listje v vetru, marsikatera si je z rokami zakn'la oči, da odkrito po- vemo, gledala je pa le skozi prste. »Ali se upira?« je vprašala Pha- netta Romanin. »Prvi ^gre, ponosno; ne vü se, kdo koga zenw.« ( . vAlije obieC^n ?•• ;<-: :t..^i'.o vpriSaitt ! AJae'cta üe M4olen. Dvomi norec ni vedel. kaj naj bi odgovoril na to vprašanje. Büskoma so se vrata odprla na stežaj s tako silo, da so ndarila ob marmornato steno. Pierre de Pierrefeu je vstopil prevzeten, nasilen, divji, nič več nag, okrog vratu je imel ovratnik iz listja, zavito pa je imel vse telo v zelenje, izgledal je kakor gozdni bog. Verujte, da sta z njim priSla gozdni duh in sveži zrak v sobo. Vstavil se je. osupel nad takim Stevilom žensk. Njegova prva želja je bila, da bi objel vse, vendar se je za- dovoliil, da jih je gledal, dame pa so pobeSale oCu Pozdravil ie navzoCe, ker hotel ie biti vedno kavalir. Dame so med seboj šepetale in se na tihem smejale, kajti Pierre je bil lep in mlad. Seja se je pričela in Pha- netta je resno vpraSala: »Ali ste vi tisti, ki se nagi pote- -pate po gozdu in ste grofici Clermondi des lles-d'Or, ko je spaia, ukradli po- l|ub, tukaj ie dama. ki vas toži.« ?oljub?^ 1 Pierre se je srnejaJ in pogledal 1 Clermondo, ki ie postala rude^. kakor 1 pirch. >}Res nič drujrega kakor ta po- ljub«, je odgovorü. »Povejte, kako se pišete ' »Pierre.« »Celo va§e ime.« »Pierre.« »Vi ste plenienitaš.« »Kdö dvomi, kdo upa recif* »Ali veste, kdo smo me?<- »Najljubkejše ženske, katerih Je v sanjah nikdo ne vidi,« »Ali je vam znano, zakaj smo na tem kraiu zbrane?« »Veliko pripovedek sem sliša» žc o Romaninovem gradu, a nisem nlkoü niČ verje!.*; »Kaj pripovedujejo?^ »Da dame v tem gradjJ Ps; ^inn sodijo o ljubezenskih sporih.« »Kdor to trdi, ne laze.« »Kaj, vi sodite?« »Seveda, gotovo.« »Torei je res ljubezenski zakonik *>« »Kavalir Brito ie zbral z&konik v gozdu Broceliande za časa kralja Ar- tusa«. Pierre je hotel samega smeha po- čiti, majal se je kakor mlado dr«vor kar je vse navzoče razžalšJo. (Dafc prih.) štev. 76. »NOVA D O B A Strati 3. Poliftične vest i» Klerikuliio - duliovnlška nredrznost. Mariborska »Straža«, ki io pišeio ka- toliSki duhovniki iti vzdržuieio klerikal- ne barike i» zadružrie onranizacije in koje odgovorni urednik ie danasnji kle- rikalni poslauec g. Piiseujak piše v svu- Ü številki dne 5. julija doslovno takolc: »Veličanstvo, vedi, da Ti nisi kralj stranke spekulantov. niarveč vladar de- lavnega ljudstva. Mi nikakor ne posta- nemo pristasi dvora in tie homo nikoli več dovolüi krajju, da sledi nevamo pot nekdanjili monarhii. Ti boš vladal samo dotlcj, dokler boš užival zaupanje ljudstva. (Izjava min. preds. Stambu- lijskega pred 30.000 Jjudnii na naslov kralja ßorisa). — (iornje besede bi se lahko naslovilc šc na niarsikatercsa drugega kralja-« Tako pišejo tisti Iju- dje, ki so med vojsko na prižnicah in v spovednieah pesti'li slovenske ljudi za boj za dunajske in berlinsko lopovc, jfonrli naše ljudi v srnrt v imemi vcre m iioga za Avstrijo in cesarja. tako pišejo katoliški iisti v času. ko živi med »ami Slovenci naš kralj, ki ga nas" narod ljubi ter inu tudi povsod izkazuje liubezon in spoštovanje. xYlarrbor je očividno prc- blizu sovjctski Avstriji, da oblasti ma- riborske vse to gledajo in dopuščajo v zasnieli uemškuturjev in v ojačeiije ljudske surovosti, ki ne spoštuje več no- benc autoritete. Katoličani se borno iiaoram riržavi iako zadržali, kakor se bo driava na- Pram nanu Mi imamo dovolj nioči. cta izvojujemo svoje pravice. /ata bon;o tudi dosegli, kar zahtevamo. 'l'ako je KovoriJ na »katoliSkem« shodu pri Sv. Roku, glej porocilo v »Straži«, dr. Ko- roSec! TaJto sc govori na shodih, ki se uazivajo katoliski m na katerih nastopa sodnik kot govornik. Tako se vzgaja verski Cut naroda, in duhovščina, ki je siiženjsko služila Diinaju in liradcu. dan es v ime Boga in vere tako hujsXa narod proti državi. Ali so pri nas res Ze vsi zločini proti državi dovolieni, ali se v Mariboru, našetii severnem obniej- netn mestu zares sme nekaznovano dannadan tako pisati proti državi in ta- ko krepiti se stari avstrijski in nemsKi duh, ki ga je baš v Mariboru in okoli- šu še toliko. Plod te pisavc je strahovit, iz obrncjnih krajev nam prihajaio po- ročila o inisljeiiju in javnem govor- jeiiju od katolških Jistov nauujskaneg-a naroda, da se čudimo, da politična o- blast v Mariboru ničesar ne vidi. Tt grehi se bodo še težko masčcvali. KaJ se daues iaieiiuje katoüsko? V listili Citamo, da se je vršilo v nc- deljo 2. julija v Smarju pri Jelšah velt- ko zborovanje pod firmo kaloliske&a slioda, bilo pa je izrazito politicno slrankarsko. Zares čudiiu je to, toliko duhovnov i" pridigarjev imanio v naSi škofiji, da jih 5kof lahko kar dispcnzlra, da sede po mestili in politizirajo, v te- žavnih kmečkih iarali pa prinianjkuje delavcev v vinogradu Oospodovern. In če se prirejajo shodi, ki jirn pravi ma- riborska »Straža« katoliški pa najdemo na listi govornikov - pridigariev imena kakor: Zebot, Vesenjak, Smodej, sodni svetnik Lavrenčič, dr. Ogrizek in ur. Korošec. Nič ni novega, doslej smo mc- nili, da so navedeni gospodie politiki, pa pravijo da so pridigarji, sedaj samo se treba, da '/lezejo irnenovani na priz- iiico, pa se bo začel lahko v \eLk> cast hožjo in slavo katoüeanstva pu cerkvan in pred cerkvami divji politični pies, sa- J'k) težko bo soditi sod'mku te slučaje, iiko se, kakor vidinio sliiCaj sodni sver- nik Lavreučič, sine danes že tudi soa- nik aktivno udeleževati takih javnm nastopov, ki palijo ljudske strasti in st- jejo v narod prepir in sovraSlvu. Celj&ke noiriee. Nökdaj je lusJno b'lo /daj pu ni vec tako. Bili so Casi, ko so sedeli t.a trgu pred »Deutsches Haus« in pred koio- dvorom ob neki slavnostni wriliki nem- ski burši pri okroglih mizieah in se vc- selili, da se v Celju da zabarikadirati tudi nlica, če se onim. ki so pravi, to ravno zljubi. Nihče od takratnih var- nostnili organov se ni nad tein zgraža!. Skoraj gotovo tudi ni nastopil kolo- dvorski vratar in zahleval, da naj too vhod na kolodvor prost, gotovo pa je, da so bili vsi uslužbenci od vrataria navzgor polni pozornosti in ljubeznjl- vosti naprant gostorn od zunaj. ker so to bHi pač: »liebe üäste«. 'l'o remlnl- scenco se mi je zdelo umestno napisati, kajti I. [922, ko leži Cclje, ne po zaslugi oiiili, o katerih bom pisal, v Jngoslaviji, se je zgodilo sledeče: Vidov dan je. Jz Zngreba' pride v Cclje pevsko društvo «Balkan«, kakili M) akademikov: Srbov in Hrvatov, ki imajo rnnogo navdušenju in liubavi za vse, kar naj bi -bilo pošte- neinu Jugoslovanu sveto. Nastopijo na prireditvi absolventov trg. sole, pojejo pri parastosu v Narodnem dornn. V'e- seli smo jih bili, kajti prinesli so nan; pravega navdusenja, ki ga najn taKo inanjlvu. Brez uajmaujšega incidenta se jj dan končal in polni lepih utisov so sc hoteli naši fantje odpeljati zopet v Za- greb. Kavarne se ob 24. zapro. Ob :¦•-•!. gre ccla družba na kolodvor. ter lioče, ko že Oaka dalje časa pred blagajno, na peron. llvo predpisa! Pred vliodom na peron, stoji vratar. Predno irna ^e kaj lunoiia, se že razburja. Predpis nainrc»I3la- gajnlk spi in jih bo dal, ko bo blagajna odprta-« »Torej nioramo čakati ztinajV« »'I'ako je«. »Pa bi nam vendar dali Karte«. »Ni mogoče^;. Besedu da besc- do. Blagajnik spi naprej, vratar je čisro predpis, ki z razprostrtijmi rokami brani vhod polkovniku, ki hoče z družbo na peron. Na videz je vratar zadostii predpisom, pa samo na vide/, isti Oas jc namri't- sedclo nekai pivsažirii%v na Pf- ronu brez vsakc karte. Miino vratarjet so sli na peron, čemii naj bi stali zimaj. Stvar je torej taka: za našega vratar;a predpis je lahko tak. pa ie lahko luüi urugačen. Ce pride kak neliubi gost iz Zagreba naj čaka zunaj, da bo \ edc!, kakšen vzoren red imanio \r Sloveniji in j'a da l)o hncl občutek. da naSirn preit- pisom gost od spodaj nič ne imponira, to pa pred vsem radi tega ne. ker se m^i raz obraza Svobode». Po ni-ojem mnenju bi vratar ravnal čisto po predpisu, C-e bi vzbutlrl lJOslujoCega blagajnika, ki bi prodal listke in aiere bi ne bilo. Kdor pa afero išce jij pa ima kaj lahko in čim bolj strasjno jo isče tent večja je. Čisto bled in raziarjeii jc razkki- dal vratar svojim sodrugom kakšna kri- vica se inu je zgodila, ko so ,nazadnje potniki in spretnljevalci vendar le brez kart šli na peron in so iih seveda na- knadno kupili. Poln Tesignacije je vzdlli- riil: »V^asih je lust no b'lo.* Tak rat ko so burSi sedeli tik pred kolodvorom in ;c bož-al »heil« njegova ušesa, takrat }q lustno b'lo, ko bi naši bratie orišli z ru- dečo zastavo v Celje Pa Ce tudi z vzktl- kotn sheila. »Naprej« se pritožuje, in zato sem lianes napisal te vrste, dasi vein, da niina j)omena gluhertiu peti in slepenm knzati soince. Drtištvo za vzgojü in varslvo o- trok v Beogradii priredi daues 8. julija ob pol 8. uri zvec"er v dvorani Narocf- nega d-oma koncert. Vr petek 7. julija od <;. do 8. urc zvečer je koncert dravske divizijske godbe v mestnem parkn. Cirll in Metodov kres, o katerein sruo zadnjiC na kratko poročali, bil je lepa narodna inanifestaeija celjskih in oko- liskih Slovencev. Na razvalinah se Je zbralo cez 500 ljiidij. ki so uživali pw- gled po lepi pokrajini nad katero je pla- vala lima. Kres za kresom ie zažarel na gorah in v nižavah . nasteü smo jih v. grada krog MJ. 2elezni<5arska godba b Celja je svirala ter celjski pevci so pell narodne pesnii. Občinstvo je vsem toc- karn burno pritrjevalo. Končno je pro*. MravJiak v jedrnatem govoru pozdravii navzoče ter ])opisa! žiljenje in delova- nje slovenskih bratov sv. Cirila in Me- toda. (llasno odobravanje ie Dricalo, üa W govornik govoril iz srea prisotnin. Cela prireditev ostarie vsem v živem spoinhiu. Na kapucinskern mostu in Bregu je gledala kres in poslnSala goci- lio in petje tisoOg'ava ninožica. DruJtvo JHVnUi iiameščenccv ima v pondeljek zvečer ob pol 9. uri v rudcCi sobi Narodnega doma odborovo sejo, fi kateri se vsi odboruiki vabijo. Udeležba dolžnost. Siliia vročina pritiska od torka dalje. Ljudje in živali runogo trpijo. V pisar- nah in pri dein je vcasili res ?e riezn >sno. Blagos-lov za eelo mesto v teil pasjih cineh je Savinja, ki je od intra do večera polna veselega življenja. Kopališča .so prenapolnjena, tudi na prostem, poseb- no pod gradom kar mrgoli ljudstva, kr se hladi v Savinji. Voda ima že 20" K (24° C) toplote in je tudi za najbolj inch- kiižna telesa zadosti topla. Mesttti vrc, ki daje pod košatirni1 kostan.ii tlosti seu- ce in hlada, ie ves Jan mnogobrojno pn- sečau. Videti je tudi mnogo fnicev poseb no iz nasih južnih krajev, ki se ne mo- re jo uagledati krasot naSe okolice. Uga- ja jim snaga in red v mestu, krasne na- prave v mestnem vrtu. ver lepc snvinj- ske kopeii. Čiščenie in belen.iö stavb v CeJju vsled hvalevredne ineijative uiestnega magistrata vidno naprediije. Mnogo hfS- iiilt posestnikov se je tozadevnemu pn- zivu odzvalo J^er mnogo ulic in stavb je dobüo vsled tega čedno zunanjost. Nc- katerim trdovratnežem. ki take pozive mecixio v koš, bo treba stopiti pošteno na prstc. Najbolj kriči po popravilu ziel ckrog starega okrožnega sodiSča, ki je od teka časa že ves razjeden in razdrt. Tudi v Razlagovi in Matija üubcevi uli- ci, Kralja Petra cesti ter drngod je ne- kaj stavb, ki kažcjo gola rebra. jece na dvorisöu tnestnega inagl- sirata so priOeli prez.idavati. Do ieseni bodo dela dovršena ter se v prostorc preseli cela polieija iz Mestne iiiše v Razlagovi ulici. Na ta nacin Ion? na raz- polago v tej hiši veO stanovani. Cel.iska carinarna se, kot sliSimo pre- seli te dni v novo hišo na Savinjskein irn- brežju. V dosedanje prostore v mestnl liranilnici pride niestni muzej. Tarn se bodo' bogate zbirke muzeja uredile vn razvrstile ter bo potem muzej obeinstvu l)ristopen. Paziti bo treba, da se pri preselitvi dragocenc zbirke ne pokva- rijo. Mesto venca na grob pok- naduCi- lelju v p. i'rancu Zopfu je za Dij kuhl- njo v Celju daroval g. dr. I.^reschar 100 krön. Foluijšljiva moda. Ker so kratka žeuska krila, kakor so sedai v modi, zelo nevarna za Cednost in moralo ver- nega slovenskega ljudstva. se na vscy katoliških shodi'h.ki se vrse sedaj po cieželi prav resno in tajno razpravlja o tem, da se prepove Orlicam dosedanje poiiujšljive kroje. Voditelji in zasčitniKl katoliške morale si niso odini, ker jih je še vedno nekaj, ki pravijo, da naj osta- ne kakor je. ker ne gre za vero, ne /a moralo, ne za cerkev in Boga. arnpak io 7.u volitve, v ta iiamen pa Orlice Jahko nosijo i>e Jvrajša krila, da so le »katol- ške.« Fopisi ferljalnili olaksica (»Aluia- nah V. S.«) za leto 1922 so dospeli. Za člane celjske podiužuice I'eriialuega Saveza na realni gimnaziji se dobe pri tov. Drago Cerne, Kralja Petra cesti št. 32 proti placilu Din 2.50. V. B. Izprenietnbe v osobiu tukajsnje varstvene straže je bil zadnjič pomoio- ma med upokojenimi višjimi' strazniXi inienovau tudi Kok Werk. ki ic> okoliski nadzornik 1. razreda. Aretaclja. Koje Ignac. rojeu 7. jul. 1890 v Sv. Trojici v lialozah, obeina Sedlašek, okraj Ptuj, je bil aretiran, ker fta zasleduje polieijsko ravnateljstvo v Ljirbljani radi iieke tatvine. Policijske vesti. Najdbe od 1. do 30. juuija tl. 1. Dne 3. na tuk. kolodvoru ru- mena zapestnica. 2. Dne 4. Karl Turn- sek na obrczju ob Savinji ena rnala toi - blca iz trave z vsebino l helf robec, en košček inila, 1 krtačica za Cevlje in i škatljica globina. 3, Dne 5. v mestnem vrtu en 10 din. bankovec. -1. Dne 9. pri mestnem kopališču eu veliki pasji na- gobčnik iz žice. 5. Dne 10. v Prešernovi ulici 1 SpoTtna cepica rujave barvc. 0. Dne 15. v Prešernovi ulici I pasji na- gobčnik iz žice. 7. Dne 19. v Aleksan- drovi ulici 13 din. 8. Dne 20. v pisarni polic. odd. (urad za potne liste) 1 skat- lja cigarel »Flor<^. 9. Dne 22. v mest- nem vrtu i srebrna ovratna verižica s svetinjo matere Božje. 10. Dne 25. na ülaziji 1 nov sukneni telovnik. 11. Dne 29. na brvi čez Savinio cna zenska sre- brna ura. 12. Dne 29. v (iosposki ulici v veži his. št. 29 1 Orni svilerii žensKi dežnik. —• Zgube od 1. do 30. junija ti. 1. Dr. Jakob Kenda. okraj. sodnik i ročuo torbico iz črnega usnja vredno 1000 K, na Bregu dne 9. 2. Kadko Va- lentan denarnico iz črnega usnja z vsc- bino 25 Din, 1 vojasko in 1 orožne vaje odpnsttiico v Claberjii due \3. 3. Pran- čiška Mesarec od J^esernove ulice do mestnega vrta dne 15. 1 mali pisemsKt ovoj z naslovom, «r>. König« (trgovcc v Celju) z vsebino J75 Din in neka do- bavnica na ime Peliarc Trbovjje. 4. Ru- dolf Ropan l belo svileno žensko bliizo ! ščipalnik z zlatoin obrobljen, dne 24. ! vredno 250 Din due 13. 5. Pavla Mlakar j zlato zapestnico v obliki verižice vred- no 600 Din due 22. t>. Ana 1-gersdortcr Sokolstvo. JUGOSLOVENSKl SOKOLSKl SAVEZ. Redovue vaje so v vsakem društvu obvezne za vse člane, posebno pa še ra vse udeležnike zleta v Ljubljaui, Vtleie- žiti se jih mora tudi vse članstvo, ki ho- ce nastopati v kroju. Pridno je vaditl zavoje v dvoredn, v sriri-, posebn-) pa v šesteroredih kakor tudi v sir.ših obli- kah. Skrbno na] se pazi na to. da both» sledeči redi točno na istem mestu zav?- jali kakor prednji, da zadnji del predei- ka ali kolone nc odibocujc v nasprotno slran. Ravna sc na desuega krajnika. Cas do zleta naj se porabi za vežbanje vseh clanov v redovnih vajah, kjer >e zlasti tudi paziti na pravilen korak. Küor nc zna koraka in redovnih vaj, ta ne sine nastopiti v kroju! Načelniki dru- stev naj ponovno razloži: vsem vdeleZ- nikom zleta, da je treba biti vedno o pravem času na določcnem mestu. Ne- omejena disciplina je zlasti o zletu sve- ia dolžnost vsakega Sokola: ona je tu- tii edino jamstvo za dober uspeh slav- nostnega sprevoda in zleta sploh! Za vse nepravilnosti ölanstva so odgovor- ni društveni in župni načelniki. Zletni znaki. Pozivijajo se vsa dru- stva, da takoj naročijo zletni znak. Pra- vico do zletnega znaka imajo samo oni, ki so bili dne 30. marca 1922 člani So- kolskih društev. Oni, kt ima zletni znafc, ima pravico do prostega vstooa k vsem prireditvam na >telovadiščti. kakor pred- zletne tako tudi glavne zletne dni, dalje pravico do prostega skupneea prenoci- šča, prost vstop v Sokolsko razstavo v dneli 12. do 15. avgusra in v muzej. K drugim prireditvam mora plaeati običaj- no vstopnino. Cena z-naku je 20 Din. — Poleg tega mora plačati vsak clan, ki je vzel znak, se 1.50 Din zavarovainine, kajti vsak član, ki ima znak, je zavaro- van od Saveza za slučaj nesreče med vožnjo na železnici ali pri teiovadbi, in sicer za slučai smrti na 10.000 Din in za siučaj delanezmožnosti na 20.000 Drn. Društva, ki naročijo znake, naj pošljejo denar naprej, ker se na naročila brez de- narja ni mogoče ozirati. Za Sokolsko razstavo določcne pred- mete naj vse župe in društva takoj oa- ix)šljejo Jugoslovenskemu Sokolskemu Savezu, ker se sicer nanje ne bo mogo- če ozirati. Prijavnice za zlet je tehničnt odbor razposlal posameznim župam; biti mo- rajo v določenem roku zopet v rokai» tehnienega odbora. ^upni tehnični oci- bori naj nemudoma razpošljeio druJt- vom priglasnice, ki jih moraio izpohilt! društva; dodajo naj potrebna navodlfa driištvom, osobito naj opozore drustva na določbo, da se na prepozno do5Ie pri- jave ne bo rnogoče ozirati. Tehnični osl- bor Jugoslov. Sok. Saveza ponovno o- pozarja na svoj sklcn, da se na prijave po določenem roku v nobenem slučaju ne bo oziral in v tem oziru odklanja vsn- ko odgovornost! Odgovornost nosijo sedaj župe in društva. ker io tehnični odbor s svoje strani cpozoril pravočas- no na prijave in pravočasno razposlal prijavnice. Natančno \u točno izpolnje- ne prijavnice naj pošljejo ^društva žu- pam, župe pa Saveznenui tehničnenm odboru po pošti priporočeno. Slaviiostni Sokolski snrevod o prl- liki Jugoslovenskega Sokolskega zlera se bo vrsil dne 15. avgusta 1922 do- poldne ob vsakem vremenu. SprevocJ jiojde do sledečih cestah: 1. Dunajska cesta do glavne pošte. — 2. Aleksan- drova cesta do Narodndga doma. -- ». Bleiweisova cesta. -- 4. Rimska cesta. — 5. Emonska cesta. ~ 6. Cojzova cc- sta. — 7. Sentjakobski most, Trubarje- va ulica, Sv. Jakoba trg. — S. Stari trg. - 9. Mestrii trg. — 10. Pred Skofijo. — 3 1. Vodnikov in Krekov tie. Poljanska cesta. — 12. Ambrožev trg, Šentpeterskf most. — 13. Skofja ulica, Tabor. ~- 14. Vidovdanska cesta. — 15. Sv. Petra ce- sta, Marijin trg. — 16. Presernova ulica, Selenburgova ulica. — 17. Minio Drav- ske divizije in Slovenske Matice ter unh verze na Kongreseni trg, kjer je stik. Tu pozdravi Sokolstvo mestna obCina Ljubljanska jn Savezno starešinstvo. Po končanih govorih zapoio pevci, ki so postavljeni pred nunsko cerkvijo; himne poje -/ njimi tudi Sokolstvo. — Stran 4, »NOVA DOBA'i Štev. 75. •18. Odhod po Wolfovi uJici. Marijinem trgu, Prešernovi ulici, Dunajski ces» do Gosposvetskc ceste, kjer je razhocl. V Hrastniku se je vršil v nedeljo zlet sok'Olskih društev tamošnje okoliee. katerim so se pridružUi tudi odposlanci Ljubljane, Maribora, Celja, Laškega in Rajhenburga. Proste vaje, katerim >c prisostvovalo nad 2000 gledatcev, so se izvajale dobro, ugajala sta pa zlasfi obrtni naraščai in nioška deca in enaKo orodne vaje. Po telovadbi se je vršila lepo uspela vrtna veselica. Obrtni vestnik. POKRAJ1NSKA OBRTNA UAZSTAVA V CELJU 12. do 22. avgusta Il>22. Ker prihaja zadnje dm veliko število prijavnic za obrtno razstavo v Celju, bo moral odbor obrtne razstave zgraditl barake na dvorišeu osnovne sole. Da pa zatnore pisarna obrtne tazstave zaklju- Citi razna preddela, je potrebno, da se prijave zaključijo. Vsled teg"a se naprošajo vsi oni, Id se še mislijo prijaviti, da doposljejo prf- javnice do torka, 11. julija. Na pozneje dosle prijavnice se bode oziralo samo, ako bo to dopuščal prostor, nikakor pa se jih ne bo moglo uvrstiti v katalo'-c o~ brtne razstave. - :; ,-i ,;i:- ...*¦ r.cjjW-.- Odbor obrtne razstave v Celjn opo- zarja: prebivaJstvo na svojo notico v -Novi Dobi« z dne 6. jul. glede oddaje spalnih prostorov za tuje obiskovalce obrtne razstave in pros! za tozadevne prijave. Turistika in sport. SÜJK Maribor : Atletiksportlilub CeJie 2:0 (1:0). Po razveljavljeni pr- venstveni tekmi nied SŠK Celjc in Atle-1 tiki bi se btla morala ist a ponoviti 2n. juu., ozir. zaradi znanih »zaprek« 29. Ker pa SSK Ceije v znak protests proti; postopanju v športu merodajnih in nc-! merodajnih Ciniteljev 29. nr nastopil, sc! je skltnilo dati za enkrat prvenstvo Celja Atletikom. 2. julija ob '--IS. uri sc je torei vršila prvenstvena tekma mea prvakom Maribora S$K Mariborom m AtJetiki- Akoravno so napeli zadnji vse sue, vendar se mora kljub temu priznati »Mariboru« znatno tehničiio prenioč in temu slovenskcmu, zelo simpatrčneinn klubu iz srea castitaiTio na zasluženem uspehu. Kdor je še dvoniil o resnici'.ost! elatika »Kam plovemo?!« se je o tern prepriča.l na tek:ra. Nekatcri gospoclje Atletiki (med njimi so tudi inozemci), so se obnašali med igro tako surovo (tolkli so slovenske, zelo fair igrai-oce Mari- boržane z rokami m nogami), da mo- rajtno to že iz zgolj športnega stališča ostro obspjati. Skoda, da je bil g. soa- nik napram1 njim preobziren. Tudi med popolnoma' nediscipliniraniin občins;- voni je bilo opažati out prcdrzni ger- manski duh, ki smo ga skušali že po- zabliati, a se sedaj vnovie in to v vell- kem obsegu obnavlja. Mi smo o ,tern za sedaj menda. že dovolj pisali -— na pri- zadetih nasili ueprijateljili je, da odloč- no pokažejo dobro voljo. V tern slučaju ne drži noben izgovor. Pripominjamo le, da stoji za nami vsa sJovenska na- rodua javnost! D o p i s i. Iz Ponikve ob juž. žel. [Dr. Kar- iovšekova srebrna poroka.) One 21. ju- nija je praznoval g. dr. Karlov.šek s svojo gospo jubilej srebrne poroke v o- žjem krogu svojeev na svojem posest- vu »Slom« v Ponikvi na tilt in skromen način. Srebrna poroka sama na sebi bi ne bila tolike važnosti za javnost, ker ¦se to dogaja lnncgitn zcmliaiiom, da dočakajo še cili dobo 25. till let v družbi svoje zakonske polovice in svojih vz- gojeiiiih otrok. Jubilej njegove poroke pa nas objednem spominja tudi na ju- bilej njeigpvega intenzivnega narodne- ga delovanja. Posebno za mesto Ceije in slovenstvo v njem je ime dr. Kar- Iovšek vsega uvaževanja vredno. — Tudi on spa-d'a v družbo onih narodnih buditeljev, ki so za časa nemSkega go- spodstva neuimorno delovaH za obsta- nek in razširjanje narodne zavesti nc-lc v Celju, ampak tudi v njexovi daljni okolici. Videli smo ga v Sokolstvu in v vseh narodnih društvih, povsod zelo a- gilnega. Neizprosen je bil borec pri sod- tiih ra.zpravah v prid slovenske raje v pripoznanje narodnega jezika na tem mestu. Seveda, da je moral v tem oziru prestati tudi marsikatero bridko presc- nečenje od strani nemškili sodnikov Hi nemških pravnikov, a to Jfa ni ostra- šilo na njegovi zaertani poti. Neomaino je vztrajal za pravice teptane slovenske narodnosti in dosegel lepe uspehe. .— Posebno zaslugo si je pa ncsporno prv- dobil v letu 1905,, ko je resil posestvo >'Siom«, rojstno domačijo nepozabneffa nani. Slomšeka, na .katert so bili že po- loženi nemški kretnplji in tako pocTr! Nemeem preeejscn steber mostu na A- drijo. Sam v denarnili stiskali si jc prt,- zadeval toliko, da je vendar dobi! to po- sestvo v svoje roke, dasi so mu ce*o nekateri prijatelji in domači denarul zavodi anetali v casu sile polena |)oa nojee. Početni položaj y tem ozini je bil zauj usodepoln; vendar je netistrašeno deloval v vseh ozirih, da rest ta kos slovenske zemlje in posrecilo se mu je po trudapolnih mukah premagati vsc ovire. Smelo trdhn, da !co bi dr. Kar- lovšek ne bil storit ničesar drugega v narodno korist, kot to. da je rešil za nas pomenijivi »Slom« \z nemskrn krempljev v onem časn r.em.škega na- silnega gospodstva, bi bilo dovolj, i?a se %\ spominja spodnjeStajerska .sro- venska zgodovina. Zasluga rnu.gre v obilni rneri tudi za to, da sta ostali v siovenskih rokah podjetji delniskih pr- vovarn v Žalcu in Laškem. !'5orba /a (;bstanek teh pivovarn napra:ii neins'M konkurenei ni bila ravno lahka in treöa je bilo innogo zrtvovati. Da je nek da] tako strogo neinško Celje s sicer mulo pravimf Nemci postalo danes veliko slovensko Ceije, j<; delna zasluga tudi dr. Karlovšeka. Njegovega srebrnega poročnega jubileja se je spomnila tutri s'olska miadina na Ponikvi. Predobro sta ji poznana dr. Karlovšek in njegova darežljiva soproga, posebno rwvni deci. Kako tudi ne! Ni je šolske prireditv«, da bi ne dobi]a rev.ua miadina obilue ix)dpore iz njiju rok. Ob šol. izletih na Slom dobe iam otroci okrepčila in to ne le doinači, ampak tudi iz drugih šol, ietos eelo tudi iz Maribora. V znak liva- ležnosti so šol. otoci iz Ponikve »šran- gali« jubilanta na potu v cerkev. Belo- oblečene deklice so jima zastavile pot ? kito prepletenega cvetja med okra- üenimi smrekicami. .ledna d-eklica pn jima je s primernim pozdravom pri ko- č-isii čestitaia v imenu šol'. mladeži k poinenljivemu dnevu ter poklouila go- spej lep šopek cvetlic. Oba jubilanta sta bila prijetno iznenadna in zelo ginje- na nad to prireditev šol. otrok. Da sta se z hogato odkupnino spomnila revne sol. mladine, je obsebi umljivo. Pridni- žujemo se čestilcem g. dr. KarlovšeKa in njegove tako dobrotljive gospc, ter jima želimo, da bi dočakakt zdrava nn telesu in čila na duhu še jubilej svojc zlate poroke. Ivan Burdian. Iz Šmarja pri Jelšah. Ne brigali bi se za Sloveneevo pretirano noročilo o ttik. klerikalnem političnem shodu 2. t- m., kakor se nismo brigali za shod sam, če bi se «Slovenec« tako debelo na- nienoma ne lagal. *Vüs tre Žmarje je bil v zastavah, samo sola i;1 ni imela«. vsklika »Slovenec svo.iim lahkovernim ovčicam, dasiravno Jobro vc. da je vse zasebno tržanstvo klerikalno prireditev dosledno preziralo. Celih S hi.^ je razo- besilo zastave (na cerkev, kaplanijo, lorovž se nc cziramo). Ivazobesili pa sc jih samo vsi bivši odkriti in seda- nji prikriti ncmškutarji: trg-ovci in go- stilničarji ter dvj. državna uslužbenca, l,i se danes ne vest.i.. da sta v jugoslov. s'uzbi. Skrajno drzno in netaktno pa je Oe se ob izrecno politienih priredit- vah, ki so naperjene proti državi. rat,- Ci eša državna zastava, kakor je to sto- rü drž. undiiilc. »SlovenciKi pa pove- n:o. da ni ravi.o težavno wirejati kai. sKcdov, ki pa ^o pravzaprav vedno po- iil'cni, ko imate na razpola^o eel ?tan duliovništva s spovednicami. prižnicami in hudieem vr^d. A v trgu §maijii Vani je vseeno grdo spodletelo, dasiravuo sta se Vaša 3laiJ\oginjcna dvojeka po irr.šljenju na vse un:zvan v Varšavo. Proiesor /agrebske imiverze iir. Iran IlešiC bo predaval na poziv poljske vla- cte v zimskern sernestru 1922/23 na polj- ski univerzi v Vrarsavi in sicer o jugo- siovanski literalnrL m narodni /goiio- vinii Novosti iz Zidanega mosta. Poroča- io narn: Ko sv je v nedelb vračal poi>t- ni sluga Ciril Xele/.nik na svojem Roles« domov, mu je neki neznanec podstavii palico pod kolo. Kolo se ie zvrnilo isr se je 2eleznik moitiip> poskodoval na nogi in na obrazu. Hudobtiež je pobes- 11iJ_ — V nedeljo se je porocil gostilni- Car in mesar g. Milan Perdih v Zidanem mostu z gospodično Ano Kerlatec. — Kade^ki in Zidanmo-ški Sokoli z narn- šeajem sa inieli v nedeljo peSizlet v hrastnik. Jz-vajali so člani. kakor tuai naras^čaj izborne telovadne vaje. Do$li so tudi bratje iz Maribora, Celja in Po- savja. Velika množiea iz Hrastnika je z zani.mauje-m gled'ala nase vrle Sokoie in okrasili so svoje luse z z^stavami. Pismu kijaljoviča üjorüja üalsin- clraiia. Iz popolnonui zanesljivt*ga vira 1| se objavljLi. da so vsa v nekateiih, zla.sn v separatističnih in tudi klerikalnih II- stih priobcena pisma kralieviCa Ojorgia popohionia izmisljena, deloma falziiici- rana iti tendencijozna. l! lmenovanie v državnl službL üosp. Ivan Belle, ravnatelj drž. kmctijske 5o-; le v St. Jurju ob iuž. žel. je bü imenovan, kmetijsklm svetnikom. Slovenski abiturlj&nti v ßeograöu. S. julija je dospelo v Beograd 301) sio- venskih abiturijentov. Na kolotivoru so iHi pozdravili Kolo srpskili sestara, za- stopniki občine, prof, društvii, srednjlli šol, Ferüalni savez in skauti. Pri sprc- jemu je svirala vojaška godba. Po po- zdravu so odSli abiturijenti v sprevoau v vojno akademijo, kjer so nastanjem. Obiskali so tudi dvor, parlamcnt in ]u- goslovansko umetniško razstuvo. Pmslava Husove mučeniške synrti. V Pragi in po vsej Ceški se je 6. julija zvršila svečana proslava obletnice mu- Ceniške smiti magistra liusa. Zaprte so bile vse trgovine. V Husovem rojstnem kraju so položili temelj za Husovo ka- pelo, ki bo prva cerkev čeških Husoviii bojevnikov. Zasečen bančni kurir. Fraucoska hipotekarna banka, na kateri je intere- siran tudi Pašičev sin Rade, je dobiia dovoljenje za izvoz 200,000 levov v Bolgarsko. Kurir te banke Jekovac Nai- deran je bil zadržan na carinarnici v Caribrodu, kjer inn je zabranjen prchod preko meje zaradi pasoša, ki iii bil pra- vilno vidiran po beograjski policiji. Na vprašanje, koliko levov da nosi, je osi- govoril, da jih ima seboj 200.000. Pri preglcdu zaboia pa so našli. da ima 500.000 levov. Kurir je bil aretiran. Spložna stavka v cell Nemciji. I)e- iavski sindikati so sklenili, da začne splošna stavka v eeli Nemciji. kot znak protesta proti monarhističiiim maliina- cijam. Aviiatiška nesreča v Aoierikj. Pri mestu San Antonio v Kaliforuiji je pa- del iz velike višine vojaški aeroplan. Vsi trije oficirjr, ki so bili v acroplanw, so ostali na mestu mrtvi. Velika žeieznižka stavka v Amerikl. 1. julija so začcli stavkatl delavci ainc- riskih železuic. ŠteviJo stavkujoCih zna- ša nad 400.000. Kuga na Kita|skem. Iz Sangaja pri- hajajo vesti, da se je pojavila knga na Kitajskem. Vsak clan mure na tisoče ljudi. Avstralija in aaselieiici. Avstralska vlada je določila, da mora vsak nase- ljenec ob prihodu na teritorij Združeuih avstralskih držav položiti prisego zvc- siobe angleškemu kralju. Vsled lakote je v Rusiji po zadnjlfi porocilih umrlo 10 injlijonov oseb. Uinrl je v Leipzigu predsednik dr- žavnega sodišča dr. Heinrieh pi. Del- brück, v starosti 67 let. Ruslja prost za raednarodno poso- illu 3225 nillljonov. Iz Haaga javljajo, da so delegati ruske sovjetske vlade predložili haaški konferenci metnoTaü- diim o niednarodnem posoiihi Rusiji. Rusija potrebuje. najjla^a memoran- dum, posojilo v znesku 3225 tnijijonov. Japonski parlament za razorožeu»č V tajni seji japonskega parlamenta so ra/.pravljali o razoroženju. KonÜerenca rahilstra Kurnanuülia /. zagretekinü fxidubltiUml krosi. Na željo zagrebških pridobitnih krogov je priSet minister dr. Kumatiudi v Zagreb, kjer je imel v nedeljo v dvorani zagrebsrie trgovinsko - obrtne zbornice konfereu- co, na kateri so posamezni govoniifcf povedali svoje žvlje, pritožbe in kritiXe o vladni gospodarski politiki. Ko jt.- pred- sednik AleksaiidcT otvoril konferenco, je pozdravil rninistra in se rmi zahvall!, da je prisel med nje. Prvi je go von.1 rresednik Zveze denarnih zavixlov «r. .luraj VrhančiO. I^vdarjal je, da pridob- nik ne potrebuje drzavne pomoči, tetn- več le svobodo razvoja, vr katerem ra?- voju naj ga država ne ovira. Omeni] Jc 20% bone, ki še ,vedno uiso izplacarii, nadalje dolguie država Cekovnemu ura- du v Zagrebu 80 mtliionov dinarjev, kaTeri dolg ni še poravnan. Na ta iiačiu si ne bo pridobila država zatipanja. \z- reka se proti konce.sijonira.nhn delniskfm druzlwm. Davki naj se uredijo po dru- gih principih. Naknadni davki na vojne «JobiC'ke za leto 1920 so krivični, ker n dobicki v resnid ne obstojajo \'eC. Sta- novanjsko vprašanje s« mora taka ur©- di'ci, da se uredijo največje ugodnosti za i'üre stav-bv.s isto velj'a glede vpra^anja depojev v inozemstvu in glerde sekvesr- rov. Postopanje pri državnih licitacijan tudi ni pravilno. VpraSanie voinih poso- jii se mora. konečno tinii urediti, kar zz- htevajo zlasti SlovencJ, naj se vse to u- va-žuje iu tudi uredi. Predsednik Ale- ksander je pozdravil nato pokrajinske- V.n iKiuiestniica Juraja !>e«ietrovica m predsednika Udruženja srbskih trgovoev Kosto Rizniča. Ko je prečital brzojavni odgovor kralja Aleksandra na pozdrav trgovcev so zborovalci vzkiiknili: ?.ivio kralj! Tainik Obrtne zveze Cupak se je pritoževal nad nepravičnim obdače- njem obrtnikov. Qenerami tajnik Zvere industrijeev v Zagrebu Bauer ie kritizl- ral pravno nesigurnost, ki jih opaža pri državnih licitacijah in pri neplačanju državnih obveznosti. Nato je govorlto s'e nekaj zborovalcev. nakar je povze! besedo predsednik Zveze srbskih trgov- cev Kosta Riznič, ki se je pritoževat, da se delajo velike ovire pridobitnostt v Zagrebu, kakor tudi v Beogradu. Za Kizničem je povzel besedo finančni mJ- nister dr. Kurnanudi, ki se ie zalivaW zborovalcem za reelno in zmerno -krltt* ko, priponmil je, da je vzel važnejše o- pazke na znanje in da üh bo uvaževal. Oovoril je nadalje o slabi administraciji in o različnosti zakonov v najvažnejsih panogah. A da se dosedaj dela mnogo o izenačenju davkov, ravno tako se tz- delnie nov carinski zakon. Veseli ga, da so se vsi govorniki iziavili za potrebo zunanjega posojila, ker je največji del posojila določen za zboljšanje železniS- kega pronieta, del posojila pa se poraW za poravnavo dolga pri Narodni banki. Vezan devizni promet je zadržal nadatj- rije padanje dinarja. on ne more pristati na vezan dvizni promet. Predsednik Alcksander je zaključil zborovanje in se zahvalil ministru. Nenavaden iiaravni pojav so opazo- vali na Sv. Petra in Pa via dan v Vipav- ski dolini. Kakor porocajo »Edinostf«, je ob najlepšem vremenu nn nopolnoma jasnem nebu zahajalo solnce okrog osmc urc z:l ostro m svetlo obrobljen go&t oblak, ki se je nahajal nizko na zapad- ue«i obzorju. Izza lega oblaka so »c ckscentrjčno razširjali svetü »asovi, pe't ^ •jt^. 76 » ty O V A g'QS .A c Struo i Üstaßö#Mä !8M Hranilnica oiestne občine Celje m I E I to ; => ! ii p 5'2 —"in Ustaiicyijena !8fil. Stas^Ja hraösänih wfog K 35,<03<0.<03if), • Vredisost rezarvne^a zaklada flt 8,000,000. re 1 5- ro", w ape «tf'j-aio naioopsfe^o oamnosi fa ugodno I '( 5PREJE1HA ludi u uarno shrambo od sfrank I in socnšč fame orednostne paplrje, vložne knji- ike i, ».d. Öak u najem PREDALE v svoiiti j safebiagajnah, tako, da obdrži ključ stranka I * sarna. OSK^BUJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednosfnih papirjev itd. Izur- ?uje za nie ludi inhaso in drugs denama opra- mid najkulanineje. JZPLAČILA u inozemsluu izredno ugodno In promptno. PosojHa ws&ii vrsi jkk* flajugodircjainii pogoji Brezpiačna pöjasniäa in sfrokounjaski nasueti u useh denarnih prašanjih. •;") itevilu. Najprcj ozlti in svetii, so sc I "so tern vedno hol.i ruzsirjalr in so izsisTv- ] !iii na svctlobi dim dnlje st> se^ali. v nc- j x>. Srcdnji, najmočniši pas pa ni üü.as- ' i, ctinpak sc jo nu ze-nitu naduljeval cez ;eio nebo do luisprotne točke mi vzhouni >tr;»ni obzorja. Sledee / očnii tejiiii pasti ¦:t'z ncbo. zacudeni opaziino, üa imarno ;--rcd seboj na vxhodjii strani isto sliko. ¦o je: videli sum "i//a N'ruiosa isti s;ja> | \n\ tu» zapadu. saitio da s<; bili oni pc- | ici'i .sveHi nfc.sovi nekoüko niedlejši. j .' udi nekaka. lernna kopa, i/za katcrc I ¦«> izhaiali oni pasovi. sc ie oDazila. Tu ; v od.uovarjala oiieniu ¦ kopastciiui obia- \i\ na zapadni strajij, za kaiöretfa jc za- •';aja-!o soluce. Ocividno sl* :c cola slika j <:-i zapadu odsevaUi hot v liekakeni o- ; ^tedaiu na nasprotni strani ncbesnejrn j -voda. Hi I a ic res z;mirniv:i kr.'Lsna slika. j •¦usovi na vzhodn so l);li tako izraziti, I .la jc i/jjlcdaio. kakor (in izlmja iz/.a j Naiiosa dni^o solsic.' oli ua vsaj poini j i.escc. Nckateri so ;ki onien.iali. da mo- | ÜO to biti žarorueti. Kdor ie na opazo- ] ¦¦-.il ta poiav na obeh straneh ncba, ie in- ; :oj 0]>azil, odkod moiy.. to biti. kiijti v } lekoliko lniiuitali iv iirikazc-n polajjo'tna \ ¦¦/.jiiüila istocasiio, kako,- ii- i/.^inja-ly ¦ r.\?h zahajiiioccuM soUic». j ;:e«ske. As risk i raziskcvaJcj rdvarcl .-.'cic'ienow. ki ic živel pojdrugo lero vied gorilami v Ka'merntin in nrnucavai 'ivl.ienic tell »clovcskili opic<. pise v 'istu »Natnrwisscivschaftcn^. da so vsc i iovoricc, kakor da hi odnašali.: tc .«pice I :cnskc. navadne pravliioc. Keichenow m \ .W^v.] nikjer pri domačinijj e kakšncm po- i !f>bnein na«"niciiiii ?;-oril. PaC- pa pravi, ] ia častijn črnci y .'^orili vsinibol dob re- ;a<--, kcr ima gorila v prinuni z drujrimi ] ¦picaini nujnumi razvit snolni lui^oii. 'An- : ,0 srnatrajo jforilo kot vzi/Kn! vzdržno- .! -ti. kar bi gotov;) nc.nio.nSo biti. ako bf i orila zalczovala njihovc žene. RazSlr- ' enje teh pravliic je Pövzroci! tudi fran- { voski plastrTv Fremief, ki jc nasiikal sn~ "\ ri*o z na.iro žensko. Ncki nisatdj pa Ie ; ::!sli1sopisni inscrat, \- katerem jc jitalo | :-no na Ixilcin. da se odda njcjjovo sta- \ ¦.ovanje. Komaf sty odšla, so pri^ü It \ ¦Hjfti fn tako naprcj ves dopoldan. Do \ -.uijstili iili jc prisln ravuo Stiristo. Tuo'i ! ¦opoldiK- in jiaslednii. -dan ni bilo mir« i •;r Jc moral zdravnik zbe^nti iz hi«5e. I ¦'ozne.ic se jc do.^iKilo. da jc nekdo us- '' >r:iv?! to sülo naibrž iz maSCevaiija. : /Vuu-ocan3 in železnk-a. -Cri de Pa- ' ¦s< ^01"00'1' d:i so Maročani nozdravifi v-ellfiJ-in Vöscljein novo ždcznicp. t .¦¦hikoni.se voziio.kakor otroci ria vrtil- iku, občudujek) hitrost vožnio in kar ne norejo raznmeti • železniške skrivnosti- •1 hialih postajah /ahteva.'o pri bla.sajni j ¦zn pet frankov '/eleznicc, tor jini re >;ceno, kam se pcljeio. Kr> morajo iz- f .:opiti so siluo potrti ter se /alostn^ vra- ,' ;i.io pes po ZL'Lv.n'skcni tirn t Zavod za podaUšanje živjjcnja. ; rAceksior« porncjy i\n je puriska mecj;, I, •'jskaakadcinija skicnila nstanoviti h;- ; wnicni'zavod.'v katerm bi' se rnorar j sxk čiovek, ki jc prekoraCil nevarno stiridescto Icto. " v s?otovih rjre.siedkih zglasisi v svrho zdravniškc- -preiskavc, tej >C{ v omenjcMi dob; najbolj.v; sr< ¦' ' sa öhranitev zdravja. Seved^ hi - rait- /ftlasiti tiKi'i žcnskc in oovedati, da niso vee taiko rnJadj, kakor sc kažejo. , Idcja za ustanovitey +c?:a zavoda jc pn- sla iz Anicrikc. kjcr itnaj'j zavodc za podaijšanjc življcnja, ki so preiskali 2c nad pol inili.iona stiridoscticmikov m kier zbirnjo prsrnc odiiskc vscli novn- rojencev peti dan po rojstvn in kjer su nc sine nfliče- poročiti bro/. zdravniSke- ;Va spričevala. Aiitlseptično, čisiece, o.svežujocc, oživljajoCc in krepčujoče Jeluje lekar- .narja Felleria priietno diseči »Wsafluia*, i mnogsv rnocnejsi in holjši knkor franco- j sko žgatjie za drgnenjc rok. noK. hrbta in cclejfa tclesa, kakor tudi kot kosmeci- kum za negovanje koze. las in ust, slco- ic.i 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenr- cc ali 1 specijalna steklenlca z zaniotoru in poštnino za 72 K rnisilia: K. V. Feiler. Stubica donja, Elsatry; št. .W>. Hrvat- sko. ^c Izdaja in tiska: Z^ezoa tisk»r:»a v^Celj«. Odffovorn; 'iredriii:: Lie. Edvard Simnlc. kože. obrara. vratu, ro?;, tako kalcor iv.dl iepa rast 'as, se rr.orejo safno z razumno v.ego iepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospefa i^ vseh dežel sveta na lekarnaria FeUerja: ELSÄ1 LILIJNO MLEČNO hULO, najboiie oia^ro.. stajfinejše »milo iepote«; 4 kosi z zarnotorri in poStnino K 120 . "¦ ¦> .Elsa* obrazna pomada ji*F':. f -.s odstrani vsako neči- 0^''% <5iJ5A- i% ^1055*1 kože, s o I n č n e jr "%, ^«'/ffif-A pege, zajedance, nu- / ~'^^'JXJJi oor:- itcl-' nare^' koZo jC--/\$ß niehko ro5r,ato-be!oin- jpr.;.,,:,;;..¦¦¦¦ ¦ ;//-::V !isto; 2 porcelar.asta '-¦.W:*, ,-.,-rv '.onCka z zamotom in '"«tA^ poštnino SO krön. .„E.LSA^ TAMOCWiNÄ P0MADA ZA »ÄST JLjÄS krepi ^of.o pflavs, preprečuje lüpadanje, loml/enje :n ct'pljv.jnje la^, zapre- čuje prhut, prerano osivelo^t itd. 2 porce- [ariHSta iončka -r omotorr. in poStnino 80 K. IPfioalaiaiiCi ako naročijo najmanj 12 k'Qsov od jcdnega predmeta, dobe popust v naravi. b RAZSO. Uhjno cileko 2*K. Brkomaz 10 K, najfineiäi Hega-pudir dr. Klugerja v velikih oriq. Skatljah 40 k, najn«e)ši H«ga zobnl prašck v potent škatliah 10 K, Ru2e.rnia ^03^ v vr^icah 8 K, zobni praSek v b!rat- liah 12 K, v vrcCicah 6 K, Sachet ditave za pcrllo VIK, Scharapoor zs lust 8 K. rumenüo 1? iistkov 13 K, nai- ! HneJSt parflm ?& ^ m 60 K, raoCsa voda za lase 8() K Za te fazna predmete se ratnot in po&tnlna posebej račana ZMSZM V. FELLER, Jekarnar fSTUBIICA Dolnja, Elsa trg St. 350, HrvaSko. SpttKl in slatnntlii v Ceiju. Cosposka aiica 3r. 4. 45 —J5$ "Franc C>er;ar, > tovarna klobukov in sfamnlkov v Do:n;:a];J: Tovarna «onCarskih č?:cielkov v kateri se je do^edai izdelovato lonüarske pečf, po najnovejžih '^jVJorcjh, kahle za «t^dilnike in stavbene 'Wtwiske itd., se r^df pos^nikrore bolez;:1: da v najem, event proda ••i cejo opremo, m;>de(i in pritiklitt&mi pod agodnimr pogofi: t>rAdaja ?? lahko takoj 'HBSIb«ell /AtfftiliGlhi!».-,« pos„ hi lon<'y; Priročen vozni red veijaven od 1. junija 1922 ima v zaiogi ZVEZNA TISKARNA kakor tudi knji- garna Goričar & Leskovšek v Gelju, Cena Din 6-—. | Raisglas. Glede kopaliSkega reda savinjske- ,g;a kopaiišča se sledeče razglaša: j KopaliSča so vsako leto od začetka | junija do srede septernbra splosno pri- j stops\a. { Celice se ne sine jo rabiti če/. en o u ro, psi se ne smejo jemäti niti v celice niti v kopališce. i Za lastno perilo. katero prinesejo j s seboj kopali^čni gostje in katero pu- ste v kopališčnih napravah, ne jamči posestnik kopa!i?.Ča, anipak u$lu2benci. Mestna občina celjska ter njetii usiužbenci ne rnorejo prevzeti nikake odžkodninske dolžnosti za predmete, ki izginejo v kopališču aii celicah. Za vsako poškodbo naprnv aii pe- rila je dotični obiskovalcc dolžan pla- čati odftkodnino. J Brez kopališčne izkaznice vstop v J kopa'tecne nnprave ali poraba celice ni dovoljen. Vsakdo, ki se ^asat2i od kontrolnih organov ali kopaliSčne,e:a uslu^benca v kopah'SCu brez kopališčne izkaznice mo- ra plačati trikratno pristojbino. Poraba ce)ic v ženskem kopaližču je osebam možke^a spola stro^o pre- povt'dana. Mestni magistral celjskl, dne 6. julija 1922. Za župana: Šubic. I 11*71 IHM oc* vsel! konzulatov 1 I I / I I frl kraUevine, kakor fudi Ii I L-4 VJ II vse za trgova- pri * »Narodnl banki« po- trebna potrdila preskrbi cenejše kakor vsaka konkurenca, konc. preskrbovalcc vizumov Julij Xrajöek, Celje, Za Inesijo .štev. 10 Ali zah'tevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih y9NI®iro Doha" Stev. 2241/22. Prepis. Razglas. Benjamin Ipavčeva ulica med tovarno Citia! in konj-skimi barakami je od 3.julija 1^22 ;adi popravila mostov pri tovarai Cina) in pri konjsküi barakah na Spod. Lanov2u zs vozni promet en leden zaprta. 730 MM lore skupaj spadfijoče, najbolj pripravne in juveiirjc, modiste in galanteriste, ae prodajo. Lstc so skupaj dolge 320 m 2'60 in visoke in 40 45 cm globoke. Barvane s^o črno, okna in vrataso iz cclih šip in hrbet teh omar :: zrcahiimi šipami obložeti. Podsta- vek ima 16 predidov, nadstavek pa 7.elo okinčan in z uro opremljen. Te omare se prodajain ogledajo v Celju, Glavni trg &tev. 9. 747 3 1 l&č«m za boljšo rodbino leto viščarje — v mestu aii najbUŽji oko- HcJ 1 velfko ali 2 mali opravJjeni sobi s \ posteljomL Ponudbe na Zorko, okraj. sodl^Če, Celje. 74) Koze in kozlički se prodajo Celje, örerjorciceua u!. 7, II. nadstr.desnj 748 Ücenka za gaianterijsko trgovino se sprejne fofioj pn Mi Mt h% mi u 751 Štev. 26«ö ad. Na podstavi skiepa obü. odbora 7. dne 15.1.1^22 in dovolila Pokr uprave (oddelek za notr. zadeve) z dne 14. b. 1922 St. 197 U. !. 70 z dne 30 6.1922, pobira okoliška občina celjska od vjsake zasebne konjske ekipaže (ko- čije) in od vsakega zasebnega avtomobila izza dne 1. I. 1922 poseben d^.vek, da pokriva stroške za vzdrževanje cest in sicer: Od enovprežne konjske ekvipaže v zasebni posesti . . Din 12!? od dvoprežnih letnih................» 200. od osebnih avtomobilov do vštetili 30 HP letnih ...» 500*- od » » nad vštetih 30 HP letnih ...» 750"- od tovornih avtomobiiov do 3 ton nosilnosti letnih . . » 500 • od » » nad 3 ton nosilnosti letnih . . » 750 - Vsak lastnik je dolžan, svoje davku zavexano voziio prijaviti zupanstvu v 14. dneh, t. i. najkasneje do 22. VII. 1922. Vsako kasnejSo prodajo ali rcakup voziia je prijaviti županstvu v 14. dneh. Prijava mora obsezati: a) ime in opravilo lastnikovo (lirmo); b) njegov stasiovanjski nasiov (nasiov sedeža firme); c) krai garanžiranja (občino in hišno številko, poslöpje): (!) od kedai je prijavitelj lastnik voziia; d) pri osebnih a.vtomobilih ime firme, ki je izdelala avtomobü. Kdor :iamtidi v predpisanem 14 dnevnem roku prijaviti davkti zave- zaeega vozi'a. temu predpiSe županstvo za eno tretjino vi§jo"davščino., nef?o bi jo mora(a dotična oseba sicer plačati na osno.i pravočasne prifa-.f Žtii^.a^siftf« ükoilz'.ße Ceil|e d:ie -S......'" Stiaak >. M 0 V A BOB A <• biev. 7*. NARODNI DOM (NA OGLÜ W PRITL1Č)U> Stan)c hran. vlog čez K 52,000.000'— Vtednost rcacnr tez K 24,000 000 - j Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči racuo ter jih obrestuje po 4%% brez odpowedi, 5-5Vlo z odpo^edjoj veeje si alms» itaBcKHbe po d^gevcwu Reuittrb«. fcredstna in «ttawtoena "LASTNI DOM' Sppejenna ^iraroi^e «Doge in ish, «pbfi*««tiijje po 4V2«/0 &ftinL in pol K od sto, ppoti odpovedi (5%) pot od stc Zgubiia se je v nedeijo zlata t ZapeStnlca od Čreta do pošte. Požten najditelj naj jo vrne v ured- ništvu lista. --------------------,---------------------------------------------— j llšce &G v najem 737 5~2 dobroirioce gosfilna v mestu aii na deželi. Ponudb«" pod »Spreten« na upravništvo ,Nove Dobe*. Proda se belli lesena orrocjn postEljs z madraco. dobro ohranjena. Nasiov v i v upravniStvii »Nove dobe.« j bizWm sti'oji proizuod HEG BlebtricRi števci ppoizood 9 E E žarnice Tungsram, vsc elek- ^f trotehnične potrebščine v za- i> Üogi po ze!o ugodnih cenah ELEKTROTEHNIČNA TVRDKA R9R0L imwäi um. :: ProraČuni brezplačno. :: 00 JETIKA! Strokovni zdravnik za pljučne bolexni ör. SPetKii^t ordinira z izjemo torka in petka v Št. .Jurju ob j. 2. Kupite tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako do zdravja pritf, ozdraviti. Išče ©e samostolna :~-2 L kuharica ki bi opravijala ludi druga hiSns dtiia. Na- stop službe v jeseni. — Ponudbt* na firmo Aleksander Efster, NašiLey SlavonJja. Sobo lotst dLts^fcili s hrano aii brez, v cejiskem a)i brf- žiSkern okraju čez poC.iinice išče sam- ski gospod. Cenj. ponudbe pod »J- M.« na upravo lista 728 2--2 Učenca pridnega, iz poštene hii5e, s primeir.o šolsko naobrazbo, sprejme rrgovina z 732 mešanim blagom 3--2 3os. 3apifi::, Ii\\l mm m Dne 10. julija 1922 ob 4. uri popoldne se bo prodaio na javni dražbi na skladišču lesa g;. Ivo Čaterja, veletrgovca v Spodnji Hudinji pri Celju sk- : dfče predmete, katerih ni hotel prevzeti g. Ivan S. Weiler iz Reke: 20.193 m3 kvadrelov (palic za metle) iz bukovega lesa v merf 27/27 mm. 1 m dolgostf, vezanih po 25 kom. skupaj. ŠpedLioijsko jpodjetje, capinsko po- spedovanje. infopmacijska i^isai^na Oskrbuje zacarinjevanje vseh pošiljk prl uvozu in izvozu in dostavittv istih pc aaročila in vse za to potrebne Hstine od Narodne banke, Trgovsko obrt- Tijlške zbornice, raznih minlstrstev itd. Po|asnila daje pismem» \n ustmenc Pisarna: Celje. Aleksawdpova uL 41- n ¦ 126 50—23 I 5KI ip VSEH VRST _____ | § J Ll PlilŽTOO SOUDM POSTRiätZ j IFRAH30 FAGAhEL - CEL1 Gosposk» uiice 26. I Praktlkanfa ali praRtils aniinjo kateri(a) ie ?. oobrij-n uspehom dovr5ilU) trgovsko ';o!o, ir StrOfeplskO veSčo slovenske in nemSk» sieno^ra-iije, ¦ spieüme Zve?.a sJov. trgovcev, CeJjje. 726 3-3 ^ Obl. konc. posredoualnica l F za promef z realitetami: 1 9otQn P. uPzenšBii ; CEUE Hralja Pclre c 2Z CEUE ¦ Posreduje pri ppotfaji o::ir. nakupu : , iemljiSč, hiš, vi), gradov, velikih in , malih posestev, industrijskih podjetlj ' : itd., itd. vostno in točno. 45-8 Intri v nedelfo öae 9« fnlija vsi v Mov» cerkev na veliko veselico gasil. društva. Igra oto-čepTilluiblieiiia ceilsKsa tambitraSka god&a. Ugodns 2VC21L .?. avtoTtj Celjf -• Dobrng.. Avto vox» hpreč ko1o trgovec, Ceije. SUfCNO 82 50—25 fsvmfnos čfrštio za moške in v-olneno za ženttke ofoteke in razno n%anufah- tm*o kupite nadi diirektnega importa pC. čudovito nickifi oenah samo « weBetrgowinf in razpošiljalniei R. Stermecki, Celje. Oglelte si manuf aktiuriic trgovino OT. KUDISZ Mm It. 3 (gosttina Plevčak) oasproti MesfBEp mlina. Priporoča se vsern odjemalcesrj: na drobna in debeta« Dosp«ia je velika množina snozemskega biaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno naanufakturno biago. Vloge n&d E 600,000.000- Kapital! iai rc»€iv€ K 2OO.OO0.000 Ljubljana - Zagreb - Beograd Bjeiovar, Brod d S.- Dubrovoik, GorDja Radlgooa, Kranj, Maribor, Mcmqoš!ot Mursiui Sobota, OsijeiL, Rogaška Slatfna, Socnbor, Sušak.. Sabac, StbeDtk« Školjfi loka. Mdtöowec Uršac, Sudans! (BalkaD baok>. 5pM («higosl iixiL baoka). Wf€D (M. R. ÄklaixJer) Obrestuje vioge n& lhirai&iliie köjüice in v tekoten» s;ač«mKi p^c br€7. odpovedi prot.i 30-dnevni odpcrvedi proti 60-dT>€vni odpovt^ proU 90-dnevni (xlpovedfi odl daev® rioge do dmeirfi dviga tc«' pia^itjc restni Ltu ünvalMiskil davck saoa. =^r^=Li- Pošt»€ po&oinice. so na raa$*>üago.