KA.TOLISK CERKVEN LJST. .,I>aniea-' izhaja vsak petek na celi poli. in velja po posti za eeio leto 4 «Id. tiO kr, za pol leta 2 gl. 40 kr.. za cetert leta 1 gi .'X) kr. V tiikarmoi sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, i»ide ..lUnica' dan poprej. Teíaj Xmil. V Ljubljani, 13. rožnika 1884. List 24. Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) 17. Kdaj naj se začne poboljšanje in pokora? Do zdaj smo premišljevali in spoznali, kako potrebna nam je resnična pokora in tudi, v čim da je pravo spreobernjenje in spokorjenje, kje naj se začne in kako naj se izpelje. — Zdaj pa nastane imenitno vprašanje, kdaj naj začnemo s pokoro, s spreobernjenjem in poboljšanjem ? Na to vprašanje je edini odgovor le ta: da se pokora in spreobernjenje, poboljšanje mora precej, hitro, nemudoma, brez odloga, brez obotavljanja, brez izgovora, zdaj, danas, to uro pričeti. K temu nas priganja povelje Božje, ki po psal-mistu govori: Danas, ko zaslišite glas Božji, nikar sere ne zakerknite! (Ps. 94, 8.) Tudi lastna pamet nam po vesti govori, da moramo priložnost takrat porabiti, kadar se nam ponuja. Boga'moramo takrat iskati, kadar se najti da; takrat njegov glas poslušati, kadar nas kliče; takrat njegovo roko prijeti, kadar nam jo moli in ponuja. Nemudno pokorjenje in poboljšanje je a) naj bolj gotovo. — Kakšna nespamet in prederznost se kaže v tem, če kdo pravi, da se hoče resnično poboljšati in spokoriti, pa le zdaj še ne, ampak pozneje, pri drugi priložnosti, morebiti še le na stare leta, na smertni postelji! — Kdo pa vender ti je zagotovilo dal, da pride še druga vgodna prilika? kdo ti je povedal, da bodeš starost doživel, in od kod veš, da bodeš na smertni postelji priložnost imel? Sv. Avguštin pravi: Bog, ki ti je odpuščanje obljubil, ti jutrajšnega dne ni obljubil! Nemudno pokorjenje in poboljšanje je b) tudi naj ložje. Če je pokorjenje sploh nadležno in težavno, če je že danas hudo in neprijetno, — ali bo mar jutri ložej? Ali mar telesne rane ne zdraviš in ne obežeš precej, ali mar zdravilo odkladaš in praviš: Saj se ne mudi — bom pa jutri ali drugi dan obezal? Ali ne veš, da se rana lahko prisadi, da jutri, da drugi, tretji «lan ne bo več mogoče, da ne bo več pomagalo? Nemudno spreobernjenje in pokorjenje je pa tudi c) pred Bogom naj zaslužniše in naj prijetniše. — Ce Boga na pervi klic poslušam, mu s tem čast, zaupanje in pokorščino skažem; nasproti pa se mu prehudo zamerim, če se za njegovo svarjenje, opominjevanje in klicanje ne zmenim, če njegovo navdihovanje v nemar puščam! S takim ravnanjem se njegove milosti nevrednega skažein iu prav nič se ne bom mogel pritožiti, če potem z mano naredi, kakor je v bukvah pregovorov takim zažugal: Ker sera vas klical, pa ste se branili; ker sem stegoval svojo roko, pa ga ni bilo. da bi se ozerl; ker ste ves moj svet zaničevali, in moje svarjenje zanemarjali: se bora tudi jest k vaši pogubi smejal in posmehoval, kadar vas zadene, česar se bojite. (Preg. 1. 24—2(U Le sami nase pomislimo. Ce komu kaj dobrega ponujamo, pa ne mara. in se iz nas norčuje, kako nam to hudo de; in če morebiti drugikrat kaj tacega prosi, ali si sme svest biti, da bo še dobil? Pomislimo mnogo takih zgledov iz svetega pisma in življenja svetnikov, iz kterih vidimo, kako je Bogu ljubo Demuduo spreobernjenje in poboljšanje; nasproti pa, da se takim ustavlja, ki so ga pred zaničevali. Bog je milostno sprejel sv. Petra, ki se je na pervi pogled poboljšal in skesal; sv. Pavla, ki je na pervi klic Božji se vdal in govoril: Gospod! kaj hočeš, da naj storim! Bog je sprejel sv. Marijo Egipčansko, sv. Pelagijo, sv. Marjeto Kortonko, ki so se na pervi klic spreobernile; zavergel pa je kralja Savla, dasiravno je pozneje svojo nepokoršino hotel popraviti; zavergel kralja Antijoha, dasiravno je na smertni postelji obetal poboljšanje. — Prav lepo govori pobožen pisavec od Cahejevega spreo-bernjenja. Pravi namreč, kako prav je storil Cahej, da je koj šel doli s smokovega drevesa in da je Jezusa v hišo sprejel in svoje krivice precej popravil. Ko bi bil takrat zamudil, zamujeno bi bilo morebiti za vselej; ker Jezus je takrat zadnjikrat šel memo. Tako je tudi Jezus s svojo gnado zadnjikrat šel memo za marsikte-rega ob času sv. misijona, ob času sv. leta. Ker je pa ta zveličanski čas zamudil, mu ni bilo druge gnade več na ponudbo — smert ga je nepripravljenega pobrala. Toraj je res, da precej danas, ko zaslišimo glas Božji po vesti, po pridigi itd., moramo začeti s spreobernjenjem , s poboljšanjem, s pokorjenjem; pozneje namreč to ni več gotovo, ni več tako lahko, in tudi morebiti izteče čas usmiljenja. Molitev. O Bog! prosim, dodeli mi moč, da tvoj klic poslušam, — precej se hočem k Tebi spreoberniti! z milostnim vabljenjem mi pošlji tudi svojo močno milost in več se ne bom obotavljal s pokoro! O ljubi nebeški Oče. stegni svojo milostno roko proti meni, in Hvaležno jo hočem brez odloga zgrabiti in po poti pokore hoditi! Nič več ne bom odkladal poboljšanja in pokore, ampak 8 sv. Davidom in sv. Avguštinom rečem: Danas, o Gospod, danas bom začel ; le pomagaj mi 8 svojo mogočno gnado! O ss. spokorniki in spokornice: Sv. Peter, sv. Pavel, sv. Avguštin; sv. Marjeta Kortonska, prosite za me! Amen. Alfons Ratisbon. (Dalje.) Sijonski red in njegov namen; njegov začetek v Jeruzalemu ; snetik „ Ekce-Homo-homer" se pridobi po velikih zadregah ; znamenitosti in imenitnost tega prostora; cerkev, ki se ima zidati; naprava vesoljno-katoliška.) Zastran Sijonskih hčer se mi še zató tehtno zdi uektere besede nadalje spregovoriti, ker ta red se ima razširjati tudi med Slovani na Jutrovem in želeti je, da bi se »časoma tudi slovanske hčere vdeleževale višji odreje svojih sonarodnic. Kogar koli namreč niso še masonske vraže in presoje oblizale, ne more tajiti, da naj boljše iu naj hitreje se pospešuje ženska odreja po umnih redovnicah. Ravno pri južnih Slovanih pa z obliko ni kar nič odlašati, temuč ako se ima rod povzdigniti. je treba kar z naglimi koraki dalje stopati, da bi se kaj prihitelo, kar je zamujenega. Na Francoskem je bil red sijonskih sester poterjen s cesarskim določilom 25. rožn. 1. 1856. Sveta delavnost in molitvenost je njih poklic. One čversto odrejajo mlade deklice višjih stanov, in ravno tako otroke ubozih. To je prav, ako se ima ves in celi narod izobraziti in tudi nizkim stanovom prilika nakloniti, da se morejo povzdigniti s svojimi zmožnostmi. Novinstvo za ta red terpi dve leti in potlej se perve leta le samo letne obljube delajo. Lahko se pride v ta red, kakor v druge ženske redove. (Kdor bi želel kaj bolj natanko njegovo vrav-navo zvediti. utegne pisati: A Madaine la Superieure Generale des Religieuses de N. D. de Sion. Rue Notre-Dame. des Champs. Nr. til a Pariš.) Po nasvetovanji kardinala Fransoni-a. prefekta v rimski propagandi, je bil 1. 1851 tudi moški red, unemu primeren, vstauovljen, in redovniki imajo biti očetje in pastirji redovnic ter keršausko življenje razširjati z odrejo, vodbo in pridi-gaujem itd. Oba imata poseben ozir na odrejo in spreo-bračanje judovskih, pa tudi mohamedanskih. razkolniških in drugih otrok. V ta red je stopil Alfons Ratisbon s posebnim ua-gouem. da bi ga on tudi v Jeruzalemu vstaiiovjl. L. 1855 je torej v Jeruzalem romal z družbo, ki jo je vodil č. g. Crombé. iu imel je namen ondi ostati in delati. S pomočjo patrijarha je iskai kacega pripravnega poslopja za svoj poklic: pa dolgo časa se nič ni dalo najti, in to je Alfonsu delalo velike britkosti. Reče mu torej nekega dne patrijarh: „Že vidim, da ljubi Bog hoče Vašo poterpežljivont poskusiti; le nikar ne omahujte; se bo že našlo kaj za Vas. Za ta čas pa imam za Vas majhno delo. V bližnji vasi želi več razkolniško-greških družin verniti se k edinosti katoliške cerkve. Pojdite tedaj tje in podučujte jih.*4 Ratisbon gre iu nalogo dobro spolni. Ko se pa v Jeruzalem vrača, ga zadene druga huda poskušuja. Padel je namreč s kouja in si roko zlomil. Da se pa poterdi, da tudi britkosti ni brez sladkosti, Ratisbon ravno v svoji bolezui od uekoga zvé. da se poslopje v najem daje, ktero bi bilo za njegov namen pripravno. Toda najemuina je zuašala 1000 fr. na leto, in za pet let je bilo treba naprej plačati; pa Alfons je brez denara- Po muogoterih zaderžkih in zavirah je po- slednjič vse dosegel in že 1. 1856 pridejo perve Sijonake hčere iz Pariza v Jeruzalem, kterih vodbo je prevzel Alfons Ratisbon. Spreobernjena hči izraelska iz Kolina je bila perva prednica. Vstav je hitro dobil veliko veljavo in kmalo mu je zmanjkalo prostora za otroke, ki so jih izročevali v odrejo. Torej je najel še drugo, veliko poslopje pri sv. Ivanu v hribih, 4 ure od Jeruzalema, ki je pa kmali bilo njegova lastina — in prelep samostan, o kterem ob drugi priliki kaj več. Kmalo je imel v svojih napravah otročiče izmed turkov, judov, razkolnikov, koptov itd., in spreobernjenke same so se pozneje v red prosile. Za enake naprave v Jeruzalemu, da bolji vspeh dosežejo, je pa posebno tehtno, da so na kakem svetem kraju (Sauctuarium). Celo anglikani to čutijo, ker izvolili so si za svoj tempelj tisti prostor, kjer je Herodov dvor stal. Tudi Ratisbon je dolgo časa brez vspeha po takem svetišu hrepenel. 20. pros. gre Alfons po postajah Zveličarjevih in križev pot opravlja; ravno stoji na prostoru Ekce-Homo, kar stopi k njemu nezuan Arabec, kteri mu po kratkem pogovoru razodene in pravi: „Ravno zdaj stojite na pravem mestu." Kako to? odgovori Ratisbon. „Ta Ekce-Homo-homec se zdaj od daja. Dva turška brata, kterih lastina je, ga prodajata." Alfons, silno razveseljen, ga zažene pozvedit, koliko bi hotla za prostor imeti, sam pa ne gre z mesta, dokler Bogu tako rekoč ne obljubi, vse si prizadjati, da to svetiše v svojo oblast dobi. Kmali se verne Arabec s poročilom, da za 15.000 frankov je na prodaj Ekce-Homo-prostor. To je res velik denar za same podertine, ki so kup kamenja, nesnage in posipa, pa še veči je skerb Alfonsova, kje bo denar dobil. Povsod je terkal, povsod našel dobro voljo; denarja pa nikjer ne. Poslednjič popotva sam v Belgijo in res denar nabere, s kterim vesel v Jeruzalem nazaj hiti. Ali kako revež ostermi, ko zdaj prodajavca poskočita in hočeta imeti 60.000 frank, za prostor! Kdo je bil tega kriv? Sovražnik je med tem časom ljuliko sejal; nasprotniki katoliške cerkve so ponudili za prostor že 40.000 frankov. Ko sta turka vidila, kako je s to rečjo, se kratko iu malo nista prehitela s prodajo; Alfons pa v naj veči skerbi pri Bogu pomoči iše, in ko spozna, da bi bilo Bogu ljubo, ako si ta prostor pridobi, kupi 1. 1857 svetiše, plača gotovih 3U.000 fr.. za druzih 30.000 pa naredi s terdnim upanjem na Božjo pomoč menjico. ki ima v nekterih mescih v Parizu biti izplačana. To zaupanje mu je bilo tako veselo poplačano, da je bila menjica že pred časom plačana in ostal mu je še lep znesek za pervi začetek pri zidanji. Z veli-likoturškim fermanom, za kterega se je moglo pa 8000 fr. plačati, je postal red Sijonskih hčer lastnik lepega kosa od nekdanje soduje hiše (Praetorium), h kteremu je bilo pa še nekaj zemlje ob „Križevem potu" prikupljeue, tudi s obilnim deuarjem. (Katarina Emerih ta prostor v svojih razodenjih do čuda na tanko popisuje: vredno je to prebrati: gl. „Das bittere Leiden uuseres Herrn Jeau Ch. 10. Aufl. 1854. str. 154.)" Na tem prostoru tedaj še stoji eden obokov tistega pomolja, plani ali mostovža, na kterem je stal Bog in Zveličar kaKor „Ekce-Homo." Prostor, ki ga je Ratisbon kupil, je bil za 8 čevljev visoko s podertinami, sipo itd. napolnjen. Ko so začeli delati in posutje odpravljati, so našli te-le reči: 1. Več vodnjakov, obilno velikih, kterih edeu je narejen po Salomonovem zlogu. 2. Del prostornega prerova (tunela), ki pelje proti Herodovemu dvoru. o. Nekdanji križev pot s kamnitimi plošami, 7'/* čevlja globoko pod zemljo. 4. Nekaj zlatih denarjev iz časov Makabejev, cesarja Valerija, in druzih, ki jih niso mogli uganiti. 5. Glavni steber (podporujo)) oboka Ekce-Homo. To je edini obok „Križevega pota," ki vsi spoznajo, da je iz časa Jezusa Kristusa. 6. Še drugi obok, po zlogu Herodovem, ki je nadaljevanje tiste galerije, k kteri se je štel tudi obok Ekce-Homo. 7. Strašna beseda „Tolleu (preč ž njim) globoko na dveh vstričnih stebrih vsekana, naj berže od enega pervih kristjanov, ki je želel spomiu na ta kraj ohraniti. Ves Ratisbonov prostor ima G9 Čevljev daljave in 90—100 čevljev širjave. — L. 1861 so našli 30 čevljev pod zemljo velik studenec. Hanseu pristavlja o posebnem začetku Ratisbonove naprave pomenljive besede: „Maraikteri bodo rekli, to se je ravno tako naključilc; jaz pa pravim, to je čudovita naredba previdnosti: na tem mestu spreobernjen jud, pravi Abrahamov otrok, svojo naj veči srečo nahaja v tem, da si z božjaki katoliškega usmiljenja kupi del nekdanjega Pilatovega dvora in na teh skoz toliko stoletij oskrunovanih podertinah napravi hišo molitve in sprave, občino, ktere udje imajo zlasti to nalogo, da molijo za spreobernjenje zbeganih Izraelovih ovčic.* — Samostan z začasno kapelo je bil kmali dodelan in od svitlega patrijarha blagoslovljen. Zdaj čaka pa še cerkev, da bi se kmali v delo vzela, k čemur pa, se ve. je velike pomoči treba, ker samostansko osebstvo ima dokaj truda, da se preživi in ohrani, stroški pa. vsi skupaj, so bili postavljeni nad 400.000 frankov. Za zdaj služi začasna kapela. — Osnova za cerkev je kaj lepa. Na stebrih korinškega reda bodo sloneli prekrasni mostovži. Spredej bode očiten omenjeni obok ali pomolje z imenitno podobo Ekce-Homo. Pred pomoljem pa bode stal priprosti altar. Ker bode ta naprava zraven druzih znamenitost obsegala del „Križevega pota" (Via Dolo-rosa), več ploš litostrata (s kamni natlakanega prostora) itd., torej bo razun cerkve Božjega groba uaj imenitniši svetiše v Jeruzalemu. V tem tempeljnu bodo Sijonske hčere s sirotinskimi otroci vred dan na dan o povzdigovanji po trikrat v zategnjenem psalmovskem napevu pele: „Oče! odpusti jim; ne vedo, kaj delajo, t Luk. 23, 24.) Naprava Ratisbonova ima biti vesoljno-kato-liška, torej se je bil obernil za pomoč ne le samo v svojo domovino, ampak tudi na druge strani sveta. (Konec nasl.) Slavna zmaga sv. Križa. Pred nekoliko leti poslal je škof v jutrovi deželi duhovna v daljni kraj, da naj si ga ogleda, ali bi se dala tam vstanoviti misijonska postaja. Pa nobeden ni kaj vedil o daljavi tega kraja. Duhoven pride tje, pa ni imel več denarja za popotvanje. S poslednjim denarjem si kupi vina, da bo maševal. Bilo je tam dokaj ljudi, tudi nekaj Francozov, rojakov tega mašnika. Pa niso marali za duhovna, niso mu odzdravljali, ne pod streho ga vzeli, in še pogovorili so se, da mu nobeden ne bode dal jesti. Kaj je hotel duhoven? Denarja ni imel nič, verh tega tresla ga je merzlica, da ni mogel nazaj. Nekoliko proč od vasi vsede se pod drevo, preživi se s Koreninami in surovimi polžki, ker mu nobeden ni hotel ognja dati in tudi ni imel kuhinjskega orodja. Lakota ga je zelo mučila, še bolj pa se je žalostil zarad oterpnjenosti in neusmiljenega ravnanja ondotnih prebi-vavcev, kterim je prinesel Božje kraljestvo in mir. Nekega dne vidil je velikega moža, ki ga je obgovoril: Ali imate kaj jesti? Bil je ta misijonar od škofa poslan, e sovražnik iu preganjavec svoje lastne vere, je to >e vse huje: volk je v jaguječi koži. jastreb v goio-bovem perji. krokodil je. ki s strašnimi zobmi mori in terga krotke bitja po vodi in po suhem. Zdravnika in zdravila — kdaj si ga poiši ? I. Ni davno tega. ko si je uekdo bil roko hudo poškodoval. pa se ni precej k pravemu zdravniku ali rano-celniku zatekel, in reklo seje: Ako bi bil ti o pravem času pri>el, bi se bilo vravnaio; zdaj pa je že prepozno. Enako pri druzih boleznih. Kaj bomo rekli pa, ako si ie kdo dušo poškodoval? Zdravnika je treba poiskati, kaj pa. da. In kdaj? Koliko časa se sme odlašati? Cerkev je dala zapoved: „Spovej se svojih grehov narmanj enkrat v letu za to postavljenemu spovedniku." Sv. Cerkve želja je namreč, kar ima že besedica narmanj v sebi, da naj kristjan večkrat gre k dušnemu zdravniku, k sv. spovedi. Kolikrat naj bi se v letu to zgodilo, to je zastavljeno na dušni stan in na posebni ukaz spovednikov. Pred vsem naj kristjan zakrament sv. pokore prejme, ako se je suiertno pregrešil (smertni greh storil); to pa naj v tem primerljeju stori, narpred karkoli mu je mogoče. To se samo od sebe razume; sej zato je Jezus ta sv. zakrament postavil, da bi nam odpustil dolg in večno kazen greha, da bi nam zgubljeno milost zopet podelil. Vera nas uči, kako nezmerno nesrečen in nevaren je stan pri človeku, kteri je v smertnem grehu. Ali ne bo tedaj, ako je le še kristjan, skušal iz tako nevarne okoliši ne rešiti se berž ko je mogoče? Ozri se na človeka s telesno boleznijo! Nekdo ima ostudno smertno oteklino na životu, rak se ga prijema in ve, da se lahko za to dobi pomoček, ako ga do časa poiše: bo morda li rekel: Ne maram tega zdravila? Ali bo še le čez nekoliko tednov, celo mescev poiskal zdravnika? Ne; precej ga hoče imeti, brez vsakega odlašanja; ako bi kdo v takem milovanja vrednem dušnem stanu odkladal, in bi drugač mislil in sodil, bi pokazal, da je mertva njegova vera. Tudi rimski katekizem uči, kako čez vse koristno je. da se kar precej spovej, kdor ima kak smertni greh na vesti; sej tudi celo život ali pa obleko hitro osnažiš blata. „ Čast. g. Segur nam v knjižici „Voditelj k čednosti" naslednji prigodek pripovedujejo: Neki deček, z imenom Pavel, je pri svojem pervem sv. Obhajilu sklenil: „Nikdar ne bom smertnega greha storil, in ako bi bil tako nesrečen, ne bom šel v grehu spat; koj ko mi bo mogoče, hočem k sv. spovedi iti in nikoli ne odlašati." Kakor je sklenil, je storil. Nekega dne se je nekaj pregrešil in je mislil, da je smertni greh; torej je šel precej pervo soboto po delu k spovedi. Ko pride drugi dan njegova mati v sobico budit ga, je našla mertvega v postelji! Se mar zdaj kesa, da je svoj sklep spolnil? Pač bi vsak dobro in modro ravnal, ako bi storil enak sklep in ga spolnoval. O nekem misijonu v Aix-u (r. ež-u) na Francoskem nekega dne k P. Brydayne-u (umeri 1. 17(37), ko se je bil ravno k mizi vsedel, v polni sapi pribrumi star vojaški častnik in želi z misijonarjem govoriti. „Pojdite z menoj.u reče terdo patru, imam na skrivnem par besed govoriti." Nato zgrabi misijonarja krepko za roko in ga pelje v stransko sobo. Tukaj zatakne duri, verže klobuk na stran iu prime za meč. Misijonarju je pri tem bridko pri sercu; pa kmalu je bil brez skerbi, ker častnik je med gostimi solzami predinj pokleknil iu rekel: „Pater Brydayne, spovedal bi se rad, pa precej; če ne. ne vem, kaj bo z menoj. 27 milj daleč sem sirn prišel, serce mi hoče počiti. Odkar sem slišal vašo pridigo o peklu, mi ni več obstati: moja vest je rabelj, noč iu dan mi ne da pokoja. Veste, da ne greste iz te sobe. dokler mi ne vzamete butare s serca." Misijonar objame spokoruika, precej posluša spoved njegovo in ga spravi z Bogom. Ko se je častnik poslavljal, je prosil spovednika za odpušenje, da ga je tako ostrašil in rekel je: „Vedno sem se tresel same bridkosti, da smert me utegne pograbiti v takem stanu, v kakoršnem sem bil. in požerl bi me pekel. Verjemite mi, ako človek vidi take sovražnike za petami, ne more miren biti, če tudi bi imel jekleno serce. (Dalje prih.) Misijonsko poročilo čast. P. Veninger-ja, misijonarja v Ameriki. Pot misijonsko sem to leto nastopil v velikonočnem tednu, ko je med tem tudi naša lepa cerkev sv. Ksa-verja v noči med velikim četertkom in petkom pogorela. Podal sem se naj pervo v Varšavo, v deržavo llinois in od tod proti jugu v deržavo Georgijo, da v glavnem mestu Savani misijon ponovim. Duhoven, kteri za to občino skerbi, je benedektinec iz opatije sv. Vincenca, v kteri je dobroznani in mnogozaslužni g. Bonifacij Vi-mer, vstanovitelj benedektinskega reda v zedinjenih deržavah, za opata. Opat Vimer je sklenil poskerbeti za zamorce v zedinjenih deržavah; toraj je določil nekoliko mnihov, da jih pošlje v južne kraje k zamurcem, kteri naj bi ondi drugi duhovščini pomagali. Ta sklep je tem bolj hvale vreden, ker ondotni kraji niso nič prav prijetni; skerb za dušne potrebe je tudi zelo težavna, ker so katoličani v deželi raztreseni; tudi njih telesno dobro je zelo siromašno. Duhovni morajo na konjih kraje obiskovati in v revnih lesenih cerkvicah ali privatnih hišah božjo službo opravljati; poleg tega imajo pa tudi malo podpore. Ravno zavoljo tega se tudi želi pomoč od mnihov, ker so ti navadno od samostana z vsem potrebnim preskerbovaui. Tako blagodušnega serca je P. Osvald. Ta je enkrat potoval celo v Brazilijo. Ko se je od ondod vernil. sklenil je za zamorske pokrajine poskerbeti; toraj se je podal v obertniško šolo, v mesto Savano. To mesto je škofov sedež za deržavo Georgijo, v kterem prebiva. 10.000—20.000 zamorcev. V mestu St. Oswald vstanovil je občino s cerkvijo in šolo, sedaj pa namerava sozidati sirotišnico za zamorske otroke. Poleg tega je kupil veliko posestvo na otoku blizu mesta, ki se imenuje Skidava. Tu se bodo odrašene sirote učile poljedelstva, da se bodo mogle preživeti. Jaz sem imel v Savani misijonska opravila v mestu in ua otoku. Imel sem tolažbo, da se je tu neki star zamorec, od kterega se je najmanj uadjalo, resnično spreobernil. Vsi so mi odsvetovali, še celo opat, kteri je v Savani stanoval; pa sem se vender tje podal. In glej, ravno ta stari zamorec se je preselil v večnost. Koj ko je prejel najsvetejši zakrament, se je sklonil na smertno posteljo in izročil dušo v roke svojemu Gospodu in Zveličarju. Od Savane sem se podal nazaj v severne kraje. Čeravno je pot skozi New-York naj daljša, sem se vendar podal skoz to mesto. To pa zavoljo neke zamorke, ktera mi je bila obljubila spreoberniti se, kadar se nazaj povernem, na čemur mi je bilo veliko ležeče. In res, ko sem nazaj prišel, sem jo na binkoštni ponedeljek kerstil. Po 8. juliju sem v dveh velikih irskih, nemških iu francoskih naselbinah o Gornjem jezeru v Hankoku in Kalumet-u misijon ponovil. .Mesca septembra sem se podal v Ohio nazaj misijonarit blizo mesta Cincinata, v Healti in na to v Oldenburg, stoletnico sv. Frančiška Seraf. praznovat. Oldenburg je kraj v zedinjenih deržavah, kjer sem pervi misijon v Ameriki opravljal 1. 1848. Bil je tedaj za-me posebno častitljiv kraj. Redovniki sv. Frančiška iz Tirolskega sicer imajo tu samostan z novicijatom vred, ter skerbijo za vso občino. Majhno mestice je v dolini tri milje od železnice, od Ohio je pot proti Misisipu. Ima pa dve cerkvi in mnogo samostanov. Tudi sestre sv. Frančiška imajo nasproti farni cerkvi svojo samostansko cerkev in dekliški vstav. Tem bolj sem želel stoletnico obhajati, ker sem imel svojo petdesetletno jezuitovsko veselico praznovati. Pa še zavoljo druzega vzroka mi je bilo ta kraj obiskati. Pozvali so me namreč tje, da na nekem kraji, kjer sem pervikrat v Ameriki pred 33'/, letom lesen križ postavil, zdaj postavim novega iz granita. Ker se pa taki križ le iz daljne dežele more dobiti, tedaj sem to svečanost odložil na 3. dec., praznik sv. Frančiška K8av., na dan mojega patrona in varha misijonarjev. Imel sem toraj še poprej misijon v Anhamu v deržavi Ohio, od todi sem se pa podal v Cincinati, ondi na praznik vseh Svetnikov v kolegiji sv. Frančiška petdesetletnico praznovat. Bilo je namreč 1. 1832, ko mi je Bog milost dal, da sem v Gradcu na Štajarskem v Jezusovo družbo stopil. Od tedaj je pol stoletja preteklo ; kaj se je vse v teh letih zgodilo in koliko milost mi je Bog naklonil! Kako je pač tolažljivo nazaj v življenje pogledati, ako je truda in težav že konec, in ako se spominjamo, kar smo preživeli! Dobro se še spomiujam besed, ktere mi je prof. na Dunajskem vseučilišču rekel. Bil je g. korar Plec, kteri je nas mlade bogoslovce, ko je bral o božji previdnosti, tako nagovoril: „Dragi gospodje, kdor se sam na pota božje previduosti nikdar v svojem življenji ne ozira, temu jih ne more noben vseučilišni prof. dosti razložiti." Velika svečanost je bila pred štirimi leti, ko sem 1. 1878 obhajal zlato mašo. Opravljal sem tudi ob enem za ljudstvo misijon v cerkvi sv. Ksaverija. Kar pa se zlate maše redovnika tiče. je posebno le za redovnike imenitno. Pač sem se moral čuditi, ko se je toliko redovnikov te maše vdeležilo. Drugi dan sem se podal blizo mogočne reke Misi-sipa in sem tu opravljal misijon v škofiji Altouski v Niopolu in Maskonti. Od ondod sem potoval v Olden-burg, da sem ondi postavil in blagoslovil novi misijonski križ, kterega so med tem časom dobili na dan sv. Frančiška Ksav. Ta granitni križ je stal 1000 dolarjev (po našem kacih 2200 gld.), ki pa vendar za onuotno občino ni bil predrag. Iz 800 milj oddaljene deržave so ga dobili, kajti beli granit se nahaja le v deržavi Rode-Islandski, v bližini Ne\v-Yorka. Da pa občina ta misijonski križ tako časti, je to. da je altar sv. Križa. Jaz navadno misijonske križe tako-le postavim: na verhu križa, kjer je navadno naslov, „J. N. R. J.," je presveto ime „Jezus." Jaz imam namreč misijonski križ kot znamenje terpečega Kristusa. Na počeznem križnem hlodu je izrek Gospodov: „Kdor sterpi do konca, ta bo zveličan." In v resnici, ktero opomiujevauje bi bilo pač bolj imenitno ob koncu misijona, iu v spomin naiy. kakor to? Spodaj pod imenom Jezusovim stoji Marijno ime; pod tem zvezda kot znamenje upanja; spodaj ime „misijon" z letno številko, kdaj se je misijon obhajal. Ako se misijon ponovi, se lahko druge letne številke nanj zapišejo. Na tem križu je le ena letna številka, namreč 1848, kajti ta je ravno pervi, kterega sem jaz postavil. Da je pa ta križ tudi altar, je to. da sem v presveto Jezusovo ime nekoliko pravega lesa sv. Križa djal, tako da oni, ki misijonski križ časte, ob enem pred pravim križem Kristusovim kleče in ga časte. Občina Oldenburg je zrasla v 35 letih tako, da so iz te nastale skoro 4 druge občine v okolici z lastnimi cerkvami in duhovni. V tem okraju je toliko indijanskih katoličanov, da je občina pri občini, in frančiškani hodijo, kakor v Evropi, med ljudstvom v svoji redovni obleki. V vseh teh občinah žive še ljudje, ki so bili osebno pri pervem misijonu v Oldenburgu. Iz Oldenburga sem se podal v Cincinati. Gospod Bog me je v tem misijonu. ne da bi jaz kaj vedel, obdaril po svojem namestniku ua zemlji z veliko, že dolgo zaželjeno milostjo. Sveti Oče so me razveselili na dan moje zlate maše, mojega misijona, kterega sem imel takrat v Cincinatu, s tem, da so mi bili poslali srečo že-leči svoj apostoljski blagoslov. V letu moje petdesetletnice, odkar sem jezuit, v god sv. Frančiška, me je doletela še veči milost. Sveti Oče so mi uslišali prošnjo da smem o letni zbirki za zidanje cerkva in šol med zamorci in Indijanci popolnoma odpustek s papeževim blagoslovom podeliti tistim, ki se tega vdeležujejo, in to za vse prihodnje čase. To pravico sem dobil 1. jan.l. 1883, ktera je pa podpisana že v praznik sv. Frančiška 1. 1882. Propaganda je poslala ukaz tistega dne vsem nadškofom severne Amerike, da naj to svojim škofom naznanijo. Tako je dobila ta važna naredba veliko podporo, ktera utegne imeti neizmerno korist za spreobernitev Indijancev in zamorcev iu jo bode najberže tudi imela. Ako mi Bog le še živeti dopusti, bodem o podpori misijonov med poganskimi ljudstvi v prihodnjem letu svojim čitateljem še kaj več sporočil. O Božiču in ob koncu leta sem bil, kakor navadno vsako leto, v Cincinatu, v fari sv. Pavla. In tako je šlo tudi to leto v večnost, spremljano z zahvalnico „Te Deum laudamus." Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Alojzijanci, pod vodstvom svojega vodja preč. g. Tom. Zupana, so bili v pouedeljek ob ti zvečer napravili prav mično in zanimivo akademijo, ki je veljala na čast visokorodnemu gosp. baronu Andr. Vinklerju. kteri je bil tudi pričujoč s svojo preblago soprogo, kakor tudi dež. glavar grof Thurn, mestni župan gosp. Grasselli in drugi visoki gospodje duhovskega in deželskega stanu, in prav veliko število odličnjakov vsacega stanu iz mesta in z dežele. Petje, deklamovanje, izverstno igranje na harmoniju in z gosli je delalo vse vedrilo prav priserčno in veselo. Pri deklamovauji v kacih 9 jezikih se je zopet pokazalo, kako zmožen je Slovenec za nauk kakoršnih koli si bodi tujih jezikov, spretniši v tej reči ne le memo druzih narodov, ampak tudi memo druzih slovanskih stabel samih. Kdo ve, če ta ali ta izmed deklamatorjev ne bode kot misijonar v tujem delu sveta svojega življenja sklen \ kakor dosti druzih njegovih sorojakov? V prid zvonov v Sarajevem. Da bi se za zvonove nove stolne cerkve Serajevske hitreje in več nabralo, bi nasvetoval, da bi kdo napravil podpisni imenik (Suoscriptions-Liste), in da bi po enega vsakemu dekanatu poslali, ter vis. čast. gospode dekane zaprosili, naj bi blagovolili podpisni list razposlati po svojem dekanatu, v kterega naj bi vsak duhovnik po svoji dobri volji in po svojem premoženju zapisal, koliko da ga je volja darovati za zvonove nove stoljne Serajevske cerkve, ali vse ob enem ali v več obrokih. Drugi nasvet: Kadar bi bil poslan kak veči znesek, naj bi se v Ljubljansko hranilnico vložilo na obresti. — Razun duhovščine bi morebiti tudi eden ali drugi premožuiših mestjanov ali teržčanov kaj daroval, če bi se do njega prišlo s podpisnim listom. Za zdaj darujem v imenovani namen pod naslovom: „V v ečo čast Božjo" 25 gld., pozneje če mi nasve-rovani podpisni imenik v roke pride, bom tudi še kaj daroval. Ona je zgubila več kakor ti. Gosposki, včasi pa tudi kmečki ljudje hočejo zblaz-niti, obnoreti, kadar jih zadene kaka velika zguba, ako nimajo žive vere v dobrotno previdnost Božjo, ki vse prav ravna. Tako je počela gospa, ko ji je bila edinega otroka smert pokosila. Nobena reč ji ni mogla utolažiti brid-aosti. ktera jo je gnala blizo do zmešanosti; celo svit-lobe belega dneva ni marala več gledati. Zatopljena v černo žalost je neprenehoma hodila po velikih grajšinskih hramih, ne da bi bila le besedo s kom spregovorila. Izmislili so si pa dati naslikati podobo umerlega otroka, v nadi, da bo to kaj pomagalo; vendar pa jih je motilo tudi to, da ta blaga poskušnja bi ji utegnila grenkost povišati. Kaj stori bogoljubni umetnik ? Serce mu navda, da naj naslika dve podobi enake velikosti: ena je kazala tako bridko objokovanega otroka neutolažljive matere, druga pa žalostno Mater Božjo z merličem Jezusom v naročji, in spodej so bile besede: „Ona je več zgubila, kakor ti!44 Kader mati zagleda obraz preljubljenega otroka, bridko zavpije in omedli; kader pa se zopet zave. na pervo pogleda na žalostno Mater Božjo. Dolgo časa premišljuje ginljivo podobo, potem vstane: serčna bolečina se je bila ujedla, bila je zmožna jokati iu moliti in potolažena je bila od tiste ure. Podobi obe pa ste skup ostali. (MissionsfA.) Razgled po svetu. Rimsko. Znano je, da namesto umerlega kardinala Bilio-ta je kardinal Simeoni postal zavetnik serafskega reda. (Simeoni, rojen 1. 1816, je postal kardinal 1. 1875, prefekt je v Propagandi in za jutranje zadeve itd., tudi zavetnik druzih redov, in zdaj posebej serafiškega reda.) Kakor zavetnik čč. oo. Frančiškanov seje 15. mal. travna t. 1. podal v samostan Aracelski, ter je naznanil apo-stoljsko pismo imenovanega častnega opravila. To obi-skanje se je godilo tako-le: Sprejet je bil kardinal pri velikih cerkvenih vratih od frančiškanskega velikega prednika (generala). Potem, ko je pred sv. Rešnjim Telesom molil, je bil spremljan na sedež ali prestol. Okoli dve sto redovnikov se je bilo zbralo skazatmu podložnost in sinovsko ljubezen. Na pervo je papežev obredni predstojnik D. Togni prebral apostoljsko volitveno pismo. Potem je vesoljni redovni prednik v prelepem govoru novemu zavetniku čestital k novemu dostojanstvu. Omenil je, kako je po bridki zgubi presijajnega predhodnika serafinski red pričujoči trenutek potolažen. Pohvalil je novega presijajnega zavetnika, da je že mnogokrat pokazal, kako je vdan se-rafinskemu redu in da je zlasti njegovim bratom po misijonih pomoč skazoval. Zato se bratje današnjega dne vesele in zanašajo se, da kardinal v novi časti bode njihov red branil, skazoval skerb za njegov mir in rast. Govornik omenja delavnost oo. Frančiškanov in pravi, da o vsih in zlasti tudi v današnjih okuženih in revnih časih redovniki as. Frančiška skazujejo preobilni sad svoje delavnosti. Njih misijoui se nahajajo po premnogih daljnih in od omikanih ljudi odločenih krajih. Vsi pričujoči zanesljivo upajo, da pod modrim svetom, varstvom in naklonjenostjo kardinala protektorja bode pri njihovih bratih vdanost do apostoljskega prestola, kakor tudi ponižnost in gorečnost dan na dan se razcvetala in razširjala. Odgovoril je kardinal, da so ga ljubeznjive in spoštljive besede vesoljnega predstojnika ginile in da se zaupane mu časti veseli. Govoril je dalje, kako da je v srednjem veku Božja previdnost napakam in hudobijam tistega časa s krepkostjo po sv. Frančišku nasproti stavila duh sv. evangelija, namreč duh ponižnosti, ubož-nosti in zatajevanja. Pristavil je, da tudi današnji čas je tega serafiškega duha prav siluo potreben, in njemu (kardinalu zavetniku) je ravno to veliko tolažilo, da ta duh dovoljno živi v tem redu, in tako živi, da ravno tistim hujavam zamore ravno tiste sredstva nasproti staviti. Priznal je, da iz pisem, ki z vsih delov sveta prihajajo Propagandi, prav dobro ve, koliko se frančišk. misijonarji trudijo in delajo, — ne samo v Angliji, na Irskem in Holanškem, ampak tudi v Sveti deželi, v Albaniji, v gornjem Egiptu, v spodnji in gornji Ameriki, v Kini in drugod po Aziji. Poslednjič se je s solzami v očeh priporočil v molitve vsemu redu — ne samo v življenji, ampak tudi po smerti. Konečno je presijajni kardinal vse redovnike sprejel k poljubu roke, ki so pristopali, kakor je prečast. P. veliki predstojnik vsacega po imenu poklical. Čudil »e je kardinal, kako se je toliko število bratov zbralo in tako raznih jezikov pri velikem predstojniku. Zares so v Aracelskem sedežu očetje raznih narodov, ki ne govore le samo svojih lastnih, ampak tudi tuje jezike, ter se šteje 15 raznih jezikov, ki so ondi zastopani. To je kakor neko binkoštno čudo, pa ne samo zarad raznih jezikov, temveč še zarad edinosti, ker zares serafinska. ljubezen vse brate zedinja. (Acta Ord. Min, Fasc. V. 1884.) Irski škofje, kakor „Mondea piše, so poklicani v Rim s svojim kardinalom Mak-Cabe-om vred. To se ima zgoditi mesca vinotoka. Naloga je, da se rešijo marsi-ktere vprašanja o cerkveni disciplini, zlasti pa tudi take, ki merijo na upokojenje na Irskem. Iz srednje Afrike in Egipta prinaša novice „La Nigrizia* v Veroni. Poslednji listič pripoveduje, da se je škof Hartumski monsign. Sogaro vernil nazaj v Egipt in da je 1(5. maja dospel v Kairo. Misijonske dečke je oddal za zdaj v Monfalutu (mestu med Asvanom in Kairo), redovnice in zamurke pa da bo skušal oddati v stari Kairi. O potovanji redovnic z zamurkami po Nilu proti Kairi piše misijonar č. g. Vincentini 19. majnika in pravi: „Redovnice z deklicami in vdovami se peljejo v dahabiji (ladiji), in jaz jih spremljam. Naše popotvanje je prav počasno zarad nasprotnega vetra; mislim, da ne dospemo v Siut pred 20. majnikom našega odhoda iz Asvana. Jadramo mirno; vsako jutro mašujem v svoji sobici v zadnjem ladijnem koncu, in vse redovnice in deklice iz svojih prostorov pridejo k sv. maši. Vse se dela tukaj, kakor da bi bili v hiši; zvonec kliče k molitvam in k drugim opravilom naše občine. Sedaj smo v Eznah; po nekterih opravilih se peljemo dalje. O jetnikih v Mahdijevi oblasti so poslednjič krožile prav žalostne naznanila, ki pa niso gotove. Pisavec pristavlja: Pričakujemo, da zvemo resnico, med tem pa molimo in zaupajmo v neskončno dobrotljivega Boga in v varstvo Marije Device. Hartum, kakor se zdi, še ni v rokah prekucuhov. Zagotovlja pa se, da Dunajčan Slatin-bej, poglavar v Darfur-u, je bil prisiljen rovarjem odpreti vrata v stolno mesto El-Fahez, kamor se je bil umaknil. Dve leti se je junaško branil, poslednjič pa mu je zmanjkalo živeža in druzega, kar je potrebno za brambo. Škof Sogaro sam piše kardinalu v Verono iz As-fliut-a 15. majnika, kako da je bil prisiljen Sudan zapustiti in z nekako stotino oseb proti Kairi podati se. Najel je dahabijo, ki ima prostora za 50 oseb, za redovnice, zamurske ženske in deklice; za može, zamurske dečke in za druzih 50 oseb pa je angleški poveljnik v Asvanu, g. Duncan, dal prevod zastonj na paruiku, ki je šel prazen nazaj. Neki Abuna-Hanna Gomis, razkolnik v Hartumu, star prijatelj katoliškega misijona, je škofu pravil pet dni pred njegovim odhodom iz Šellala, da je govoril s selom Gordon-paševim, kteri je menda vidil misijonske jetnike v Obeid-u, in terdil, da jim je bilo dobro, in da so stanovitni. G. 0'Kellv -u, udu britanskega parlamenta, je škof Sogaro izročil pismo do Mahdi-ja in do nekterih misijonskih jetnikov, in 0'Kelly je boje našel zanesljivo sredstvo, da so pisma na svoje mesto došle, ker veliko plačo je obljubil kamelarju, kadar se z odgovornimi pismi od ondod poverne. Ko je škof vse tako vravnal. se je iz postaje Sellal-a s pošto odpeljal proti Kairi, da bi prej prišel in misijonskemu osebstvu sprejmiše pripravil v Egiptu, zlasti v Kairi. Kedaj pogine prostomišljaštvo ? Iz Tongkinga piše eden francoskih vojakov: „Smem te zagotoviti, da v vročih dnevih 15. avgusta, 1. in 2. sept. sem veliko na smert mislil in se priporočeval ljubemu Bogu in presv. Mariji Devici... Pri vsakem kardelu imamo duhovnega pastirja. Vsaki pot, kadar sem ga vidil iti skozi naše verste, bi bil rad z njim govoril, pa to se ni dalo, ker bili smo izpostavljeni takemu ognju, da je 1. 1870 bilo komaj huje. Verjemi meni, da duhoven nam izverstno pomoč skazuje. Med gostim šviganjem krogelj hodi, kakor da bi mu prav nič ne bilo nevarnosti. Skazoval je tako serčnost, toliko pogumnost, da so ga častniki in prostaki enako cenili in preslavljali ... To priča, da Človek vselej vero kaj ceni, kadar je v taki nevarnosti. „Prostomišljakov" ali „lučnjakov" tukaj ni več. Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvauja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Spolnjenje neke želje, če je Božja volja in duši v zveličanje. — Poravnanje neke težavne zadeve. — Spreobernjeuje nekega tatu. — Za lepo vreme in dobro letino prav posebne prošnje. — No-^posvečenci. — Prošnja, da bi Bog na priprošnje N. lj. G. in sv. Frančiška Sal. poslal dobrih delavcev v svoj vinograd. — Bolna oseba za zdravje, Če je B. volja. Koledar za prihodnji teden: 16. rožnika. S. Janez. Fr. Reg. — 17. S. Adolt. — 18. Ss. Feliks in Fortunat. — 19. Ss. Gervazij in Protazij. — 20. Praznik presv. Jezusovega Serca. — 21. S. Alojzij. — 22. Tretja nedelja po Bink. Sv. Pavlin. Listek za raznoterosti. Letošnji 251etni jubilanti. Čast. gg, ki so dover-šili bogoslovske nauke 1. 1859, bojo 251etnico obhajali v Šentjurju pri Kranju pri sošolcu čast. g. župniku Martinu Povše-tu. V službi jih je še 13 — dva misijonarja: P. Sajevic v Št. Andreju lavant. škofije, in P. Böhm, 8uperijor oo. Lazaristov v Ljubljani; 3 oo. Frančiškani: prečast. P. Tadej v Ljubljani, P. Kornelij v Kamniku, in Amand na Tersatu pri Reki. Vsih skupaj bo 18. Slovesnosti se prično 28. mal. serpana (ju!.), v ponedelji-večer z večernicami in litanijami; v torek, god sv. Marte, ob (i se prično 88. maše. ob 9 cerkvene molitve za ranjci sošolce — 7 jih je — in potem slovesna černa maša za taiste, potem pridiga (pridigar najberž P. Sajevic) in slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Popoldne je napovedano obiskanje slavne božje poti v Velesovem in tam slovesne litanije. V sredo po kosilu razhod. (ilas zarad Serajevskih zvonov. (Iz prijateljskega pisma — brez zamere!) „Danica" začne pisati zarau zvonov v Serajevem, in mislil sem si. ker sem včasih bil toliko vnet za zvonilo, moram tudi nekaj darovati v ta namen. Binkoštno nedeljo po pridigi opomnil sem tudi ljudstvo na-to, kako je želja vis. čast. nadškofa v Serajevem, naj bi namenil nekoliko dati v ta namen, ako je koga volja še Kaj priložiti, naj mi prinese. In res, čudil sem se, da so ljudje bili toliko vneti za to reč. (Prejeli smo lep dar od čast. gosp. pisavca. Vr.) Iz Ljubljane. Preč. g. Jan. Flis, konzist. svetnik in špirituval, je postal začasni vodja v kn. šk. semenišu. + V Poljanah nad Škofjo Loko je 9. tega mesca davno in daleč znani slikar in podobar, Stef. Šubic, previden s ssv. zakramenti za umirajoče, po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Naj se ga spominjajo zlasti pri mnogih altarjih, kteri so iz njegovih rok in po mnozih cerkvah, koder je v svojem dolgem življenji delal., Bog mu daj večni mir! Senklavška procesija sv. Rešnjega Telesa se ima snovati v naslednjem redu: 1. Ternovska, Frančiškanska, Št. jakopska fara. 2. Šolska mladina. 3. Društva. 4. Stoljno bandero s svojimi oddelki. Tergovski vstav. Možje. Ženske. 5. Dekliški Azil ali zavetišče. C. Bratovšine s svečami (ki naj se pa še le zunaj cerkve prižgo, da se ne zgodi kaka nesreča). 7. Belo oblečene deklice (z neprižganimi svečami). 8. Glasba in vojaštvo. 9. Vrajniki raznih oddelkov. 10. Duhovstvo z Najsvetejšim itd. 11. Deželna vlada, dostojanstvo itd. 12. C. kr. vojaštvo; drugi oddelek. Iz Dubice bos., 2H. maja. P. Marko Marič, bivši župnik v Banjaluki, zdaj dekan itd. v Zvanjski, kteremu jc.ii: oliijuoii križev pot in tabernakelj za novo cerkev, ki bo skoro doveršena, me je prosil še za mašni plajš in pluvijal, ako bi bilo mogoče. Bojim se prositi družbo sv. Reš. Telesa, ker sem prosil že za dve drugi cerkvi: morebiti se najde kak dobrotnik, ki bi za novo cerkev to dvoje oskerbel, ali saj mašni plajš. Prosim! V. Lah. Spreobernjenje. V Vidovcu, kakor piše „Kat. List," je 25. majuika bila prav ginljiva slovesnost za vse Me-dimorje in sploh vesela za knt. Cerkev. Mnogozaslužni zdravnik, ki je daleč okrog na prav dobrem glasu, g. Maver Rožaj, je 8 svojo gospo Lavro in s hčerko Selinko, ljubljenko izmed 4 otrok, prestopil v kat. Cerkev. Vsi so bili omenjeni dan pred sv. mašo pričo mnogega ljudstva keršeni. Bog jim daj stanovitnost v veri in v lepem življenji! šest nedeljsko opravilo k sv. Alojziju se lahko še zmeraj prične, kdor ga ni pričel. Ta pobožnost je silno lepa in v«»e hvale vredna, — še posebno za mladino. t Zahvalo l .j priserčnišo naznaujamo p. n. občinstvu Ternovske tare in sicer Ljubljančanom s prečast. gg. duhovni vred, za preblago sočutje in tako obilno vdeležje in spremstvo o smerti nepozabljivega sina, ozirom . brata, oast. g. Janeza Kilar-ja, kteri bodi ob enem živo priporočen v molitev in blagi spomin preč. gg. duhovnom, smodnikom in prijateljem. Matija Kilar, oče. Elizabeta, mati. Jernej, brmt. V Belgiji s'.- provincijalnih volitvah katoličani kljubu vsemu priča» vanju slavno zmagali zoper laži-liberalce. To se je ; lilo. akoravno je liberalna vlada od 1. 1878 že trikrat volitvene postave spodrezala v škodo katoličanov. Prebivavci so spoznali, kakošni „pri-jatli naroda" so ti prostomišljaki, koliko škodo so napravili deželi; zato se upa, da že pri prihodnjih volitvah v deržavni zbor gre liberalna vlada rakom žvižgat. 10. t. m. so se začele volitve v senat (gosposko zbornico) in v poslanško zbornico. Katoličani živo delajo. Čas je pač, da spoznajo liberalne pijavke, ki so v času svojega vladanja davke povišale za 02 milijonov, za der-žavne šole brez učencev se zaverže 10 miljonov vsako leto itd. Na Laškem surovo laško samosilstvo vedno dalje sega. Niso še s Propagando prav pri konci, že se sliši, da tudi osebnih posestev papežev več ne spoštujejo. Zdaj hočejo prodati neki vinograd, ki so ga papeži spovednikom v Šempeterski cerkvi kakor za vžituino izročili, pa ne darovali kakor lastino. V Londonu rudečkarski tolovaji grozno počenjajo z dinamitom. V kratkem se je v nekterih krajih mesta storila škoda poslopjem in tudi nekaj ljudi je oškodvanih z dinamitom. V drugem kraju so našli mavho z 17 zvezki dinamita iu niti so bile že napeljane, da se vžge; pa policija jih je še o pravem času zasačila — Z višave, od bogatašev, se je brezvera sejala v prostake, zdaj pa se orožje obrača zoper sejavce brezvere same; zakaj nad ubožne socijalni ropar ne pojde. ampak tje? kjer si upa ka dobiti. Duhovske spremembe. Iz Ljubljane. Čast. g. Jan. Piskar je postal župnik na Sveti gori' pri Mor. — Čast. g. Ni k. Križaj je dobil župnijo Premsko. — Oast. g. Jož. Šiška je postal tajnik duhovske diec. sodnije. Prestavljeni so čč. gg.: Jan. Plevaneč za I. v Cernomelj; Jem. Zelnik na Ig. — Umerla sta č. g. Val. Šara bon, eks-pozit pri sv. Petru, in vpokojnik Fr. Pogorele. R. I. P. -r Dobrotni darovi. Za Uudentovsko kuhinjo: Oast. g. župnik J. Dolžan 1 gld. — Čast. g. M. 1. gld. — Čast. g. župn. A. Jam-nik 2 gld. 50 kr. — G. K. P. 10 gld. — Neimenovan 5 gld. — „Ignotus" *3 gld. — „Brez imena" 1 glck 25 kr. — S pristavkom: „Bos humi prostratus jam 8urrexit" 1 velik terdnjak. — Cast.^g. kapi. A. Kukelj 2 gld. Za šoeto Detinstvo: ČaBt. g. Ant. Kukelj 1 gld. — Preč. g. župnik J,. Rozman 12 gld — Čast. g. Janez Smrekar, duh. pomočnik v Kočevji, 20 gld. — Čast. g. Franc Perpar, duh. pomočnik v Trebnjem, 10 gld. Za sv. Očeta: Neimenovana 2 gld. Za zvonove v novi stoljni cerkvi Sarajevski v Bosni: Iz Sorice čast. g. župnik in duhovnijani 25 gld. — Več oseb iz Mengša l gld. 30 kr. — „V večo čast Božjo." 25 gld. Za opravo nhoznih cerkev: Sorica 21 gld. — Ihan 17 gld. — Po preč. g. mestnem župniku Jan. Rozmanu 38 gld. — Po čč. gg. Uršulinarcah 14 gld. 7»/t kr. — S Polhovega gradca 39 gld. — Černuče 10 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Iz Sorice 1 gld. Za bratovšino neomadez. Spočetja: Po čast. g. župniku J. Polžanu 5 gid. Za Pariško hratovsino duš v vicah: Neimen. 1 gld. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Z Ihana 2 gld. 20 kr. po čast. g. župniku. Za dobre namene: Neimenovana 2 gld. Odg v, red Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.