Fbsameztia 50 vitmffm* Slev. 154. v wm t m, me s. n m Leto ILU ■ Valja po pofiUs ae u Mlo leto naprsj.. K 50-— n m mesec „ .. „ 4.50 u Memčljo oeloletno . „ 55'— n ostalo Inozemstvo. „ 60 — V Ljubljani na dom U Mlo leto upre].. K 48 — m en meseo „ K 4-— f nnvt prejeman mesaCna „ 3-50 B Sobotna izdaja: b la eelo teto.....K 10- Hem6t]o oeloletno. „ 12'— Ba ostalo inozemstvo. „ 15 — 4 fi 1 1 m i Inserati: Uredništvo |e t Kopitarjevi nlloi Stev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne nas »prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Enoatolpna petltvrsta (59 mm široka In 3 mm vlnoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 50 v za dva- ln večkrat , „ 45 ,, pri večjih naročilih primeren popust po doqovoru. Ob sobotah dvojni tarif. - Poslano: Enostolpna petltvrsta K V Izhaja vsak dan izvzemši nedelje tn praznike, ob 3. nrl pop. Rodna letna prllotja vozni red Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 8. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, o«jrske 26.511, bcsn.-hero. št. 7503. — Upravniškoga telefona št, 50. Idrijski delavci za nraHi-oospodarski proeroi. Kakor smo poročali v včerajšnji šte-ItJIki, se stavka rudniškega delavstva v Idriji nadaljuje. V 4. točki zahteva idrijsko jdelavstvo, naj se nastavi uradni-Itvo, ki je zmožno slovenskega jezika, Rudnik v Idriji, v katerem »e koplje živosrebrna ruda, je državna last. Naša vlada nastavlja upravne, trgovske in tehnične uradnike, ona sprejema delavce ter druge uslužbence. Delavstvo in nižji uslužbenci so povsem Slovenci, uradniki kakor tudi boljše plačani uslužbenci so pa drugorodci. Isti sistem kakor Kri uradih, vlada v tem državnem pod-tju: Slovenec je dober za enostavna, mučna dela, vodstvo pa je rezervirano ilrugo rod ceni. Posledica^A^a sistema je, da se ni mogla razviti siownska ideja v 'državnih uradih in podjetjih. Idrijsko delavstvo zahteva sedaj, da se nastavijo samo taki uradniki, ki so vešči slovenskega jezika. Nijh zahteva sicer ne gre tako daleč, kakor bi jo stavil slovenski narodnogospodarski program, ki bi se glasil, da morajo biti uradniki slovenske narodnosti. V bistvu po se obe zahtevi krijeta, kajti ako' bi hotela nastaviti vlada v idrijskem rudniku uradnike, ki so vešči slovenskega jezika, bi morala pač poseči v pretežni večini po Slovencih. Točka glede narodnosti uradništva, ki Jo je postavil »Delavski svet« v Idriji, je principijelnc važnosti za slovenski narodnogospodarski program. Znano je, da vladajo glede narodnosti uradništva slične razmere skoro v vseh velikih podjetjih, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju. Velika podjetja so z malimi izjemami last tujcev. Slovensko podjetništvo jc zastopano samo ,v mlinski, usnjarski, čevljarski, lesni in cementni veleindustriji; končno imamo nekaj pivovarn in premogovnikov v svojih rokah. V državni lasti je idrijski rudnik, tovarna za cink v Celju, tobačna tovarna v Ljubljani itd. V tujih rokah so papirnice, železna podjetja na Jesenicah in v Štorah, »vinčarna v Litiji, premogovniki v Trbovljah, Hrastniku, Konjicah, Velenju, Zagorju, Kočevju itd., podjetja s svinčeno rudo in svincem na Koroškem, predilnice itd., itd. Na železnice in druga prometna sredstva se nočem sedaj ozirati. V teh podjetjih, ki niso last Slovencev, je bilo pred vojsko zaposlenih okroglo 30.000 delavcev. Slovenec je bil težak; boljše plačani mehanik, strojevodja, nadalje trgovski in tehnični voditeli so bili drugorodci, po večini Nemci. Vsem tem 30.000 delavcem je bilo tedaj nemogoče povspeti se čez težaški stan. Denar, s katerim so se financirala ta podjetja, je bil navadno nemški, in ž njim je prišel tudi nemški ravnatelj, inženir, strojevodja itd. v deželo. Da je tudi vlada pripeljala v svoja podjetja na vodilna mesta Nemce, je samo ob sebi umevno. Idrijski delavci umevajo tlačanski položaj našega naroda glede industrije. Delavec se dobro zaveda, da bo njegov sin ostal navaden težak, naj si bo še tako priden in bister, dokler ostanejo podjetja v tujih rokah. Ako bi bila podjetja slovenska last, bi se tudi trgovski voditelji? inženirji, strojevodje ter sploh vsa dobro plačana mesta zasedla s sinovi našega naroda in tudi otroci tovarniškega delavca bi imeli upanje, da se povspno do kakega j vodilnega in dobro plačanega mesta. Zato j zahtevajo idrijski delavci, da morajo urad-| niki idrijskega rudnika znati slovenski, kar i pomeni skoro isto, kakor da morajo biti I Slovenci. Želeti bi bilo, da se pridružijo tej zahtevi tudi slovenski delavci drugih podjetij. S politično svobodo si bodemo morali priboriti gospodarsko samostojnost; v ta program spada tudi zahteva, da so podjetja, ki so zgrajena na naših tleh, v slovenskih rokah. S tem napravimo velik korak naprej v socialnem in gospodarskem oziru. V socialnem, ker bode slovenskemu delavcu oziroma njegovim otrokom omogočeno doseči boljše plačana in vodilna mesta, v gospodarskem, ker ostane ves dobiček v slovenskih rokah. Naj navedem samo en zgled: Pri zvonar-nem podjetju Samassa v Ljubljani je naročenih približno 300 zvonov, ki naj se vlijejo po vojski. Ako bo imela tvrdka samo 1000 K dobička pri zvonu, bo profi-tirala 300.000 K; če bi imeli slovensko zvonarno, bi ostal ta znesek v slovenskih rokah. !z L. 8. Poročila o krajevnih odborih, ki prihajajo tajništvu S. L. S., so v mnogih slučajih pomanjkljiva. Mnogi kraji nam naznanjajo samo člane odbora, o vseh drugih točkah, o katerih smo prosili pojasnila, molčijo. Prosimo torej ponovno, da nam tajniki krajevnih odborov, če tega še niso storili, naznanijo tudi, za kateri okraj je njihov odbor ustanovljen, za župnijo ali občino. (Pri tem pripominjamo, da namenu krajevnih odborov bolj ustreza, če se osnujejo po občinah, ker bo tako pregled voiilcev, ki spadajo v dotični okraj, iažji in bo delo krajevnih odborov ob vo- LISTEK. Vel®s*5 ©i® Lemanu. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) L e r o y. Kolikor poznamo zgodovino sveta, je V tem oziru krščanstvo gotovo prvo; toda ne uvidim, zakaj bi morali drugim religijam popolnoma odrekati to moč. Saj je ravno pred kratkim g. Deville priznal to mohamedanizmu in budizmu. Gospodična W i 1 s o n. Da, toda to je nekaj drugega; to ni pravo izpreobračanje. Duhovnik. Imate čisto prav, gospodična. Naši misijonarji, ki od blizu gledajo na narode Vzhoda, se z žalostjo prepričujejo, da vsled budizma niso postali nič drugačni od poganov. Kjer je pa mohamedanizem zmagal — so kraji, kjer je šele za naših časov zmagal — tam je napravil ljudi moralno slabše in okrutnejše, kakor so bili pogani. H a i n b e r g. Res je; to so potrdili nemški popotniki med zamorci v Afriki, ki so šele v zadnjem stoletju sprejeli mohamedanizem. Kar se tiče krajev, kjer islam že od davna vlada, — tisti široki pas, ki se yleče čez severno Afriko in južno Azijo — je čudno, kako so pod vlado korana postali pusti in mrtvi. Od začetka je mohamed.anska osvojitev vzbudila celo neko kulturo — mogoče zato, ker je osvojitev bila popolna in je ustvarila mir, ki je dovoljeval plemenu razviti svoje zmožnosti; toda čudovito hitro je nastopil usodepolni marazem. Dežele, ki so bile prej najrodovitnejše in najbolj obljudene na svetu, ki so osvetljevale ostali svet z lučjo svoje kulture, so dandanes puščave, v katerih štrle razvaline, kjer se komaj more vzdržati par dreves v bližini človeških bivališč. Na svojih potovanjih sem vedno posebno opazil, kako izumrle so dežele, ki jim je zavladal mohamedanizem; in prišel sem do sklepa, da mora biti povod bržkone v religiji korana; ona mora počasi vtisniti značaju ljudstva neko negativno znamenje, ki bi ga označil s par besedami: nizko hrepenenje po uživanju tega, kar je danes, rcsignacija nasproti temu, česar manjka, brez misli na jutri in brez stremljenja po izboljšanju usode. Duhovnik. Tako je v resnici; krščanstvo pa, ki je postavilo človeštvu nedosežen ideal, ga navaja k stremljenju za ideali; to vpliva iz verske sfere na vse življensko polje in J vceplja narodom odrešilni nemir, ki večno nadnnin t,- napredk"- litvah enostavnejše. Vemo pa tudi, da je v mnogih krajih organizacija po župnijah iz teh ali onih ozirov primernejša.) Dalje prosimo tajnike krajevnih odborov, naj nam sporoče število in imena izvoljenih zaupnikov, Slednjič potrebujemo poročila o naših političnih društvih dotičnega okraja. Med somišljenike S. L. S. naj se vpisujejo volilci-možje, ki so dosegli 24. leto in imajo volilno pravico pri dr-žavnozborskih, deželnozborskih ali občinskih volitvah. O številu teh somišljeni-kov naj odbor poroča tajništvu S. L. S. Tiste somišljenike pa, ki volilne pravice še nimajo, naj ima krajevni odbor v razvidu, naj jih priteguje k političnemu pouku in porablja za agitacijo, a niih sezna-mek na ohrani zase. Med s o m i š 1 j e n i c e S. L. S, je vpisati tiste ženske, katere hočejo delovati v smislu stranke in imajo kje volilno pravico. O drugih somišljenicah velja isto, kar smo rekli zgoraj o moških, ki še nimajo volilne pravice: odbori naj jih nabirajo, jih politično izobražujejo in porabljajo na primeren način za strankarsko agitacijo, njih seznamka pa ni treba pošiljati tajništvu. Priglasilnice naj ohranijo krajevni odbori, da bodo imeli pregled svojih pristašev. Centrala si bo drugače oskrbela pregled o volitvah S. L. S. S. L. S. nartierja ustanoviti osrednjo pisarno, katera bo svetovala somišljenikom v političnih in gospodarskih potrebah. Skupno z zastopnikom kmetijstva bo delovalo delavsko tajništvo. Pisarna bo v vseh vprašanjih somišljenikom S. L. S. na razpolago s svetom in posredovanjem. Da se to izvede, potrebuje stranka rednih prispevkov. Na krajevne odbore apeliramo, da vsi po svojih močeh prispevajo v Sklad S. L. S. Prispevki naj se pošiljajo na naslov: Sklad S. L. S. v Ljubljani. Vsi dopisi in vprašanja naj se naslavljajo na Tajništvo S. L. S. Iz Sofije pišejo »Lidovim Novinam«: Še živi v Sofiji general, ki je leta 1915. svetoval, naj vstopi Bolgarska v vojno na strani entente, ker bi v tem slučaju vojna v 25 dneh končala. Ta optimistični general se imenuje, kakor poročajo carigrajski listi, Savov in je bil sedaj imenovan za vojnega ministra. Julija 1915 so prirejali trije vodilni politiki demokratske stranke v Plevnu, Čirponu in Ruščuku shode, kjer so zahtevali med splošnim odobravanjem ljudstva, naj se Bolgarska pridruži enten-ti. Bili so to Ljapčev, Takev in Mušanov, sedanji minfc1"! financ, notranjih zadev in železnic. A predsednik te stranke, Mali-nov, besarabski rojak, sedanji ministrski predsednik, je pripovedoval leta 1915. v avdijenci kralju Ferdinandu in prestolonasledniku: »Sedanja Radoslavova vlada stika za pustolovščinami, ki nas bodo gotovo spravile v nesrečo. Zahteva nevtralnost ali zvezo z Nemčijo. V prvem slučaju postane Bolgarska Belgija — bojišče Nemcev, ki bodo vpadli v Srbijo, z Angleži in Francozi. V drugem slučaju si na-kopljemo smrtno sovraštvo treh balkanskih narodov in štirih velevlasti. To pomeni konec Bolgarske. Položaj jc resen. Da mu bomo kos, je treba koalicijske vlade in odločne politike na strani četvero-sporazuma. V vsakem slučaju pro.tcslira demokratična stranka proti vsaki pustolovščini, ki bi postavila Bolgarsko na stran osrednjih držav.« Ti ljudje so danes na krmilu. Ni čuda, da zreta sedaj Berlin in Dunaj k Sofiji z vznemirjenjem, — Vse opoziciionalno časopisje jc z radostjo pozdravilo padec Radoslavovega kabineta. »Zcmedelsko Znamie piše: Cel narod je vesel fiadca Radoslavova, novo upanje vstaja v duši tega izmučenega naroda. Nova vlada jc nastopila v najkritičnejšem trenutku, ko se odločuje usoda Bolgarske. Nedavno je Danev napovedoval novo orijentacijo Bolgarske. Ali je morda kabinet Malinova realizacija onega stavka deklaracije širokih socijalistov, objavljene v »Narodu«, »da je treba dvigniti avtoriteto Bolgarske pred tujino«? Zanimivo je, da piše časopisje entente: Za Bolgarsko jc prišel trenutek ko se je kralj zavedel, da je pol Nemec pol Francoz. m llfii!*! AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. julija. Uradno se poroča: Borjenje za tassonsko postojanko vz* hodno od Monte Pertica je trajalo do popoldneva. Sedemkrat se jc vrgel hrabri pešpolk štev. 79 iz Otočca s protisunkom na sovražnika, preden jc njegova napadalna moč popolnoma omagala in je moral končno bežati nazaj v svoje postojanke, Polkovni poveljnik Otočanov Karel Zollcr je na čelu svojih vrlih vojakov umrl junaške smrti . L e r o y. Jaz bi to razliko med krščanskimi in mohamedanskimi narodi pripisal rajši klimi, ne religiji. Saj se je vendar tudi pred krščanstvom grško-rimski svet izborno civiliziral. To je bržkone v krvi latinskega debla. Duhovnik. Priznam, da tudi pleme in klima v tem oziru igrata svojo vlogo; toda da ima religija velik vpliv, to dokazuje, kar je . gosp. Hainberg pripovedoval: da so isti narodi in iste dežele, kjer je nekdaj cvetela kultura pod vlado korana zapadle smrti. Seveda so bile tudi pred krščanstvom in poleg njega kulture, toda to so bile, rekel bi, samo formalne, površne v tem pomenu, da so samo krasile življenje zgornjega sloja z bogastvom in umetnostjo; v globini duš pa so pustile divjost, nečlovečnost do slabotnejšega, do sužnja, do žene, bolnika in reveža. — Krščanstvo je vpeljalo čisto novo načelo: ljubezen do Boga in ljubezen do vseli ljudi v Bogu po Kristusu; čeprav to notranje prerojenje ni takoj prevrglo utrjenih institucij Rima in precej preobrazilo trdih narav barbarov, je vendar pokazalo takoj od začetka svoj blagi vpliv, vodilo družbo k evangeljskim idealom, zasevalo zemeljsko njivo s cveti najlepših ustanov in požrtvovalnosti: omililo vse bede in bolezni, branilo slabe pred krivicami, poučevalo preproste, kultiviralo — "avn in Sirilo n« niih luč vere in o so- svete. Tako je krščanstvo izpreobračalo odrevcnelo rimsko državo, izpreobračalc barbarske narode — in tega ni storila niti v najmanjši meri nobena druga vera, še manj filozofija. Zato lahko rečemo kakor gdč. Wilson, da krščanstvo izpreobrača narede, Hainberg. Prav dobro; toda naš razgovor se je razdrobil na različna vprašanja in ne dopustimo g. Dcvilleu niti, da do konca razvije svojo misel. In na konec smo vendar radovedni. Deville. Nikakor, vse kar ste sedaj govorili spada čisto v obseg mojega vprašanja. To vse skupaj nas vodi do sklepa, da je živ-Ijenski princip krščanstva nekaj sui ge-neris, drugačen kakor principi drugih religij in ^lo^eških institucij. Toda to vse pomeni samo hiter pogled na zunanjo stran krščanstva, njegovo razširjenje v človeški zgodovini. Sedaj pa bi hotel pogledati še v njegovo notranjost, v njegove dogme in šc plodovitcjše v izbornost njegove etike: toda bojim se, da bi nas to ne zavedlo predaleč ali nas mogoče celo sprlo. Samo nekaj bi rad pripomnil z ozirom na to vsebino krščanstva, in to čisto "plcšno, da odgovorim na očitek g. Bicl-sk«»ga in g. Leroy. Sicer ni bilo na jugozahodu nobenih večjih bojnih dejanj. V Albaniji je Italijan včeraj začel napadati s krepkim zahodnim krilom ob srednji in spodnji Vojusi. Svoje postojanke, ki so bile pomaknjene naprej v dolini reke, smo prestavili nazaj proti glavnim postojankam. Načelnik generalnega štaba. XXX O položaju na italijanskem bojišču izvaja »Tagespost«: Potem, ko so naše čete popolnoma izpraznile zahodni breg Piave, se je približal sovražnik tudi pod San Dona glavni strugi Piave. Na celi bojni črti ob Piavi je zopet obnovljen tisti položaj, ki je obstojal pred 15. junijem, italijansko vojno vodstvo se zdaj v velikem s'ogu pripravlja, da prekorači reko in zasledujoč svoje ofenzivne ideje, nadaljuje napore, s katerimi namerava raztrgati postojanke našega krila na benečanski ravani. Ne ozirajoč se na žrtve, napada Italijan posamezne krajno omejene pododse-ke naše fronte in poskuša zdaj tu, zdaj tam ustaviti lomilne kamne, da pozneje iopirajoč se na manjše taktične uspehe, jprične z operacijami, s katerimi upa dvigniti fronto. Težka borba otočanskega polica, v katerega naskakujočih vrstah je padel junaške smrti polkovni poveljnik, kaže sovražnikovo žilavost in patologično izmagonosnost vsled svojih zadnjih uspehov. ■ Italijansko vojno poročilo in pojasnilo. f Dunaj, 8. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: 6. julija: Ob spodnji Piavi naš pritisk krepko traja. Včeraj smo zopet korak za korakom zlomili silni odpor sovražnika in pridobivali dalje tal ter dosegli desni breg nove Piave od Crisolere do ustja reke. Ostalo nam je nad 400 častnikov z ušte-timi šestimi častniki. Sovražnik je pod-vzel silni protisunek severno od tam v smeri proti Chiesanuovi, ki smo ga s silnim bojem ustavili. Izjalovili so se ponovljeni krepki napadi na naše postojanke pri Porte di Salten (severnovzhodno od Grappe) in poskusi sovražnih napadalnih patrulj na Cornonosiju (Sasso rosso). Naši letalci so zelo delovali in metali bombe na sovražne čete in središča onstran spodnje Piave. Sestrelili smo dve sovražni letali. Pristavek k italijanskemu poročilu z dne 6. julija. Po boju, ki se je bojeval neprestano pet dni in je bil vsled zavratne-ga orožja in težavnega ozemlja zelo ljut, smo sovražnika popolnoma potisnili na levi breg Piave. Zopetna osvojitev celega obrečnega ozemlja med Silo in Piavo, ki ga je zasedel sovražnik lani meseca novembra in ga je držal od takrat zasedenega, venča naš sijajni uspeh prve velike bitke, s katero osvojujemo nazaj izgubljeno ozemlje in p>ovečuje benečanski obrambni odsek. Od 15. julija do danes smo 1 ujeli 523 častnikov in 23.911 mož. Sovražniku smo zaplenili 63 topov, 65 jarskih možnarjev, 1234 strojnic, 37.105 pušk, 49 metalcev plamenov, dva aeroplana, pet milijonov puškinih nabojev, več tisoč vsakovrstnih krogelj, veliko množino saper-skega orodja in brzojavne žice. Osvojili smo tudi vse naše topove in tisto blago, ki je bilo v prvih dneh boja opuščeno v naših prednjih črtah. Glede na to poročilo se pripominja: Če Italijani vsled svojega napredovanja na Piavskem polju bahajo, kar le morejo, ne izgubljamo o tem besede. Najostrejše pa odklanjamo njih številke o ujetnikih in o plenu. Število njih ujetnikov se je vsled zadnjih bojev na fronti v gorah in ob spodnji Piavi povišalo komaj za 3000 mož in je toraj poskočilo, odkar se je pričela bitka, od 12.000 na 15.000 mož. Tega dejstva ne spreminja tudi 23.911 ujetnikov, ki so ga našteli na italijanski strani, C. kr. ar-madnemu višjemu poveljstvu se je javilo, da smo izgubili od 15. junija skupno 12 topov. Vsekakor se moramo vprašati, če ni nastalo petkratno pretiranje italijanskega poročila tako, da sovražnik šteje italijanske zopet osvojene topove, ki smo jih mi popustili, ker tako je mogoče, da se izračuna ta množina. Končno je umljivo, da smo osredotočevali svojo glavno pozornost, ko smo izpraznili desni breg Piave, na to, da smo pospravili svoj materijal. Čudno je pa, ker sovražna poročila tudi petkrat pretiravajo podatke o strojnicah. V resnici nismo izgubili veliko nad 200 komadov tega orožja: število, ki se mora z ozirom na veliko množino tega važnega vojnega sredstva označevati za popolnoma normalno. Te tri primere zadoščajo, da osvetljujejo v pravi luči tudi druge podatke italijanskega vojnega poročila. 7. julija. Med Silo in Piavo so pridobile naše čete s popolnim manevrom in z nevzdržljivim junaštvom desni breg nove Piave in so vrgle od tam sovražnika k reki. Na silovitem zopet osvojenem ozemlju, ki kaže pri vsakem koraku sledi epičnega boja in sledi sovražnih izgub, ki presegajo vsako pričakovanje. Težavno podjetje je izvedel težavno podjetje in si je pridobil ob tej priliki novih lavorik. Vse čete so se sijajno držale, posebno se jc odlikovala če- trta pehotna divizija. Pehota, pri kateri je bil tudi mornariški polk in oddelki kraljevskih carinskih čet, se je bil zelo ognjevito. Topništvo armadnega zbora in ar-madne skupine je v veliki meri sodelovalo s svojim učinkujočim ognjem na priborje-nem uspehu. Naša in letala zaveznikov ter povodna letala mornarice so pokazala nenavadno bravuro. Posebno se mora tu omenjati 33. bataljon ženijskih saperjev, ker je neustrašeno drzno nastopal. Neki francoski oddelek je izvedel na Asiaški visoki planoti sijajni presenetljivi napad v sovražne črte pri Zocchiju, z živahnim bojem je premagal tamošnje postojanke in se vrnil z dvema ujetima častnikoma in z dvema strojnicama. Med dolino Frenzello in Brento je poskušal sovražnik trikrat napasti našo postojanko Corrone, a smo ga krvavo odbili. Bilka na Francoskem. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 8. julija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Topniško delovanje je zvečer oživelo. Ponoči se je na obeh straneh Lyse, ob kanalu La Bassee in na obeh straneh Somme včasih zelo okrepilo. Živahno poizvedovalno delovanje. Močnejši sunki sovražnika pri Merrisu in južno od Lyse so se izjalovili. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. Zahodno od Chateau-Thicrryja se je topovski ogenj živahno nadaljeval. Sunke sovražnika proti oddelku Clignon in zahodno od Reimsa smo odbili. Poročnik Billik je priboril svojo 23. zračno zmago. Berlin, 8. julija zvečer. Uradno: Delni napadi Angležev na obeh straneh prekopa La Bassče so se izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff. LeU napad no Carigrad. Carigrad, 8. julija. (K. u.) Osmanski veliki glavni stan javlja dne 7. t. m,: Pet sovražnih letalcev je napadlo danes Carigrad z bombami, Zahvaliti se moramo našim obrambnim strojem, da so povzročili le malo škode, MM mir no vzfioi - priprava u novo volno. V razpravi v rumunski mirovni pogodbi v nemškem državnem zboru e med drugimi govoril tudi neodvisni socialist dr. Cohn. Govor je prišel v javnost zelo okrnjen po cenzuri, vendar je še dovolj zanimiv. Cohn je rekel: Mirovna pogodba z Rumunijo ni čin silobrana, nego več ali manj prikrit ali neprikrat rop. Naš zunanji urad začasa vojne sploh nima več nobene besede. Vso našo zunanjo politiko delajo v velikem glavnem staiu. Slabost našega zunanjega urada se povsodi kaže. Tako naš zunanji urad ni mogel preprečiti, da v nevtralni neodvisni državi Luk-semburški ne bi obstojalo vonjo sodišče. Zunanji urad še danes ne more povedati, katere gubernije spadajo k Ukrajini, da bi že enkrat vedeli, dokodi naj prodiramo. Zunanji urad je rekel, da Krim ne spada k Ukrajini, a malo dni nato so vkorakale na Krim nemške čete. Čez par tednov je govoril v Ahenu cesar Viljem in rekel: »Na Krimu dobro napredujemo in v Se-bastopolu smo uplenili veliko trgovsko brodovje.« Zunanji urad torej dopušča, da se mirovna pogodba krši, da se plenijo bogato naložena trgovska brodovja, izropajo ruske municijske zaloge in pošiljajo na zapad. Demarkacijska črta se zaenkrat niti ni določila, dokler vojaštvo ni doseglo svojih točk in potem se določene demar-kacijske črte niso držali. Tu je očividni namen, da se pripravi nova vojna tje notri v Indijo. Vse to zunanji urad molče trpi, Ludendorffovo glasilo »Vossische Zeitung« je tudi cilje čisto jasno odkrilo: Turkestan in druga vzhodna ozemlja naj nam v bodoče dobavijo surovine. Vse, kar sedaj doživljamo, je le etapa v to svrho. Na ta način, ko prelamljamo mirovne pogodbe, ne moremo priti do miru, ker se svet stavi v bran proti nemškemu militarizmu. Če ne premagamo militarizma, ne moremo priti do miru. Vsakemu narodu se mora posrečiti, da sam iz sebe zatre militarizem, da ne bo prišel padec od zunaj. — Chon je govoril tudi o krivdi na vojni, kar je pa cenzura vse zaplenila. M& vojašKo-Jlvorne Kanwi!8 m Nemcem. V seji nemškega državnega zbora dne 3, t, m, je za Scheidemannom govoril neodvisni socialist poslanec Ledebour in med drugim rekel: Vojaško-dvorna kamarila, kf dela pri nas zunanjo politiko, je takoj izpočetka zasledovala načrte za svetovno gospodstvo, dasi je to skrivala. Sedaj se za te načrte čisto odkrito in brez sramu prizadeva. Kamarili se je sedaj vklonil tudi državni tajnik pl. Ktihlmann in z njim državnozborska večina. Po epizodi Kuhlmann - Hertling vojaška kamarila nadaljuje svoje čine. Maršal pl. Hindenburg je izjavil, da se Alzacija-Lorena priklopita Prusiji, in nikogar ni, ki bi to politiziranje generalov zavrnil. Tudi dinastični interesi so tukaj vmes; Livonija naj se združi s Prusijo, Litva naj dobi saškega princa. Š tem se ne bi le prodali interesi teh narodov, marveč bi se spravil v nevarnost tudi bodoči svetovni mir. Korporacije, ki so se v navedenih deželah izrekle za tako rešitev, nimajo s pravim ljudskim zastopstvom nič skupnega. Če je vlada obljubila, da bo poklicala na odgovornost rumun-ske rablje za zločine nad nemškimi vojniv mi ujetniki, pričakujemo enako postopanje tudi proti nemškim rabljem v Livoniji, Tudi dogodki na Finskem in v Ukrajini pričajo, kako malo zna naša vlada in njeni vojaški zaplečniki prebivalstvo potolažiti, Nad ukrajinskim narodom se je izvršilo nasilje in užgalo v njem ogorčenje. Če bi se hotelo sedaj s pomočjo nemških čet izvršiti nasilje nad ruskim pro-letariatoin in porušiti sedanji red, potem bi morali vse nemške proletarce pozvati na revolucijo. (Predsednik je govornika ukoril.) PretireveiHci v Rušili. Boljševiki so še gospodarji brzojavnih in telefonskih zvez v Rusiji. Zato dobivamo le vesti, ki so ugodne vladi boljševikov. Čiste resnice seveda ne izvemo, a to stoji, da je protirevclucija proti boljševi-kom močna. Gre za to, da se raztrga v Brestu Litovskem sklenjeno pogodbo. Gor-kij je nedavno objavil pismo nekega kmeta, ki je pisal: »., .Posebnih novic pri nas ni, samo v minulem tednu smo preživeli 2 strašna dneva. Prišli so rdeči vojaki in izpulili 85.000 rubljev; ne vem, koliko moke, mesa in masti so uropali. . . Kdor ni dovolj dal, so ga pretepli z nagajkami.« Nezadovoljnost v Rusiji je velika. Ententa seveda dela na to, da odstrani boljševike. Rdeča armada ni disciplinirana; Trockij, ki jo je ustanovil, se zavzema zdaj za splošno vojaško dolžnost. V svojem zadnjem govoru je rekel, da si želi, naj napravijo v Rusiji red Nemci, ker so bolj kulturni kakor Japonci in jih Rusi boljše poznajo. Socialni revolucijonarji očitajo vladi sovje-tov, da se je posvetovala z grofom Mir-bachom o podrobnostih nemškega vkora-kanja in da so umorili grofa Mirbacha zato, da odvrnejo nemško nevarnost. O položaju v Rusiji se poroča: Moskva, 7, (K. u.) V Moskvi so razglasili oblegovalno stanje. Včcr.aj ponoči so levičarski socialni revolucionarji zasedli telefonsko in brzojavno postajo, a so jih boljševiki čez nekaj ur pregnali. Levičarske socialne revolucionarje so obstreljevali v njih stanu, na kar so poslali par-lamentarje. Boljševiki so zahtevali, da se morajo brezpogojno udati. Vlada dementi-ra poročila o vstaji v Petrogradu, Jarosla-vu in v drugih mestih. Levičarski socialni revolucijonarji so izdali sinoči izjavo, da je usmrtil grofa Mirbacha teroristični odsek socialnih revolucijonarjev. Vlada je naznanila, da so dozdaj prijeti voditelji socialnih revolucijonarjev priznali, da so umorili grofa Mirbacha z vednostjo vlade, da izsilijo prelom v Brestu Litovskem sklenjenega miru. Kolikor se je dozdaj dognalo, je atentat in geslo »Vojska Nemčiji« odvrnih veliko pristašev socialnih revolucijonarjev od stranke. Moskva, 7. julija, (Kor, ur, Agentura.) Na uralski fronti so porazile bojne sile sovjetov Čeho-Slovake in zasedle Kaslin, ki leži 125 vrst od Jekaterinoslava in 160 vrst od Celjabinska. Sovjeti vsled tega uspeha gospodarijo večjemu delu železnice Jekaterinoslav-Čeljabinsk. Umor grofa Mirbacha. Berlin, 7. julija. (Kor. ur.) Wolff objavlja o Mirbachovem umoru še sledeče podrobnosti: Morilca sta si preskrbela izkaznico, da sta pooblaščenca komisije za boj proti revoluciji, ker bi ju sicer ne pustili h grofu. Sprožila sta razgovor o sodni razpravi nekega ogrskega častnika grofa Roberta Mirbacha, katerega rajni poslanik ni poznal, ker pripada oddaljenemu sorodstvu ogrskih grofov Mirbachov. Morilca sta imela pri sebi celo sodne spise. Čez nekaj časa sta šele potegnila revolverje in streljala na grofa in na legacij-skega svetovalca Riezlerja ter poročnika Mullerja. Precej, ko sta ustrelila, sta skočila skozi okno v pritličju ležeče sobe in sta vrgla med skokom ročne granate v že ranjenega grofa Mirbacha. Drugi člani poslaništva niso ranjeni. Morilca sta ušla z že pripravljenim avtomobilom, na katerega je presenečena straža streljala brez uspeha. Ko sta izrazila čičerin in Kara-han precej po umoru svoje globoko obžalovanje nad zločinom, sta prišla na posla- ništvo Ljenin bi Sveralov, predsednik osrednjega izvršilnega odbora. Morilca sta pobegnila v stan skupine levičarskih socialnih revolucionarjev, ki so ga čete precej obkolile. Voditelji levičarskih socialnih revolucionarjev Kankov, Karlin in Spiri-aonov dozdaj niso prišli v veliko gledališče, kjer so zbrani vsi člani sovjetskega kongresa. Stoji, da je bil umor znamenja upora proti gospostvu boljševikov. Savin-kov vodi stremljenja entente v Moskvi in je v zvezi s Čeho-Slovaki in z menjševiki. Bil je pod Kerenskim vojni minister; pred štirimi tedni so aretirali v Moskvi več njegovih pristašev in agentov, kar pa njegove organizacije ni dovolj oslabilo. Odgovoren za umor je Savinkov, ki se zdaj skriva, in tisti, ki mu dajo denarja, Cesar« ska nemška vlada je izrazila pričakova« nje, da se bodo zločinci in njih tovariši najodločnejše zasledovali in kaznovali. Dunaj, 8. julija. (Kor, ur.) 0 umoru nemškega poslanika grofa Mirbacha »e po« roča: Ko sta pobegnila morilca v poelop« je, kjer zboruje kongres levičarskih social« nih revolucionarjev, so se bili ponoči od 6. na 7. t. m, živahni poulični boji, ki sq se jih, kar je dokazano, udeleževali angle« ški agitatorji, Čete sovjetov so hitro na* stopile in napravile red ter aretirale ditelje socialnih revolucionarjev. Ni znano* če sta morilca prijeta. Zvečer 7. t m. jel bilo v Moskvi precej mirno. Topovi nlšal gromeli, le tu in tam so še pokale puške« Ultimat boljševikom. Baselj, 8. julija. »Tribuna« poročat Ententa pripravlja glede na Rusijo novihj načrtov. Zavezniki nameravajo staviti bolj* ševikom v Moskvi ultimat. Najnovejša poročila o položaju v RusifL London, 8. julija. (K. u, Reuter.) Brez« žično se brzojavlja iz Rusije: Protirevoltu cijska vstaja levičarskih socialnih revolucionarjev v Mcskvi je potlačena, Zaprli tp več sto oseb, London, 8. julija, (K. u.) Boji v MosW so izpadli do zdaj v korist boljševikom. Geni, 8. julija. (K. u.) Vsi francoski listi pripisujejo umoru grofa Mirbacha važnost, ki se zdaj še ne more presoditi. Diference med Nemčijo in Rusijo so pol njih sodbi neizogibljive, »Fir;aro« priča« kuje najzanimivejših pripetljajev, »Matin« slavi umor za dejanje domoljuba, ki ga prevevajo čustva, da častno živi. »Petit Parisien« pravi, da je povzročilo umoi »ogorčeno domoljubje«. Moskva, 6. julija. Tukajšnje časopisje poroča: Dne 16. junija se je pripeljal v| Keni oklopni vlak z angleškimi, francoskimi in ruskimi četami. Voditelj vlaka je naznanil, da sc je vlak pripeljal z name-; nom, da branijo mesto proti Fincem. —«| Uslužbenci murmanske železnice so naj shodu 26. m. m. v Kemu sklenili, da sogla«' šajo z boljševiki in izključili pristaše so-; cialnih revolucionarjev in menševikom iz sovjeta železničarjev. Kongres delegatov, vseh vojaških in pomorskih oddelkov Y odseku Belo morje-Murman je sklenil, da skliče kongres ruskih pomoščakov. Čete sovjetov so zasedle v odseku Lisran postaji Halejka in Novopaskoje. Pri Skadrinskem nastopajo kozaki. V odseku Omska so se razvili boji v korist boljševikov. Tudi ob Donu se s topovi silno bijejo. Priprave Japonske, London, 8. julija. (K, u,) »Times« po« ročajo iz Tokija 1, t. m,: Svet petih mar« šalov in admiralov je sprejel načrt o so* delovanju armade in mornarice in načelno pritrdil, naj se poviša armada na 21 zborov, oziramo na 21 divizij ali na 126 polkov. a w C ©a -f Jugoslovanski klub ima sejo v po« nedeljek dne 15, julija 1918 popoldne ob' 5, uri. Določi se taktika za torek in naslednje seje, — Parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba ima sejo v ponedeljek dne 15, julija dopoldne ob 10. uri. — Akcijski komite, ki ima določiti skupno taktiko s Čehi, se bo zbral tekom popoldne dne 15. julija 1918. V ta komite spadajo gg. dr. Korošec, Gostin-čar, dr. Ravnihar, Demšar, dr. Benkovič, dr. Vukotič, dr, Tresič-Pavičič. + Ministrski predsednik pri cesarju, Dne 8. t. m. je cesar sprejel dr. pl. Seidlerja v poldrugourni avdijenci. Vlada bo od državnega zbora razen proračunskega pro-vizorija zahtevala tudi pooblastila za novo vojno posojilo, + Seidlerjev naslednik Poljak? Lisi »Oesterr. Morgenzeitung« prinaša z Dunaja sledečo vest: Kakor poroča parlamentarna korespondenca, ni izključeno, da Seidler v najbližjih dneh odstopi in da mu bo sledil mož, ki uživa tako simpatije Poljakov kakor Nemcev. V zborničnih kulo-arjih imenujejo kot kandidate za ministrsko predsedstvo dr. Bilinskega in dr. Ko-rytowskega. Načelnik Poljskega kola pri zunanjem ministru. Z Dunaja poročajo 8. t. m. Načelnik Poljskega kola dr. Tertil je da« nes obiskal zunanjega ministra grofa Bifo riana. Pogovor je trajal pol ure. Popoldne se je posvetovalo predsedstvo Poljskega Aola. -f Nova pogajanja med Nemci in Poljaki. Z Dunaja poročajo 8. t. m.: Danes popoldne se je sešlo predsedstvo Poljskega kola. Jutri se zbero načelstva Zveze nemškonacionalnih strank in Poljskega kola na skupno posvetovanje o podlagi za medsebojno zbližanje. Kakor poroča nemško-češka korespondenca, so mišljena pogajanja tako, da bodo stopili v stik zaupniki obeh skupin s posredovanjem ministra za Galicijo. Poljske želje so v glavnem znane. Nemci si bodo prizadevali, da Poljaki za čas poletnega zasedanja parlamenta svoje nasprotstvo proti Seidlerjevemu ministrstvu izločijo; razen tega treba v gali-škem vprašanju najti način, da se Ukrajinci, ki veljajo danes kot del vladne stranke, ne odbijejo. -j- Baron Fries-Skene za nemštvo na Primorskem. Nemški listi poročajo: V soboto dopoldne je prišel v parlament primorski namestnik baron Fries-Skene in imel daljši pogovor z načelnikom nemškonacionalnih strank posl. prof. Waldnerjem; kasneje se je pridružil posvetovanju tudi baron pl. Pantz. Ta konferenca je bila namenjena edinole položaju nemštva v Trstu in Primorju. Nato se je vršil neobvezen pomenek. + Izjave ministra za prehrano. Minister za prehrano dr. Paul je dovolil uredniku »Zeit« pogovor, v katerem je izjavil, da sa nameravajo o potrebščini in pokritju za prebivalstvo v Avstriji in na Ogrskem ter za armado v bodočem gospodarskem letu z Ogrsko dogovoriti. Vendar bosta pa v podrobni izvršitvi obe državi ohranili popolno svobodo. Kar se tiče trenotnega položaja, smo koncem gospodarskega leta seveda tudi na koncu z vsemi svojimi zalogami. Z dovozom iz inozemstva že dolgo nismo mogli več računati. Rumunski pridelek je porabljen, uspeh nove letine za izvoz še ne prihaja v poštev. Ravno tako se kmetje v Ukrajini mnogokrat boje, da ne bodo dovolj pridelali ter bodo skušali svoje zaloge kolikor mogoče pridržati, da ne bi sami prišli v stisko. Vsled mrzlega, mokrega vremena se je zgodnja mlačev žal tudi na Ogrskem in v Avstriji zakasnila, tako da se položaj še ni nič zboljšal. Vsekakor bo sedanje veliko pomanjkanje doseglo svoj konec šele koncem julija in komaj meseca avgusta bo nastopilo zopet izdatnejše preskrbovane v prehrani. Pred tem časom tudi ni misliti na upeljavo polne krušne in močne množine. V tem bomo razdelili razpoložljiva pomožna sredstva. Nikoli nisem zamolčaval, da smo bili z domačim žitnim pridelkom že ob nastopu moje službe blizu na kraju in da se mora upanje naše preskrbe v juniju in juliju opirati edinole na izvoz iz Ukrajine. To upa* nje se je le v malem delu uresničilo. Z naporom vseh sil bomo premagali zadnji in lajtežji čas tega gospodarskega leta. + Za enotno ureditev cen med Avstrijo in Ogrsko. 6. t. m. so se v Budimpešti nadaljevala skupna posvetovanja avstrijske in ogrske centralne presojeval-nice za cene. Trgovinski minister Szte-/enyi je obžaloval, da se je skupno delo prekasno začelo, vendar pa je upanje, da se energiji vlad končno posreči omejiti verižno kupčijo in navijanje cen. V to svrho ,e nujno potrebno sporazumno delo v tej li oni državi. Največja napaka v upravi lasega vojnega gospodarstva je bila, da ie Avstrija in Ogrska nista pravočasno iporazumeli. Zamujeno naj se kolikor mogoče popravi. Po temeljitem posvetovanju ita presojevalnici sklenili, da bosta v bo-Joče svoje izkušnje druga drugi sistematično naznanjali in se v vsem podpirali, posebno pa v vprašanjih, ki se enakomer-lo tičejo obeh držav. Zavzeli sta enotno itališče glede zatiranja vojnega oderuštva n tihotapstva ter bosta predlagali revizijo ivstrijskega ogrskega izročilnega posto-»anja. Popolna edinost se je dosegla tudi 'lede odredb, s katerimi naj se izsili iz-»olnjevanje oblastveno določenih cen. Odločitev in mir zavisita od naše gospodarske — pripravljenosti. Krepite jo s podpisovanjem Kar se tiče določitve najvišjih cen za živo govedo in vino, so na ogrski strani poudarjali, da potrebuje ogrsko poljedelstvo spričo draginje industrijskega blaga in znižanih žitnih cen kompenzacije, ki mu jo zagotavlja svobodno gibanje v prodaji žive živine, Pač pa naj se mesu in živalskim postranskim proizvodom določijo najvišje cene. Kakor hitro pa se v Avstriji in na Ogrskem urede cene industrijskim proizvodom, se bo dalo govoriti pa tudi o določitvi maksimalnih cen za živo živino. Vino po ogrskem mnenju ne spada med nujne potrebščine in Avstrija krije svojo potrebščino v glavnem itak z avstrijskim pridelkom. Zato naj se pri ureditvi vinskih cen upošteva v prvi vrsti izvoz in valutno vprašanje, — Prihodnja skupna konferenca se vrši v septembru. + Vojaštvo za Dunaj in Budimpešto. Vojni minister pl. Stoger-Steiner je naznanil dunajskemu županu dr. Weiskirch-nerju, da je prejel naslednjo brzojavko: 3. t. m, se je odpeljal iz Jekaterinoslava vojaški transport s 300 met. stoti krušne moke in 148 glavami govedi za mesto Dunaj in 130 met, stoti krušne moke in 65 glavami govedi za Budimpešto; to je dar vojaštva 12. zbora, ki si je prostovoljno pritrgalo na predpisani raciji, da pomore stradajočemu revnejšemu prebivalstvu navedenih mest. Župan se je zahvalil. + Solnograški posveti. Sekcijski načelnik zunanjega ministrstva dr. Gratz se je odpeljal 8. t. m. z zastopniki avstrijske in ogrske vlade v Solnograd. Prva seja je danes. Korespondenca Hoffmann poroča o solnograških posvetih: Pri sedanjih posvetih o obliki bodočih gospodarskih od-nošajev med Nemčijo in Avstrijo Ogrsko gre le za začasni stik. Z nemške strani se udeleže posveta le nekateri zastopniki zu< nanjega urada, ne pa tudi zastopniki ostalih državnih oblasti ali posameznih zveznih držav. Pravnih pogajanj se bodo poleg udeleženih državnih uradov udeležile tudi Prusija, Bavarska in Saška, + Hrvatski sabor. (Nadaljevanje seje 6. t. m.) Predsednik je prekinil indemni-tetno razpravo in na vrsto so prišle interpelacije. Prvi je interpeliral frankovec dr. Horvat o krutostih, ki so jih neki izvrševali Srbi nad hrvatskimi vojnimi ujetniki v Rusiji, posebno v Odesi, Njegova izvajanja so vzbujala v saboru neprestano silen vihar, da je moral predsednik drugič prekiniti sejo. Koncem seje je vsa galerija klicala: Doli frankovci, lopovi, izdajalci! — V večerni seji so bile na dnevnem redu interpelacije o uradniškem napredovanju, razmerah v pravosodju, zabrani novih časnikov in o pomanjkanju živeža in zdravnikov v Zagorju, 4- Za složno narodno delo. Zaupniki varaždinskega in zagorskih volilnih okrajev so se na sestanku v Varaždinu soglasno izrekli za jugoslovansko in demokratično misel ter pozvali vse poštene narodne može in stranke, naj na tej podlagi zberejo vse narodne sile in organizirajo celokupni narod, + Nov jugoslovanski list. V Varaždinu je izšla prva številka novega tednika »Volja Naroda«. V uvodniku pravijo, da je list »neodvisen glas jugoslovanske demokracije, posvečen delu za zedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, prosveti in obrambi kmeta, obrtnika in malega moža«. + Wekerle na Dunaju. Z Dunaja, dne 8. t. m.: Ogrski ministrski predsednik dr, Wekerle je prišel v soboto na Dunaj; v nedeljo dopoldne je imel v vojnem m'.n:-strstvu vrsto važn;h pogovorov. Opoldne je obiskal grofa Buriana in se dalj časa posvetoval z njim o najaktualnejših vprašanjih, Po tem pogovoru je odšel grof Burian v cesarjevo bivališče na avdienco, dr. \Vekerle se je pa vrnil v Budimpešto. + Nemški državni zbor je sprejel 8. t, m. zakonski načrt, s katerim se podaljša volilna doba državnega zbora in alzaške-ga deželnega zbora za eno leto in je odobril nato zakonski načrt o delitvi nekaterih velikih volilnih okrajev, v katerih je uvedel volitve po proporcu. + Uvoz ukrajinskega sladkorja v Nemčijo. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« poroča, da so pripeljali na trg sladkorja v Devinu 100.000 centov belega sladkorja z Ukrajine. Sladkor stane 1 kg 6 mark, kljub temu ga zelo kupujejo. -(- Iz Poljskega kola. Dunaj, 8. (K. u.) Parlamentarna korespondenca poroča: Načelnik Poljskega kola dr. Tertil je obiskal danes zunanjega ministra, pri katerem je ostal pol ure. Predsedstvo Poljskega kola je imelo nato posvet v navzočnosti ministra dr, pl. Twardowskcga. -f- Nov vsenemški dnevnik snujejo na Dunaju. List bo izdajal poslanec Schalk, ime mu bo »V/iener Mittag«. Denar, papir in urednike bodo poskrbeli vsenemški krogi na Nemškem, List izide 20. t. m. -f Miljukov v Kijevu. »Kurier War-szawski« poroča: Moskovskim listom br-zojavljajo iz Kijeva, da sta prispela tja Miljukov ter predsednik stranke kadetov Vi-naver. Kadeti hočejo sklicati zbor vseli članov prve, druge, tretje in četrte dume, V ta namen se notfaiaio z ukrajinskimi kadeti« -f Boljše viška vlada ne priznava poslanika Poljske. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je imenoval po'! M regentski svet za poljskega poslanika v Moskvi Le-dnickega. Tudi nemški poslanik grof Mirbach se je zavzel pri komisarijatu zunanjih zadev za Lednickega, češ, da je tudi nemška želja, da ruska vlada sprejme poljskega poslanika. Toda komisar za zunanje zadeve Čičerin je naznanil Lednickemu, da ruska vlada ne sprejme poljskega poslanika, katerega imenuje regentski svet, ki je samo organ nemške vlade in ne zastopa volje poljskega naroda. + Naseljevanje v Kurlandiji. Glasom časniških poročil je izdalo nemško vrhovno armadno poveljstvo dne 17. jimija t. 1. odredbo, glasom katere so vsi veleposestniki v Kurlandiji, katerih posest presega 360 hektarjev, obvezani oddati tretjino svoje zemlje po mirovni ceni naseljevalni družbi »Kurland«. Ta naredba velja tudi za fidei-komise in se utemeljuje s tem, da ima sedaj, potem ko se je ta dežela po več-stoletnem zanemarjanju od strani Rusije s sklepom svojega deželnega sveta prostovoljno pridružila Nemčiji, nje zemlja služiti splošnosti, t, j. celemu nemškemu narodu, ter da se ima pri tem izključiti vsaka nezdrava zemljiška špekulacija. Na tako pridobljeni zemlji namerava družba »Kurland« naseliti pred vsem nemške vojne invalide. + Sibirija in Amerika. Kakor poroča moskovsko časopisje, je sklenila sedanja sibirska vlada formalno zvezo z Združenimi državami, + Sprava Portugalske z Vatikanom. Pri zadnjih volitvah je padla na Portugalskem framasonska vlada. Od takrat naprej so se razmere med Portugalsko in Vatikanom korenito izboljšale, kar najbolj dokazuje pismo, ki ga je pisal Benedikt XV. lizbonskemu patriarhu, kardinalu Mendosu Bellu, v katerem izraža svojo radost, da se je položaj katoliške Cerkve na Portugalskem izboljšal. V pismu pravi: »V zadnjih sedmih letih so se svete pravice vere teptale in zaničevale. Kar se je godilo, se je godilo brez pritrjevanja, a proti prepričanju ljudstva, ki v svoji pretežni večini spoštuje katoliško vero prednikov in ki je prisrčno vdano apostolski stolici. Napravili so krivično postavo o ločitvi Cerkve od države; sovraštvo proti Cerkvi je šlo tako daleč, da so jo pognali v nepopisno stisko in ji celo vzeli svobodo izpolnjevati bogo-častje. Vam je znano, kako težke neprijetnosti so nastale verskim koristim na Portugalskem, ker so postavo strogo izvajali. Mi smo pa bili vedno prepričani, da tako s silo izzvane razmere ne morejo dolgo trajati in nismo nikdar dvomili, da se bo položaj katoliške Cerkve na Portugalskem izboljšal,« + Italijani o Wilsonovem govoru. Chiasso, 6. julija. (K. u.) »Avanti« piše z ozirom na Wilsonov govor: Wilson se noče pečati z rešitvijo teritorialnih vprašanj, ki se, kakor je znano, najtežje rešijo in označuje le splošna načela politične etike, za katere se bore zavezniki. List opozarja, da soglašajo zadnje Kiihlmannove izjave z Wilsonovimi načeli, »Italia« piše: Grof Hertling mora zdaj navezati na Wil-sonovo svojo nit. Svet noče miru sile in osvojitve, ki se sicer kljub Hindenburgovim zmagam težko naloži, »Corriere della sera« je zadovoljen z WiIsonovim programom; Avstrijo Ogrsko program težko zadene. Nemčiji pa nudi Wilson edino mogoči in ugodni mir, ki ga more izsiliti. Tisti Nemci, ki umevajo, da se svetovni mir ne more zgraditi s silo nemškega orožja, bodo prav storili, če Wilsonov govor resno proučujejo, + Viharni nastopi v rumunski zbornici. »Voss, Zeitung« poroča: Rumunske-ga poslanika v Petrogradu Diamandija so upokojili. V rumunski zbornici sta se zelo ostro sporekla general Averescu in pa Marghiloman, Averescu je rekel, da ne more ostati z osrednjimi velesilami sklenjeni mir in da se mora spremeniti. Marghiloman je odgovoril, da se je Avarescu zopet oprijel Bratianuove politike. 4- Versaillski vojni svet je baje pritrdil, da smejo objaviti vojne smotre in mirovne pogoje entente, o katerih naj se razpravlja o zveznih državah. + Združene države so dovolile Franciji zopet kredit v višini 100 milijonov dolarjev. Krediti Združenih držav zaveznikom so se torej zvišali na 6082 milijonov dolarjev. + Izjava avstralskega ministrskega predsednika. »Standard« poroča iz Londona: Avstralski ministrski predsednik Hughes je izjavil v londonski trgovski in obrtni zbornici, da se bo odločila svetovna vojska na zahodni fronti v treh aH v štirih mesecih, + Združene države izkrcale vojake v Panami. V glavnih krajih, v Colomi in v Panami so izkrcalc Združene države vojakov, Izkrcali so vojake, sklicujoč se na pogodbo iz leta 1904, češ da socialne razmere v navedenih mestih upravičujejo, da nastopijo Združene države. -h Irska mesta vojoo ozemlje. Irska obrežna mesta bodo razglasili za vojno ozemlje in jih podredili vojaškemu povelj, stvu. + Mobilizacija v Združenih državah Mesca julija nameravajo v Združenih državah vpoklicati pod orožje 367.961 mož, + Vojaška reforma v Španski. Šparn ski senat je odobril zakonski načrt o vo< jaški preosnovi. Kralj ga je že sankcioniral, + Občinske volitve na Sušaku so si končale z zmago nasprotnikov doseda njega občinskega odbora. -f Izredno odposlanstvo danskemv dvoru. Cesar je poveril vodstvo izrednega odposlaništva daneskemu dvoru izredne mu poslaniku in pooblaščenemu ministri Otonu baronu pl. Hoenningu Carrolu. + Kerenskega pričakujejo še ta tede} v Rimu, Slavka v Idriji. Stavka v Idriji traja dalje. Včeraj prišel v Idrijo drž. poslanec Gostinčar. De< lavski svet je imel sejo dopoldne in popol< dne, katere se je udeleževal poslanec Go< stinčar. Tudi vojaški poveljnik je bil na< vzoč pri seji. Vojaški poveljnik je zagotoi vil, da je vse potrebno ukrenil, da bo dei lavstvo preskrbljeno z živili in je naznani) zahtevo vojaške oblasti, naj prično delavej v sredo z delom, ker bo moral sicer nasto< piti z represalijami. Na posredovanje posl Gostinčarja je podaljšal rok za pričete! dela na četrtek. Na prošnjo »Delavskega sveta« se je odpeljal poslanec Gostinčaj danes na Dunaj, da posreduje pri ministr« stvu za popolnoma upravičene zahtev< idrijskega delavstva. Delavci so najodločj neje izjavljali, da ne marajo več umirat) počasne smrti in da hočejo izpolnitev vse| zahtev. Stavkujoče idrijsko delavstvo j< popolnoma mirno, V Idrijo se je pripeljal vojaški oddelek, ki se je nastanil pri »Cn nem orlu«, Stavkujoči redarji vzdržujejo i jami varstveno službo, Popolen polom preskrbe prehrane j^ zagrešil dvorni svetnik Billek, yo katerega krivdi so se, kar je naglašal v »Delavskem svetu« posl. Gostinčar v navzočnosti voja« škega poveljnika, pokvarile velike množina idrijskim rudarjem namenjenih živil, posebi no krompirja. O vzrokih idrijske stavke s^ bo govorilo tudi v državnem zboru. Vzrokij ki so prisilili idrijsko delavstvo v stavko] so naravnost nečuveni, ker idrijsko delavi stvo še ni nikdar stavkalo, marveč se omejevalo pri svojih zahtevah vedno le nf spomenice in na intervencije. Popolni ne> sposobnosti dvornega svetnika Billeka je posrečilo, da je prisilil idrijsko .delavstvV do obupnega koraka v stavko, --- i Dnerae tiovlce. — Cesar in ccsarica sta prišla 8. t. m zvečer z najstarejšimi tremi otroci na as« pernsko letališče, kjer sta bila navzoča, kg sc je pripeljalo poštno letalo proge Bu< dimpešta-Dunaj. Cesar in cesarica sta na« govorila oba pilota. Ko sta si cesr.r in cesarica ogledala več poletov vojnih letal) sta se vrnila z otroci v grad Eckarlsau. — Zvišani dohodki profesorjev. Du< naj, 8. (K. u.) Korespondenca Wilhelm poroča: Naučni minister je izdal akademi-čnim oblastem in deželnim vladam odlok'( s katerim se nakazujejo višji dohodki pro« fesorjem in znanstvenim pomožnim nu* čem na visokih šolah od 1. julija naprej. — V vojaško službo je kot vojni kuraj vpoklican č. g. Fr. Kogej, bencficijat v Šmartnem pri Litiji, Odšel je 7. t. m. v vo. jaško bolnišnico v Sterntal na Spodnjenj Štajerskem. — Solnograški nadškof na mrtvaškem odru. Solnograd, 8. (K. u.) Truplo rajnega nadškofa dr. Kaltncrja so položili danes v kapeli nadškofijske palače na mrtvaški oder. Rajnika bodo pokopali v četr« tek. — Na Brezjah je kljub silnemu nalivu veselo plapolal kres na čast sv, Cirilu in Metodu. — »Divji lovcc« v Domžalah. V ne« deljo, 14. t, m., ob 4. uri popoldne uprizori Ciril-Metodova podružnica v Domža« lah v Sokolskcm domu Finžgarjevo igra »Divji lovec«. Sodeluje tudi domžalska godba. Polovica čistega dobička je name« njena za oslepele slovenske vojake, druga polovica za uboge šolske otroke v Dom« Žalah. Preolačila se hvaležno sprejemajo« — Iz D, M, v Polju. V noči od 6. na 7, julija je povozil vlak na postaji Zalog na dopust odhajajočega vojaka. Siromak se je peljal iz Ljubljane v okraj Soukal v Galiciji. Ime mu je bilo Pavel Kuzmek, bil je črnovojnik, star 43 let. Kolesje ga je skoraj na dva dela prerezalo, ker jc v silni gnječi padel s stopnjic med vagone. Po« kopan je na pokopališču v D. M. v Polju; — Eksplozija. Dne 8. t. m. popoldne se je v skladišču puškarja Linsbauerja na Dunaju (Gumpcndorferstrasse) vnela tam naložena municija. Dve ženi sta bili takoj mrtvi. V hiši so se zrušili vsi stropi. Prodajalna in še. drugi dve sosednji prodajalni so skoro popolnoma zgorele. Slutijo, da. je pod razvalinami pokopanih šc več »mrtnih žrtev. Več v hiši navzočih oseb pogrešajo. — Eksplozijo na Dunaju je povzročilo, ker jc pristav Linsbauer nerodno delal se smodnikom, ki se je zato vnel. — Velik požar. V noči na 8. t. m. je (V Budimpešti popolnoma zgorelo neko skladišče lesa. Škode je približno 9 milijonov kron. — Oprostitev učiteljev. Uradno se poroča: Na različnih straneh sc vprašujejo, če bodo za fronto nesposobni učitelji, Jti so bili na podlagi svoječasne akcije oproščeni vojaške službe začasno do 15. julija, še nadalje oproščeni. Od poučene strani sc opozarja na to, da~se morajo za te učitelje, če se njihova nadaljna oprostitev izkaže za potrebno, službenim potom vložiti prošnje za oprostitev. V poštev prihajajoče oblasti so bile na že svoj čas dana navodila radi takojšnje predložitve 'dotičnih prošenj pred kratkim vnovič opozorjene. Pravočasne rešitve prošenj je tedaj gotovo pričakovati. Sicer pa lahko clo-■volijo učiteljem, za katere se bodo vložile prošnje za nadaljno oprostitev, deželne šolske oblasti čakalno dobo do 10 tednov začenši od 15. julija. — Izžrebani porotniki pri ljubljanskem deželnem sodišču za 3. porotniško zasedanje, katerega začetek bo dne 26. avgusta t. 1. Glavni porotniki: Valentin 'Accetto, zidarski mojster in posestnik; Matko Arko, trgovec, obadva v Ljubljani; Anton Avsenek, posestnik v Vrbnjah; Anton Bole, posestnik in trgovec v Postojni; Leopold Dekleva, posestnik v Bujah-Postojna; Ivan Fatur, trgovec na Rakeku; "Jožef Furlan, posestnik v Mateni; Aleksander Gjud, brivec in posestnik v Ljubljani; Josip Goederer, gozdni oskrbnik na Lenovem pri Golem; Dragotin Hribar, tovarnar in posestnik; Makso Hrovatin, ti-iskarnar in Franjo Klemene, trgbvec in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Franjo Kren-per, posestnik v Kranju; Anton Kašman, trgovec v Škofji Loki; Anton Kune, gostilničar in posestnik v Spod. Logatcu; Josip Kosler, posestnik v Lipah; Henrik Leibin-ger, trgovec v Litiji; Karol Lapajne, po- sestnik in Andrej Lipušček, gostilničar, obadva v Idriji; Luka Lenger, posestnik v Begunjah pri Radovljici; Rajmund Maren-čič, posestnik in trgovec v Kranju, Franjo Majdič, posestnik in mlinar na Verdu pri Brdu; Ivan Ogrin, posestnik in vinski trgovec v Daljni vasi; Adolf Pcrles, posestnik, Alojzij Perschc, trgovec, Franjo Pe-terca, posestnik in Karol Pollak, tovarnar, vsi v Ljubljani; Josip Pogačnik, krojač in posestnik v Radovljici; Matija Rogelj, posestnik v Ljubljani; Ivan Rus, trgovec v Zagorici; Peter Šterk, trgovec in posestnik v Ljubljani; Ivan Savnik, trgovec Tn posestnik v Kranju, Ivan Slatnar, mlinar v Šmarci; Karol Tauses, hotelir in posestnik in Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani; Ivan Zupan, posestnik in stro-jar v Kranju. — Nadomestni porotniki: Ljudevit Jaklič, mizarski mojster; Franjo Leskovic, posestnik; Friderik Pauer, pek in posestnik; Josip Platner, posestnik, Ivan Sirnik, posestnik; Anton Slovša, mesar in posestnik; Anton Težak, gostilničar in posestnik, Josip Vidmar, dežnikar in posestnik in Luha Vilhar, urar, vsi v Ljubljani, — Zaplemba gorčice. Dunaj, 8, julija. (K. u.) Pomanjkanje masti zahteva, da se zaplenijo vse oljnate rastline. Jutri se izda ministrski odlok, s katerim se zapleni letošnja letina gorčice in vse-zaloge gorčice v tuzemstvu državi v korist. — Umrla je v Postojni gdč. Amalija Vičič. lj Obolel je znani slovenski jezikoslovec p. Stanko Škrabec. Zdravi se v deželni bolnišnici. lj Društvo ljubiteljev poljskega naroda ima danes v torek zvečer v prostorih hotela »Union« (»v Rožicah«) ob 8. uri zvečer občni zbor. Prijatelji društva, pridite v velikem številu. lj Seja za siročad in gledišča se vrši v Narodnem domu, ne na magistratu, kakor se je včeraj poročalo. lj Podružnica Slomškove zveze za Ljubljano in okolico vabi svoje člane, zla-; sti okoličanske, na sestanek v četrtek, 11. julija 1918 ob 4. uri popoldne v Katoliški tiskarni. Pridite polnoštevilno! — Predsednik. lj Vpokojeno učiteljstvo in učiteljske vdove, stanujoče v Ljubljani, se zopet vabijo na razgovor v svojo korist, ki bo v četrtek, dne 11. t. m. ob 2. uri popoldne v telovadnici II. mestne šole na Cojzovi cesti. — S. P. lj Poročil se je v nedeljo, 7. t. mes., g. Adam Črešnjar z gdč. Albino Pečar-jevo. Na svatovščini, ki se je vršila v Novem Vodmatu, so nabrali 41 K na oslepele slovenske vojake. lj Hišni posestniki se opozarjajo, da je na mestni deski, po mestu in v Šiški nabit razglas, v svrho odmere hišnonajemne-ga davka za 1919 in 1920. Zadnji rok za vlaganje napovedi dohodkov poslopij pri o. kr. davčni administraciji je koncem avgusta 19188. lj Bolnica Rdečega križa Ljudski dom v Ljubljani je prejela od Posojilnice na Vrhniki dar 400 K, za katerega se vodstvo bolnice najtopleje zahvaljuje. lj Zahvaljujem se za dar 39 K, katere so zbrali slovenski podčastniki preskrbo-valnega skladišča. Pavel Križnar, invalid. a Mesa jutri 10. julija t. l.*ne bo. Deželno mesto za vnovčevanje živine nam poroča, da se je vršila včeraj, dne 8. julija dobava klavne živine za Ljubljano v Zati-čini, Ko je bil vlak že naložen, je železniška uprava odpovedala lokomotivo z motivacijo, da jih sila primanjkuje. Živino bo mogoče spraviti v Ljubljano šele danes, 9. julija, tako da bodo dobili mesarji-živino šele jutri 10. julija zvečer. Meso se bo moglo razdeljevati šele naslednji dan, to je 11. julija in dobe odjemalci pristoječo jim količino naknadno. a Meso na zelene zkaznice B št, 1401 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso v sredo, dne 10. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od pol 8. do S. št. 1401 do 1600, od 8. do pol 9. št. 1601 do 1800, od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. št. 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št. 2201 do konca. Stran* ke s št. 1 do 1400 pridejo na vrsto pozneje, kar bo pravočasno objavljeno. a Sveče za V., VI. VIL, VIII. in IX. okraj. Stranke V., VI., VIL, VIII. in IX. okraja prejmejo sveče na nakazila za mast pri Miihleisnu na Dunajski cesti v četrtek, dne 11. t, m. in v petek, dne 12. t. m. Določen je tale red: V. okraj: v četrtek, dne 11. t. m. dopoldne od 8 do 9 št. 1 do 400, od 9 do 10 št. 401 do 800, od 10 do 11 štev. 801 do konca. — VI. okraj: v četrtek, dne 11. t. m. popoldne od pol 2 do pol 3 štev. 1 do 400, od pol 3 do pol 4 štev. 401 do 800, od pol 4 do pol 5 štev. 801 do 1200, od pol 5 do pol 6 štev. 1201 do konca. — VII. okraj: v petek, dne 12. t. m. dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 400, od 9 do 10 štev. 401 do 800, od 10 do 11 štev. 801 do konca. — VIII. okraji v petek, dne 12. t. m. popoldne od 2 do 3, — IX. okraj: v petek, dne 12, t. m, popoldne od 3 do 4 štev. 1 do 400, od 4 do 5 štev, 401 do konca. — Stranke do 2 oseb družine dobe pol zavitka sveč za 80 vin.. stranke z večjo družino prejmejo po 1 za vitek za 1 K 60 v. a Kis na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo kis v četrtek, dne 11, t. m. in v petek, dne 12. t, m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: v četrtek, dne 11. t. m, dopoldne od 8. do 9. ure štev, 1 do 200, od 9. do 10. ure štev. 201 do 400, od 10. do 11. ure štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. ure štev. 601 do 800, od 3. do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do 5. ure št. 1001 do 1200. — V petek, dne 12. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1201 do 1400, od 9. do 10. ure štev. 1401 do 1600, od 10. do 11. ure štev. 1601 do 1800, popoldne od 2. do 3. ure štev. 1801 do 2000, od 3. do 4. ure štev. 2001 do 2200, od 4. do 5. ure štev. 2201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra kisa, kar stane 50 vinarjev. LISTNICA UREDNIŠTVA. Svetobor. Tisti, ki pravijo, da je pre> povedano, imajo prav. V. V S rekaša vso fea pranje potila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometa bo nalmiajoce izdelke. 1 zavot t ], i kg K 12.-; 1 zavoj z 10 kg k. 23.-. Preprodajalci