Leto LXX
Stev. 267 a
V Ljubljani, v četrtek, 19. novembra I942-XXI	Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za taozem* stvo 20 Lir — nedeljska Maja celoletno 34 Lir, ea Inozemstvo 50 Lir. Ček. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino ia 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Puhblicitš Italiana S. A., Milana
Izhaja vtak dan fjatra) razca p onadelfka lo dn«v« po prarolkn.
g Uradntitvo ta apravai Kopitar)«*« 6, L|oblj«n«. i Redazione, Amministrazlon«! Kopitarjeva 6, Lobiana. i	Teletoo 4001-4005.
Abbonaromll: Men 18 Llr«| Estero, mota 30 Lir«, fcditooo domanica. »oco 34 Lir«, lutaro 50 Lir«. C. C. Pa Lubian. 10 650 per kli abbo-aamentl: 10.349 pu 1« tnierzioni.
» Filial«! Novo me« t O.
Concessionarta escloslva per la pnbblicitS di provanieoza italiana ed estera: Unione PobbliciU Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo it. 906
Spopadi motoriziranih oddelkov
Več sovražnih oklepnih vozil uničenih
6 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V spopadih med obojestranskimi motoriziranimi oddelki zahodno od Der ne je bilo uničenih nekaj sovražnih oklepnih vozil.
Slabo vreme je oviralo delovanje letalstva na obeh straneh. En >Curtiss< je bil sestreljen.
Nemški lovci so nad alžirskimi obalami zapletli v boj sovražna letala, od katerih so pet letal sestrelili.
Ruske izgube pri Tuapseju in Alagiru
Nemški tanki so odbili močne sovražne napade ter prijeli mnogo ujetnikov - Bombni napadi na angloameriške
postojanke v francoski Severni Afriki
Hitlerjev glavni stan, 18. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V hribovitem ozemlju severovzhodno od T u -a p s e j a je bila pntolfena manjša obknljeua sovražna skupina po ponesrečenih izpndnili poskusih.
Romunske čete so na odseku pri A 1 a k i r u vrgle Sovjete nazaj v gorovje.
Nemški tanki so odbili močne sovražne napade ter na nekem drugem mestu na neki prednji postojanki uničili sovražne sile. Prijetih je bilo nad 300 ujetnikov in številen plen.
V Kaspiškcm morju jo nemško letalstvo
Italija ni pozabila sramotnih sankcij
i
Ljubljana, 18. novembra.
Danes je poteklo sedem let, odkar 60 bogataške države nastopile s sankcijami proti Italiji. Dne IS. novembra 1935, ko se je Italija vojskovala v Abesiniji, so Italiji sovražne države z Anglijo na čelu začele z gospodarskim obleganjem Italije, ki ga je Italija sicer zmagovito prestala, toda spomin na to žalostno, evropske civilizacije nevredno dejanje bo ostal neizbrisno zapisan v 6rcih vseh Italijanov.
V tem času je angleško brodovje prvič začelo strahovalno nastopati v Sredozemlju, hoteč obkoliti Italijo, ji preprečiti zveze z Afriko in jo tako stisniti in 6treti. Vr6a ta prizadevanja so bila. kakor nam zdaj že pove zgodovina, brez vsakega uspeha. Italija je zavedajoč se svojih naravnih pravic v Sredozemlju in Afriki dvignila fašistično revolucionarno zastavo, angleška oholost je trčila orvič cb vtro ,n pa ob moč Mussolimja, ki je
popeljal svoj narod v boj proti krivičnemu sovražnemu nasilju.
Fašistična Italija je zmagala v sankcijski vojni. Sovražnik je v začetku sankcij jionosno zatrjeval, da bo Italija gospodarsko, moralno in vojaško klonila in da bo nekaj mesecev vojne v Abesiniji izčrpalo vse narodne energije. Pa 6e je zmotil. Italiji je usojeno premagati vse krize, v katere je zapletena. To je ritem, ki vlada v italijanski zgodovini. Kakor je Italija takrat zbrala vse svoje narodne sile in je zmagala, tako je na nogah tudi danes, ko jo navdajata ista volja in preveva ista gotovost v zmago. Kakor je Italija jiod Musolinijevim vodstvom takrat premagala naval bogataških sil, tako bo trdno strnjena okoli svojega vzvišenega Vladarja in Duceja in neomajno združena s 6vojimi zavezniki zmagala tudi v sedanji vojni ter 6 tem rešila nele sebe in 6VOj imperij, marveč celotno evropsko civilizacijo.
Tople Grandijeve besede v zbornici:
»Srce italijanskega ljudstva bije s srcem Genove«
Rim, 18. nov. AS. Pod vodstvom predsednika J nad sveto zemljo domovine se cela Italija strnju-ika zbornice fašijev in korporacij Grandija sta jo v železno voljo do odpora in zmage. Ne bo o danes sestali zakonodajni komisiji za pravo- klonil duh Ligurcev in ne bo klonil duh itali-
nika
so danes seslali zakonodajni komisiji za pravo-sodstvo in industrijo. V začetku je imel predsednik naslednji govor: »Tovariši! Nov napad jo včeraj zadel Genovo. Napadel je to nadvse plemenito mesto, polno tisočletne slavo, gospodarico Sredozemlja in vrata Evrope, napadel je junaško ligursko ljudstvo, iz katerega so izšli Kolumb, Doria, Garibaldi in Mazzini, sovražnik, ki se je od Genove naučil pomorske smelosti, umetnosti trgovanja in ustanavljanja kolonij, zdaj pa jo v svojem besu mori in pustoši. Srce italijanskega ljudstva bije s srcem Genove. Naša zakonodajna zbornica hoče biti danes tolmač tega narodnega čustva bratske solidarnosti in mogočnega ponosa. Genova je dala vzgled, kakšnih kreposti, odporne sile moškega in krščanskega poguma je zmožno italijansko ljudstvo. Značaj Italijanov se jo koval skozi stoletja nasprotovanj in pustošenj v trdih vojnah proti mogočnim sovražnikom, toda vedno je izšel iz dolgih žalostnih preizkušenj živ in zmagovit, kakršen bo izšel tudi jutri.
Sovražnik upa, da bo z razdejanjem naših hiš in naših ognjišč, naših cerkva in naših slavnih trgov zlomil v italijanskem ljudstvu duha ljubezni do domovine. Proti sovražnemu nasilju
janskega ljudstva. Ta nadvse srdita in trda vojna jo naredila iz vsakega mesta bojišče in iz vsake hiše bojni jarek: ljudstvo se bije s svojimi vojaki in blizu svojih vojakov kakor v antičnih vojnah. V svoji odločnosti in rodoljubni disciplini narod ve, da zahteva vojna bridke in trde preizkušnje, predno je dosežena zmaga. Italijansko ljudstvo ve, da v tej vojni, ki je Italija ni izzvala in ki jo je svojevoljno hotel sovražnik, ne gre le za njeno veličino, marveč za obstoj domovino same. To našo domovino hoče sovražnik uničiti in z njo našo civilizacijo, naše narodno edinstvo, delo, žrtve in junaštva štirih generacij od prej>oroda do danes, bodočnost naših sinov.
Kakor kljubujejo italijanski vojaki z neustrašenim pogumom na daljnjih bojiščih v Rusiji ter na s krvjo naj>olnjenih puščavah v Afriki, na nebu in morju, ki branita domovino, tako se bori Italija, strnjena okoli Kralja in Cesarja in Duceja ter je bolj kakor kdaj odločena vztrajati, boriti se, zmagati.«
Besede predsednika Grandija so bile sprejete z živim odobravanjem zborovalcev.
Anglija bo na lastni koli občutila moč Nemčije
Berlin, 18. novembra. AS. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je imel v Wuppertal Elber-feldu pred številnim jx)slušalstvom govor, v katerem je razpravljal o mednarodnem položaju. Poudaril je med drugim, da so 6e dogodki v nasprotju s sovražnikovimi pričakovanji razvijali ugodno in da 60 nemške oborožene sile v letošnji poletni in jesenski borbi na vzhodu znova zadivile svet bodisi po 6voji obsežnosti, bodisi po 6voji prodornosti. Večina ciljev, določenih za letošnjo ofenzivo je bila dosežena. Sovjetska Rusija je izgubila najboljši in najizdatnejši del svojih poljedelskih in industrijskih jiokrajin, ki so prešle v aktivno bilanco nemškega gosjiodarstva. Naš cilj je vedno, je dejal minister Gobbels, zadati sovražniku takšne in tolikšne udarce, da bo uničena njegova napadalna moč, ki grozi Eviopi.
Sovražnik 6i je izbral najslabšo točko za nov —i^■IMIM«..m »■um......... ll«H
Finančni ukrepi v Turčiji
Carigrad, 18. novembra. AS. Od danes naprej so v turških bankah blokirani V6i tekoči računi in zamrznjeni vsi krediti. Očividno je to varnostni ukrep za izterjevanje davkov na velike dohodke, ki so bili pred nekaj dnevi izglasovani v turški narodni skupščini. Novi davek zadeva kmetovalce, osebe, katere imajo nepremičnine, ki jim nesejo letno nad 2500 turških lir dohodkov in razne druge. Višino davka bo določila posebna komisija, ki bo vsakemu posamezniku ta davek predpisaia. V večini primerov davek ne bo manjši od polovice čistih letnih dohodkov.
Largo Caballero izročen Špancem
Toulouse, 18. nov. AS. V rokah španskih oblasti so že od predvčerajšnjem bivši predsednik rdeče španske vlade Largo Caballero in številni drugi španski komunisti. Te so v nezasedeni Franciji prijele nemške oblasli ter jih izročile španskim oblastem.
Evgen Schneider umrl
Pariz. 18. novembra. AS. Včeraj zjutraj je v svojem stanovanju v Parizu nenadoma umrl Evgen Schneider, lastnik in voditelj velikih tvornic v Creuzotu.
vdor in sicer v Francoski Afriki. Toda že se je začel čutiti osni odgovor, ki zelo 6krbi Angloaine-rikance. Treba 6i je ogledati le številke o potopljenih ladjah na afriški obali. Minister Gobbels je nato polemiziral s Churchillovimi in Stalinovimi izjavami o drugem bojišču ter je ožigosal nekatere smešne načrte, ki sta jih pred nedavnim objavila ta dva državnika. Nato je prešel na številke potopljenih ladij v zadnjih mesecih. Zaradi kritičnega položaja, v katerem se sovražnik nahaja, bi rad dosegel z barbarskimi letalskimi napadi na civilno prebivalstvo uspehe, ki naj bi spremenili usodo vojne. Dr. Gobbels je dodal, da lx> Anglija na lastni koži občutila, kako močna je Nemčija, ko bo odbila ura maščevanja. Kakor v borbi za zmago narodnosocialistične ideje, tako tudi zdaj Nemčija hiti od zmage do ztnage, do konca vojne, ki bo zmagovit za osne sile. Končna nemška zmaga je le vprašanje časa in nemško ljudstvo je trdno odločeno, premagati vse dobe tega spora, naravno tudi tiste, ki so manj ugodne, ne da bi sovražne grožnje mogle vplivati nanj. Ta vojna — je dobesedno rekel dr. Gobbels — je 6veta vojna za prostor in za grudo, ki vodi do razcvita vseh naših narodnih sil. Nova Evropa bo ustvarjena z zmago nemških in zavezniških sil na vseh bojiščih, ki jih je sprožil sovražnik. Duhovno in gmotno sodelovanje naše celine bo zmagalo nad nasprotnimi silami. Od voditeljev do zadnjega delavca, zadnjega kmeta in zadnjega vojaka, je ve6 narod poln svetega navdušenja za borbo in za neizogibno zmago.
potopilo tri ladje, med katerimi je bila ena petrolejka ladja.
Afriška oklepna armada je vodila zaščitno boje s sovražnimi oklepnimi skupinami ler je uničila nekaj tankov.
Ponovno so bile bombardirane pristaniške naprave in skladišča goriva v Ilo ni, kakor ludi letališče Maisnn Blanche pri Alžirju.
V letalskih bojih nad tuniško in libijsko
obalo je sovražnik zgubil 5 letal. Pogrešana so
tri lasina letala.
Posamična sovražna letala so preteklo no? priletela nad nemško in dansko obalno področje. Pri napadu sovražnih bombnikov na neko meslo ob francoski atlantski obali je imelo civilno prebivalstvo izgube. Nočni lovci so skupno z mornariškim topništvom sestrelili dva angleška bombnika.
Nova japonska pomorska zmaga
Potopljenih je bilo 8 križark, 4 do 5 rušilcev ter ena prevozna ladja, poškodovanih pa 12 ladij — Sestreljenih je bilo tudi 82 ameriških letal
Tokio, 18. nov. AS. Glavni cesarski stan s poro" a, da so enote japonske vojno mornarice na 13. november napadle sovražna letalska oporišča na Guadalcanalu ter povzročile veliko škodo na letališčih in letaliških napravah. 14 japonskih vojnih ladij, ki so spremljale japonske Čete, je odbilo močne napade sovražne eskadre. Ista skupina so je nalo sevrnovzhodno od Guadalcanala spoprijela z veliko sovražno mornarico, sesloiečo so iz dveh bojnih ladij, 4 križark in mnogih drugih manjših enot. Jaj>onska eskadra ie takoj j>osegla v bitko ter potopila veČino sovražnih ladij in poškodovala obe bojni ladji. Ostanki sovražne eskadre so se nato umaknili proti jugu. Ugotovljeno izgube, zadane sovražniku v borbah mod 12. in 14. novembrom, so sledeče: potop-
ljenih je bilo R križark, od katerih so bile tri srednjevelike, 4 do 5 ruŠilcev ter ena prevozna ladja. Skupno je bilo potopljenih 13 ali 14 ladij. Težko poškodovano pa so bile: tri križarke, trijo ali štirje rušilci in tri prevozne ladje. Lažje sta bili poškodovani dve bojni ladji. Skupno je bilo poškodovanih 11 do 12 ladij. Polog tega je japonsko letalstvo sestrelilo Cvt letal v bitki in 1" na tleh. Japonske izgube so: fK>topljena je bila ena bojna ladja tor ena težko |w>škodovann. poleg tega pa je hila potopljena šo ena križarka ter trije rušilci, težko pa jo bilo poškodovanih 7 prevoznih ladij. 32 letal se jo vrglo na sovražne ladje. 9 nadaljnih letal so ni vrnilo. Sedanja bitka se bo imenovala itrctja bilka pri Salomonskih otokih«.
Nemški tisk ob sedmi obletnici sankcij
Berlin, IS. novembra. AS. Nemški tisk piše, da je danes IS. november, obletnica sankcij, katerih žrtev je postala Italija leta 1935 za časa vojne v Abesiniji ter poudarja, da se je v tej dobi Nemčija nahajala na strani Italije. >Deutsche Allgemei-ne Zeitung« piše, da se IS. november 1935 lahko 6matra za rojstni dan Osi. V nasprotju z drugimi narodi, ki so se pridružili sramotnim sankcijam proti Itaiiji, 6e Hitlerjeveka Nemčija ni držala ob
strani, marveč se je odkrito pridružila Italiji. Takrat je 6vet prvič razumel, da imata fašistična in narodnosocialistična revolucija iste cilje in iste ideale ter da korakala vzporedno. »Volkischer Beobachter« poudarji, da se je v naslednjih letih, ki so 6ledila sankcijam, italijansko-nemsko prijateljstvo'vedno bolj krepilo, dokler ni postalo neraz-družljiv blok duha in orožja, ki sc danes bori za ustvaritev novega reda v Evropi.
Anglosaška gonja proti Darlanu
Rim, 18. nov. AS. Afera z Darlanom povzroča v obeh anglosaških prestolnicah ter mod begunskimi vladami najrazličnejše komentarje. Povsod so začenjali jasno spoznavati, da so se jx>-služili admirala barlana kot »priprosto lutke«. To so ne vidi samo iz zadržanja generala De Gaulleja, ki se boji morebitnih tekmecev v Darlanu in Giraudu, marveč tudi iz izjave predsednika Roosevelta, ki je dejal na zadnjem sestanku z zastopniki tiska, da je bil politični sj>ora-zurn, ki ga je sklenil general Eisenhovver v Severni Afriki »le začasen ukrep, ki ga upraviču-jejo edino vojaški razlogi za omogočitev čim hitrejše zasedbe Maroka, Alžirja ter za ohranitev življenja številnih ameriških vojakov.« Iz tega se torej jasno vidi, da namerava Roosevelt že zdaj odstraniti Darlana iz francoskega poveljstva v Alžirju, kakor vržeš proč pomarančo, ko si jo iz-žel. Ta namen so potrdili tudi londonski krogi, ki so izrazili upanje, da je sodelovanje z admiralom Darlanom le prehodnega in priložnostnega značaja. General De Gaulle s svoje 6trani ni hotel poslati v Sevm-no Afriko zastopnikov tako-zvane »boreče se Francije«. To zadržanje Roosevelta, Churchilla in drugih je nov dokaz anglosaškega hinavstva, ki uporabi vsa sredstva za to, da bi se drugi borili za njih.
Bern, 18. novembra. AŠ. Gonja proti Darlanu zavzema v Londonu in Washingtonu vedno večji obseg. De Gaulle je bil sprejet pri Churchillu in je gotovo tudi zahteval od njega, naj ga še nadalje obdrži na vodstvu francoskih desidentov. Angleži in Amerikanci 6kupno očitajo Darlanu, da ni imel toliko vpliva, da bi spravil na njihovo 6tran francosko mornarico, kar je bil verjetno glavni cilj angleško-ameriškega vdora v Alžir.
Rim, IS. nov. AS. Podpredsednik angleške vlade Attlee je v Churchillovem imenu odgovarjal na vprašanja v spodnji zbornici ter je odkloni! izjavo o polažaju admirala Darlana v francoski Severni Afriki. Dejal je samo, da ni bilo med generalom Darlanom m generalom Eeisenhovverjem ter drugimi osebnostmi nobenih razgovorov, ki bi veljali sedanjemu vojaškemu položaju v Afriki.
Polom anglosaške blokade
Ankara. 18. nov. AS. List »Cumhuriet« se bavi v enem svojih člankov z blokado, s katero bi Anglosasi radi dosegli zmago nad Osjo. Toda, pripominja list. med prejšnjo in sedanjo vojno jo v tem pogledu velika razlika; zdaj je Os storila vse jiotrebno za preprečitev nevarnosti. Os je zelo razširila svoje pridobitve in je zlasti z zasedbo velikanskih virov v Sovjetski Rusiji preprečila nevarnost lakote. Po drugi strani pa je

Delna mobilizacija v Španiji
Madrid, 18. novembra. AS. Z odlokom generala protektoratu, narekuje ta korak iz razlogov osnov
Franca so ministri za vojsko, mornarico in letalstvo dobili pooblastilo, da zapovedo delno mobilizacijo oddelkov, o katerih bodo sodili, da so potrebni za izpopolnitev in ojačenje edinic, odvisnih od teh ministrstev, in da zapovedo vpoklic višjih in nižjih rezervnih ter pomožnih častnikov, če bi službene potrehe to zahtevale. Utemeljitev pravi, da sedanji položaj svetovne vojne, ki je zajela predel, ki je bil do zdaj miren, in ki se vedno bolj bliža Španiji, njenim koloniiam in njenemu
ne previdnosti, da se ojačijo ukrepi, ki dajejo poroštvo, da bo Španija obvarovana pred vojno, kakor je to v skladu z obrambo njene ozemeljske celotnosti in njeno samostojnosti ter zagotavljajo ohranitev miru na njenem ozemlju. Ukrep o delni mobilizaciji je treba izvajati tako, da se ne bo nič spremenilo redno kmečko, industrijsko in gospodarsko delo in da se ne bo molil prerod države, ki je vsak dan močnejši, temveč da se bo ta prerod kar se da pospeševal.
bitka za Atlantik obenem tudi protiblokada za Anglosase, ki jih je oropala svobodo gibanja na morjih, za katero so morajo Anglosasi boriti z. velikimi izgubami. Končno je vstop Japonske v vojno ob strani Osnih sil odvzel ves i>omen toliko opevani bogataški blokadi.
Švica zopet protestira
Bern, IS. novembra. AS. Uradno poročilo pravi, da se je Zvezni 6vet znova bavil s kršitvami švicarskega zračnega prostora dne 7., 13. in 15. novembra s strani angleških letal navzlic sprejetim zagotovilom angleške vlade in je zato naročil švicarskemu p>06laniku v Londonu, naj vloži oster protest proti tem ponovnim kršitvam.
Portugalski protest v Londonu
Lizbona, 18. nov. AS. Portugalska vlada jo v Londonu in Washingtonu protestirala, ker so te dni angleška vojna letala večkrat letela nad portugalskim ozemlje.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Vojna
Časnikar g. Alessandro Nicotera je imel snoči po radiu Ljubljana naslednje predavanje:
Ni naša naloga komentirati vojnih dogodkov. Mi smo si odredili nalogo, da razlagamo našo misel Slovencem in sicer o stvareh, ki se tičejo našo pokrajine; mi moremo govoriti o nas, Italijanih in Slovencih, ki smo združeni v tej Ljubljanski pokrajini, in po možnosti razložiti Italijanom čustva in namene Slovencev, v kolikor jih sami zamore-mo slišali in tolmačiti.
Če so dotikamo vojne, tedaj je to zaradi tega, ker prihajajo odmevi v naš okvir, kjer nekateri rajši slišijo neke gotove novice, za druge se pa ne zmenijo in so v gotovih trenutkih v svojih dušah navdušujejo zanje.
Enkrat smo žo odsvetovali ljudem, mešati stvarnost z lastnimi željami; to se končuje z velikimi razočaranji. Pripisovati večji pomen tistim novicam, ki ugajajo in manjši pomen tistim novicam, k niso ugodne, ne pomeni, da mora zaradi tega položaj postati drugačen, kakor pa si ini sami želimo, da bi bil. Naše ali vaše nade no bodo spremenile poteka dogodkov. Kakšno izkrcanje ali kakšna zmaga ne more odločiti usodo vojne in tako sklepanje velja za prijatelje in za sovražnike.
Moramo biti tedaj zolo previdni in ne smemo precenjevati, pa tudi ne podcenjevati dejanj.
To pa pravimo zaradi toga, ker smo že več ko enkrat odkrili, da so slovensko razpoloženje lahko ogreva ali hladi neodvisno od letnih časov...
Da bi bili bolj jasni, povemo, da se lojalnost — ta preprosta in zveneča beseda, na katero se, tako pogosto sklicujejo — mori tudi po načinu, kako Slovenci sprejemajo vojna poročila. To jo posreden, toda nezmotljiv način. Ali pa ti odmevi niso v skladu 7. našimi. Rekli boste: Ta jo je pa pogruntal?« Razložili bomo svojo misel:
Rečeno je bilo in ponovljeno, da je možno sožit je, možno sporazumevanje, načelo za konstruktivno življenje brez temelja lojalnosti.
Dokler Slovenci v celoti in popolnoma ne bodo dokazali takega jasnega duhovnega razpoložen
Nadaljevanje na 2. strani. I
Prostaško blatenje spomina dr. Marka Natlačena
Vladarjeva zahvala ljubljanskemu županu
Kod odgovor nn brzojavno čestitko, ki jo jo ljubljanski župan poslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju ob priliki njegovemu rojslnega dne, je Vladar blagovolil odgovorit1! sledeče:
»Nj. Vel. Kralj in Cesar j-1 zelo blagohotno sprejel vroče čestitke, ki ste mu jih poslali v imenu ljubljanskega mesta ter se toplo zaliva-ljuje. — Dvorni minister Acquarone.
(Nadaljevanje s 1. strani)
nja, ne hodo mogli zahtevati postopek, ki ga vsekakor odkrito in na splošno zahtevajo; tak postopek jo Italija ponudila na lastno pobudo in ga je nato morala prekiniti prav gotovo ne po svoji krivdi.
Zato je torej potrebno osvetliti način, kako Slovenci sprejemajo vojna poročila in sicer med drugimi stališči, ki jih skušamo nekoliko obrazložiti.
Najprej moramo zabeležiti, da je še mnogo takih, ki se napajajo pri virih nasprotne propagando. Drugi so pa zopet taki, ki so v svojih ohromelih naziranjih neozdravljivi. Nevednost pa stori še svoje. Nevednost dopušča kroženje mnogih nesmiselnih idej in proti temu resnično ni sredstva. Nevednost pripušča preprosto razpravo o vsem. Za nevedneže je strategija sredstvo za prebijanje časa; ali ste opazili, da vsi nevedneži vedo razpravljati o visoki strategiji in ni važno zanje, če so šele sedaj slišali o Salomonskih otokih in o pristanišču Dakarju?
Toda ta vrsta ljudi nas ne zanima.
Zanimamo se za tiste plasti meščanstva, na katere bi so mogel naslanjati kateri koli trenutni ali bodoči politični program.
Prebivalci pokrajine pa se morajo sami pobrigati za to, če naj bo Ljubljanski pokrajini zagotovljeno življenje in zato so morajo pobrigali pred oblastmi; če pa vlada pri izvajanju svojih načrtov še preveč vpošteva obnašanje in izraženo voljo prebivalstva, tedaj je kar najbolj na mestu, da mora to obnašanje in to voljo prevevati predvsem nadvse jasna lojalnost.
Ta lastnost, ki je prozorna, dejansko dopušča, da se po vsej svoji vsebini spregleda vsa iskre-uost in vsi pridržki.
Iz tega tedaj izvira, da se sleherno negativno obnašanje slovenskega občinstva pozna na pogojih socialnega in gospodarskega življenja.
Splošno duhovno razpoloženje glede vojnih dogodkov je odločilni faktor za smernice, ki jih vlada sprejema in po svojih izvršnih organih v tej pokrajini izvaja. V obračunih ob koncu vojne bo treba računati z vsemi nerazumevanji in z vsemi dokazi sovražnosti, ki so jih Slovenci — odsek za odsekom — izkazovali, ko se v teh mesecih igrajo s svojo usodo.
Naj si nihče ne domišlja, da bi vzbudil v nas kakršno koli negotovost; mi imamo o zaključku vojne pravo mistično prepričanje in zato se naša duša ne more omajati.
V	nas fašistih je prepričanje tako globoko zakoreninjeno, da je kos vsaki potrebi, pa četudi je ta prehodno trda.
Vemo, da so Slovenci, katerim se je posrečilo ugotoviti, iz kakšne snovi je italijansko ljudstvo: kajti zelo težko je v vseh podrobnostih spoznati drugo ljudstvo.
Tisočletjem tradicij se je v globini italijanskega ljudstva priključila še 20 letna tradicija fašizma, ki ga oživlja vsa prejšnja zgodovina. Fašizem živi v srcu vsakega Italijana kot odkritje, to je mogočna misel, ki osvetljuje to stoletje; to je tnisel, ki je uredila socialno vprašanje in je zaključila stoletni boj razredov, ko je napovedala, da se sile proizvodnje ne smejo bojevati med seboj, kakor to hoče marxizem, pa tudi kapitalizem, ampak morajo tehniki in izobraženstvo sodelovati med seboj v popolnem sporazumu in to ravno v korist proizvodnji.
V	primeri s to ogromno resnico, ki je zasidrana v 45 milijonih Italijanov in še v stotini milijonov Evropejcev, v primeri s prepričanjem, da gre v tej vojni za vse do iz.črpanja, tendenčne novice in lažniva propaganda ne morejo in ne bodo mogle omajati neomajljive vere italijanskega ljudstva.
Če hočejo Slovenci tako meriti svoje obnašanje z obnašanjem Italijanov; če hočejo vohuniti za možnostjo zmage skozi odmeve vojnih poročil; če hočejo iz dejstev samih črpati gotovost, tedaj jih opozarjamo, da ne oblikujejo dejstva gotovosti italijanskega ljudstva, ker so dejstva često izvzeta nadzorstvu (pa če tudi popolnoma nadzirana in resnična), ampak še nekaj bolj konkretnega od resnice, ki se ne naslanja vedno na dogodke: in to. kar jih preveva, to je vera.
Po načelih stare nezmotljive pameti črpajo Italijani svojo moč ne iz zunanjih dogodivščin, ampak jo imajo v . sebi. Čutijo, da se lahko vse tisto, kar so mogli izvedeti v 24 urah, podre in uniči v naslednjih 24 urah. Tisto pa, kar ne more biti uničeno, je njihova vera, tako stara vera. tako neporušljiva vera. Ponovili bomo besede Pascala in zatrdili, da »ni nič tako gotovega, kakor vera«.
Evo. odtod Izvira v dušah Italijanov gotovost in prepričanje o zmagi.
Komunistično zakotno glasilo »Slovenski poročevalec« je sedaj vendarle priznalo, da je bil bivši ban dr. Marko Natlačen ubit po nalogu komunistične stranke. Dosedaj je namreč komunistična propaganda razširjala govorice, Češ da so ga ubili drugi in da so potem umor podtaknili komunistom. Nekateri naivneži, ki verjamejo vedno le lo, kar jim nudi komunistična propaganda, so seveda verjeli. Sedaj pa je v brk njihovi neumnosti »Slovenski poročevalec« sam »uradno« priznal umor dr. M. Natlačena kot »justifikacijo« komunistične organizacijo in skuša na dolgo in široko opravičiti zločin. Tri strani svojega zakotnega lista uporablja zato, da blati spomin bivšega bana in ga skuša prikazati kot nekega »izdajalca«.
S čim torej opravičuje komunistična stranka umor dr. Natlačena?
Najprej mu očita, da je imel stike z okupacijsko oblastjo. Po pojmovanju komunizma bi naj bil zločin, imeti stike z okupacijsko oblastjo! Vsak naj hi bil izdajalec, kdor se lojalno in pošteno podreja in kdor odkritosrčno izpolnjuje vse tiste dolžnosti, ki mu jih ne samo dovoljuje, marveč celo nalaga mednarodno pravo in krščanska morala! Toda komunistična propaganda je skušala prevreči pravne in moralne pojme in jih izključno podrediti ciljem komunistične revolucije. A pravo in morala se ne spreminjata kar tjavendan! Ko komunisti kritizirajo iu obsojajo zadržanje pokojnega dr. Marka Natlačena do oblasti, naj vedo, da je njihovo zadržanje v popolnem nasprotju z mednarodno priznanimi pravnimi in od krščanstva sankcioniranimi moralnimi normami. Seveda bodo komunisti k temu rekli, da njim mednarodno priznane norme ali kakšne krščansko-moralne določbe niso nič mar. A s takim pojmovanjem se oni izločajo iz človeške družbe, ki gradi svoje sožitje na pravu in morali.
Drugi in največji očitek, ki ga »Slovenski poročevalec« navaja proti dr. M. Natlačcnu, je ta, da je organiziral oborožen odpor Slovencev proti partizanstvu. Nočemo se tukaj spuščati v debato, v koliko je pokojnik res imel kakšno vlogo pri zatiranju partizanstva. Moremo reči samo to, da je kot pošten Slovenec in zaveden katoličan gotovo pri tej akciji sodeloval. Osnovna dolžnost vsakega katoličana namreč je, da mora ne samo komunizem odklanjati in ga obsojati, marveč se mora proti njemu celo aktivno boriti, v kolikor mu to njegove možnosti dopuščajo. Če tegn ne stori, greši zoper vero, ki mu zapoveduje, da mora zlo preprečevati. Partizanstvo se je do sedaj že tako popolnoma razkrilo, da pač nikogar ni, ki bi še dvomil, da ni to le spretno zakrinkana organizacija komunistične stranke. Stališče vseh poštenih Slovencev, zlasti pa katoličanov do »osvobodilne fronte« in do partizanstva je torej isto, kakor do komunizma na splošno, ker sta si partizanstvo in komunizem popolnoma istovetna. Če je torej pokojni dr. M. Natlačen sodeloval pri organiziranju protikomunistične akcije, ali kakor pravi »Slovenski poročevalec«, pri organiziranju »bele garde«, je storil le svojo splošno človečansko in zlasti versko dolžnost, kar mu je treba šteti le v dobro. To njegovo delovanje bo ostalo zapisano v zgodovini kot svetla točka njegovega prizadevanja za blagor slovenskega ljudstva.
Očitek torej, ki skuša z njim »Slovenski poročevalec« oblatili dr. Natlačena in s tem opravičiti zločin, dosega ravno nasprotni učinek. Dr. M. Natlačen je velik prav v tistem dejanju, ki ga »Slovenski poročevalec« imenuje zločinsko, namreč v svoji borbi proti komunizmu. Tu se seveda pojmi ločijo. Kar smatra krščanstvo za krepost, to je komunizmu zločin. Tu je najbolj razvidno, da gre prav za prav za borbo med dvema svetovnima pre-pričanjima, med krščanstvom in boljševizmom, kar pa naši komunisti skušajo skrbno prikriti, kajti dobro vedo, da je narod krščanski in da se proč od krščanstva odtrgati ne da.
Pogled po obednici Pokrajinske podporne
dan ol
Drugi očitki, ki jih »Slovenski poročevalec« naprtuje pokojnemu bivšemu banu, se le posledično nanašajo nanj in so deloma popolnoma izmišljeni, deloma pa napačno prikazani. Očita se namreč protikoinunističui akciji, da izvršuje nad slovenskim narodom grozodejstva, da požiga slovenske domove, ntori nedolžne ljudi, posiljuje žene in dekleta, pleni in ropa itd. Ker je dr. M. Natlačen organiziral »belo gardo«, je torej kriv teh zločinov. Sinešnost, neumnost in zlobo teh očitkov kaj lahko sprevidi vsuk, kdor je le en dan preživel na deželi, kajti brž bo uvidet, da je vsa dežela vstala kakor en sam mož, da iztrebi partizanstvo, kar se ji zopet mora šteti le v dobro. Hes pa je, da je nasproti puški treba postaviti vsaj puško, da je zločin Ireba kaznovati, da je treba pristaše oborožene komunistične revolucije, če se nočejo vdati, brezobzirno postreliti, kajti vso to je v skladu s pravičnostjo in s pozitivnimi zakoni. Niso pa kmetje hiko neumni, da bi si sami požigali domove, kot so jim to delali do zdaj komunisti, tudi ne, da bi morili lastne ljudi ali sami sebi plenili in ropali. Ta očitek, ki naj bi opravičeval smrt dr. Natlačena, jo torej še najbolj smešen, naravnost zloben in mu more nasesti samo tisti, ki ni nikdar poznal naroda, njegovega hotenja in prepričanja, ki je odločno krščansko in protikomunistično.
Drugih očitkov »Slovenski poročevalec« zoper dr. Natlačena nn more navesti. Njegov umor opravičuje torej s sledečimi razlogi: 1. sodeloval je z okupacijsko oblastjo, in 2. organiziral je odpor proti komunistični revoluciji. Na podlagi teh razlogov je komunistična stranka po pisanju »Slovenskega poročevalca« sklenila smrt dr. Natlačena in ta sklep tudi izvršila. Da bi se pa pred javnostjo ne umazala, je Natlačena proglasila brez vseh drugih dokazov za nekega »narodnega izdajalca«, ki da je izdal narodne cilje »osvobodilne fronte«.
Toda na nekaj komunistična stranka očitno že dolgo časa več ne misli: da so cilji »osvobodilno fronte« pred ljudstvom že davno razkrinkani in nameni komunizma v Ljubljanski pokrajini že več kot javno očitni. Zalo tudi danes vsak pošten Slovenec ve, da se je nad bivšim banom izvršil ostuden zločin komunistične stranke in da je dr. Nallačen padel kot velik Slovenec in velik katoličan za sveto in narodno stvar. Te vere ne bo ljudstvu omajalo nobeno blatenje komunistične propagande.
■BflnuMiBaiiiinvanHaRiiRiiaaBnnnisuH
»Slov. Ieolerlar« samo 20 lir! iiiiaHHHBiaHmiuuHiiiiiiii
Razdelitev sira za november
Prehranjevalni urad Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča prodajalce in kupce, da bo nakup sira za tekoči mesec dovoljen le na odrezke živilskih nakaznic, in sicer n« črki »A« in »B«.
Odrezek »A« je določen zn nakup 60 gr zrnatega siru (ali sira s trdo skorjo), odrezek »B« pa za nakup 150 gr sira z mehko skorjo.
Pošiljanje paketov civilnim
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino objavlja:
Potom pristojnih mestnih vojaških poveljstev so bili ustanovljeni vojaški uradi v sledečih krajih: Ljubljana, Logatec, Grosuplje, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj zaradi pošiljanja paketov civilnim inlerniranceni, ki smejo vsebovati izključno oblačila.
Paketi morajo biti tako opremljeni, da se ne pokvari vsebina niti v času, ko se paket nahaja v uradu, niti med vožnjo. Zato se ne bodo sprejemali paketi, katerih ovoj ni dovolj močan in trpežen.
tnove v stari cukrarni, kjer dobiva obrok vsak 200 ljudi.
Darilo fašističnemu Dopolavoru
Tiskovni urad fašistične zveze objavlja: Nek legiouar iz skupine Črnih srajc »21. aprile je pred odhodom svojega oddelka poslal zveznemu tajniku darilo v znesku 10.000 lir. Zvezni tajnik se je tovarišu zahvalil za darilo in izročil celoten znesek Dopolavoru ljubljanskega fašija.
Važen sestanek pokrajinskega sindikata papirniškega in tiskarniškega delavstva
Na pobudo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani in njenega izvedenca Dal Pra je pokrajinski sindikat papirniškega in tiskarniškega delavstva sklical v lastnih prostorih važen sestanek, katerega so se udeležili poleg članov predsedstva sindikata in vodij drugih grafičnih ustanov tudi predstavniki Pokrajinske delavske zveze.
Člani predsedstva sindikata so obrazložili nazorno razvoj organizacije in območje njene delavnosti. Potem ko so obravnavali pereči položaj *e kategorije, so predstavniki delavstva tudi razložili zahteve delavstva, ki ga zastopajo.
Izvedenec Zveze Dal Pra je nato izčrpno obravnaval vsa načeta vprašanja z vseh vidikov in pokazal razumevanje za težnje delavstva. Hkrati je prav tako pokazal na dolžnosti delavstva v sedanjem času
Sestanek, ki je bil v vsakem pogledu uspešen, bo v najkrajšem času rodil lepe pridobitve za delavnost vsega sindikata.
Izdajanje dovoljenj za gibanje v pokrajini
Poveljstvo XI. Armadnega zbora, osrednji urad politične policije, javlja:
Od 18. t. m. dalje se bodo morale prošnje za dovoljenja za kretanje v Ljubljanski pokrajini in v okolišu ljubljanske občine naslavljati na poveljstvo XI. Armadnega zbora ter predlagati pri poveljstvih postaj Kr. karabinjerjev, ki so pristojna za dotično področje.
Izdana dovoljenja bodo prosilcem dostavljena po tistih poveljstvih Kr. karabinjerjev, kjer so bile prošnje vložene. Določila glede izdajanja potnih propustnic (lasciapassare) ostanejo neizpre-menjena in je v tem pogledu pristojna Kr. kve-stura.
Razrešena občinska uprava v Cerknici
Visoki komisar je smatral za [>otrebno, da se razreši redna občinska uprava v občini Cerknica, in v smislu člena 3. Kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 odrejaj
Čl. I. Redna občinska uprava v občini Cerknica se razptišča.
Čl. 2. Za izrednega komisarja občine je imenovan Leopold Turšič.
Okrajni komisur v Logatcu naj izvrši to odredbo.
interniranem v taboriščih
Pakete mora pošiljatelj opremiti s sledečimi navedbami:
osebni podatki in bivališče pošiljatelja, osebni podatki naslovljenca in koncentracijsko taborišče, v katerem se naslovljcnec nahaja, brutto teža paketa in seznam vsebine. Iste navedbe morajo biti ponovljene tudi v notranjosti paketa.
Za vsak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo.
Paketi se morajo predajati uradu odprti in se zaprejo v navzočnosti pošiljatelja. Naslovljeni sinejo biti samo na civilne osebe, internirane po vojaških oblastvih in ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih na Rabu, Monigo (Treviso), Padova in Gonars (Udine).
Gori navedeni uradi hodo počenši s 1. de-rembrom t. 1. sprejemali tudi mesečne pakete z živili v teži do 5 kg, namenjene civilnim interni-rancem. ki so se doslej pošiljali preko Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani.
Gospodarstvo
Pridelek vina v Italijf cenijo letos na 37— 38 mi lij. lil, dočim je znašal Lauski pridelek 35.5 milij. lil.
75 let brennerske železnice. Leta 1882 je bila odprta šcntgottliardska žclcznica, leta 19<)6 pa jc bil odprt simplonski tunel. Toda brenner-ska železnica je šc starejšega datumu. Zgrajena je bila [>o nekdanji južni železnici med leti 1861—1867 in je dosegla najvišjo nadmorsko višino s 1300 m, dočim je ceniška železnica dosegla tudi 1300 m, šentgotthardska somo 1154 m, simplonska 705 m (tunel 20 km!) in turška 1180 metrov.
Zagrebški drobiž. Dne 15. novembra je potekla veljavnost drobiža, ki ga je nedavno izdala zagrebška občina za 2 in J kuno ter 50 banic. Drobiž je bil potegnjen iz prometa in nadomeščen z državnimi kovanci ter je s tem tudi izgubil svojo vrednost.
Hrvatski Shell v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 100 milij. kun 8.9 1. 1940 9.2) milij. kuii čistega dobička,
f >. ''Si "'Hi. Tjli. 'pi. ,;!jr .itp" ..jjr ||ir .tjr	3
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
m.	'.i
Drugo poglavje.
Vojvodinja Luiza se je dne 14. avgusta 1853 v spremstvu svojih najstarejših hčera Heleno in Elizabete podala v Isehl, kjer je poleti prebivala avstrijska cesarska družina. Tja jo je povabila njena sestra nadvojvodinja Zofija, mati Franca Jožefa.
Že nekaj časa se je na dvoru na Dunaju in v Monakovem širila govorica, da se pripravlja zakonska zveza med mladim cesarjem in njegovo sestrično Heleno, da bi 6e še bolj |iovezali vladarski hiši Hahsburžanov in NVittelsbachovcev. Smeje so dodajali: »Seveda je zakon že sklenjen, če nadvojvodinja Zofija to hoče.«
Nadvojvodinja Zofija je bila namreč gospodovalna ženska. Bila je bavarska princesa, hčerka Ludvika I. in žena avstrijskega nadvojvode Franca Karla.
Ko je bil blazni cesar Ferdinand prisiljen k odstopu, bi dne 2. decembra 1848 moral cesarsko krono dobiti njegov mlajši brat nadvojvoda Karel, ki je bil mož Zofije. Oba brata pa sta bila enaka nevedneža in bedaka in sta pač bila prava dediča svojega vzvišenega očeta Franca I., kj je bil sovražnik in last Napoleona I.
Zofija se je rodila v letu 1805, poročila pa se je leta 1824. in je takoj pravilno presodila svojega moža. Nadvojvodinja Zofija je bila ozkosrčna ženska, ki jn imela hiter in jasen pogled, hila je etremuška, nesramna, odločna, zagrizena in so je zanimala za vse
z neomajnim ix>gumom in so takoj z vsemi močmi spustila v politiko. V verskih vprašanjih je bila odsekana in bojevita, nepopustljiva in neusmiljena pa je bila v moralnih ozirih. Sicer pa so jo tudi v tem oziru zelo obrekovali.
Postala je nežna prijateljica vojvode Reichstadtskega, Napoleonovega sina in zanj se je toliko zanimala, da so se ljudje vpraševali, če nadvojvodinja Zofija ni bila tista edina ženska, ki je nesrečnemu orliču razkrila skrivnosti ljubezni. Ko jo dne 13. junija 1832, nekaj dni pred svojo smrtjo, vojvoda prejel zadnjo popotnico, je oh njegovi bolniški postelji klečala tudi nadvojvodinja Zofija in prejela sveto obhajilo s tako pobožnostjo, da so vsi navzoči čutili, kako moli /.a otroka, ki ga nosi pod prsmi. Ta otrok je pozneje postal nadvojvoda Maksimilijan, bodoči mehiški cesar. Ali bi naj to skupno sveto obhajilo bila nekakšna duhovna poroka in ali bi naj bilo treba iz tega sklepati, da je bil rimski kralj oče Maksimilijana?
Ne, to ni verjetno! Nadvojvodinja Zofija je rodila Maksimilijana dne 6. julija; sj>očetje spada tedaj v prve dni oklobra 1831.; ob tem času pa je bil vojvoda Reichstadtski že zelo bolan za jetiko, moril ga je kašelj in stalno se je potil v veliki vročici. Sicer pa imamo na razpolago pričevanje njegovega največjega zaupnika barona Prokescha-Ostena: »Vojvoda Reichstadlski je odšel v grob,
ne da bi se dotaknil ženske.«
- * -
V novembru in decembru 1848 so žalostni dogodki zajeli cesarski dvor, ki se je moral zateči v trdnjavo v Olomucu. Starodavna stavba Hahsburžanov se je rušila na vseh straneh in vihar revolucija je grozil, da bo vse pomedel. Tedaj pa se je nadvojvo-
dinja Zofija izkazala po svoji hladnokrvnosti, jasnovidnosti in junaštvu. Ona je. vžigala jjogum v vseh srcih in vodila vse razprave. Knez Feliks Sclnvarzenberg, ki je bil maršal, dvorni minister in predsednik vlade hkrati, knez \Vindischgraetz, maršal in genera-lisim avstrijske vojske, grof Stadion, notranji minister in general Jelačič, hrvatski ban, so se vedno obračali nanjo in pri njej našli rešitev za vse težave.
Dne 2. decembra 1848 so se ob devetih zjutraj v slavnostni dvorani nadškofije zbrali vsi nadvojvode in nadvojvodinje, kardinali, maršali, prelati, visoki dostojanstveniki, ministri, generali, guvernerji, zboru pa je predsedoval cesar Ferdinand. Jutro je bilo megleno in na vseh obličjih se je brala žalost in nemir. Med smrtno tišino navzočih je knez Schvvarzenberg prebral naslednjo cesarjevo izjavo:
»Tehtni razlogi nas silijo k temu, da odložimo cesarsko krono in jo izročimo našemu zelo ljubljenemu nečaku, Njegovi Cesarski in Kraljevski Visokosti nadvojvodi Francu Jožefu, ker je naš zelo ljubljeni brat, Njegova Cesarska in Kraljevska Visokost nadvojvoda Franc Karel, zase na korist svojemu sinu odklonil vse nasledovalne pravice, ki mu jih je prisojal pravilnik naše vzvišene vhadarske hiše.«
Po dvojnem učinku te odpovedi in tega dogodka je bila vladarska družina Hahsburžanov rešena.
Ko pa je svojega moža nadvojvodo Franca Karla prisilila k temu, da sc je odrekel nasledstvenitn pravicam, si je nadvojvodinja Zofija sama odvzela slavni naziv cesarice.
Odslej bo vsa njena skrb in vso njono stremnštvo veljalo samo temu, da bo iz svojega sina napravila trmastega in zglednega vladarja.
Začetek in razkroj partizanstva v stopiški občini
Tu so komunisti še posebej divjali nad Slovenci, ker se jim ti niso hoteli kar tako podati — Končno so
ljudje z orožjem v roki planili nad komuniste
Koliko razdejanja je med narodom povzročilo komunistično partizanstvo, morejo vedeti samo oni, ki 60 utrpeli veo ogromno škodo ali ki so od blizu v ideji, kako jim zločinci more 6tarše, otroke, kako mučijo in more poštene fante in može, ki niso marali podleči komunističnim vabam in zapeljeva« njem. Naravno je, da je bil komunistični teror več}! tam, kjer je bil večji odpor proti komunizmu. Nočemo s tem reči, da so grozodejstva le posledica 1 udskega odpora proti komunizmu. Res je, da je fcil komunizem nekako primoran seči po sebi lastnih metodah bolj zgodaj, kakor pa je to nameraval, prav zaradi tega, ker 6e mu je ljudstvo uprlo. Res pa je tudi, da bi vsa ta grozodejstva bruhniila še z veliko večjo 6ilo na dan takrat, ko bi komunizem že za trdno ovil 6voje klešče okrog slovenskega ljudstva. Kajti komunizem je po svojem bistvu krvav, klanje ima zapisano kot prvo točko svojega programa, neizprosno iztrebljenje vseh poštenih pa mtr je podlaga, na kateri hoče zgraditi svoj način družabnega ustroja. Ta svoj program je začel neusmiljeno izvajati povsod tam. kjer je mislil, da ima položaj v 6vojih rokah. Med drugim nam to dokazujejo razmere v stopiški občini v letošnjem poletju.
Početki
Partizanstvo se je pri na6 pričelo dokaj zgodaj, ko 60 drugod o njem morda šele kaj slišali. S komunistično agitacijo je namreč že takoj po pričetku vojske z Rusijo pričel Dušan Ravtar iz Hrušice. Kakor povsod drugod, je tudi pri nas 1 moral začeti tujec, ki ga je v ta kraj najbrž delegirala komunistična centrala. Ravtar namreč ni domačin, v Hrušici je le slučajno bival. Ravtar je vneto zbiral okrog sebe fante iz Hrušice, Oaberja, Brusnic in še nekaterih okoliških vasi ter pletel med njimi komunistične mreže. Poba namreč ni bil zt6tonj v Španiji. Dasi komaj dvajsetleten, se je namreč že pred leti udeležil španske državljanske vojske kot prostovoljec na strani rdečih. Zato pa jc že tudi v avgustu oziroma septembru lanskega ltta izdelal točen načrt: Koncem vojske, ko se bo začela komunistična revolucija, bo šel 6 svojimi ljudmi od hiše do hiše. Povsod bodo vprašali, ali 60 moški pripravljeni iti z njimi ali proti njim. Tistega, ki ne bo maral potegniti z njitni, bodo kratko in malo ubili. Kjer bi se jim upirala cela družina, pa je stvar še bolj -enostavna: 6aino bombo je treba vreči v hišo, pa bodo vsi »hin«. — Za tanta je seveda pravočasno izvedela oblast ter ga vtaknila v luknjo, kamor taki tiči spadajo.
Ropanje
Morda jih je od tega odvračalo partizansko postopanje. Ze 17. maja so namreč partizani delo pri žagi na Gorjancih eploh prepovedali ter tako ljudem ukradli še tisto malo zaslužka, kar so ga imeli. Ponovno so izropali lastnika žage. Odpeljali so mu 7 konj — en par 60 jih pustili ondotnemu gozdnemu čuvaju — ves živež in pijačo, dva tovorna avtomobila ter druge priprave v tovarni. Pijačo so kar na mestu epili. Ker je bilo zanje preveč, so z njo postregli tudi delavcem, ter tako dokazali evoje »tovarištvo«. Naslednji dan 60 se partizani oglasili tudi že po vaseh v dolini. Vodil jih ie Zelingar Anton, ki je bil iz fare odsoten že več kot 10 let. Zadnje ča6e 6e je klatil nekje po kočevskih gozdovih. Pripeljal je s 6eboj kakih 30 partizanov. Govoril pa da jih pride še 300 iz Gorjancev. Svoje žalc* j življenje je ta človek končal tako kakor vsak, ki je partizanom kaj zaupal, pa jiin je poleni postal nepotreben; bil je od partizanov ustreljen že v juliju, češ da je zlorabil njihovo »zaupanje«.
Od tega dne dalje so se partizani v fari vedno pogosteje oglašali. Centrala je bila v Gaberju, v občini Brusnice. Iz Gaberja so organizirali tudi vaško zaščito v Dolžu. Velike zasluge pri tem delu je imelo ondotno učiteljstvo z go. Kroneg-ger Zinko na Čelu, ki je v Dolžu šolska upravi-teljica. Ker je v šoli imela glavno besedo, jo jo hotela imeti pa še pri partizanih. Že o božiču lanskega leta je razlagala, kako bo na spomlad, ko dobi poziv, tudi sama šla v hosto. Pozimi pa je pridno pletla za partizane toplo obleko, prinašala v Dolž partizanski propagandni material ter agitirala. Vnet pomočnik pri tem delu ji je bil učitelj Edi Srpan. Dosti sreče pa nista imela: v svoje rdeče mreže 6ta namreč ujela samo Janeza Juršiča iz Dolža.
Prvi odpor
Pravo divjanje pa je po župniji začelo, ko je bil pri Dolžu prvi spopad med bataljonom »Legijo sin rti«, ki je imel svoje taborišče v stopiški fari, ter med partizanskim belokranjskim bataljonom, ki so se mu pridružili še Gaherčani z. namenom, da bi naše napadli. Pa so jo pošteno skupili: imeli so kakih 25 mrtvih in veliko ranjenih. Spopad se je vršil 11. julija popoldne. Ukaz za napad je prinesla partizanska vlada sama, ki se je tiste dni oglasila pri komandi v Gaberju. Tudi pri pokoljih, ki so temu napadu sledili, najbrž ni nedolžna.
Prvi partizani
Pokazalo se je pa, da je bil Ravtar slab prerok. Komunistična revolucija se je pričela pred koncem vojske — kvečjemu, če je Ravtar mislil, da bo vojske takrat konec, kadar bo on s 6vojimi 100 n.ožmi — toliko tepcev ee mu je namreč pridružilo — vojsko odločil in končal. Prve oborožene partizane smo v naši fari videli že v novembru lanskega leta, ko so prešli župnijo v smeri od Podgrada proti Ratežu. Tedaj so bili li tiči še ponižni: lepo 60 prosili ljudi živeža. Hujših posledic ta pohod ni imel, le nekateri kmetje iz Hrušice in Orehka so imeli precej škode po zidanicah.
Prvi ropi
Po tem pohodu smo imeli pred partizani mir celo zimo, šele na 6ponilad 60 6e zopet pojavili. Veliki četrtek je namreč prišla večja 6kupina partizanov do žage na Gorjancih, ki je last vrhniškega župana g. Hrena. Ondotni prebivalci in vsi delavci so zbežali domov ali v Stopiče. Kaže pa, da je bil ta beg bolj pesek v oči, ker se je pozneje pokazalo, da 60 nekateri izmed njih kar dobro znali voziti s partizani. Naselje pri žagi je tedaj ostalo prazno — pri žagi so namreč tri hiše za uslužben-6ivo — zato 60 ga partizani lahko v božjem miru irropali. Pri ropanju 60 6e odlikovali tudi nekateri prebivalci okoliških vasi — tudi dokaz, da bodo s partizani in partizanstvom šli. Vendar pa so 6e tedaj partizani še umaknili in 60 ee delavci že čez n;kaj dni lahko vrnili na delo.
Nova propaganda
V maju 6e je začela obširna komunistična propaganda. Partizani so razlagali ljudem, da bodo, č: že ne za prvi maj, pa kmalu potem, zasedli vso pokrajino, sklenili mir in pričel 6e bo komunistični raj. Začela 6e bo zlata doba miru in 6vobode za slovenski narod. Čeprav 60 obljube ciokaj zapeljive, jim ljudje še niso preveč nasedali.
Zaščitniki in njih vlada
Med tem so partizani po vseh podgorskih vaseh postavili svoje vaške zaščite. Zaščitniki so hiti večinoma prisiljeni, le nekaj jih je verovalo lažnjivim obljubam. Vnet zaščitnik je bil že omenjeni Janez Juršič. Bil jo absolutni gospodar soseske. Vodil je vohunsko službo, teroriziral ljudi in sumljivo ovajal glavni komandi v Gaberju. Dajal je tudi dovolilnice za pot v Novo mesto ali v Stopiče. Kdor je hotel iti v Stopiče k maši, je moral za to dobiti propustnico od Juršiča. Redno pa se je zgodilo, da je za taka dovoljenja »zmanjkalo papirja«. Kdor se teh predpisov ni držal, ga jo čakala ostra kazen. Tako je n. pr. šolar, ki je šel k sv. maši in spovedi brez njegovega dovoljenja, bil kaznovan tako, da mu je dal prste pripreti med vrata. Njegova mati, ki je tudi šla k maši, je morala zaradi tega »zločina« ribati šolske prostore, ki so jih rabili partizani, ali pa biti tri dni zaprta. Obljubil je tudi nagrado 500 lir tistemu, ki bi ujel domačega g. kaplana in ga prignal v Dolž. Da bi ujeli katerega od domačih duhovnikov, so se partizani poslužili zvijače; namišljenega bolnika, ki naj bi ga šel gospod prevideti. V Stopiče ali Novo mesto izlepa niso koga pustili. Pa tudi dohodi so bili popolnoma onemogočeni: ceste prekopane in s posekanim drevjem zameta-ne. Zato so bili prebivalci tudi gospodarsko precej prizadeti, zlasti še, ker niso mogli' in smeli ničesar prodati. Za črešnje so n. pr. druga leta dobili lepe tisočake, letos pa nič.
Duhovitega zaščitnika je imela tudi vas Hr,u-šica. Bil je to Jože Rukše iz Hrušice št. 6, ki je vaščanom in drugim, ki so ga hoteli poslušati, oznanjeval. da je sedaj prišla tista doba, ki jo je on že 20 let pričakoval. Ljudje da bodo delali sedaj le 6 ur na dan, delavni obvezniki bodo le do 40. leta, vsi drugi pa bodo dobivali pokojnino. Vsi bomo enaki, gospode ne bo več, gospodoval bo le kmet. On da je vse to že v Rusiji, kjer je bil ujet, videl in doživel. Bil je učenec Rav-
tarja Dušana. Sodeloval je tudi pri umoru svojega soseda župana Brulca. V roke pravice še ni prišel, ker se še klati po Gorjancih, a ušel tudi 011 ne bo. Za njim sta po prihodu »Legije smrti« ušla v hosto še njVgov sin iu žena.
Poboji in grobovi
Dne 15. julija je pridrvelo v naše vasi oktog 400 partizanov, ki so takoj začeli s svojimi zlo-činstvi. Iz Gaberja, kjer je bila komunistična komanda, je neprestano prihajala pošta, da je treba pobiti vsaj 507o stopiških faranov. Potem Ik> fara očiščena in partizanske pridige bodo imele zaželjeni uspeh Pa tudi grožnje niso nič pomagale, saj so le trije moški, ki so sicer v fari rojeni, pa niso že leta in leta živeli doma, odšli v hosto. Bila sta to dva Čevljarska pomočnika — Dragan Alojzij 111 ftarlohar Leopold ter delomrznež in klatež Bartol Franc. Prva dva sla šla v hosto obenem s svojima mojstroma, prvj v Metliki, drugi v Toplicah. Bartol pa se je partizanom pridružil nekje v Beli Krajini.
čiščenje je hilo zelo krvavo, saj so v nekaj tednih partizani pobili 20 ljudi, ki so jim bili na poti.
Ubiti so bili:
Štular Jože, delavec. Polž, ubit v začetku julija nekje pri Gaberju.
Brulc Franc, posestnik in župan občine fttni-hel-Stopiče, iz Hrušice št. U, jc bil odpeljan 12. julija in do smrti mučen 15. julija.
Rrulc Jože, županov sin, llrušica 11, star 10 let, vzoren fani, umorjen in odpeljan i»ti dan kot oče.
Turk Franc, poljski delavec. Zajčji vrh 6, očo šestih otrok, umorjen 15. julija, češ da jo simpatiziral z belimi.
Ovniček Franc, posest., Zajčji vrh 4, umorjen 15. julija nekje pri Malem Orehku, Češ da se je v njegovi hiši preoblekel neki kaplan, ki jo Sel k belim.
Kastrevc Alojzij, jiosestnik, Hrušica 4, zaveden Slovenec in poštenjak, oče 6 otrok. Odpeljan 12. julija, umorjen 18. julija pri gaberskem vodovodu v Gaberju.
Turk Matija, jiosestnik, oče dveh otrok, dober Slovenec in dober katoličan, odpeljan 17. julija v Gaherje, ubit 18. julija.
Vidmar Anton, pos. sin. št. Jošt 15 ter njegov brat Alojzij, oba iz ugledne krščanske družine. Umorjena sta bila nekje v Podljubnu, za dan se ne ve.
Ravnih Jože iz Malega Orehka 2. odpeljan 20. julija in nato umorjen, zelo dober fant.
Belo Anton, Vrhi 7, zelo dober fant, odpeljan in umorjen v juliju, češ da je bil pri belih.
Šalohar Jože, Vrhe 7, zgleden in požrtvovalen fant in poštenjak.
Ravnih Anton, šofer, Vel. Orehck 22.
Ravnih Anton, Vel. Oreliek 10. nmorjen. ker je bil partizanom naznanjen, češ da ima puško in je ni «hotel izročiti.
Zevnik Janez, Dolž 66, umorjen, ker je hotel pobegniti od partizanov, ki so ga odpeljali.
Kastrevc Marija, Hrušica 16, 20 let.
Ovniček Frančiška. Pangrčgrm 7, 27 let. Obe dekleti sta bili pošteni in neustrašeni ter zavedni Slovenki. Odpeljani 29. avgusta ter po enem tednu mučenja umorjeni. Goloba Janeza, Hrušica 29, ki je oblastem naznanil Ravtarja, so zaradi tega prijeli partizani in ga obsodili na smrt.
Zelingar Janez, Dolž 17, je bil obsojen na smrt, pa je izpred lastnega groba ušel partizanom in smrti.
Vse te žrtve so bile sojene v gaberski šoli. Tam nekje počivajo v grobovih, ki se pa za vse točno ne ve. Ljudje pa pripovedujejo, da se nahaja v okolici Gaberja vse polno grobov. Vseh, pravijo, da bo do 200. Saj so tja vlačili nedolžne žrtve iz cele okolice. Precej grobov je tudi v okolici žage na Gorjancih. Na samo zaslišanje so jih v Gaberje vlekli zelo veliko: predvsem vse može in fante, ki so bili pri Katoliški akciji. Tako so 11. pr. k zaslišanju vlekli Kovačiča Antona s Hriba št. 5. Odpeljali so ga takrat kot župana in so ga tudi skupaj z njim vlačili okrog. Imeli so ga dalje časa privezanega na drevesu. Končno so ga spustili na pritisk ljudstva in pa ker ga je neki partizan, ki ga je stražil, naučil, kako naj se zagovarja. Tudi Kovačičeva hiša je pred njimi veliko trpela. Gospodarja so večkrat iskali. Pokradli 1 so mu veliko moke iz mlina. Ko je bil gospodar, j od zgoraj omenjenega fanta v bolnišnici, so ga par-I tizani celo tam hoteli zastrupiti.
Ponovno ropanje
Najhuje je pred partizani trpela vas Hrušica. Konec avgusta so partizani vso vas popolnoma izropali. Le nekaj škode naj naštejemo:
Kovačiču Marku, št. 1, so odpeljali 70 kg težko svinjo;
Francu Kastrevcu, št. 2, dva vola, 300 lir, 100 kg pšenice, tri obleke, suknjo in površnik, srebrno uro;
Jeraliču Francu, št. 3: 8 glav živine. 5 srebrnih žepnih ur, 2 voza, vso obleko, vse perilo, 300 kg pšenice, vso mast, boljšo kuhinjsko posodo — ostalo jim je le to, kar so imeli na sebi;
Kastrevcu Alojziju, ki so ga umorili, so izropali vse: 1 vola, telico, 2 svinji, voz z vso opremo in vse gospodarsko orodje;
Brulcu Francu, št. 7: vole z vozom, kravo in enega prešiča;
Kastrevcu Francu, št. 8: 2 kravi, 1 telico, svinje, 2 kozlička, 100 kg pšenice, moko, kuhinjsko posodo in rjuhe s postelj;
Rrulc Neži, št. 10: voli, telico, 3 preMče, 30 kokoši, 500 kg pšenice, posteljno opravo, vse moške obleke, rjuhe, žensko perilo, kuhinjsko posodo, voz, gospodarsko orodje, 3 žepne ure, prstane, knjige;
Brulcu Francu, umorjenemu županu, St. 11: par konj, 4 glave živine, 4 svinje, 2 voza. vse žito, vso kuhinjsko posodo, vso obleko, vse gospodarsko orodje. Razrušili so tudi zidanico še prej. preden so umorili očeta in sina. Ostali so le zidovi
Klemenčiču Alojziju, št. 13: par volov, par juncev, kravo, teliro, 2 svinji, vse gospodarsko in gospodinjsko orodje, vso moško in žensko obleko, moko, mast ter 4500 lir denarja. Pretepali in davili so tudi gospodarjevo sestro, pa so jo končuo le spustili.
Kastrevcu Jožetu, St. 16: par volov, teliro, ovce, šivalni stroj, 50 kg tnoke, nekaj ženske obleke;
Klemenčiču Francu, št. 18: 2 vola, voz z vprego, 75 kg pšenice, 100 kg težkega prešiča;
Jožetu Srehrnjaku, št. 23: 1 prešiča in rjuhe;
Golohiču Antonu, št. 29: kravo in sode;
Bolite Alojziju, št. 37: kravo, 2 telici, 75 kg pšenice, 25 kg ječmena, kokoši, zajce, obleko, rjuhe, odeje, čevlje, moko, mast, posodo.
Pri županu Brulcu so izropali vse takoj po njegovem umoru. Ostali so le zidovi. Pri vseh drugih pa so izropali 29. avgusta v noči od soboto na nedeljo. Vse ljudi iz vasi, razen nekaterih, ki so ušli, so zaprli v cerkvico, jo zastražili in nato nemoteno vršili svoj posel. V cerkvi so bili do zgodnjega jutra. Pozneje se je ugotovilo, da so vso to živino in precej obleke razdelili v Gaberju in v Suhodolu. Iz tega dejstva bi se dalo sklepati, odkod so bili ti partizani doma. Vse pa so je izvršilo po navdihu zaščitnika iz Hrušice, Jožeta Rukteta.
Škoda po drugih vaseh: po krivdi partizanov je bil požgan kozolec in skedenj Janezu BaČarju z Vrhov št. 4 ter kozolec Jožeta Baniča z Vrhov št. 21.
V Dolžu so do golega izropali hišo Janeza Zelingarja.
Na Zajčjem vrhu so pos. Ovničkti, št. 4, pobrali vso obleko, 1 vola in vsa živila. Škode ima nad 30.000 lir.
Na Vrheh so pri Baletu uropali 140 kg težko svinjo. — Pa tudi po drugih vaseh so ropali: pobirali obleko, živež in denar.
Odpor ljudstva
Ni tedaj čudno, če so naši ljudje kmalu — takoj po prvih umorih in ropih — spoznali, kakšna je osvoboditev, ki jim jo komunizem prinaša. Zato so se komunistom odločno uprli. Iz vasi: Veliki Cerovec, Vrhe, Dolž, 1'angerčgrm, Sela, Zajčji vrh, Mali Orehek, Vel. Oreliek, Hrušica, Hrib so sploh vsi prebivalci zbežali v Stopiče in okoliške vasi. Najmanj 14 dni so bile vse te vasi popolnoma prazne. Skoraj vsi moški pa so se prijavili v legijo smrti. In res: ko je legija smrti pričela nastopati, je partizanstvo kaj kmalu razpadlo.
. Pravijo, da je partizane pokopala najbolj njihova lastna strast, ko so prezgodaj prišli na dan s svojo akcijo, zlasti pa, ker so prezgodaj začeli izvajati svoj krvavi program, preganjati pošteno ljudstvo, zatirati vero in klati duhovnike. Preveč je bilo nagrmadene v njih strasti, da bi se mogli zakrivati. Lastna strast jim je odžagala vejo, na katero so se vsedli. Narod je sjioznal njihove podle namene, kmet je uvidel, da je v nevarnosti njegov dom, njegova zemlja, da je to tisti komunizem, o katerem je vedel, da je sovražnik poštenosti in krščanske kulture. Začela se je proti njemu borba, neizprosno zasledovanje, ki se ne sme prej končati, dolder ne bo izločen iz gozdov in hribov zadnji zločinec. »Osvobodilna fronta« se je nekdaj pri vseh svojih akcijah opravičevala, češ da je to volja naroda. Zdaj jo je zadelo isto orožje, s katerim je sama mislila ugonabljati poštenost in krščansko pravičnost. Sama je padla v jamo, v kateri je mislila pokopati Slovence.
KULTOBNI OBZORNIK
Mira Pucova: Tiha voda
Kot prva knjiga založbe »Dobra knjiga« v Ljubljani je izšel izvirni slovenski roman Miro Pucove: Tiha voda (str. 278). V stilizirani opremi Jele Vilfanove je izšel tako drugi roman mlade slovenske pripovednice, ki je svoje prvo delo izdala pred dobrim letom pod naslovom »Obraz v zrcalu«. S tem prvim romanom je stopila na knjižni trg, ne da bi prej — vsaj pod svojim imenom — vidnejše nastopala v javnosti. V nekom pogledu je bil ta velik roman — prvenec — odkritje v tem smislu, da smo postali pozorni na nov ženski talent; v marsičem pa nam je bila snov sama manj prikupna ter površno obdelana. Pokazal se nam je ta prvenec kot precej bled posnetek meščanske literature, vplivane po francoskem in češkem naturalističnem družabnem romanu. Marsikomu se zdi bolj zbirka podob zakonskih škandalov ter razkrivanje intimnosti v taki obliki, da so bile bolj pikantne kakor pa umetniško nujne. Vendar pa je imj>onirala že široka zasnova in živahno pripovedovanje, ki pa jo imelo bolj značaj reportaže kakor pa umetniškega oblikovanja.
Tudi druga povest »Tiha voda« ima tak značaj naturalistične povesti iz meščanskega življenja, dasi se godi v rudniškem kraju, po vseh znakih sodeč, v Zagorju ob pričetkih rudniškega razvoja. Tako je čas pomaknjen kakih sedemdeset let nazaj ter bi nudil lepo snov za veliko socialno podobo našega rudniškega sveta, ki je pri nas še tako malo obdelan, še najboljše pri Ja-vorniku (Črni breg), bolj kot v Mrzelovih liričnih in pravljično kariranlh črticah. Toda tudi v tem okoljn je Pucova ostala v meščanskem svetu ter lako nadaljuje pri nas meščansko povest, ki je zadnje čase stopila povsem v ozadje, kakor da smo Slovenci samo narod kmetov. Novejša književnost stoji vsa s znamenju vrnitve h kmetu,
ne samo k njegovemu etosu, temveč tudi njegovi surovosti, ki se večkrat napačno tolmači kot pri-rodnost. Je pa to posledica odklona od lahkih, sobo zadovoljivih in zgolj sebe iščočih meščanskih storijc, ki niso posegale v globine, temveč iskale večinoma le v spolzko zakonsko zgradbo nezvestobe in varanja: vse samo na površju, ne da bi se premaknila oseba v svojem bistvu. Tako meščansko plehek je bil prvi slovenski naturalizem 7, Govekarjem in drugimi, globlje ga je pojmoval in etično zelo zaostril Bevk, dočim je novi kmet-ski naturalizem šel v grobost in potenciran ma-terializem, v prvotnost gona, za kar je dobil hvaležno gradivo v kmetskih snoveh, tako je bilo stanje našega pripovedništva do pred kratkim (Prežihov Voranc, Miško Kranjec), ko mlajši pisatelji že zajemajo tudi iz kmetskega idealizma in poezije, predvsem Jalen in Kociper. Meščanskih snovi pa se naši pisatelji izogibajo, ali pa se ne najdejo v njih: dobrega meščanskega romana iz zadnjih let nimamo. Zanimivo je, da sta se v njem poskusili ravno dve ženski: Strojni-kova in Pucova, različni po sodbah o takem življenju, v bistvu pa zelo podobni, ter obe gotovo talentirani. Prvo in drugo zanima le odnos žene do moža, trpeče, v zakonu nezadovoljne žene, ki jo moževa nasilnost in neobzirnost samo seksualno izrablja, ne nudi ji pa ljubezni, kakor si jo želi in se ji nudi v željah po drugem. Toda, če ima Strojnikova močno poudarjeno zavest družine in dolžnosti do zakona, ki ga žena kljub razglasiti hoče braniti tudi za ceno odpovedi ljubezni; da torej kljub naturalističnemu vzniku in postajanju zgodbo duhovno-moralno razpleta, dasi včasih precej- nasilno, gradi Pucova dosledno v naturalističnem smislu ter tudi rešuje problem — na površju. Ne zaradi etične višje vredno dolžnosti, temveč zaradi čisto zunanjih zadev se odpove osebni sreči, ki poslane iluzorna spričo — kot v tej jiovesti — spremenjene zunanjosti: bolezen črnih koz je vzrok »etičnega« dviga, odpovedi
Zgodba povesti »Tiha voda« je ljubavni trikotnik: inž. Novotny — žena Agata — in mladi Julijus, zaročenec kmetskega dekleta Francke ter
bodoči trgovec v trgu. Tiha voda je gospa Agata, ki se čuti predana rudniškemu inženirju Cehu Novotnemu, nasilnemu in energičnemu človeku, ki se je sicer strastno izživljal že drugod, tudi kozavo služkinjo je napadel, a brani 7. živalsko strastjo ženo. Je to seksus, ki vara, a noče biti varan. Žena pa bi se rada osvobodila tega nasilja, ki se ji že gnusi, ter da povod Julijusu, da zahrepeni po njej z vso mlado strastjo. V vsej povesti se iščeta ter trpita, ko ne prideta skupaj. Agata v tej novi želji po sreči želi možu smrt ob priliki rudniške nesreče, pa ni uslišana, čeprav se sama zgrozi te svoje tihe želje; ko jo mož pozneje nasilno zaklepa, doma, zasnuje umor s strihninom, potem ko dobi nepremišljeno izjavo Julijusovo, da se poroči z njo, če bo svobodna. Toda Julijus sam ne misli z Agato resno, smatra jo le za predmet nedovoljenega flirta, dasi ta strast sega tudi globlje. Toda Agata nima moči, da zastrupi moža, ki ima v sebi že klice črnih koz, za katerimi umre kmalu nato. Od njega naleze bolezen tudi Agata; ko jo pa preboli, je sicer prosta moža, toda — z nakaženim obrazom. S tako zunanjostjo ne more misliti na trajno ljubezen z Julijusom ter se mu — umakne; proda vilo in izgine iz kraja. Tako se ona odloči za odpoved osebni sreči, za kar jo Julijus celo obsodi igračkanja z njim ter se poroči z Francko, ki že od prvega početka trdno veruje v Julijusa.
Tako se je »tiha voda* zopet pomirila in zgodba krvi in ljubezni zaključila z banalnim zakonom brez l jubezni...
To je zgodba Tihe vode, ki je pisana živahno ter s talentom, v katerega verujemo, da bo še mnogo napisal. Vidi se namreč, da piše Pucova z lahkoto in z notranjim pisateljskim živcem naturalističnega pripovednika. S to povestjo je dala psihološke portrete treh oseb — vse druge stranske osebe stopajo zelo v ozadje, kakor tudi zanimivo okolje, ki ni moglo priti do prave veljave. To je že ena glavnih napak povesti, da te osebe preveč izstopajo s podlage ter zato vsa podoba zanimivega rudniškega trga ostane medlejsa, kakor bi bila lahko, če bi Pucova pogledala bolj
okrog, kakor pa samo zasledovala nit seksualnih lazpoloženj svojih treh glavnih oseb. Vse drugo je ostalo le bolj skicirano, tako tudi Francka, Pa-rašutovka in nepričakovan razplet ljubezni direktorja Fernhahna in Filomene. Tako pa gradi vso povest samo na kontrastnih čustvovanjih svo.iih junakov: tako so podvrženi čustvenim subjektivnim spremembam, da se ves čas gibljemo v območju pritegovanja in odbijanja, hotenja in odpovedi, ljubezni in gnusa, nasilja in ljubkovanja, ubijanja in zadrževanja (višek 6cena s strihninom v čašil), smrti in življenja — skratka: smo v pravem območju strasti, ki buta kot razburjeno valovje ob stene srca, pa ni nikjer nobenih močnih odločitev: smo na gladini tipično meščanskega ljubezenskega valovanja na površju — zdaj svetlo zdaj temno — in je tudi etična odločitev zadnje odpovedi bolj zunanjega značaja — naka-žen obraz, čeprav je ta sij maskiran z globljo pravo etično mislijo: to nakaženo lice naj je kazen za misel na zločin, ki ga Agata ni izvršila...
Tako se označuje ta povest zopet kot reportažni roman (predvsem slog in jezik izkazujeta premalo oblikovne sile!) o ljubezenskem trikotniku v meščanskih krogih v rudniškem trgu. Mestoma ima močne prizore z globoko psihologijo, je pa ves čas na gladini govekarskega naturalizma. Gotovo pa zopet izpričuje nenavaden ženski pisateljski talent — podoben Zofki Kvedrovi —, o katerem bi želeli, da bi se poglobil, duhovno okrepil in razširil v sociološkem smislu opisovanja družbe, ne samo izoliranih oseb. Tako nam bo Pucova lako dala še močne podobe našega meščanstva, ne samo dekadentnega, temveč tudi gra-dečega in tvornega, ki vidi tudi kaj izven svojih osebnih čustvenih zahtev.
»Tihe vode« pa smo veseli kot nove slovenske knjige v tem času in kot dokazila novega ženskega talenta, o katerem bi želeli, da bi se izvil iz duha starega preživelega naturalizma. td.
I Najlepša knjiga letošnjega [ leta bo »Slovencev koledar«
$Jto£uie novice
Koledar
f četrtek, 19. novembra: Elizabeta Tirinška; kraljica in vdova: Poncijan, papež in mučenec; Abdija, prerok: Mchtilda, devica.
Petek, 20. novembra: Feliks Valoa, spoznavalec in ustanovitelj redu; Fdmiind, kralj in mučenec; Simplieij, škof; Agapij, inuČeuec.
Novi grobovi
■f Gospod inž. Milo Jelačin, industrijalec in Pastm konzul Romuniie v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo. Pogreb bo v četrtek, 10. novembra ob 4 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
-f- Gospa Frančiška Konjar roj. Rekar je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek, 10. novembra ob pol 4 popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše Iskreno sožalje!
—NOVOST?-
DVE PI1.ADINSKI KNJIGI
Kunčič: Nebcika lestv ta, povesti, 77stmni, S slikami opremil Fr. Podrekar. Karton, L2I--Svvift-Glavan : Med pritlkivi' in velikani, (Gulli-ver), 106 strani. Siikai Romih. Karton, L.hO-
Nujieuše darilo za štetega MlhlavZa
Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani
Pred škofiio št 5 — Miklošičeva ce-da St. 5
Ravnatelj Franc Pretnar — 75 letnik
Komaj bi verjeli, T	da praznuje danes pet-
^HH iiisedeindesetletnico Im svojega življenja ob-čeznani odlični gospodarski strokovnjak g. Franc Pretnar, ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice v pokoju. Saj, kadar 6rečamo vedno prijaznega gospoda, mu moramo le čestitati, da se mu starost kar nič ne pozna. In naravnost občudujemo njegovo mla-deniško živahno udejstvovanje v naših kulturnih. gospodarskih in karitativnih organizacijah.
Ravnatelj Franc Pretnar je bil rojen 19. novembra 1867 na Dobravi pri Kropi. Njegov oče, trden kmet, je sam naučil sina brati in računati. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je potem obiskoval v Kranju: v peti gimnazijski razred ie bil sprejet v Alojzijevišče in je dokončal z odličnim uspehom gimnazijske študije v Ljubljani. Bil je potem enoletni prostovoljec pri vojakih. Prvo službo je nastopil pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Celovcu. Meseca marca 1S94 pa je bil imenovan za praktikanta v Mestno hranilnico, ki je bila takrat šele v pričetku razvoja. Temu zavodu je posvetil potem vse svoje moči. Leta 1S95. je bil imenovan za hranilničnega blagajnika. Poleg blagajniških poslov je vodil tudi menični referat in posle glavnega knjigovodstva. Najtežja in odgovornosti polna opravila pri Mestni hranilnici so bila v njegovih rokah. Dne 5. julija 1913 je bil imenovan za hranilničnega knjigovodjo, dne 15. aprila 1922 pa za višjega knjigovodjo velikega zavoda. Ravnateljstvo mu Je bilo izročeno 1. 1933. Službovanje ravnatelja Franca Pretnarja je tesno spojeno z vsestranskim mogočnim razvojem Mestne hranilnice. Tisoče in tisoče strank je on odpravil kot blagajnik, milijoni denarja so sli skozi njegove roke, računske vsote, s katerimi je imel opraviti kot knjigovodja, pa gredo na milijarde. Vsa dela je izvršil do pičice natančno in bil pri tem vedno postrežljiv, da, naravnost ljubezniv do vseh strank in do stanovskih tovarišev. L. 190S. je Mestna hranilnica ustanovila Kreditno društvo, ki naj podpira osebe, ki se bavijo z obrtjo in trgovino. Gospod Franc Pretnar je prevzel organizacijo in vodstvo prepotrebne ustanove. Sam je opravljal tajniške in knjigovodske posle. On ima največ zaslug, da 60 obrtniki in trgovci dobili zaupanje do Kreditnega društva, ki je v resnici izredno veliko storilo za napredek domače obrti in je bilo vedno močna opora našemu gospodarstvu. Četudi so stanovska opravila zapo-sljevala našega jubilanta vse dni in večkrat tudi pozno v noč, je velikodušno pomagal pri raznih važnih in potrebnih organizacijah. Zvezo hranilnic je kot prdsednik vzorno vodil in dosegel za vse včlanjene hranilnice veliko koristi. Za Narodno galerijo, Umetnostno-zgodovinsko društvo, za Ljudsko kuhinjo in še za druga društva si je v teku let pridobil veliko zaslug. Za življenjski jubilej gospoda ravnatelja mu želimo, da ga Bog ohrani v zdravju in moči še dolgo vreto let. Naj bo njegovo delovanje v pomoč in 6rečo posameznikom in javnostil
•
—	Povračilo dopolnilne prenosne takse.
Župnijski nadarbinarji, ki so za leto 1942 plačali dopolnilno prenosno takso, pa za povračilo še niso prosili, naj to takoj store. Prošnje 7. odrezki polo/nic se jiošijejo škofijskemu or-dinriatu. Povračilo takse zapade z dnem 31. decembra 1942. škofijski ordinariat v Ljubljani.
—	Po prvem snegu prvi led. Čudovito nagle Vremenske spremebe. Od ponedeljka na torek ponoči sneg. V torej zjutraj sta se nato spoprijela sever in jug za oblast. Zmagal je sever. V torek se je zjasnilo in zasijalo je jesensko prijetno sonce. V naše kraje je čez Kamniške planine vdrl mrzli val tako, da je bilo okoli jMilnoči prav mrzlo. Takrat je toplomer jiokazal že 1.2" G pod ničlo. Pozneje pa se je ozračje nekoliko ogrelo. Ponoči je tulila burja in posebno divjala čez barjansko ravan, kjer je dosegla do 60 km na uro. Ponoči so mimo stoječe vode, tako jarki na Barju, kakor tudi razne miakuže zamrznile. Napravila se je do 2 cm debela ledena skorja. V sredo je bila zaznamovana ob 7. zjutraj najnižja temperatura +2°. Lerl se je ohranil kljub temperaturi nad ničlo ker je še dopoldne vel mrzli sever, ki je preprečil tajanje ledu. V torek popoldne, ko se je zjasnilo in zasijalo sonce, se je dnevni temperaturni maksimum dvignil od prejšnjega +2.:> j.ar na 4-5 C. Bil je v torek res krasen jesenski dan. Elizabeta nnm obljublja še več takih dni Barometer je padel na 761.1 mm. Noč je
bila jasna in zvezdnata. Jutro v sredo je bilo brez megle.
—	Nesreče. Francc Benčina. 64letni delavec, si je pri delu poškodoval levo oko. Pripeljan je bi' iz Kočevja v ljubljansko bolnišnico. — Na Verdu jiri Vrhniki je 7 letni posestnikov sin Janez Kenk padel in si zlomil levo nogo. Sedaj se zdravi na kirurgičnem oddelku v Ljubljani
—	Zaradi tatvine mesa in masti obsojen. Pekovski pomočnik, 22-!etni Avgust Štrajner, rojen v št Vidu pri Stični nn Dolenjskem, je bil član vlomilske družbe, ki jc letos konec februarja in v- marcu izvedla več drznih vlomov v razne kleti in živilske shrambe, od koder je ndnnšala svinjsko meso. mast, fižol in druge stvari Nnkradla je teh dobrot za vrednost oko. 20 000 lir. Družba si je prilastila tudi velik bakren koie! in dve vozni plahti. Člani te družbe so bili že v začetku avgusta letos obsojeni na primerne kazni od t do IS mesecev strogega za|xira. Pred malim kazenskim senatom v I jubljani pa je v torek bil obsojen še zadnji član te vlomilske družbe, omenjeni Avgust štrajner. ki mu je obtožnica naprtila več tatvin, med drugimi tudi velik vlom pri mesarju Ludviku Mrklinu na Zaloški cesti, kateremu so odnesli za 40 kg razntega svinjskega suhega mesa v vrednosti 1200 lir. Obtoženec štrajner, ki je bil že večkrat kaznovan, je bil obsojen na I leto in S mesecev strogega zapora. dalje tudi na 200 lir denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 le'i. V Pražakovi ulici je obtoženee sodeloval tudi pri vlomu, ko so iz shrambe odnesli 17 kg svinjske masti, drugje na pobrali po več 100 jajc in neko kmetico opeharili za velik lonec masti.
f£ju&ijasui
Razdeljevanje kuriva za kurjavo
Pokrajinski svt in urad korporacij obveščata:
V	zadnjih dneh se je pričelo z razdeljevanjem nakaznic za kurjavo na podlagi nakazil od strani Pokratjintskcga korporatcijskcga sveta.
Ta nakazila so bila izvršena glede na trenutno razpoložljive in na bodoče verjetne količine premoga in drv v pokrajini.
Opozartjajo se vsi konsumenti. da naj smotrno trosijo količine kuriva, ki so jim nakazane, tako d« se ne bodo v sledečih mesecih, ko bo nastopil hujši mraz. znašli brez kuriva, kajti nikomur v noben~m primeru in iz nobenega razlogn ne bodo nakazane dopolnilne količine, temveč nasprotno se lahko primeri, da se bodo morale vsled nepredvidenih vzrokov skrčiti že nakazane količine.
Mesfni preskrhovalni urad poroča:
V	torek je začel Pokrajinski svet korporacij upravičencem nn dom dostavljati nakaznice za kurivo tako, da pridejo prvi na vrsto javni obrati, zavodi in poslovni prostori. Ko bodo lastniki javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov dobili nakaznice za kurivo, naj od srede 18. t. m. dalje pridejo zaradi dobave drv takoj na mestno pristavo v Povšetovj ulici 12 ali p.a na športni prostor SK »Ljubljane« na Ciril Metodovi (prejšnji Tvrševij cesti. Na mestni pristavi bo mestni preskrhovalni urad oddajal žagana drva, kolikor jih bo seveda mogoče sproti nažagati. na šjrortnem prostoru »Ljubljane« pa kar cela polena. Če i>o mestni preskrhovalni urad usotovi'1 preveliko izgubo časa upravičencev s čakanjem, bo za razdeljevanje drv določil še tretji prostor ter o pravem času objavil naslov. Kdor pride po drva, naj prinese s seboj nakaznico za kurivo in denar, obenem pa seveda pripelje tudi voz, da bo drva la,hko takoj naložil in odpeljal. Pooblaščeni rgovei s kurivom pa lastnikom javnih obratov,
zavodov ali poslovnih prostorov ne bodo prodajali drv, pač pa še nadalje premo?*. Privatna gospodintjstva bodo pa dobivala drva še vedno pri onih trgovcih, kjer so prijavljena. Dn bodo upravičenci čim prej in v suhem vremenu dobili kurivo, priporočamo, naj kupujejo kar cela polena ter sami poskrbe za žaganje. Posebej pa opozarjamo, naj sc upravičenci pri prevzemu nakaznic preprienjo, če so na nakaznici vsi kuponi, kakor so zapisani na vročilni poli. Strankam, ki imajo zaloge, so bili pripadajoči kupnni uradno odstriženi. Do-stavljalci so upravičenji za pobiranje odobrenih taks za stroške nakazil, ki so označene v seznamih.
Na trgu ob mrzlem jesenskem dnevu
Ljubljana, 18. novembra.
Ob jesenskem zelo hladnem, čistem in lepem vremenu se je danes, v sredo, razvijal tržni dan. ki je običajen in tradici jonalen na živilskem trgu. Tam na gobjem trgu pri semenišču so ženice, nekoliko zmrzujoč ponujale v torek jiopoldne po raznih bližnjih gozdovih na Golovcu in Rožniku nabrane gobe. Na izbiro je bilo nekaj čebularjev, ježevk, štorovk in dobrih sivk, z.a katere je pri gospodinjah še največje zanimanje, kajti tem gobam zaupajo ljubljanske gospodinje že od davna, ko so drugače zelo nezaujine napram štorovkam, iežev-kam in čcbularjem, ki je zadnja prav okusna goba, samo gosfiodinja mora vedeti za pravi recept pripravljanja.
Na zelenjadnem trgu je bilo v obilici jesenske pozno špinače. šla je dobro v prodaj. Napram prejšnjim tednom pred Martinom je bilo na trgu mnogo manj endivije. še vedno lahko dobi ljubitelj rdeče redkvice kak šopek za priboljšek. Jo je še precej na trgu. Mnogo
Italijansko lovsko letalo ki se je vrnilo z bojnega poleta, pregledujejo in pripravljajo za
nove polete
je Eilo na izbiro lepega ohrovta, nekaj zelj-natih glav, dalje zelene kolerabe in druge vrtnine. Zelenjadni otok je bil srednje zaseden. Mnogo je na prodaj uvožene istriianske cve-tače, dalje uvoženega korenja in limon. Tudi pomaranče se že dobe pri branjevcih.
Gospodinje so danes hitele nakujiovat razno zelenjavo, da so poprej prišle spet domov v toplo kuhinjo. Videti pa je splošno, da so se letos ljubljanske gospodinje dobro preskrbele 7, različnimi kuhinjskimi potrebščinami in da so konzervirale mnogo zelenjave in jo tudi precej vzimilc. Pravijo, da imajo nekateri kar cele gredicc po kleteh, kjer sta navadno samevala samo premog in bukovo poleno.
V stari dobi jc bilo tn teden sila živahno vrvenje na sedanjem Krekovem trgu, ki so ga takrat navadni meščani v svojem žargonu imenovali »jamarski plač« (popačenka iz nemšči-
ne »Jrihresmarkplatz«). Jutri v četrtek je namreč sv. Elizabeta. Teden, ko jo bila Elizabeta, je bil takrat velik jesenski semenj, ko so kmetje na trg pripeljali najrazličnejše pridelke, sadje in razno domače blago. Kramarji pa so po štnntih od Mahrove hiše tja do Ljudske Knjigarne prodajali razno blago, čevlje in drugo robo. Ta Elizabctin trg je bil zelo sloveč. Na trg so pripeljali Kropenčani tudi svoje izdelke, tako razne ponvice, železne lonce in drugo kuhinjsko ropotijo. Kropenčani so šc pred dobrimi 40 leti prodajali to robo na trgu. Pa so se enkrat hudo pritožili pri županu nad tržnimi organi, ker so jim hoteli spremeniti prostor.
*
I Izšlo je eno nnjlepših dol, ki ga je slovcn- ; ski književni trg pogrešal že desetletja, to je ; zbirka iger. čarovnij, ugank, raznih računskih • nalog, raznih sestavljenk, kako se delajo jadralna letala itd. pod naslovom »Veselja dom«. Delo je sestavil prof. Miklavž Kuret in po množini gradiva in po izvrstni urejenosti prekaša mnogo tovrstna tuja dela. Za noše družine jc to neobhodno potrebna knjiga, saj tako JePp>, koristne iu duhovite zabave ni mogoče črpati nikjer drugje kakor le v tem delu. Delo je izšlo v treh knjigah, katere vsakdo lahko kupi po vseli trafikah in knjigarnah. Vsaka broširana knjiga stane le 9 lir, vse 3 skupaj v platno vezane knjige 40 lir. tiskane na boljšem papirju in vezane v celo platno pa 70 lir. Če pa postanete naročnik »Slovenčeve knjižnice«, boste pa to imenitno delo poleg drugih lepih književnih del dobili za znatno ugodnejšo ceno.
1 Zn god sv. Elizabete, vHike tretjercdnice in vzornice krščanske dobrodelnosti bo danes (19. nov.) v cerkvi Marijinega Oznanjenja zvečer ob 6 po molitvi sv. rožnega venca kratek govor in na to slovesne litanije.
1 Na drugem letošnjem simfoničnem koncertu je glavna točka koncertnega sporeda Beethovnova tretja simfonija Op. 55 v Es-duru, ki je splošno znana pod imenom Eroična simfonija. To delo jc napisni nesmrtni mojster v proslavo spomina velikega moža. Mislil je tu na generala. Najiolcona. N'aj)isal je prvotno na partituro tudi posvetilo, katero pa je pozneje, ko ie jiostal Napoleon imperator, prečrtal P. Tretja Beethovnova Simfonija je posebno znana po svojem drugem stavku, po žalobni koračnici. Poleg 9. Beethovnove simfonije je tretia, njegovo največje in najpomembnejše delo. To delo se bo izvajalo poleg Cherubinijeve uverture Anakreon in Smetanove simfonične pesnitve Iz čeških ilo?ov in ga jev, v poned., 25. t. m. rigenta D. M. šijanca. Predprodaja vstopnic v rignta Draso Mario Šijanca. Predprodaja v knjigarni Glarbene Matice.
1 Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti 20 bo z 20. nov. 1942 zopet odprlo. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ve« dan od 8 do 18.30, ob nedeljah pa le dopoldne od 8 do 12. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan.
1 Težko živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščine. Zato se prijavite čimprej v Korepetitorij na Mestnem trgu 17-1., kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. — Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—16.
1 Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih, ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v Korepetitorij. Dnevno pripravljamo^ dijake (-inje) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo pri-vatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij, Mestni trg 17-1., od 8—12 in od 14—16.
1 Razne nesreče. Anion Tlrovat, 32 letni delavec v Hrenovi ulici, je padel in si zlomili desnico. — Zasebnik Bogomil Samsa v Prisojni ulici si je spahnil desno koleno. — Stanko Češ-novar. 46 letni mizar, si je močno poškodoval prste leve roke. — Pavla Dcrnovškova. 40 letna kuharica si je pri padcu zlomila desnico. — Emil Zabukovec, 8 letni sin perice je na poti v šolo spodrsnil in si pri padcu zlomil levo Toko. — Josipa Gričar ja. 3S letnega mestnega delavca je na mestni pristavi pri Kodeljevem ugriznil konj v levo roko. — Maša Pavčičeva, j 10 letna hčerka tesarskega mojstra v Mostah, se je močno urezala v levo roko.
1 Uprizoritev nove izvirne slovenske oprre-te. V soboto bo krstna predstava J. O. Dobej-čeve operete v treh dejanjih: »Slepa miš«. Dejanje se dogaja v naših krajih na deželi in v podeželskem mestecu. Zgodba se plete okoli testamenta slovenskega Amerikancn in njegove dedinje, ki se mora prisilno poročiti z določenim ženinom. Značilnost dela je preprosta prisrčnost. Glavni motivi so pretežno valčki. Delo je melodiozno in prikupno. Dirigent in zborovodja je Simoniti, režiser in koreograf inž. Golovin.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Hrama: Četrtek, 13. novembra oh 16.30: Grndbenik Solnes Ited četrtek. — Petek, 20. novembra oh 15: Kralj na Belajnovl. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 21. novembra oh 16: Oče nns. . Izven. — Nedelja, 22. novembra ob 10.30: Snegučica. Mladinska igra. Izven. Zelo znižane ceno od 10 lir navzdol.
Opcrta: Četrtek, 10. nov. oh IG: Don Pasnuale. Hed A. — Petek, 20. novembra zaprto. (Generalka.) —
Sohota, 21. novembra ob 16: Slepa miš. Opereta. Krstna predstava. Ited preinierski. — Nedelja, 22. nov. ob 15: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
ROKODELSKI ODER. Proč od utrujajočega nemira inodernt-gu življenju nas vede »Roksi« v tiho zatišje z divjo vinsko trto ovito družinske hišico, v kateri bosta živem dva, ki sta se zediuilu v ljubezni, polni uepotvorjenega zdravja njunih prirodnih znu-čajev. Ta košček moderne idile bomo uživali prihodnjo nedeljo v komediji »Roksi«, ki nam jo hodo uprizorili igralci Rokodelskega odra oli pol 5. uri popoldne. — Opozarjamo, tla si preskrbite vstopnico v predprodaji* nn dan predstave od lil. do 12. ure iu dvo liri pred prlietkom v društveni pisarni. Petrarkovu 12. 1. nadst.
RADIO. Četrtek. 19. novembra. 7.30 Lahka glasita
—	8 Napoved čusa — poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert sopranitsko Pavle Lovšctove — 13 Napoved časa — poročila V Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operetno glasbo Izvaja orkester, votli dirigent Petrulia
—	14 Poročila v italijanščini — 14 15 Koncert radijskega orkestra, votli rtirigent D. M. šijancc, sodelujeta sopranistka Drava Sok in tenorist Andrej Jarc — Operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.10 Pet minul gospoda X — 17.15 Nove plošče Centra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19,45 Pesmi in ltapevi
—	20 Napoved časa — poročila v italijanščini — 20.45 Koncert ritmo-iimfonlčnega orkestra Cora — 21.15 Godba Kr. Finančne straže, vodi dirigent n'Elija — 21.50 Predavanje v slovenščini — 22 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno slnžho Imajo lekarne: tir. Kmet, Rleivvcisova cesta 43: mr. Trnkoezy, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Seleuburgova ul. 7.
Iz Brezovice pri Ljubljani
Žalostna usoda je zadela družino 1'ezdir iz Brezovice 27. Preteklo soboto se je nevarno ponesrečila pri sekanju dreves gospa Frančiška Pezdir, mati g. kaplana Franca Pezdirja. Po kratkem in mučnem trpljenju, ki ga je zelo potrpežljivo prenašala, tako da ji je dejal zdravnik, da je prava mučenica, se je preselila iz doline solz in gorja v večno in srečno domovino. Objokujejo jo skru-šeni mož in osem otrok, ker so z njo izgubili predobro mamo in skrbno gospodinjo. Vsem domačini izrekamo prisrčno sožalje. Zaupajte — mama vas ni zajiustila — šla je domov v nebesa in čaka na vas, da tudi vi srečni prispete v svoj večni dom, kjer boste ostali vedno združeni. Pogreb rajne bo v petek ob desetih dojioldiie.
S Spodnjega štajerskega
Umrl je v visoki starosti 81 let rudarski upravnik v pokoju inž. Filip Krasnik v Trbovljah. — Na mariborskem kolodvoru je zadela kap 53 letnega krojaškega mojstra Konrada Stražo iz Braslovč. — Na Teznu pri Muriboru je umrl sinček kovača Valter Zemljak.
Otroka svoje sestre rešil, pri tem se je pa snm ponesrečil. Na posestvu svoje sestre v l.e-skovcu, občina Črešnjevec, bivajoči Leojjolrl Bezge zasluži vso pohvalo. Na dvorišču sta se podili dve telici. ko se je domača triletna hčerka neopaženo približala. Ena telica je jiostala vsa divja in je hotela napasti otroka. Bezge, ki je to videl, je hitro skočil k otroku in ga rešil, pri tem pa je telica njega udarila s tako silo. da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvačke
Ustanovitev nove župnije v Zagrebu. Zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki se na vso moč trudi za duhovno obnovo vernikov svoje nad-škofije, predvsem pa vernikov Zagreba, je sklenil ustanoviti v Zagrebu novo župnijo. Nova župnija v Zagrebu se bo imenovala župnija Matere Božje Lurške in bo imela svoj sedež pri istoimenskem svetišču v Zvonimirovi ulici. Župnijo bodo slovesno ustanovili 6. decembra.
Delavsko naselje v Capragu. Po vzoru ostalih mest so tudi v Gapragu pričeli lani graditi delavsko naselje, ki bo dobilo ime po dr. Ev-genu Kvaterniku. Dosedaj so postavili že 54 hiš, v katere so se delavske družine vselile 15. t. m.
Uničena partizanska skupina v okolici Knl-nika. Hrvatsko časopisje jioroča. da je polkovnik Francetič s svojo skupino uničil večjo partizansko skujiino v okolici Kalnika.
Iz Srbije
Nova srbska vlada na d.du. Poročali smo že o zadnji preosnovi srbske vlade ter o govoru njenega ministrskega predsednika Nediča o smernicah preosnovane vlade. Nedič je, kakor znano, tedaj poudarjal, da je svojo novo vlado postavil na čisto izvenstrankarsko fiodlago. Napovedal je, da bo strankarsko opredeljevanje ljudstva vnaprej še odločnejše zatiral, kakor pa dosedaj. To svojo nalogo, poleg številnih drugih, namerava doseči z novimi sodelavci, ki doseda j strankarsko niso bili opredeljeni, nli pa so prekinili vse zveze z bivšimi strankami. Tako stn n. pr. iz prejšnje Nedičeve vlade izpadla olm Ljotičevca kot predstavnika edinega politič. gibanja v sedanji Srbiji, predvsem minister za narodno gospodarstvo Minajlo Oljčan. Na njegovo mesto je prišel državni tajnik v tem ministrstvu inž. Veselinovič, ki je tudi že prej vodil izvedbo načrtnega kmečkega gospodarstva v Srbiji. Novi notranji minister Tasa Dinič, višji generalštabni oficir v p. in bivši poslanec ima nalogo predvsem organizirati notranjo fronto zaradi ohranitve popolnega miru in redu. V prejšnji vladi je Tasa Dinič zavzemal položaj izrednega komisarja za ureditev uradniškega vprašanja v Srbiji. V tem svojstvu je očistil srbski uradniški kader vseh levičarsko usmerjenih uradnikov in nastavijencev. S to nalogo se bo bavii pn še naprej tudi kot notranji minister. Na glasu je kot odločen in borben mož.
Neka« za mlada srca
Rešil jih je
Ce bi bil Jonny Colt čutil potrebo, da bi bil imel 6voje vizitke, tedai bi bilo pod njegovim imenom napisano, da je pustolovec, iskalec zlata, vitez brez gradu in pxxlobno. Sam o sebi je najrajši dejal, da je raziskovalec in je bil res zmeraj spotoma v kako nepoznano pokrajino, ki je o njej menil, da je vredna njegovega obiska, ali da bo ondi našel kaj, kar mu bo omogočilo, da mu ne bo treba
večno taboriti v kakem nepoznanem pragozdu. Ker pa še ni bil dospel do take najdbe, je Jonny dobre volje jezdaril dalje skozi svetovno zgodovino in je bil v svojem uboštvu kar zadovoljen.
Po golem slučaju je bil prispel na cesto, ki ga je zanesla v južnoameriško republiko roparjev. Zaradi opoldanske vročine sc je moral malo ustaviti in k počitku ga je vabil tudi studenec ob poti, ki je bil obdan s 60čnato trato za njegovega konja.
Privezal je konja in se ji» vrgel v senco nizkega drevesa z go6tiin listjem Ležal je kake četrt ure, ko je zaslišal peketanje konjsikh kopit in glasno govorjenje. Prestrašil se je in z enim samim skokom svojih dolgih nog je bil že v krošnji drevesa.
Pokrajina je bila hribovita in na klancu ceste se je med drevesi pojavila četa jazdecev, in Jonny je že od daleč spoznal vojake, in sicer pet suličar-jev tedanjega predsednika, čigar telesna straža je
bila sestavljena iz najhujših barab v deželi. Ko so se približali, 6e je že uresničila bojazen skritega Jonnyja. Tudi vojake 6ta privabila senca in studenec kraj ceste. Razjahali 60 in se ulegli v senco tik pod ]jonnyjem.
Iz njihovega živahnega razgovora je kmalu posnel, kaj da hočejo v tej samotni, od prestolnice tako oddaljeni pokrajini. Pripadniki nasprotne stranke so 6e bili 6 6vojim delovanjem spet pojavili, in general Juan Pcrcia, notranji minister, je zasnoval načrt, da bi se jili enkrat za V6elej iz-nebil.
In tako je poslal malo četo in teh pet nepridipravov je imelo v žepu zaporno povelje za najod-ličnejše voditelje nasprotne stranke, pri čemer je četovodja režaje 6e pripovedoval, da je na papirju opazka »živega ali mrtvega« in da mu je senjor Juan med štirimi očmi še posebej pripomnil, da republika ne bi vedela kaj početi z živimi nasprotniki... Ti nepridipravi torej niso bili mnogo boljši od zahrbtnih morilcev in po njih obrazih 6i spoznal, da 60 znali voditelji dobro izbirati med izvržki re|iublike.
Medtem pa je Jonny Colt nepremično ždel v krošnji. Za politiko se ni menil in zato ga ni zanimalo drugega ko usoda teh mož, ki je za njih skrivnost zdajle tako neprostovoljno zvedel. Brez dvoma ni lepo takole končati, vendar so že vedeli, kaj da jx>čno, če so se v tej državi bavili 6 politiko. Naj pa zdaj pazijo, kako bodo glavo izvlekli
iz zanke, ki jih ogražal Mnogo bolj neprijetna mu je bila misel, da bi opazili njegovo pričujočnost, 6aj je bilo kazno, da jim ne bo všeč. In medtem ko je Jonny še razmišljal o tem, se je nesreča že zgodila. Niegov konj, ki mu je bilo že dolgčas med grmičjem, je začel na ves glas rezgetati. Vojaki so planili pokonci, in medtem ko sia dva treščila v grmovje, eo drugi pripravili puške za strel. Koj nato st« vojaka prignala konja, hkrati pa so začeli preiskovati vso okolico in preiskava 6e je končala, kot se je Jonnv bal, z odkritjem njegove osebe. Na surovo povelje četovodje je Jonny splezal z drevesa in je mirno zrl v oči svojih sovražnikov. ki so s pogledi kar treskali vanj. Ker ni mogel tajiti, da bi ne bil slišal njih pogovora, so vojaki, navzlic njegovemu zatrdilu, da se za te zadeve nič ne briga, kar na kratko opravili z njim. Privezali so ga na njegovega lastnega konja, in j>otem je vsa konjiča, z ujetnikom vred, odjahala dalje.
Tako ravnanje je Colta ujezilo. Bil je kot svobodni človek v dno duše užaljen in je neprestano preudarjal, kako bi se izvil. Slednjič si je dejal, da so ga zoper njegovo voljo prisilili, da je jiostal udeleženec tega spora, in da bo najbolje, če »e bo tudi on vmešal v to zadevo. — Preden so 6uličarji vrgli v ječo 6vojega jetnika v prvem kraju, ki so prišli vanj, 60 mu preiskali vse žepe in so hudo rentačili, ko so našli le malo drobiža in drugega nič. Jonny pa je bil vesel, da je imel bankovce skrite v podlogi obleke in v čevljih, in je mirno čakal, kaj še bo.
Že prvi dan je spoznal, da j? bil njegov jet-ničar praznoveren in bebast Indio, drugi dan je izvabil iz njega, da je tudi on pripadal ojioziciji in je le nerad opravljal to službo, tretji dan pa se je Jonny odločil za naskok.
Ko je ponoči razparal podlogo telovnika, da je dobil dolarske bankovce, te zjutraj namignil čuvaju, ko mu je ta prinesel koruznega kruha in umazan vrč vode. Pod obljubo molčečnosti mu je zaupal, da je on. Jonny Colt, mnogo boli mogočen mož, kot je videti. Da je prišel iz drugih držav le zato, da denarno podpre upor ojiozicije.
Indio ni nič kaj verjel tej pravljici, ker je bil zraven, ko so preiskovali Jonnyju žepe, pa niso našli skoraj nič denarja, lo mu je tudi povedal.
Tedaj je Jonny nekam zakrilil z roko in je imel nenadoma dolar v roki. Drugi bankovec je privlekel iz vrča z vodo, tretjega pa je potegnil indiu iz nosnice. Indio je bil ves osupel in prestrašen, a Jonnv je mimo drugega umel tudi take igre, da se je prerinil skozi življenje. Za tako plačilo pa je bil Indio pripravljen storiti vse za Jon-nyja, ki mu je velikodušno obljubil, da bo postal minister v novi republiki. Nato je šel ječar po njegovega konja, dal mu je nekaj slabega orožja in Jonny je brž odnesel pete.
Pa ni jezdil kar tjavendan. Jonny ni bil tak človek, ki bi se dal brez kazni ujeti in si vzeti iz žepa denar. Koj je dozorel v njem sklep, da mora vse dobiti nazaj in da mu mora biti vse bogato poplačano. In — ali se ne bo najbolje maščeval 6 s tem, da bo uničil načrte sovražnikov?
Zato je, ne da bi še pomišljal, odjezdil proti posestvu, kjer je vedel, da biv^ najodličnejši voditelj nasprotnikov, 6aj je upravičeno menil, da
Oskrbnik mu je dejal, da ima don Esteban obisk in ga ne sme nihče motiti. Prav nič se ni dal pregovoriti, češ da mu grozi velika nevarnost, in se je le zasmejal ob misli, da gospodar ne bi bil varen v svoji lastni hiši! Sele po dolgem prigovarjanju je bil pripravljen, da bo tujca javil go-sjXKlarju, vendar s pogojem, da odloži orožje, češ da je to tudi oni gospod storil. Kazalo je. da je bil don Esteban jako previden mož. Jonnv Colt je vse to sprejel in je le priganial, da se mudi. Cim ga je oskrbnik javil, ga je sledil m kar planil v sobo.
Četovodja — saj to je bil tisti obisk — ga je na prvi pogled spoznal in koj vedel, kaj to pomeni. Don F.steban ie osuplo gledal, kako se četovodja ritenski jiomika proti oknu in kako je novi prišlec rinil za njim.
»Gospoda«, je vzkliknil ves osupel. A Jonny Colt ga ni niti pogledal, ampak je le grozeče motril svojega nasprotnika. »Midva sva oba brez orožja,« je zabrundal, »jato je najboljša prilika, da se pomeniva Sem, ničvredtiež!«
A četovodja se je zmeraj bolj umikal. Levico je držal kvišku, desnico na na hrbtu. Pravkar je hotel Jonnv planiti nanj, ko se je pri oknu prikazala glava stiličarja, ki je pomeril 6 puško v sobo.
Istočasno pa je četovodja že imel samokre* v roki in ni bil več neoborožen.
»Vojaki,« je zamrinral Jonny pobilo. »lako |e,< ie porogljivo pntrdil četovodja. »Vidite da sem spet jaz listi, ki sem nad vami! Ne vem. zakai da vas ie tisti c*cl izpustil, a bo žc prejel svoje plačilo. Sicer bi bil vso zadevo izvedel brez hrupa, a zdai bo šlo pač tudi tako. Zahvalite se svoji radovednosti, če boste z donom Lsteba-nom vred šli k vragu!«
Tedajci so zaškripala vraia. Na pragu se jc pojavila deklica, ki je prestrašenih oči motrila nepremično skupino.	,
Le za hip se je četovodja okrenil, a to je bilo za tirnega Jonnv|a zadosti Kot bi trenil, je dvignil sto! in ga zagnal v četovodjo, ki je omahnil na tla. V hipu zmage je moral spoznati, da je premagan. Jonnv je preskočil mizo. V lej zmedi je suh; čar ustrelil, a krogla ie strčala nekam v sieno. Koj nato ga ie Jonnv zgrabil za vrat in ga izvlekel \ sobo. Zunaj je odmevalo peketanje konj vojakov, ki so zbežali.
Cez več dni nato je odšel tudi Jonnv s | stva. Don Fsteban se mu je za rešitev življenja iz dna srca zahvalil in mu hkrati izročil velik dar \ denarju.
Bukefal in druge slavne živali
Bukefal je bil najljubš1 kenj Aleksandra Velikega. Ime pomeni: »z bikovo glavo«, lo je čudno, in res 6o dolgo razglabljali o tem, kaj na| bi vendar pomenilo to ime. Nekateri mt-nijO da je imel konj tako široko glavo in je bil nemara videli ko
bodo razbojniki njega najprej napadli. Skrbelo ga je le lo, da ne bi prišel prepozno. Zato je počival le toliko, kolikor se je moral ustaviti zaradi povpraševanja po jjosestniku.
Pri tem ni zvedel le tega, da je na pravi poti, ampak tudi to, da se je od ure do ure bolj bližal vojakom, saj 6e jim ni prav nič mudilo. Četrti dan divje ježe je krog jioldne prijahal na jiosestvo. Ker je zagledal na dvorišču nekaj vojakov, ki so kockali, je zdrevil kar mimo njih in j-e zares nepoznan prišel v hišo. A tu je naletel na nepričakovano tež-kočo.
»Je žs dobre«
Neki kmet je imel kravo in kozo. Toda začelo mu je primanjkovati krme in nekega tlne je rekel svoji ženi: »Kravo bomo prodali; danes jo odženem no sejem.« Torej je vzel kravo in odšel z njo. Toda, ko je gnal kravo proti mestu, so ga videli trije dijaki in zmenili so se, da mu bodo eno zagodli.
Ko je bil kmet približno na pol pota, mu je prišel eden tičev nasproti in rekel: »Oče, kam pa greste s kozo?«
»Oh,« je rekel oni, »kaj nisi pri pameti; moja koza je vendar doma; kravo ženem.«
»O,« je rekel študent, »potem ste se pa menda zmotili in vzeli le kozo.«
Odšel je; na prihodnjem ovinku pa je prišel spet eden od njih in rekel: »Oče, kuni pa kam s kozo?«
»Oh,« je oni spet rekel, »kaj nisi pri pameti? Saj sem že srečal enega dijaka in tisti je tudi govoril tako; ampak to tli koza, to je krava!«
»Ljubi mož,« je rekel ta, »potem ste se pn zmotili in odgnali kozo! Kadur boste drugič hoteli prodajati kravo, pa bolje poglejte!«
Ko jc bil kmet že jiruv blizu mesta, sta se srečalo s tretjim dijakom.
»No,« je rekel ta, »kam pa greste s kozo?«
»Kaj takega!« je rekel kmet, »dva dijaka sta me žc srečala in sta tudi tako govorila: ampak to je vendar moja krava, kvečjemu če bi se bil zmotil in odgnal namesto krave kozo?«
»Oh,« je rekel dijak, »saj to vendar vidite, oče! Krava pa najbrž stoji doma v hlevu; kaj l>a tole kozo, bi prodali?«
»Ah, no,« je rekel kmet. »če sem se že zmotil pa vzel kozo, jo bom pa pač moral prodati. Kaj pa daš zatijo?«
»Pet tolarjev vam dam.« je rekel la. To je bilo kmetu čisto jirav in kupčija je bila v redu in sklenjena. Dijak je dal kmetu pet to-
larjev, vzel kravo in z njo odšel.
Kmet jc šel domov in rekel svoji ženi: »No, pa sem prodal to presneto kozo.«
»Oli.< je rekla žena, »koza stoji vendar v hlevu, saj si vzel s seboj kravo!«
»No,« je rekel on, »kaj nisi pri zdravi pameti? Trikrat sem na jioti srečal (lijake iu vsi so me spraševali, kam da grem s kozo.«
Žena pa ga je odvedla v hlev h kozi in sedaj je rekel: »Ne more biti nič drugega, kot da so bili vsi trije domenjeni in so me vsi skupaj imeli za norca. »No, kar pripravijo naj se, to jim bom pokazal — zasolil jim bom še večjo šalo, kot so jo oni meni.«
Zdaj jc kmet napravil svoj načrt in neki dobri prijatelj mu je moral na njegovo posestvo posoditi sto petdeset tolarjev. Nato se je pokrii z okroglim klobukom in odšel v mesto. Tam je stopil v go-tilno, kamor je zahajalo največ dijakov, in dal gostilničarju petdeset tolarjev. Nato jc šel v drugo gostilno, dal tamkajšnjemu gostilničarju tudi petdeset tolarjev, in končno je šel še v tretjo gostilno ter naredil tam ravno tako. Zato pa se je z gostilničarji zmenil, da naj mu nanosi jo na mizo. kolikor bo lc zahteval, in da naj odgovore: »Je že dobro,« če bo vprašal po računu.
Naslednjega dne se je kmet usedel v prvo gostilno in si dni prinesti jedi in pijače, da se je miza kar šibila. Kmalu so prišli noter tudi oni trije dijaki, ki so stanovali v kolegiju nasproti te gostilne. Ker pa je bil kmet v nedeljski obleki in klobuku, ga niso spoznali. Možak jih je povabil k svoji mizi, naročal tega in one, ga in gostilničar je neprestano nosil na mizo. Končno je kmet vprašal, koliko je dolžan, pri tem pa je malo prijel za svoj klobuček. Tedaj jc gostilničar rekel: »Je že dobro.« Oni trije so se spogledali, kmet pa je vstal, ko da je čisto v redu. tla mu je gostilničar tako odgovoril, in šel po svojih opravkih.
Naslednje jutro je bilo sprt mogoče videti kmeta, kako je, komaj da se je zdanilo, šel
Aleksander Veliki na Bukelalu.
(Slika je posnela po slavnem neapolijskem mozaiku »Aleksandrova bitka«. Črtkani deli kažejo poškodovane dele mozaika.)
kak bik. Drugi mislijo, da je bil bržkone tako močan ko bik, ki se upira in napada zmeraj z glavo. Vendar 6e dozdeva, da sta te dve razlagi napačni. Tretja razlaga namreč pravi, da je ime. konj vzga-no znamenje bikove glave na čelu. In po tem znamenju je dobil konj ime.
Tega slavnega konja Bukefala ni mogel nihče drug zajahati kot kralj, ker je slehernega jezdeca vrgel 6 sebe. O tem konju krožijo razne pripovedke, tako tudi ta, da je bil konj v neki bitki res
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Babica in Metka
Babica pripoveduje, da je stara, stara, toliko jc preživela, da je smrt ne mara.
Punčka mala, ljuba Metka verno jo posluša, babici mladostna leta povrniti skuša.
Sive ji lase razpleta, jih z glavnikom češe, v kodre ljubke jili navija in krog nje zapleše.
In globoke gube z lica. s čim naj jih izmije? V ljubezni se otroški k babici privije.
Tisoč vročih ji poljubčl. je na čelo dala: , lice se je razvedrilo — guba je ostala.
(L. Seškova.)
v ranah, in je kri kar curljala iz njega, a da se ni prej ustavil, dokler ni kralja ponectl na varno in se je nato konj mriev zgrudil na tia.
Komu še ni znana slavna zgodba o rveetem psu Argosu? Dvajset let je bil Odisej, knez z Itake, odsoten od doma, in ko se ie vtnil, ga ni nihče spoznal. Le stari, skoraj oslepeli pes, ki je nekoč živel lepo življenje in je bi> zdaj prodan in je ležal na smetišču, je svojega gos|XKlarja koj spoznal. Burno je planil k njemu in nato pri njegovih nogah poginil. — Na prelazu Sv. Bernarda v Alpah |e samostan kjer imajo j*e bcrnardince. ki rešujejo ponesrečence v lit-iih gorovjih. Najbolj slaven je bil bernardinski pes Bari, ki je bil -100 ljudem rešil življenje.
Obleke, ki naj izgubijo barvo
Pri Tunerijjih, ki so staro barbarsko pleme velja le tisti kot bogatni. ki ima čim več oblek na sebi. Zatorej se oblečejo ljudje, ki hočejo kaj veljati, v čim več oblek, pa če je še taka vročina. A moda pri Tunerigih ima še ta predpis, di morajo biti ohleke modre in da naj se ta modra barva pozna na koži Zatorej ni TunerijJ nikoli bolj zadovoljen ko takrat, ko ima vso modro koio Seveda se skrbno varuje vode, da mu nc bi vzela modre barve s kože.
Neki igralec, ki ni bil slaven in ca občin stvo ni nič kaj upoštevalo, ie po neki predstavi posmehljivo dejal velikemu igralcu Ludo viku Devrientu:
»Danes vam pa galerija ni prav nič plo skala.«
»Prava reč. ie odvrnil Devricnt. »saj sem jaz vendar igralec prve vrste!«
Po 16 letih
V Riškcm zalivu je bojno ladjo bivše Rusije. »Slavo«, v prejšnji svetovni vojni potopila nemška podmornica. Cez več let nato se je estonska vlada trudila, da bi to ladjo dvignila iz morja. Ko so rekoč potapljači hodili po potopljeni »Slavi«, so videli topove še na istem mestu, kakor so jih biti takrat v bitki uporabljali. Nekoč pa se je potapljačem zazdelo, da je iz ladje počil strel. Začu-
tili so nad glavami silni pritisk vode. In res se jc po 16 letih sprožil izstrelek iz topa! Brez dvon..i so 6e bili v topovski cevi razvili plini, ki so se zdaj vneli, zaradi tresenja ladje, ki so jo skušali dvigniti. K 6reči je bila tojiovska cev nagnjena navzdol, ker so bili takrat streljali v podmornice, in 6e je izstrelek zaril v morsko dno.
nedeljsko oblečen skozi vas proti mestu. Danes je šel v drugo gostilno, in ko je šlo proti poldnevu, si je zopet pustil prinesti vsega najlepšega in najboljšega. Ni trajalo dolgo, pa so trije dijaki prišli zopet; kmet jili je zopet povabil, da jedo in pijejo z njim in jih je pogostil še mnogo lepše kakor prvi dan v gostilni nasproti kolegija. Ko ie prišel čas plačila, je zopet prijel za svoj klobuček in vprašal po ručunu. Gostilničar je zopet dejal: »Že dobro,« in kmet je vstal in odšel.
Ta stvar je dala dijakom mnogo misliti in pogovarjali so se: »Ta klobuček, ki ga nosi kmet, mora biti tak, ki izpolni človekove želje, kajti brž ko ga zasuče, je njegov račun plačan. Gledati moramo, da mu ga odkupimo. Kajti, če bomo mora li plačati vse leto vse, kur bomo zajedli in zapili, še zdavnaj ne bomo imeli dovolj denarja; sedaj pa imamo še večino denarja, ki smo ga dobili od doma, in bi že mogli plačati tale klobuk.«
Kmet pa je bil naslednjega tlne zopet na vse zgodaj zunaj in na poti proti mestu. Šel je v tretjo gostilno in tudi tu se je ojioldne srečal z dijaki. Jedačo in pijača v drugi gostilni ni bila še nič v primeri s tem, kar je kmet dal prinesti na mizo danes. Ko so pa vse pojedli in popili, jc zopet vprašal: »Koliko sem dolžan?« in pri tem zasukal malo svoj klobuk. Tedaj je gostilničar rekel: »Jc že dobro.«
Zdaj so dijaki vprašali, uli bi mogli kupiti ta klobuk. Kmet pa je odgovoril: »Ne, ne, kje neki. Ta klobuk mi jc veliko ljubši kot ne vem koliko denarja. Jaz lahko v gostilni še toliko pojem in popijem, pa samo primem za tale svoj klobuček, in račun je poravnan. To je pa nekaj vredno, ne? Saj ste sami videli in poslušali, kaj vse zna in more ta klobuk poplačati: srnino
\a,j vse zna in more ta kioimik poni stegno, gosjo pečenko, ribe in rake in vse, kar jc lo v gostilni v zalogi!«
Po tem govorjenju pa so si dijaki zaželeli še mnogo bol j tu čudoviti klobuček in kar takoj so mu ponudili zanj pet sto tolarjev.
»Oh. kako naj pa prodam klobuk za borih pet sto tolarjev, kaj ste na glavo padli?« je odvrnil kmet. Končno so mu dijaki ponudil; osem slo tolarjev. Ko je kmet slišal to ponudbo, je odgovoril: »No. pa naj bo, ker ste ravno vi. Dal jim je svoj klobuk in vtaknil v žep osem sto tolarjev.
Ko je prišel domov, je rekel svoji ženi »Študentje so mi najprej odkupili kravo ko kozo, in sedaj so mi odvzeli še moj stari klo buček za osem sto tolarjev.«
Kmet je bil s temi kupčijami, ki jih jr napravil v zadnjih osmih dneh, kar zadovoljen Toda (lijaki?
Vzeli so klobuček in odšli v gostilno, kjer so prvikrat srečali kmeta. Naročili so gostilničarju, naj jim prinese jesti in piti, in vsi trije so se potem imeli prav zelo dobro. Najstnici-je nataknil klobuk in ko so vse pojedli in popili, jc prav predrzno vprašal: »Gospod gostilničar. koliko smo jia dolžni?« Tedaj je princi gostilničar s kredo in je računal in računal, da je bilo veselje, in vse so morali plačati.
Naslednjega dne je nataknil klobuk drugi dijak, kajti menili so, da najstarejši ni zna! s klobučkom prav ravnati in ga ni prav zasukal. Tako po odšli v drugo gostilno. Toda ko jo drugi dijak potom vprašal: »Gospod gostil ničar. koliko smo dolžni?« je ta spet kar prišel s kredo in jim naredil masten račun.
Najmlajši dijak po je kar naprej trdovratno trdil, da ona dva samo ne znata prav vrteli klobuka. Naslednjega dne se je torej pokril s klobučkom on in šli so v tretjo gostilno. Ko so se najedli in napili, je začel klobuk na glavi vrteti in sukati, da go je skoraj raztrgal na drobne kosce, in pri tem je vprašal, koliko so dolžni. Toda razočaranje kljub tennt ni izostalo. Gostilničar jim je nnrctlil dolg in obilen račun in niti vinarja jim ni popustil.
Tako se je povest končala, dijaki pa vseeno še vedno upajo, da bodo nekoč dobili klobuk, ki bo plačeval njihove gostilniške račun«.
A. Fogazzaroi	41
Palača ob jezeru
»Očka!« jo smeje so vzkliknila Edita.
»Kaj pa je?« Steinegge ni razumel.
»Klobuk vendar!«
»Ob, saj res!...<
Ubogi starec si ga je zopet del na glavo prav v trenutku, ko je grof pozdravil lidilo in ji prihajal nasproti z najbolj ljubeznivim nasmehom, kar jih je kdaj osvetlilo njegov strogi obraz.
IV.
Minil je teden dni, odkar so gostje prispeli v Palačo. Grofica Foska je trdila, da je bila prva dva dni zelo nezadovoljna zaradi pustega bra-trančevega vedenja in zaradi tistih gora. Če bi v nadomestilo ne imela Marine, bi bila brez dvoma nemudoma odpotovala. Trdila jc, da na tem svetu človek ne sme nad nobeno stvarjo obupati, razen nad tem, da bi bil grof Cezar enkrat počesan. Zagotavljala je, da se zdaj počuti tukaj kakor v nebesih. Privadili so se drug drugemu in življenje je postalo kar prijetno. Zdaj ni bsila več v zadregi. Ves dan se je slišai njen glas, ko jo hvalila Marino ali se dobrikala sinu ali godrnjala nad grofom ali Steineggejem ali se kregala nad služinčadjo ali pa govorila sama s seboj. V tem ni bila niti malo podobna beneški dami, ki je visela na zidu v jedilnici, čeprav je trdila, '
da je to njena slika. Brez dvoma jo je nekdo
slikal pred tridesetimi leti, ne da bi vedela, ko je bila ob neki prireditvi oblečena kot dožinja iz petnajstega stoletja. Nepo pa ,ie razlagal grofu na dolgo in široko o političnem gospodarstvu in mu pripovedoval o anekdotah iz prestolnega mesta. /, Marino se je pogovarjal o modi in o vseh gro-fičicah in markizali, ki jih je spoznal v Benetkah in Turlnu. Hotel se ie pokazati duhovitega, ji skrival knjige, ji zamenjal rokavice in zibal čoln, ko sla bila na jezeru. Nenavadno pozornost je posvečal svoji zunanjosti iu je hotel sestrično očarati s svojimi oblekami iz najfinejšega blaga, prikrojenimi |io najnovejši modi.
Steinegge, ki je kar žarel od sreče, je bil stalni grofičin spremljevalec. Grofica Foska je bila napram njemu zelo prijazna. »Žlica se sprehaja s skodelo,« je dejala smeje se, kadar ji je ponudil roko. da bj jo spremljal. Bila je z njim zelo domača in mu je včasih pripovedovala take zgodbice, da jo bil Steinegge kakor na trnih, če jo bila v bližini tudi Edita.
Zdelo se je, da se je Steinegge sprijaznil celo z Marino; morda zato, ker se je nameraval v kratkem preseliti s hčerko v Milan. Tudi Marina je bila tega vesela. Včasih jo povabila Edi-to, da sla skupaj odšli na vrt, vendar pa se je zdelo, da Edita te naklonjenosti ni bila bogve kako vesela in se je je branila. Vedla se je napram Marini hladno, kolikor je to smela koi gost. Ne dalo bj se trditi, da je bila hladna po naravi.
I Z grofico Fosko je bila zelo ljubezniva kakor tudi z grofom Cezarjem, čeprav je z vsakim ol>-čevala drugo. Grof Cezar je bil z njo nenavadno ljubezniv in ni hotel niti slišati o tem, da bi z očetom takoj odpotovala. Bil je z njo mnogo bolj zaupljiv kokor z njenim očetom. Govoril ji je o svojem samotarskem življenju z neko grenkobo, ki zakriva globoke lK>Ii in ji dejal, da njegovo zdravje ni nič več Iako trdno, kakor je bilo še pred nedavnim, š sorodnikoma, ki sla bila z njim, pravo nasprotje, je bil neverjetno potrpežljiv. Z Marino ni govoril nikdar. Nikdar se nista niti pogledala.
Marinino razj>oloženje pa je bilo spremenljivo kakor aprilsko vreme. Po cele ure je bila zamišljena in molčeča, nato pa je nenadoma postala skoraj razposajena. Včasih se jo šalila z bratrancem in se spogledovala, tako da mu je zmešala glavo, potem pa ga ni pogledala več in mu niti ni hotela odgovarjati. Še nikdar ni bila tako lepa in zapeljiva. Pod hogalim vencem las, ki ji je pokrival čelo, kakor da bi bolel skrivati njene misli, so se velike oči iskrile bolj pogostokrat kot kdaj koli prej. Vsa njena postava je bila zapeljiva in obenem skrivnostna. Nihče ni slutil, kaj skriva v sebi.
Vsak dan so se vrstili izleti po jezeru. Navadno je pobuda za te izlete prišla od grofice Foske, čeprav se jih potem ni udeleževala. Izjavljala je, da ji zadošča potovanje jm> hiši. Nemalokrat je zašla v kak hodnik in se ni več znašla. Klicala jo tedaj Kati ali Momola. Kati je že po-
znala vse luknje, kakor kaka stara podgana; Mo-
molo pa se zlepa ni mogel znajti. Nemalokrat so je zgodilo, da se je ob grofičinem klicu oglasil s tožečim glasom kje iz podzemlja. »Že grem, blagorodje, samo ne vem, kod naj pridem do vas.« %
Steinegge je bil s hčerko v tem času dvakrat v župnišču in tudi don tnocencij je prišel na obisk v Palačo. Doktorja pa ni bilo več na spregled.
Posebno vesela je bila družba, ki se je zbirala h kosilu in večerji v podzemlju. Zasmeh, šale, neslane opazke, zlobno šepetanje, smeh, kriki, godrnjanje tistih, ki so jih drugi motili pri jedi, vse to se je križalo in mešalo pod nizkimi oboki. Cilas zvonca je pretrgal v hipu to zabavo. Kmalu pa se jo znova začela, še hujša kot prej. Ivanka se jo zaman jezila. Središče le zabavo je bil navadno Momolo, kj ni znal reči drugega kot: »No, prenehajte že!«'čedna družna si ga je pošteno privoščila, nato se je začela norčevati iz beneškega narečja in so nato lotila Benetk. Tedaj pa se je oglasila Kati in vsi skupaj ji niso več mogli biti kos. Prav kmalu je vso obvladala, nato si je izbrala enega izmed njih kot žrtev, se začela iz njega norčevati in šaliti, tako da so se mu vsi ostali smejali. Ko je svojo žrtev čisto zmešala, je z naveličanim obrazom utihnila.
»Bolj se zabavamo kakor gospoda,« je včasih izjavila Fani.
Pisalni st:'oj, gronufon
ln plošče, dobro ohranjene alt pa v neuporabnem stanju, kupuje •■■ plača najvišje dnevne cene: »EVEREST«, Pre5ernova ulica 14.	k
Kupim motne čevlje
za 12 letnesa fanta, stev. 38—39. Ponudbo z navedbo ccne upravi »Slovenca pod »Dobro ohranjeni« St. 6117.
Sauerievo
Italijansko - nemško slovnico, zadnjo Izdajo, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6294.	(k
Za rumeno korenje
prevzamo vagonska ln manjša naroČila Gospodarska zveza, LJubljana,
g Službe |
Dobe:
Dekle od 25 do 40 let
sprejmemo v pomoč ko-spodinjl. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6389.
Kuharico
samostojno, iSčemo za takoj k majhni družini. — Naslov v upravi »Slov.« ood St. 6360.
Mehanike, ključavničarje in kleparje
sprejmemo takoj. Merkur, Puharjeva 6.
Prodamo
Tulipane in
krokuze originalne h o I a n s k e smo dobili
Divji zajec!
Sadjarji I ftkode na sadnem drevju vas obvaruje Inženir Prezljevo LEPU-SlN-mazllo. — LJubljana, Wo!fova ul. »,
Kuhinjsko pohištvo
dobro ohranjeno, prodam za 800 Ur. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 6390.
štedilnike in peči
nov sistem »MERKUR«, GOVi prihranka na kurivu, razno velikosti dobavlja Merkur, — Tuharjeva 6.
1 jBtontt |
Dve kozi, mlekarici
prodam. Vel. Čolnarska 13.
smsmog,
dicitura italiana najboljše odvajalno sredstvo
UOSPODJh POZOK. Klobučarna „PAJK" •itrokov. očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Paik. Sv. Petra c.38
SGARAVATTI SEMENU S. A., PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd.
Chledere offerte. — Zahtevajte ponudbe.
mm
Sporočamo žalostno vest, da jc umrl

ELACIM
indusfirialec in častni konzul kraljevine Romunije
Pogreb pokojnika bo v četrtek, 19. novembra t. L, ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 17. novembra 1942.
in ostalo sorodstvo
mramnaonn
Za Ljudska tiskarno v Ljubljani: Jože KramariŽ
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčič